H Največji slovenski dnevnik	HI
< ▼ Zedinjf&ih državah 9-	111
IJI Velja za vse leto • • • $3.50	I j
¥ Za pol leta......$2.00	U
GLAS NARODA
The largest Sovcniin Daily in the United States >
List slovenskih delavcev v Ameriki.
m Issued erery day except Sundays ifo \\f	sad Legal Hoiidays. -:-] 'If
| -: S0,000 Readers |
TXLK70H: 4687 OORTLANDT.
Entered as Second Olssa Matter, September 21, 1903, si the Poet Office si New York, N. Y., under the Act of Oongreaa of March S. 187*.
TELEFON: 2876 CORTLANDT
NO. 298. — STEV. 298.
NEW YORK, THURSDAY. DECEMBER 20. 1917. ČETRTEK, 20. DECEME~* 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Nemiri v Petrogradu,
V PETROGRADU JE RAZGLAŠENO \OJNO STA NJE. — PO MESTU ROPAJO TRGOVINE. — KOZA KI DRŽE ROSTOV. — BOJI V ODESI.
-ooo-
Trw lraij-latlt.il ffl<-«| with flu- |»"<t maM»»r at NVw York. X. Y. oti Utc. 15U.
14*17, as n-qutrvd by tin- JUt of (Mohcr «, 1917.
Petrograd, 19. decembra. — Izvrsevalni svet delavskih in vojaških poslancev je razglasil v Petrogradu vojno stanje v namenu, da prepreči nemire, ki so bili posle-•liea ropanja vinskih kleti in trgovin.
Slednjič so kozaki v pondel/ek zavzeli Rostov. Pehota se je pridružila kozakom; zadnje straže so se vdale.
Kozaški hettnan general Kaledin je predlagal boljše-viški vladi, da se prepreči državljanska vojna ter je zahteval, da se razglasi neodvisnost douskega ozemlja.
Pravosodni komisar pri pravi ja odlok, s katerim se zopet vpelje smrtna kazen za 4'sovražnike naroda'*.
Zunanji minister Troeki je izdal odlok, vsled katerega morata poslanik v Londonu Nabokov in poslanik v Tokio Krupenski priti pred kazensko sodišče, da se zagovarjata glede obdolžitv'% da sta razširjala napačna porodila, ki se tičejo premirja, drugače bodo njihova zemlji-s'a zaplenjena.
T rock v je v nekem govoru zvracal odgovornost za atnomor prejšnjega varšavskega governerja Kkalona in umor generala Dtihonina na zaveznike in vladne svetoval-ee, ki so prisilili te može, da **sta krenila na nespametno |*»tT ker st i poskušala preprečiti pogajanja z Nemci zara-tli premiiga".
Petrograd, 1!*. deeenibra. — Danes se je poročalo o krvavih bojih v Odesi. Maksiinalisti še vedno drže pristanišče. Ukrajinske čete jih obstreljujejo.
Neko poročilo iz Odese pravi, da se ukrajinske čete in še vi k i bojujejo po ulicah.
Opero, ki je glavni stan ukrajinskih čet, so opremili rojnimi puškami, ki so bile obrnjene na boljševike, ki ovarjajo z navadnimi puškami.
Boljše viške čete so obkolile nekatere Ukrajince na zui-ki postaji. Vsa trgovina v mestu je prenehala. — * so tm obeh straneh prerezale telefonske in brzojav-iee po mestu, kjer je velik nered.
t'krajinske strojne puške so natančno na merjene na glavni kavarni, kjer se nahaja boljševiški glavni stan. Kozaški uporniki napadajo Astra ha n.
Rsiti
Ruska demokracija.
Zavzetje Jeruzalema.
-000
Prebivalstvo je ploskalo. — Vsakdo se čuti srečnega vsled zavzetja mesta. — Proklamacija je bila prebrana na stopnicah Davidovega stolpa. — Proklamacija obljublja vsakdanje opravilo. -ooo
True translation fikni with the post-rua-ter at NVw York. X. Y. ou Dec. 20. lt*17. as required by tbe Act of Oetober 6, 14»17.
True translation filed with the port-master at New York. X. Y. t« Dec. 20. 1H17. a« required by the Act of Oi-tolxr 6, 1*17.
Petrograd, Rusija. Is. decembra. Leninova via«la izsiljuje svoj od-: lok. da s«- i puste vse vojaške šarž*% naslovi in odlikovanja. V prihodnje bodo vojaki sami volili svoje častnike; kdor ue bo zopet Izvoljen. poštarje prostak s plačo pro--taka. Prostaki radi volijo iz svoje vrste in V Vsakem slučaju so bili prejšnji častniki degrediranl. Vojaki javno sramotijo svoje prejšnje častnike, katerim potrgajo njihova odlikovanja in znake.
•Naščuvani po nemških špijouih vojaki na fronti delajo vse, kar j«, mogoče, da ponižujejo prejšnje častnike. Polkovniki in navadn, vojaki morajo zamenjati mesta in večletni častniki snažijo hleve. Da-siravno je odpravljena V armadi smrtila kazen, vendar morijo častnike. Večina prejšnih častnikov nosi civilno obleko, da se izognejo poniževanj.
Portugalska je lojalna.
4j
_ eviški vojni urad danes naznanja, da njihove ee-o raka jo proti Kijevu.
Boljseviaka vlada j<- jxjslala Ukrajincem ultimat 11111, ttoreiii se zahteva, da naj prenehajo dajati pornoe kolin upornikom jmmI generalom Kalcdinoni t«'kom 48. j zavezniki." lrugače bo proti njim zaglaš<*no vojno stanje.	—
True translation filed with the po*t-macter at New York, X. Y. ou I>ec. 20. 1V17. aw required by the Act of October ti, 1917.
Washington, D. C., 18. dec. — Portugalska vlada je danes zagotovila svojo naklonjenost napram zaveznikom v izjavi, katero je objavilo portugalsko poslaništvo.
Izjava se glasi:
44 V gotovih krogih se je poskusilo podtikati mišljenje, da se je sedanja portugalska revolucija izvršila v interssu monarhije s po močjo španskih in drugih tujih elementov in da je bilo v bistvu bwaie ▼ prid Nemčije in proti za | veznikom.
Tu pa ni uiti trohice resnice v kateremkoli takem uaziranju. Tc pa je tem bolj nov dokaz vse ob-segujoče nemške propagande, ki ima namen med zaveznike sejat? i razdor.
Županja politika nove Portugal ske bo obdržala zvezo z Anglijo v j prisrčnem sodelovanju z drugim'
Potopljen francoski pa-nik.
True translation flied with the port-master «t X«w York, X. Y. on Dec. 2U, 1&17, a« rc^ulrsd by th« Act of October t, 1917.
Paris, Francija. 19. decembra. Stara francoaka križarka **('!»» teaurcnault' ki so jo rabili za t ran sport, je bila 14. decembra zjutraj torpedirana i a potopljen* v Sre-dozetutfk«ra morju. Podmorski čoln ki jo je napadel, je bil pozneje (Hjtoljen, kakor naznanja francosko iHoriiarutko ministrstvo.
Potniki, ki so bili vsi ali častniki, ali pa vojaki, so bili rešeni. — Deset uioi posadke je utouilo.
Potopljena španska ladja.
True translation filed with the post master s t New York. X. Y. on Dec. 20, lf*17, as required by the Act of October 6. 1917.
Pariz, Francija. 19. decembra. Iz Biarrit/.a se poroča, da je podmorski čoln torpediral iu potopil špan>k i pa'rnik *' Noviembre'\ ton, -H) mož posadke se ie izkrcalo. Pravijo, da je bila ladja ponoči torpedirana brez svarila in da bili vsi vrženi v morje.
Potem ko so plavali po vodi eno uro, jih je pobrala neka francoska patrol na ladja, ki je tudi prepodi-dila podmorski čoln.
Can&dski ranjenci.
True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dec. 20, 1917, as required by the Act of October «, 1917.
Kako ameriško pristanišče. 19
decembra. — 2082 težko ranjenih canadskih vojafkov z "one strani" ni moglo zaradi haJifaške nesrect pristati v domačem pristanišču in so prišli sem z nekim angleškim parnikom.
To je prvi dogledni dokaz veli-; kega razdejanja in opustošenja, k. I je prišel v kako ameriško meeto. Parnik z vojaki, katere je razme-' šarila vojna, je danes-tukaj spustil sidra.
Ranjeni častniki po številu 575 so bili nastanjeni v prvi kabini 1509 vojakov pa je zasedlo ostali prostor na ladji
London, Anglija, 19. decembra. Angleški poročevalec s palestinsko' armado \V. T. Mas*ey, brzojavljn 11. decembra * iz Jeruzalema:
Vojna je odtegnila Sveto m= sto od škodljivega turškega vpliva. Dasiravno so se vršili ljuti boji o-koli njega, ni bil namerjen na njegovo zidovjf niti en angleški MreI. Ta epohalna zmaga, ki bo vzbudila čustva brezštevilnih miljonov kristjaiov hi mobamedancev po celem svetu, je bila dobljena, n* da bi bil okrušen le en kamen. To je v čast angleškemu orožju, da jena jčast iti ji vejši kraj na svetu šei skoz grozote vojne nepoškodovan in ne da bi bil vzdignjen le en del starodavnega prahu.
Vsled strategije generala Al-lenby-ja in hrabrosti njegove armade so bili Turki prisiljeni umakniti s«-. Turška artilerija je streljala s kraja, ki se nahaja tik Svetega nu-šta. Sovražni topovi so gr-
Z laške fronte.
-ooo-
VROČI BOJI SE VBŠE MED BRENTO IN GORO SO LAROLO. — AVSTRIJCI IN NEMCI SO VJELI ZOPET DVA TISOČ VOJAKOV. — NEMŠKO POROČILO NAZNANJA, DA SO ODBILI NEMCI IN AVSTRIJ 01 VSE ITALJANSKE NAPADE.— SOVRAŽNIKU SE JE POSREČILO PREKORAČITI SILE.
re poslale njihove dežele, da s** vdeležijo palestinskih operacij. Tik -lata-vrat. ki se odpirajo le redk«. je široka odprtina, katero na pravili v staro zidovje, da je mo-ge! priti v mesto eesar, ki je obiskal Jeruzalem lt<93. Toda dane-<e ta odprtina ni porabila za zgodovinski vhod. Allenbv je vkora kal skozi starodavna vrata, katere poznajo Arabci pod imenom "prijatelj". Znotraj obzidja 0a je bi lo ljudstvo še bolj natlačeno kol zunaj.
Vrhovni poveljnik, pred kat»-rim so šli njegovi adjutant i, je imel ob svoji desnici poveljnika francoskih oddelkov, na svoji le viei pa poveljnika laških oddel kov. Njhu so sledili laški, franco ski in ameriški vojaški atašeji ter nekaj članov generalnega štaba Častne straže so korakale od za j Jej.
Sprevod s<
meli z Oljske gore. Geueral Allen-bv je postavil sveto-ts posvečenega kraja pred vse druge načrte in se je približal mestu še-le potem, ko so njegove čete vsled pritiska v gorah zapadno in severozapadno prisilili sovražnika, da je moral oduebati močnejši strategiji.
To pišem potem, ko sem bil pri-
je obrnil proti Sion-se je vstavil pri El-
ski gori in se je vstavil pri El-Kala.
Xa stopnicah ob vznožju Davi dovega stolpa, ki je stal, ko je bi! še Kristus v Jeruzalemu, je bila prebrana proklamacija vojnega prava v štirih jezikih v prisotnosti vrhovnega poveljnika in mnogih odličnih meščanov. Proklama-
ča oficjelnega vhoda generala Al-lenby-ja, njegovega štaba in vojaških poveljnikov oddelkov francoskih m laških čPt.To je bila ceremonija, ki je bila vredna svete stvari, za katero se borimo. Tu ni bilo mnogo lesketajočega orožja in uikakega raskošja. Vrhovni poveljnik je imel malo štabno spremstvo, skupaj manj kot 150 oseb zavezniških čet. Opravili so tiho ee-
eija je obljubljala, da vsak meščan sme opravljati svojo postavno službo brez prenehanja in varno bo vsako sveto poslopje, spomenik sveti prostor, ški-inja, posvečen kraj, volila, pobožna darila, in o-bieajni prostori molitve v kateri koli obliki velikih veroizpovedanj človeštva. To je napravilo na prebivalce globok utis. Med branjem proklamacije so grmeli topovi na vzhodu in severu in ropotanje le talnih strojev je oznanjalo na
-OOO-
Trr.e trans- uion filed with the post- master at New York. X.
1917, as required by tbe Act of Oetober 6, 1917.
Y. on 1»
<la so v tein delu zavzeli napredujoč ill postojan-
italjanske gorske fronti
Boljše viki bodo črtali dolgove.
True translation filed ith the post-iiiuj-ter at New York, N. Y. on Dec. 20, 1917. a* required by the Act of Oetober 6. 1917.
DragoMMfti av. grob«.
True irantiatiuii filed with the inawter st New York. X. Y. on Ij**c. 311, 1917, us required by the Ad of «*-tober t. 1917.
Washington, D. C., 19. dee. — Oficjelno v^oročilo, katero je dane* prmlo u Francije, pravi, da m> Turki, predno *o predali Jeruza Inru Angležem, kruto ravnali z duhovni. odneaft so m seboj sloviti zaklad vt. cerkve Svetega Groba, ki je vmlfii miljouov dolarjev ter «m> podali v Berliu slovite cer-k vene briljante.
Poroča se. d« j* bil jeruzalemski patrijarh M*gr. Canw^et odstavljen; laški duhovnik Piecardo pa je umrl vsled turških krutosti.
Antlprija Finske?
True rmn»l«ttoti filed with the feat-luaster at New York. N. Y. on De<-.. 'JO. 1917, a> rttjulred by the Ai-t of October 8, 1917.
Washington, D. C., 19. dec. — Poročila, ki ao bila dane« prejeta, javljajo, da kmniatičui švedski listi razpravljajo o možnosti, da be 6vedija an<«ktirala Finssko. Raa-nme se, da protimperjaliatično ea
Sibirija proti bolj še vikom.
True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Dec. 20, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
Tokio, Japonsko, 19. decembra. Sibirija bo z veseljem pozdravila zavezniške čete — najrajše ameriške — ki bi jim pomagale postaviti proti bol jševiško vlado in da bi se zopet napravil red.
Sibirija namerava ustvariti po-| polno neodvisno narodno vlado, ki V klavnicah ne pride do stavke, j bi se razširjala od Vladivoatoka do
Omske, z Irkutskom kot središčem vlade.
Petrog"&d, Ru»ija, 1&. decembra. Vlada deUv»ko-vojaikega sveta pripravlja naredbo, «, katero ho5e črtati v*e ruske dolgove v inozemstvu. ki so jih naredile zemljiške banke in železnice proti vladnim garancijam.
Za dolinice notranjih dolgov bodo tudi razveljavljene.
Velemesar>»ka tvrdka Lrbby. McNeil in Ltbby v Chicago, 111., je nastavila zopet vse delavce, ki jih je odpustila, ker so javno nosiji znak, da pripadajo organizaciji klavniških delavcev.
Deputacija klavniških delavcev ie odpotovala že v Washingtoiigda konferira z delavskim tajnikom in s pogajanji doseže sporazum za klavnišfce delavce v desetih mestih. Vseh klavniških delavcev je okoli 100,000.
Sibirija je odločno za zaveznike in proti bolj še viški m nameram za separatni mir.
Priznanje nove portugalske vlade.
True translation filed with the postmaster at New York, N.* Y. on Dec. 20, 1817, as required by the Act of October 6, 1917.
Puis, 'Francija, 19. decembra. Kakor piie danes 'Temps" sta stopila fraaeoski in angleiki poslanik v rveao % dr. Sidonio Paea, načel-mko«. noTe portogakke ▼lade.
rem on i jo s tem, da se je prebrala proklamacija vojnega prava, da so se sestali z mestnimi odličnjaki in načelniki verskih odborov — in o-fiejelni vhod je bil končan.
Ob osmih zjutraj sta prišla mest ni župan in načelnik policije ir mesta pod mirovno zastavo. Župan, ki ima svoje veliko mestne dostojanstvo zaradi svojega poko-lenja Husejnove rodovine, ki kna uradna dokazila, da izhaja naravnost od Mohameda po prerokovi hčeri, j« ponudil predajo mesta. Formalna predaja je bila odrejena za opoldne 8. decembra.
Opoldne je hitelo prebivalstvo na cest« in je pozdravljalo zastop-nie v^pvnega poveljnika za ta čas neprimernim ploskanjem z rokami, med tem ko so stare žene in deklice sipale cvetlice in palmove vejice na cesto. Ceremonija predaje je bila zelo kratka. General je dal županu navodila za vzdržava-nje miru ter je postavil straže v javnih poslopjih zunaj Svetega mebta. toda niti en kraljev vojak ui prišel ta dan med obzidje. Da-siravno se je komaj poleglo gr-mljenje topov, se jc ljudstvo čutilo varno in srečno.
Turki so bili pognani dalje proti severu in vzhodu 10. decembra. Drugače je bil položaj danes neiž
premenjen, ko smo opoldne imel; nepozabljivo sliko oficjelnega vho da vrhovnega poveljnika.
Cesta v Jafo je bila napolnjena ljudstva iz jeruzalemskih predme stij ter je hitelo proti zapadu, di pozdravi generala-osvojitelja. Ar menci in Grki so stali ob stran' TurkOv, oblečeni v široko vzhod no obleko. Značilno je bilo, da i« vsakdo smatral dan za važen dogodek, kajti vsakdo je nosil naj boljšo obleko.
General Alleuby je vstopil pef v mesto. Zunaj Jafa-vrat je spre jel generala vojaški governer ii častna straža. Ob desni strani vrai so bili razpostavljeni vojaki iz an gleakih, škotskih, irski in vreiškil pokrajin. Njim nasproti jc btlo 5C mož peš in so predstavljali ko njenike iz Avstralije in Nove Zelandije. Znotraj ozidja je bUo 2C francoskih in 20 italjatiakih voja k»T, pripadajoči oddaHrci, kate-
vzočnost letalnega kora, ki je bra nil dostop opozovalcem v sovražnih zrakoplovih, da bi bili priča dogodkov, ki so osrečavali srca vseera Jeruzalema.
Sprevod se je obrnil na sijon sko cesto in na mestni trg, kjer je general Allenbv sprejel mestne odličnjake in načelnike verskih odborov. Ko so bila predstavljanja končana, se je sprevod obrnil pro. ti Jafa-vratom in Allenbv je za pustil Jeruzalem.
Xek ameriški delavec, ki dela v bolnišnici in dobro nožna prebivalstvo, je rekel, da ui v Jeruzalemu niti ene osebe, ki ne bi bila v svojem srcu hvaležna za to zmago.
V Jeruzalemu je prebivalstvo srečnejše kot kdaj, odkar se pomni. —
Iz zanesljivega vira se poroča da so bili Turki popolnoma presenečeni vsled angleških uspehov pri Beršebi in Gazi. Po padcu Gaze so bili Turki zaradi Jeruzalema v velikih skrbeh. 10. novembra so prišli častniki iz Hebrona in so prinašali arhive. 12. novembra je Enver vej obiskal Jeruzalem in je šel v Hebron; ob njegovem p ♦ ' vratku &e je poročalo, da bodo mo-
Berlin, 19. decembra. — Zadnje poročilo vojne hta-na naznanja, da so vjeli Nemci ],000 Italjanov v bojih na goratem ozemlju zapadno od Brente ter da so zavzeli d«1-le italjanskili pozicij v bližini Monte Solarolo.
Rim, 19. decembra. — Iz glavnega stana poročajo, da so bili danes odbiti vroči napadi Avstrijcev in Nemcev pri gori Solarolo.
London, 19. decembra. — Avstrijci in Nemci so vje-li včeraj v nekem drugem navalu v italjonsko ozemlje dva tisoč vojakov. Vjeli so jih v vročem napadu proti gori A-solone med gorenjem tekom Brente in Piave.
Ta uspeli je objavil danes nemški glavni stan.
Med jetniki se nahaja 48 častnikov.
Črta, na kateri su st' vršili napadi, se razprostira ud Col Oaprille do Monte Pertica.
Neiwi pa so bili pognani nazaj na vseh točkah, i/.v-zemši v okolici Asolone.
Rimski vojni urad poroča, nekoliko ozemlja v Italians ki h kah.
Te postojanke tvorijo del ki ščiti severni in dolenji del globoke doline, nahajajoče se med rekama Brento in Piavo.
Vroči boji v zvezi z mogočnim artilerijskim obstreljevanjem se nadaljujejo na več točkah med obema rokama. —
Nemci in Avstrijci potiskajo Italjane nazaj v gorovjih, obenem pa tudi neprestano napadajo ob bregovih dolenjega teka reke.
Neko nemško poročilo naznanja, da so bili odbiti vsi protiitaljanski napadi pri gori Solarola.
Glavni stan italjanske armade v Severni Italiji, decembra. (Poročilo Ass. Press). — Izvanredno vroči boji so se zopet razvili v severnem gorskem okraju ter ob dolenjem teku Piave.
Sovražnik je v petih separatnih napadih puskušal prekoračiti reko Sile.
Njegov glavni uspeh jc bil tri milje nad izlivom reke, kjer se je poslužil pontonskili čolnov in mosta. Prvemu delu se je posrečilo dospeti na drugo stran, toda po strašnih napadih je bil pognan nazaj na obal, kjer se še \eduo nahaja.
S francoskimi armadami v Italiji, 19. decembra. —-Vse je prepričano, da bodo sile zavezniških armad zavsta-vile avstrijsko in nemško prodiranje v laško nižino.
Sneg, katerega zadnji teden ni bilo dovolj, da bi vstavljal sovražniško prodiranje, je začel zopet naletovati. A-koravno so imeli Avstrijci tri dni Beretto, se je vendar izjalovil vsak njihov obupen poskus napredovanja.
Nemški napadi niso niti narasli niti se niso zmanjšali, toda vsled navzočnosti francoskih čet je sovražnik predrugačil in poglobil svoje strelne jarke.
Na eni strani so se bolj zavarovali proti sovražniku, :ia drugi strani pa so zavzeli pozicije, s katerih je mogoče kontrolirati napredovanje.
rali Turki izprazniti mesto. Nekaj ljudi so poslali iz mesta, drugim pa so naročili, da naj bodo pripravljeni. 16. novembra je bilo zopet sklenjeno, da se bo Jeruzalem braaiil za vsako ceno. V turško armado je prišlo več nemških častnikov in mnogo inžinirskih čet.
Tekom vojne je bilo v Jeruzalemu več eksekucij. Pred prvo bitko tpii Gazi so pripeljali v Jeruzalem Muftija iz Gaze in njegovega sina. Muffci, ki je svetoval Kadijt. v verskih zadevah, je bil obešen poleg Jafa-vrat; njegovega sina pa so vstrelili. Pred več kot 14. inevi je zapovedal general Fal-kenhayn, da morajo vsi Amerikan-ci zapustiti Jeruzalem, toda tur-"*ki -zdravniki, ki so videli dofrro delo, ki se je vršilo v ameriški bol-liiniei, so protestirali, 4* naj zdravniški štab ostiane. N£k pro-teat je imel uqpeh in M« dva dal nrad nUiiqi jg bilo OlTjlli li j **""
iz mesta več Amerikancev.	njeni ki. ki so razjahali. so napn-
Vojaška kakovost še ni bila nik- dli pa severu ob cesti, ki >«• vije dar i^stavlje-na na tako poskus- na Xebi Samvil. Wehske in njo kot v bitki za Sveto meito. — če čete imajo čast, da ^o 7, vzele Navzlic blatu, dežju in meg-li so Betlehem in niso pustili sledu vr-.j-se izkazali za najboljše turške vo- ne ua tem svetem mestu. Neka tur jake, ki so se zbirali v napadalne ska baterija je streljala na nje iz stotnije z jeklenimi čeladami in z bližine mej.ta, toda odgovorili niso najno%rejšo opravo, katero jim je niti z enim strelom, da nebi r.kr-mo<rla preskrbeti Nemčija.	šili uiti enejra mest ne pa kamna.
Raven ni niti kvadratni jard.j Washington, D. C., 19. de<\ — To je nepretrgana vrsta hribov iu Ameriški vojaški atasej v Atenah dolin, na gosto posejani s skala- major Kdvard Dauis je bil z an-mi. —	j^b*škbni četami, ko ?>o zavzele Jo-
Na vsakem hribu bili strelni nizalem. Današnja poročila drzav-jarki z močnimi postojankami - nemu department« pravijo. .Ja je strojnimi puškami. Obronek za o- major Dawis sporočil, da je bilo bronkom je bil trdno držaa in ^a- »«<jsto nepoškodovano in da je premo čudovita odločnost iu volja do bivalstvo prisrčno sprejelo arma-zmage je vspo!»bila napadalce, da .^0 — so napadali.
Božične dezdrtacije.
Sovražnik je pogosto po^ku^il
da bi se zopet polastil vrha Nebi!	__
Samvil, na katerem hribu je bil
pokopan Samuel in katerega -rob T™e t","s,at!?n ^ ^ ^ r	.	. - , .,	. master at New- \ork, N. Y. on Dec. 20,
m moseja v bližini je bila svoje- lt417, as required bj the Act of October
voljno razbita po turškem artile-J	6, 1917.
rijesm o-nju. Štirikrat so Turki. Camp Sherman, Chillicothe, O.,
napadli londonske Čete. toda vedno so bili Z velikimi izgubami od-podeni.
Za konečni napad na jeruzalemsko obrambo je bila razvrščena črta južno nd jeruzalemske ceste, bondenčanž so savseH črto in ko-
19. decembra. — Nezadovoljni, ker se bo samo petim odstotkom tukajšnjih vojakov dal božuični dopust, se je 55 elevelandakih vojakov 331. pešpolka sinoči po francosko poslovilo in jih danes iščejo vojaške oblasti.	-


. L

GLAS NAKOPA^ 20. DEC. 1917.
"GLAS NARODA"
* (Slovenian Daily.) Owned tod puMUhed by the
ILOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
r»tANK BAKSER, Prwddgat.	LOPI8 BENEPIK.
Place of Bualikeae at the corporation and addresses of above officers.: _® Cortlsndt Street. Boroagb of Manbsttan, New York City, N. T.
Ha celo leto reljs list as Ameriko (Za celo leto ca mesto New fork $0.00
In Cans do....................fSSO Za pol leta ca mesto New York.. 8.00
Sa pol leta ................ 2.00 Za Četrt leta aa mesto New York 140
Za Četrt leta .................. 1.00 Za inozemetvo ca celo leto ...... 8.00
ti LAM NAHODA" Izhaja vaak dan Izraemfil nedelj In pracnlkor.
HLA8 NARODA"
("Voice of the People") erery day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Prt
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po — Hooey Order, kraj* naroCnlkor prosimo, da se nam todt prejšnja ne ms nI. da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofilljatvam naredite ta naslov "GLAS NARODA**
8» Oortlandt St..
Few Yorf Olty
Telefon: 2ST6 Cortlandt.
Slovenci in NemcL
-ooo-
True truu»lmion filetl with the i>OKt-master at New York, X. Y.
1H17, as rvquired by the Act of (X-tober 0. 1917.
on Dec. Ii0,
YV
A nit'risk a vlada je napravila slovanskim podanikom trije, bi vaj ix-i m v Ameriki, velikansko uslugo.
Tako je velika, da sprva skoraj nismo inogii vrjeti, kajti v sedanji vojni ni bila še nikjer navada, da bi delala država, ki je v boju z drugo, razliko med njenimi podaniki.
Ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Združenimi državami, je zvezna vlada označila vs<* neuaturalizirane .Venice, bivajoče v Združenih državah, za tujce sovražnike ter izdala natančne določbe, kako je treba žnjimi postopati.
Vsakdo je pričakoval, da se bo isto zgodilo tudi z av-♦rijskimi podaniki, kar bi bilo, sodeč s političnega sta-
•	i-V-a isto tako pravilno kot pri Nemcih.
Toda zvezni vladi in predsedniku Wilsonu so dobro /\ ii ? it- razmere, vladajoče v Avstriji.
Zvezna vlada ve, da jeSlovan v Avstriji suženj, ki ne bluzi prostovoljno in vdano dunajski vladi, ampak je pri-uljen pod smrtno kaznijo storiti vse, kar mu vlada naroči iu zapove.
Slovani v Avstriji so eden najbolj brezpravnih narodov na vsem božjem svetu.
To vedo sami prav dobro in vsled tega se jih je tudi toliko izselilo ter si poiskalo zaslužka, kruha in svobode v Ameriki.
Vsak zaveden Ceh, Hrvat ali Slovenec v Ameriki ni -o.jil do avstrijske vlade še nikdar ničesar drugega kot globoko zaničevanje in željo, da bi prišel zanjo čimprej veliki dan plačila za vse grelie, katere je napravila.
Neme i, iz raj ha, med katerimi je bilo veliko, veliko število natnraliziranih državljanov, so pred vstopom A merike v vojno navdušeno nazdravljali, magari če niso drugega izvedeli iz Nemčije, kot samo to, da je — kajzer kihnil.
Prirejali so zabave in veselice, če se je rodil kronprin-
•	u otrok, navdušenja in veselja pa ni bilo niti konca niti kraja, ko je prišlo v Ameriko poročilo o potopu "Lusi-tanije" in še par podobnih žalostnih poročil.
Napoved vojne Nemčiji jim je seveda zavezalo jezike, i* srea jim pa vseeno še ni vzela prepričanja, da je — nemški narod izvoljeni narod, kateremu vlada in načelju-— kajzer-bog!
Nemci ne simpatizirajo z Ameriko in nikoli ne bodo.
Ne reče j jo, je si<*er par častnih izjem, toda te ne pridejo vj>oštev, ako pomislimo na pretežno večino Nem-«t v, katerim v srcu kar vre samega hrepenenja po maščevanju in osveti.
Kdo je odgovoren za številne katastrofe, ki so se izvršile že po napovedi vojne po raznih ameriških pristaniščih in tovarnah?
Neinee bo rekel, da so nastale — slučajno, sam pri -ebi pa že računa, koliko dobička je imel od nesreče njegov nialoslavni faterland.
Kot že rečeno, sta predsednik Wilson in zvezna vla-la prav dobro vedela za to, obenem pa tudi prav dobro poznata razliko razmerja, v katerem živi nemški narod z Herlinoni in avstrijski Blovani z Dunajem.
V | »osebni proklamaciji je preds<»dnik Wilson izjavil, <ta IkhIo avstrijski po<iauiki popolnoma prosti in svobodni, s jiogojetn seveda, če rxxlo izpolnjevali postave ter se pokorili vsem vladnim določbam.
Večjega, pomembnejšega in lepšega božičnega daru ui mogel dati Slovencem, Hrvatom in Cehom.
A ko bi postopal žnjimi tako kot z Nemci, bi izgubilo ti>< . c naših ljudi delo, na t is<*V Hi jih bilo interniranih m nahajali bi s«- v uc prilikah, o katerih zaenkrat ni-majo niti (»ojrna.
Kaj mu moramo dat i v malenkostno zahvalo, s čim naj doprinesemo že vsaj malo k oni ogromni hvaležnosti kate-i ) mu izkazuje za njegove prejšnje in sedanje nastope — ves avet.
To povračilo gotovo ne bo veliko, toda uverjeni smo, u> vpoštevanja, ker bo prišlo iz hvaležnega in area.
zvesti in vdani svoji novi domovini!
in nt sklepaj mo brat-
A
«
opisi
000-
Dillon, Man*,
Pred par tedni sem obiskala svojo sestro v Wenastchee, Wash., ter več rojakov in rojakinj. Vsi se med seboj prav dobro razumejo. V tem kraju sem videla tudi mnogo lepili rastlin in lepega sad-jla. Te vrste pišem zaradi tega, ker je mnogo naših rojakov, ki b radi sli na farme, pa ne vedo, kam. Kogar veseli sadje, naj gre v zgoraj imenovano deželo, kjer raste vsaka rastlina, katero položiš v zemljo. In ne isamo, da raaste, tudi dozori vse. Vsaka skrbna dvojica lahko dobro živi na par akrih zemlje. Pri raznih družinah seui videla vsakovrstna jedila iz domačih pridelkov. Tukaj ne poznajo draginje, ki zdaj vlada menda po celem svetu. Dežela je gor k a. kakor v stari domovini. Tudi grozdje sadijo in jabolka breskve, hruške, slive, e-rešnje itd. Ako bi kdo rad kaj natančneje izvedel o tem, naj se oglasi v *4Glasu Narodu", katerega naši rojaki tudi v oni deželi radi berejo.
Vesele božične praznike želim vsem rojakotm in rojakinjam, posebno pa še sestri in svaku v \Ve-natehee.	Mrs. G. L.
(Sv. pisma nimamo. Op. ured.)
Brooklyn, N. Y.
Sledeče zabave se bodo vršile v brooklynski n&sebini bodoči predspust:
Društvo Krščanskih Mater bo priredilo veliko zabavo v nedeljo dne 27. januarja popoldne ob 4. uri v slovaški cerkveni dvorani na Greenpointu.
Društvo mož Najsv. Imena bo priredilo pustno soboto večer družinski veeer pri Zevniku na 193 Knickerbocker Ave.
Slov. pevsko in dramatično dr. ''Danica" pa priredi na pustno nedeljo 10. februarja popoldne zabavo z gledališko igro v slovaški cerkveni dvorani na Greenpointu.
. Wickliffe, Ohio.
Nimaan sicer posebnih poročil, vendar pa hočem pjsata par vrstic, ker še ni bilo nobenega dopisa iz te naše naselbine, d asi sem v tem kraju že dve leti.
Delani na farmi; delo je različno m ga je za vsak dan. Delam ponoči v rastlinjaku, kjer rastejo lepe rože. V tej okolici so večinoma sami Italjani, Slovencev je pa lo malo; vem samo za dve slovenski družini in še te dve sta eno uro hoda oddaljeni. Včasih grem k bližnjemu rojaku nekoliko v v»s, da se nekoliko pogovorimo. Želel bi, da bi se tukaj naselilo kaj več Slovencev, kajti kraj je prijazen m upam, da bi ugajal tudi še komu drugemu. Pozimi je sicer malo bolj pusto, ko pa pri de pomlad, je vsa tukajšnja okolica v cvetju. Kamorkoli se ozre človek, povsod vidi same cvete.
fv sklepu svojega dopisa voščim vsem rojakom in rojakinjam vesele božične prjlznike in srečno Novo loto.
Anton Trbežan, Corrigan Farm, Wickliffe, Ohio.
Franklin, Kansas.
Namenil sei "3 napisati par vrstic. V prvi vrsti seveda so delavske razmei-e.
Kakoir povsod, tako tudi tukaj smo dobili plače povišane, tak-j da ako človek dobi dovolj voz, se prav dobro zasluži. Samo to je spak, ker železniških voz večkrat ne pripeljejo, drugače bi se lalo vsak dian.
In še en drug liudir je, da nam nič kaj ne ugaja, da trgovci, pa naj si bo že katere vrste hoče, svojo robo tako visoko postavljajo, da jo je mogoee le s težavo dobiti. No, pa ako inua človek dovolj dolgo lestvico, se že doseže
V splošnem pa mislim, da so razmere še dosti dobre. Ako je človek zdrav, e»i že vsak zasluži «za vsakdanje potrebe, obogatel pa delavec ne bo, za to bodo že drugi skrbeli.
brush", poleg tega da bi mi pa še kateri kaj oporekal, posebno tak tič, ki še ni nikoli nobenega izkopal.
Povedati pa vendar moram, kaj je bil pravd vzrok, da se toliko časa nisem oglasil. .Vam po pravici povem, da vsega tega je bil kriv moj avtomobil, ker sem se vedno vozil, ako le delal nisem, toda ne po jarkih, .'-.ar misli neka dopisnikailca, ker ona gotovo misli, da so tudi tukaj taki jarki kakor tam. Pa tukaj je vse drugače, ako avtomobilist prav malo s poti zapelje, se še ne zvrne, ker je lepa ravnina. Da sem se pa tako vozil, pa tudi moj avtomobil ni vsega kriv, pač pa teinperenčniki, ki se nam v Kansasu prepovedali piti pivo. Vroče je pa tako. da človek še v senci eeva, voda je pa tudi slaba. Pa saj ni čudno, ako je voda slaba, ker še v vodnjaku zavre v hudi vročini. Tako sem se skoraj vsak dan peljal v Missouri v Papeževo ledenieo. Toda ne sam; vedno poln avtomobil nas j j bilo, da smo se ohladili zunaj in znotraj in potem veselo pripeljali nazaj v Kansas. Tempereučmkoiu pa smo v žepu kazali lige. ko smo ga bili siti. Marsikateri je skrivaj vozil pijačo v Kansas, kar pa jo bilo zelo nevarno in marsikaterega so še riti vstavili ter odvedli v Girard v to veliko hišo. Meni sc pa kaj takega ni pripetilo, kajti bil sem bolj praktičen, ker moj avtomobil, kakor tudi drugi, zelo hitro teče, čimbolj ga tiščim, bolj jo ubira. In tako mi ni vzelo veliko časa, da seui prišel tja, in namesto, da bi sem vozil pivo v steklenicah in bil v nevarnosti, sem rajše tja peljal žejna grla in na ta način sem čisto brez skrbi vozil pivo v Kansas. Zaenkrat so povedali, da bodo dobili take instrumente, da bodo alkohol v želodcu merili, za kar nas je že prav skrbelo. K sreči vseeno niso kaj takega poskusili, pač pa so rajši ob meji prepovedali alkohol prodajati. Dostikrat se še spomnim na Papeževo ledenico, pa nič ne pomaga, toda bolj v notranjem delu Missourija se pa še dobi kak požirek. Torej sedaj sem navedel vzrok, zakaj da se nisem toliko časa nič oirlasil.
BOŽIČNI VEČERA,
Spisal Charles Dickens.
Za "Gh*s Naroda" p revel G. P.
ooo

[vprašal duh.
] — Ne, — je regei Serot <?e. J — Kako spričevalo hočete ime->ti o moji resničnosti razeai vaših čutov t
j — Ne vem, — je rekel Scrooge. I — Zakaj ne verujete svojim ' čutom i
I — Ker je zmoti va^a malenkost. — je rekel Scrooge, — Mala uepriLika a- želodcu jih napravi iažnikom. Vi ste lahko neprebavljen kos govejega mesa, skorjiea sira, košček slabega krompirja. Kdorkoli ste. imate več na sc-bi od spodnjega telesa kot .»«1 *pod-njega sveta.
Ni bila ravno navada Seroire-a, da bi razbijal šale, in tudi ^daj ni čutil posebnega veselja za to. Rejsmea pa je, da je skušal biti vesel, da se razvedri ter potisne na dno svojo gro'.o. Glas duha je stresal v njem c lo mozeg v njegovih kosteh.
j Le za trenutek sedeti nasproti tem nepremičnim, mrtvim o jem, bi bila polovica smrti m tega se je Scrooge dobro zavedal. Grozo i pa je vzbujalo tudi to, da je pri-Ihajal od prikazni njen lastni, pe-klejiski duh. Scrooge ni čutil mega sebe, vendar pa je moralo biti tako. Dasiravno je namreč sedela prikazen popolnoma nepremično, so se vendar gibali nj«-ni lasje, kol da jih dviga vroči zrak iz kamina
Druga društva naj blagovolijo vpoštevati ta program pri svojih prireditvah.
Hostetter, Pa.
Dolgo že ni bilo nobenega dopisa tz te naselbine, zarto sem se >edaj jaz namenil napisati par vrstic.
Novega posebnega ni, kakor da včasih kak rojak skoči v zakonski j arm. Poročil'se je pred 14. dnevi •Josip Debelak z gdč. Terezijo Gur<vm!aJL Bilo je mnogo zabave do belega dne. Po pravici rečem, da se vedno veselimo takih časov, ko se zamoremo razveseliti pri čaši rmenega ječmenovca ter za par ur pozabiti na črni dija-aiant iai velike vozove.
Omeniti moram tudi eno novico od mojega prijatelja Josipa Ar-ha, da je postal vdovec pri živi ženi, ker ga je zap<ustila dne 4. decembra t. 1. in odšla v Seattle. Wash., kjer ima 5 bratov. Odnesla mu je 1300 dolarjev in eno uro ter vso obleko, tako da je moral tiakoj iti v trgovino, ko je prišel z dela, ako se je hotel preobleči.! S seboj je tudi odpeljala dva sina in eno hčer. ki so stari 5 3 in 2yz leta. Pomilovanja vreden je Josip Arh, ker še je dolgo vrsto let mueil za svojo družino, zdaj pa je izgubil vse, kar je imel naj rajše. Za ženo mu gotovo ni toliko, kot pa otroke. Zakaj ga je zapustila, ne vem.
Kar se tiče dela, ne morem hvaliti, ker se ne dela vsak dan, kajti primanjkuje nam železniških voz, zato ne svetujem hoditi tu-sem za delam, dokler se razmere ne izboljšajo.
Kar se tiče društvenega polja, imamo 5 različnih društev, tako da smo preskrbljeni v slučaju bolezni ali smrti, da nam ne bo potreba prosjačit od hiše do hiše, ako pride bolezen ali smrt. Priporočam vsem rojakom, da se zavarujejo pri eni ali drugi organizaciji, ker te je naša »hramba v tej novi domovini v slučaju bolezni ali smrti.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista ter jim želim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Jakob Enci.
Kakor vidim, premoga po vet krajih primanjkuje; seveda pn nas ne, ker ga sami kopljemo. Za naše potrebe ga vedno pošljemo na dan, včasih ga pa tudi nekaj železniških Voz pošljemo sosednjim mestom. Ker je tukaj pre mog trd in nizek, vmes pa še polno kamnitih sten, ga bolj malo produciramo. Ko bi imeli jamske vozove take, kakor jih imajo po vzhodu, bi komaj za en tak voz na dam vsak" premogar nastreliL K sreči pa so majhni Plačano pa dobimo za vsakih dvanajst palcev na dolgo en dolar in pol, kakor tudi vse drugo mrtvo delo je še precej dobro plačano, tako da človek vseeno še zadosti dobro zasluži, naj že ima tak ali tak prostor. In tako po mojem mnenju je premogar najboljše plačan, kar jc navadnih delavcev. In zakaj bi tudi ne bil? Se premalo je, kur premogar je, posebno v sedanjem času, ko sc Uncle Sani nahaja v vojni, brezpogojno potreben, kajti ako bi vsi preniogarj1-odložali krampe in lopate, bi bil ves promet takoj vstavljen, kajti bili bi lahko še bolj vpoštevani pri premogarskih baronih, ker oni še vedno večji del dobička po-bašejo v svoje velike žepe To je vse, kar se tiče dela.
Imam pa še nekaj drugega; farmericami se želim še kaj pogovoriti. Kakor vidim, zelo ljubijo nioje dopise, ker sem že bil enkrat na potu v njih družbo, zakaj bi se pa potem ne zanimale za mene. Ker me je pa agent tako grdo liasmolil, sem se pa takoj presLa-šil in zbežal naizaj v brlog, kakor krt, če ga izkoplje in stoji z vilami nad njim, se takoj zakoplje nazaj v zemljo.
In tako sem bral v eni izmed -zadnjih številk ' Glasa Naroda" dopis neke farmerce, ki povprašuje, kaj vendar je z menoj, da se mič več ne oglasim. So me-li vvil lardske farmerce tako ugnale v kot? Torej, cenjeni čitatelji, nikar ne mislite kaj takega. Še ko sem bil tam med njimi, se jih nisem nič bal in naj bi se jih zdaj,
v^uou 1ljv/ v/^lcujll,
Stdaj je pa bolj hladno iu tudi nekoliko snega, sem si pa vseeno vzel nekoliko časa, da sem stvar pojasnil. Ker me je tudi nek dopisnik iz Illinoisa opominjal, da bi bilo boljše liberty bond kupiti, kakor pu. avtomobil, naj tudi
(Nadaljevaaje).
— Neumnost. — je rekel i Scrooge ter šel po sobi.
Potem ko je šel parkrat gorin-■ dol, je zopet sedel na stol. K/> je j naslonil glavo nazaj, je padel nje-' i gov pogled kot slučajno na &vo-L nee, ki je stal v sedaj že pozabljenem namenu v zvezi z neko so i bo v gorenjem nadstropju Vi 4(svoje veliko presenečenje in z ne-1 kako mano, nepojasuljivo grozo U pa je videl, kako se je pričel zvo-
i nee premikati. Sprva se je pre-
-	maknil le malo, da je dal zvonec * od sebe komaj kak glas. Kmalu ^ »pa je pričel glasno zvoniti, ž njim 1 pa vsak zvonček v hiši
-j To je mogoče trajalo pol miuu-te ali minuto, a Sorooge-u se je | zdelo, da traja celo uro. Zvone-i nje je istočasno prenehalo kot se 1 je istočasno pričelo. Nato pa je | bilo čuti ropotaj i je, globoko spo-3 daj, kot da vleeo nekdo težko ve-^jrigo preko sodov v kleti vinotrž-"jca. Tedaj pa se je spomnil | Scrooge, da je nekoč slišal, kako ^ vlečejo baje strahovi s seboj ve-i rige.
J, Vrata kleti so se odprla z za ^ molkliin šumom in ropotanje je j btlo čuti veliko glasneje spodaj "j v veži. Nato pa je balo čuti. kako " prihaja slednje po stopnjieah navzgor proti njegovim vratom. 1 — Neumnost, — je rekel 1 Scrooge. — Ne vrjamem v to.
I Kljub teanu pa je izpreinenil > barvo, ko je prišlo, ne da bi se *l ustavilo, skozi težka vrata ter v njegovo sobo. Ko je stopilo noter, jc pojemajoči plamen vsplamtel, j kot da kliče: poznam te, duh Marley-a, ter se nato zopet sese-
" del. — i .
J Isti obraz, prav isti. Marley s l svojo kito, svojim običajnim te-. lovnikoni, ozkimi hlačami ter vi-sokimi škornji. Tako kita, kot ro-j kavi in lasje na njegovi glavi so j stali pokonci. Veriga, ki jo je vle-
-	kel za seboj, je bila ovita krog ; njegovega telesa, liila je zelo dol r ga ter se je zvijala kot rep. IJila
pa je — in Scrooge je to mitanč-^ no opazoval — sestavljena iz de-liarnic, ključev, ključavnic, glav-; ni h knjig, koutraktov ter težkih
na to odgovorim. To je sev dober svet, ker pa dotičaii dopisnik gotovo ne ve: v kakih razmerah tukaj živimo, mu ue zamerim. Tam je lahko brez avtomobila, ker imajo saloone pred nosom, pa še tako vroče ni. Na Liberty bond pa tudi ne bom pohabil; kakorhitro bom kaj prihranil. ga bom kupil. Zakaj bi ga pa ne? Saj vendar tukaj živim od mladih let in tukaj sem državljan ter itnam svoj dom. Ko bi bil v Avstriji, bil bi že zdavnaj kje v Gialieiji pomandran za mačeho Avstrijo, kakor pripovedujejo in berem.
Komično pa želim vsem čitate-ljem in čitateljicam. kakor tudi farmercam, vesele božične praznike in veselo Novo leto.
Frank Leskovic.
Brooklyn, N. Y.
Vabilo na Zabavni večer dne 31, decembra, to jena "Silvestrov večer", katerega priredi "Jugoslovanski Tamburaški Zbor" Mrakovi dvorani, 211 Graham Av£, Brooklyn, N. Y. — Zabave bode dovolj. — Kegljanje se pri ene ob 4. popoldne za "Cash" dobitke. — Živ prašič na licitacijo. Sveži šopki in šaljiva pošta. — Za ples iprra "Tamburaški zbor Cenjeno občinstvo uljudno vabi odbor.
Zahtevajo prelom % Nemčijo.
Trne translation filed with the postmaster at New York, N. T. oil Dec. 20, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
Buenos Aires, 18. decembra. Odlični Argentine i so na smočm seji slišali govore, v katerih je
ko sem tako daleč od njih! Saj	da	P^«^
vendar niso tako hudobne! Malo	^ z Nemeij^ Med
•, _ • u- govorniki so bili trije prejšni čla-
sem jih res razjezil, pa saj bi se __ ..__.	* , -	„
i ..	, , , i ni argentinskega kabineta: Ma-
ko bi se mogel tako__- v ■	i
®	gnasci, Yofre in Gonzale«.
c*la	12 jekla. Njegovo telo je
bilo prozorno, da je lahko videl Scrooge skozi telovnik oba gum ba na škrieieh njegove suknje.
Scrooge je bil večkrat čul, da nima Marley nikakega srca v te lesu. a šele zdaj je vrjel v to.
Ne, še setlaj ni tega vrjel, dasl-ravno je videl pred seboj duha skozi in skozi. Dasiravno je občutil mrzloini dih njegovih ostekle nelih oči ter celo spoznal blago cunje, s katero je bila ovita glava hi spodnja čeljust, je bil vendar nevrjeten Tomaž ter se upiral pričevanju svojih čutov.
—	No, — je rekei Scrooge, rezko in mrzlo, kot ponavadi, — kaj hočete ?
—	Veliko' — lo je bil glas Marley-a.
—	Kdo ste ?
—	Vprašajte me, kdo sem bil.
—	No, kdo pa ste bili 1
—	Ko sem živel, sem bil vaš družabnik Jakob Mmrley.
—»- Ali morete sesti? — je vprašal Scrooge ter ga dvomljivo pogledal.
—	Da, lahko.
—	Torej sedite.
Scrooge je stavil ta vprašanja, ker ni vedel, če je prozorni duh v stanu sestri na stol ter je čutil potrebo neprijetnega pojasnila če bi duh tega ne mogel storiti. Duh pa je kljub temu sedt-1 na drugo stran kamina, kot da je tega popolnoma vajen.
—	Vi ne vrjametc vame! — je
jaz še bolj, zaletavati v
tiste parobke in
Wilso« j« dobil funt sirovega
Washington, D. C., 18. dec, —
V nmb na j ne bo niti senc« simpatije do sovražnikov A merike!	_ „ _
Te sovražnike je obsodil skoraj ves svet, kako bi jih 'predsednik Wilson je danes prejel torej ne obsojali mi Slovenci, ki ne moremo nič za to, ako fxmt siroyega masla za božičnp ko-eno ■»rpdiUv Av.triji,. «tno todi v»k trenutek priliko	W
»poMW^tato^tiMM ja topel an^katen^e nam je N» nmkrm tminTUmM KMie
—	Vidite te zol.otj'ebee — j3 rekel Scrooge, ki je iz ravno .'ia-vedenega vzroka takoj zopet pričel svojim napadom ter v želji, da vsaj za trenutek odvrne od sebe nepremični, ledeni p< j^led prikazni.
—	Da. — je odvrnil duh.
—	Saj ga vendar ne vidite, — je rekid Scrooge.
—	J oz. jra pa vendar vidim, — je rekla prikazen.
—	Dobro, — je odvrnil nato Se' oofje. — Treba mi je le pogoltniti ga in celo moje bodoči' življenje me bo zasledovala legija duhov, katere sem ustvaril sam. Neumnost, pravim, neumnost!
Tri teh besedah je duh tak » strašno zakričal ter pričel tako strašno ropotati s svojo verigo, da se je moral pri jot i Serooge za stol, thi ne pade v neUavest. Njegova strašna groza pa sc je po-večala, ko je vz< 1 duh cunjo s svoje glave, kot da mu v sobi prevroče in ko jnu je spodnja čeljust padla na pi>i.
Scrooge je padel na kolena ter si pokril z rokami obraz.
—	Milost! — je zaklical. — Strašna prikazen, zakaj me zasledil ješ
—	Človek s posvetno navdahnjeno dušo, — je odvrnil duh, — ali vrjameš vame ali ne'
—	Vrjamem. — je rekel sedaj St-rooge. — moram vrjeti. Ali pa hodijo duhovi jx> zemlji in zakaj prihajajo k meni ?
—	Od vsakega človeka se zahteva, — je odvrnil duh, — da hodi njegova duša med njegovimi soljudmi, v daljavi in v bližini; ču pa ne gre ta duša veu tekom življenja, je obsojena, da stori to po smrti. Obsojena je, da roma po svetu. — ah, groza meni! — ter vidi. česar ne more de3iti, kar bi ialiko delila na svetu *er uporabila v svojo lastno srečo.
Iu zopet je prikazen zakrikuila, zaropotala z verigama ter si vila roki.
—	Ti si v verigah, — .it- rek"! Scrooge. — Povej mi, zakaj '
Dalje prihodnjič.)
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO-VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ.
J. S. JABLONSKI
FOTOGRAF 2303 Prsfsssor Ave.	6122 St Clair At«.
CLEVELAND. OHIO,
laadiMtfaimfMitfgiai^
POZOR!
Rojakom Sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nor« kotle in popravljam stare za vsako uporabo.
Popravljam streha in izdelujem vsakovrstna kleparska
Rojakom se priporočam sa obilna naročila.
A. Janežič,
CLEVELAND, OHIO


—	■	-..... " ."t ■■ ■ ■ ■ - , . ,-J...	■ ,-.„ ----_ „	F	——	, .	-5TT-
GUmB^^MO^n.
GLASILO JUGOSLOVANSKE
KATOLIŠKE JEDNOTE
Uatanovljena leta 1898.
Glavni urad v ELY, MINN.
Inkorporirana leta 1900.
. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemau*h, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. . Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagrajntn Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNICDBOR:
-JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŽKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne •oiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri. tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode whilo
Društveno glasilo: " G L A S NARODA".
PREMEMBE ČLANOV IN CLANIO PRI SPODAJ NAVEDENIH
DRUŠTVIH.
Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
Pristopila.: Margareta Gouze 01, 19303. 1000, 16.	j
Zopet sprejeti: John Keuig 59. 197. 1000. 43; Frank Pešel 81 t H969. 1000. 30; Škraba Matija 84, 16204, 1000, 29; John Zobetz 70 ' 345, 1000, 31; Frank Zgonc 63, 1518, 1000 35; Mary Zgonc 70, 9957 500, 36; Roza Zobetz 69. 9954, 500, 37.
Scspendirani: Louis Kocjar 01. 18937, 500, 16; Mat Mausar 55. 213; 1000, 43; Antio Mausar 95, 17343. 1000, 18; Gajo Oreškovič 93 16922, 1500, 20; Josip Šnajder 68, 309, 1000, 30; Josip Škraba 87 Ana Šnajder 83, 8063, 500, 23; Frances Škraba 95, 17540, 500, 19.
Sv. Srce Jezusa, štev- 2, Ely, Mina.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 122 Kitzvilie. Minn. Frank Beligoj 86, 16284, 1000, 27.
Sv. Barbara, štev. 3, La Salle, HL
Zopet sprejeti: Geo Mesojedec 93, 16358, 1000, 20; Frank Zupan čič 89, 17657, 500, 25.	,
Sv. Barbara, štev. 5, Soudan, fflir
Suspendiran: John Štajer 91, 17528, 500, 23.
Sv. Cirila in Metoda štev. 9, Culumet, Mich.
Pristopili: Ralf S. Sedlar 1900, 19322, 1000, 17; Anton Preles-nik 1896, 19305. 1000, 21; Josip A Ovniehek 1901, 19303, 500, 17; Jos D. Strucel 1880, 19304, 1000, 37.
Sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa.
Zopet sprejeti: Frank Grubar 85, 7864, 500, 23; Mary Germek 64, 8406, 500, 42: Marv Grubar 92, 17256, 1000, 21.
Sv. Alojzija, štev. 13, Baggalej. Pa.
Pristopil: Matija Stanešič 88. 19306, 500, 30.
Sv- Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, i*a.
Pristopili: Joseph Horvath 85, 193.34, 1000, 33-; Miko Ceraie 82 19333, 250, 36; John Anič 95, 19335, 250, 22.
Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo.
Zopet sprejeti: Anton Dolenc 68, 1417, 100, 36; Frančiška Do-, lene 71, 8654, 500, 35.
Suspendiran: John Kobles 92, 16643, 1000, 21.
8v. Alojzija, štev. 19. So. Lorain, Ohio.
Pristopil: John Zaletel 98. 19307, 1000, 19.
Sv. Jožefa, štev. 20, Gilbert, Minn.
Zopet sprejeti: Jakob Ziglavski 69, 2570, 1000, 35; Josefa Zi-
Sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio.
Suspendiran: Nikolaj Gašpar 81, 18752, 1000, 36.
Sv. Petra, štev 50, Brooklyn, N. 7.
Pristopili: Matija Čagran 70, 19317, 250. 47; Jakob Slabič 82. 19318, 500, 35.
Sv. Jožefa, štev. 52, Mineral, Kans.
Zopet sprejet: Ignacij Sluga 76, 4367, 500, 29.
Naznaniti*
Društvo sv. Petra št. 50 JSKJ. v Brook lynu, N. V., je pri mesoč-ni seji v soboto dne 15. dt*c. izvolilo v društveni odbor sledeče člane:
Predsednik Gabriel Tassotti.
Sv. Jožefa, štev. 53, Little Falls. N. 7.
Prestopila k društvu sv. Antona štev. 108 Youngstown, Ohio: podpredsednik Josip Skrabe, taj-r<»hn Logar 86, 13205, 1000, 27; Johana Logar 93, 18494, 500, 23. ,,lk »» blagjnik F. G. Tassotti, za-
Sv. Frančiška, štev. 04, Hibbing, Minn.
Zopet sprejeti: Matt Deržaj 76, 10558, 1000, 32; Frank Lovšin 73, 3073, 1000, 25; Marv Lovšin 73, 8114* 500, 33; Matt Lavrič 88, 7840, 1000, 20; Helena Lavrič 89, 13674, 500, 21.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 Člani ali članicami
/a iiHflaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Iz uredništva Glasila J. S. K. J.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik j glavski 68, 8773, o00, 38.
si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. i Suspendirani: Valentin lvančič 96, 16747, 1000, 17: Urban Za-
__jvrinik 95, 16962, 1000, 18.
Umrli: Frank Povh 79. 18741, 500, 38; Frank Kočevar 82, 152 >2, 1000, 29.
Prestopil k društve "Soča'' štev. 125 Iselin, Pa. John Kral 80 16925, 1000, 33.
Sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo.
Zopet sprejet: Anton Jakich 94, 17287, 1000, 19.
Sv. Jurij, štev. 22, So- Chicago, HI-
Pristopil: Grga Lanich 97, 19308,*1000, 20.
--. Zopet sprejeti: Krist Šeme 68, 10203, 1000, 39; Josip Rukovi
Približuje he čas, ki je najvažnejši v Življenju vsa-i"a 79> 6167> 1000' 27; Martin Vlatkovič 73, 18714, 1000, 43; Stefan
kfga posameznega društva in vsake Zveze in Jednote. I^egurič 86. 18523,1000, 30; Mary Gregurieh 8^ 18658 1000, 31
r/i,	-	Suspendirani: Mihael Kopernik 70, loo7, 1000, 32; John Makar
I5iiza m namreč cas volitev.	1569 1000 30: Frauk Grahovae 95. 15891, 1000, 17; Polona Ko-
Ofl dobrih uradnikov je odvisen obstoj m proevit vsa- peTnik 73, 8851j r,oot 33; Jela Makar 74. 8862, 500, 32.
kfi^a društva.	—	-
X	....	. .	, - 1	Sv. Ime Jezusa, štev. 25, Eveleth, Minn.
Ce glava m dobra, je samopusebi umevno, da telo ne j- PriHtoj>ila. ^ Kušlar 96, 19309. 500, 21.
loore uspevati in se razvijati.	.
Dolžnst društvenih članov je, voliti v odbor može,	... ®v Stef^ štev.2®', „
k-iteri se briffaio za društvo vsled društva saram up ™ ! Pristopili: Martin Kavčič 84, 19336, 250, 33; Marko Fatur 81, kateri se brigajo za arustvo vsieu društva samega, ne pa 19337> 250 36; Ajlton gtemberger 86? 19310, 250, 31.
vsled osebnih koristi.	Zopet sprejeti: Anton Zbašnik 89, 19071, 500, 28; Ljubomir
Pri v olitvah uradnikov s<> ne sme gledati na prijatelj- j Galovič 82, 17830. 1000, 26; Helena Zbašnik 94, 19072, 1000, 23.
Umrl: John Karnbič 57, 1793, 1000, 44.
Sv. Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo.	__
Suspendiran: Anton Tiršes. 91. 15787, 1000, 21.
Sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa.
Suspendiran: Stefan Vukšič 94, 17585, 1000, 20.
Sv. Jožefa, štev- 3(7, Chisholm, |Kinn.
Zopet sprejeti: Martin Pešel by, 13503, 1000, 41: Karol Gradišer 59, 11451, 1000, 20; John Jančar 86. 17300, 1000, 27; Josip Česarek 87, 15938, 1000, 25: John Ciprijan 72. 15866, 1000. 40.
Suspendirani: John Košmerl 88, 14321, 1000, 23; John Roparčič 85, 17531, 1000, 29; John Veselj 82, 18044, 1000, 33.
Prestopil k društvu Marija Trsat štev. 109 Keewatin, Minn. Anton Baraga 72, 15018, 500, 40.
Sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa.
Pristopila: Katie Matjašič 98, 19338, 500, 19. Suspendirani: Martin Plesec 75, 6965, 1000, 32; Josip Knafelc 91, 1000t 500, 19; Simon Levstik 93. 18400, 500, 23; Rozalija Plesec 79, 9165, 500, 28.	i
stvo ali sovraštvo.
Ko se zapro vrata v društveni dvorani in ko so zbrani j zborovale i, mora iz njih izginiti vsaka osebna mržnja in j vsako osebno prijateljstvo.
Zbrani naj bodo v delu za napredek in proevit društva. —
Odlueujet aiiaj edino zdrav razum in trezna premis-jjenost.
Pri društvu imata poglavitno delo — predsednik in tajnik.
Če člani izvolijo dobrega predsednika in tajnika in žnjima vred tudi dobre ostale uradnike, je to le v njih lastno korist."
Če izvolijo slabe, je to njihova lastna krivda. Ako ne bo društvo napredovalo, naj očitajo samim sebi in nuj sa-uii nase zvraeajo krivdo.
Z zadovoljstvom lahko rečemo, da Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote prav dobro napreduje.
Skoraj vsaka številka je polna dopisov, nasvetov in naznanil. Napredek Jednote je*treba soditi po Glasilu.
Če je članom pri srcu napredek, je dopisov in nasvetov veliko, ee ui zanimanja, je tudi Glasilo prazno.
No, mi ne moremo reč:i, da bi bilo prazno, in v* naši veri o napredku nas potrjujejo tudi poročila tajnika in blagajnika.
Kot znano, stane Glasilo za vsakega člana oO centov
na leto.
Dnevnik Glas Naroda pa stane $3.50. ( lanom Jugoslovanske Katoliške Jednote, ki so naročeni tudi na dnevnik, se pripiše omenjenih 50 centov k naročnini.
Tajnici so obenem tudi pooblaščeni pobirati naročnino za Glas Naroda. Pri plačevanju naročnine za dnevnik je treba povedati, če je doti en i k član Jednote ali ne.
To se nam je zdelo potrebno pojasniti, ker se še zadnji čas dogodili slučaji nerazumevanja in napačnega tolmačenja.
Članstvu želimo vesele božične praznike, slavni Ju-
Jednoti pa še več napredka v pri-
•
,..„ -i ■ ji. .„„...., »	.	,.	"--t" '• i itifti-iiitTHža
Sv. Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond
Umri: Anton Kresovič 83. 16004, 1000, 30.
Sv. Petra in Pavla, «tev. 35, Llojdell, Pa.
Pristopil: Frank Ltsdca 85, 19331, 500, 32.
Sv. Alojzija, štev. 36, Conemangh, Pa.
Pristopili: Jacob Bregar 91, 19313, 1000, 36; Frank Capuder 86 19*14, 250, 32; Blaž Kovačič 85, 19312, 500, 32; Jakiem Kozak 89, 19311, 500, 28.
Umrla: Mary Drenik 86. 1*663, 500, 30.
Sv. Janeza Krstnika štev. 37, Cleveland. Ohio*
Zopet sprejeti: Mike Avsek 89. 18445, 1000, 27; Bernard Mar--tič 91. 18409, 500, 25.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 71 Collinwood, Ohio: Anton Zupančič 90, 17551, 1000, 24.
Prestopili k društvu sv. Frančiška štev. 110 McKinley, Minn.: Anton Rejc SO, 10536. 1000. 28; Marv Rejc 88, 11106, 500. 22.
Precenil zavarovalnino iz $500 na $1000 John Lekan 80. 15169 1000, 37.
Sv. Barbara, štev. 30, Boalyn, Wash.
Pristopil: Nikola IvankoviČ 93, 19315, 1000, 24. "
Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500 Jura Tonili 92, 18730, 100, 24.
Sv. Alojzija, štev 57, Export, Pa.
Pristopila: Ana Radovič 99, 19318, 500, 18.
ov. Štefana* štev. 58, Bear Creek, Mont-
Pristopila: Josefina Brezar 89, 19339, 1000, 29.
Sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn.
Pristopila: Neža Susteršič 83, 19341, 1000, 34.
Sv. Jurija, stev. 61. Reading, Pa.
Umrl: John Matetič 77, 6931. 1000, 29.
Sv. Petra. štev. 69, Thomas, W. Va.
Pristopil: Anton Knafeljc 83, 19320, 1000, 35.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Colinwood. O.
Pristopil: Matija Pular 01, 19321, 1000. 16.
Zopet sprejeti: Frank Bovha 83, 10197, 500. 25; Frančiška Kov-ha 87, 14301, 1000, 24; John Debelak 82, 10421. 1000, 26; Frank Rupert 92, 13470, 500, 18.
Suspendiran: Joseph Kosec 81, 18996. 1500, 36.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 75, Cannonsburg, Pa.
PristopDa: Joseph Lesjak 93, 19323, 500. 25; Aua M cd oš 77. 19322, 500, 40.
Zopet sprejeti: Martin Žagar 95. 17348, 500, 18: Josip Iirovath S5, 17828, 500, 19.
Sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo.
Pristopil: John Verant 82, 19324, 1000, 35.
Umrl: Lovrenc Jenko 84, 18201, 1000, 31.
Sv. Jerneja, štev. 81, Aurora. HL
Suspendiran: Anton Suštaršič 88, 18454, 500, *J8.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 82, Sheboygan, s.
Zopet sprejeti: Frank ajk 84, 16427, 1000. 29; Josip Žajrar 79, 13283, 1000, 31; Martin Mitar 67, 14484, 500. 44; Frank Progar 86, T0401, 500, 24; Marko Vrabič 88, 17193, 500, 21; Leopold Zorko 80 10390, 500. 28: Frančiška Zorko 75, 10510, 500, 33.
Sv. Jožefa, štev. 85, Ausora, Minn
Suspendiran: Anton Cebin 85, 12408, 1000, 24.
Umrli: Josip Sekula 72, 510, 1000, 30; Josip Boben 67, 691, 1000 'rl; Jakob Vesel 69, 15655, 1000. 43.
Sv. Jožefa, štev. 86. Midvale. Utah.
Pristopil: Josip Mihaljovič 95, 19325, 1000, 23.
Sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont.
Umrla: Frančiška Kastelic 82, 7627, 500, 24.
"Orel", štev 90, New York, N. Y.
Suspendirana: Barbara Skofič 94, 17996, 500, 20.
"Vitezi sv. Mihaela" štev. 92, RockdaUe, III.
Pristopil: Joseph Cen kar 95, 19340, 1000, 23.
Sv. Frančiška, štev. 99, Moo& Run. Pa.
Zopet sprejeta: Mary Goršin 85. 9106, 500, 22.
Sv. M. Vnebovzetje, štev. 103, Collinwood, O.
Zopet sprejete: Frances Debeljak 82, 17199, 1000, 31; Johana Gorišek 75, 14189, 1000, 35; Julija Knavs 81, 16474, 1000, 32; Jennie Lunar 93, 18657, 500. 23; Roza Planinšek 95, 16294. 1000. 17; Marjo ta Porenta 86, 16914, 1000, 27; Johana Šavs 70, 15125, 500. 41; Johana Valenčič 94, 15128, 500. 18; Roza Pičel 94, 17384. 500. 20.
Suspendirana: Mary Cinkole 92, 17607, 1000, 22.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 106, Davis, W. Va.
Prestopil k društvu sv. Petra Stev. 69 Thomas, W*. Va. Matevž Korošec 83, 14612, 1000, 28.
Suspendirana: Mary Strah 86, 15680, 1000, 26.
Sv. Antona, štev. 108, Youngstown, O.
Pristopil: Jakob Žitnik 85, 19326, 250, 33. .
Sv. Frančiška, štev. 110. McKinley. Minn.
Pristopila: Karol Kovačič 80, 19327, 1000, 38; Karolina Kastelic 97, 19328, 1000, 21.
Prestopil k društvu sv. Alojzija Štev. 123 Ironton, Minn.: Rudolf Z»dar 96, 18650, 500, 20.
Sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo.
Prestopil k društvu sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa.: Anton Sabic 90, 12611, 500, 20.
Siispendiraa: Antonija Možena 80, 11630, 500, 29.
"Slovenec", štev. 114, Ely, Minn.
Zopet sprejeti: Matt Boldin 96, 16538, 1000, 17; Frank Kaplan 79, 18173, 1000, 36; Elizabeta Kaplan 82, 18174, 1000, 33; Anton Ma-'ersicli 93, 17916, 500, 21; Josip Kral 92, 1776. 500, 22.
Suspendirani: Josip Adam 89, 18416, 1000, 27; Tom Barich 87, 19042, 500, 30; Geo Dumeneh-h 80. 19043, 1000, 37; Josip Lah, 89, 18136, 1000, 26; John Žitnik 87, 17480, 500, 27.
Sv. Jurija, štev. 118. Cokedale. Colo.
Zopet sprejet: Frank Ferkovieh 79, 16472, 1000, -34.
Marija Čist Spoč., štev. ISO, Ely, Minn.
Pristopile: Angela Pishler 92. 19329, 500. 25; Frances Troha S7 19330, 1000, 31.
Sv. Treh Kraljev, štev. 121, Dodson, Md.
Zopet sprejeti: Paul Dekleva 90, 18589, 500, 26; Dominik Urban 93, 186638, 500, 23.
Sv. Alojziia, štev/123. Ironton. Minn.
Suspendirani: Louis Kalan 91, 188810. 1500, 36: Louis Tomaži* 81, 18870, 500, 36.
{>isiiikar Matija Cagrati; I. nadzornik Josip £>neller, 11. nadzornik Saudor Stimae, III. nadzornik Franc Rauch; zastavonoša Ignacij \akrst, asistenti Jurij Nr.vosel in Jakob Slabič.
Seja ia volitev se je vršila v najlepšem redu. Po seji smo s" kratek cas zabavali ter ob pol 11. smo se razšli vsak na svoj dom v zavesti, da je vsak svojo dolžnost storil.
(.'enjenitn članom iu članicam tega društva voščim iu želim vesele ui zdrave božične praznike ter srečno novo leto!
V. bratskim pozdravom beležim prevdani vam tajnik
F. G. Tassotti.
Nazuatijitiit članicam društva Marija C'istega Spočetja "t. 120 JSKJ. v Ely, Minn., da je bilo im •zadnji redni mesečni seji dne 2. decembra sklenjeno, da bomo imele od zdaj naprej mesečne seje v Slovenski Čitalnici tinruo ol> dr uri p«»puldne prvo nedeljo v mesecu. Torej \ jis prosim da \"]>t>-štcva>te to.
S Kosesterskim |K>^d ravnin
Frances Skubic. tajnica.
Vsem izven tveadiifcga. I'a., .st-a-tiujo-im članom društva sv. Jurija št. 61 JSKJ. tem potom naznanjam. da se je vršila 15. decembra gla\na I'-tna seja, pri kateri smo izvolili za leto 191** sledeči odbor:
Predsednik John 31 Sum*-podpredsednik .John -Jaklič, prvi tajnik John Pezdeiv, dru^i tajnik John Grabrijan, blagajnik Anton Jaklič; nadzorni odbor: Matiju Vardijan. John Požek ui John Fracol; rcnlitelj Josip Košmerlj; poslance Matija It Vardijan; vratar Ludvik Xigel; zastavonoše Make Muc iu Marko Kralj.
Vsa pisma in denarne pošiljat-ve od 1. januarja :uipi'ej naj se naslovijo na novoi/.voljem»ga laj-nika:
John Pezdeiv, 343 N. K iver St., Reading, Pa.
Frank Špehar, tajnik.
Iz zakladniškega urada.
W€ C
ffe iJe O.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNTTED STATES GOVERNMENT
HRAM IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU SAMU.
On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojni.
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta.
Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Ždruženih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnah a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih!
TO JE VASA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
TO BO IZVOJEVALO VOJNO.
Danica, št. 124. La Salle, UL Črtan: Viktor Pepeljnak 92. 19097, 250, 20.

i fflavu tajnik.
Iščem svojega brata ANTONA SA1X, podomače Slavdov iz Knežaka na Notranjskem. Prvd dvemi leti sva bila skupaj v To-baaco, I'olo. Prosim, da se ogLa-. si svojeuju bratu: John Sain, Box 641, Verona, Pa.

mm

Dopisi.
^ppspppspl
Iz glavnega urada.
(Vii o v
inokracijo.
Tej konferenci je prisostvovalo okoli 17;j zastopnikov iz vsake države Unije iu od skoro vsake le količkaj važne organizacije v Zdr. državah. Zastopano j« bilo članstvo okoli 12 niiljonov oseb. Iz tega morete razvideti in soditi, v koliko so se odzvali pozivu iz Ka-pitola.	t
Ob 10. uri smo se sestali v poslopju notranjega oddelke Konferenca je bila sklioma varied od red be Mr. Bo we, Iti je eden namestnikov Mr. McAdoo. V kratkih besedah je očrtal dnevni red ter pomen te konference v tem čas«. Xjemu je sledil Mr. Franklin, drugi namestnik finančnega urada, ki je govoril o istem predmetu, samo nekoliko bolj podrobno. Nato nas je nagovoril državni zakladniku-. Mr. McAdoo, ki je v daljšem govoru obravnaval raiz-lične strani vojne iu kaj se pričakuje od naroda te dežele z namenom, da se pride do zgodnjega in stalnega miru. V podpornih organizacijah je videl en pripomoček, P° katerem in mogel priti v stik z narodom, ki efelo v tem času ne spozna vsega položaja, kakoršen je v sedanjem času. Pozival je na skupno delovanje vse' organizacije te dežele. Priporočal in prosil je pomoč vseh podpornih organizacij, da napravijo prihodnja posojila za svobodo tem bolj uspeš-na. Želel je edinost in pomoč ne samo v finančnem oziru, temveč tudi v varčevanju s hrano in v živJjenskem razkošju. Vso k mož, žena in otrok more dotgotoviti konec, ki nam je pred očmi.
Predsednik Wilson nas je sprejel v lie 1 i hiši ob dveh popoldne. Tudi on je prosil za pomoč vsakega lojalnega Amerikanca in ker smo vsi lojalni Amerikanci, d«i storimo svojo dolžnost ne samo z govorjenjem, temveč v dejanju. Ne moremo bitii vsi v strelnih jarkih, ne moremo se vsi bojevati, toda vsak posamezni izmed nas more pomagati vojakom, ki se bore za nas.
Konferenca se je zopet sešla v
iredilo	razpravljala o naj-
boljši poti in o sredstvih, da se more vse potrebno izvabiti na najboljši in najbolj praktični način l namenom, da se izpolnijo želje naše velike vlade. Na konferenci je bila. sprejeta resolucija, ki sc v kratkem glasi sledeče:
"Od zdaj naprej in tekom dobe sedanje vojne bodo vse bratske organizacije v Združenih drža-rah, ako imajo denar, katerega morejo naložiti, naložile v bondih posojila ?a svobodo."
Potem ko je bila sprejeta ta resolucija, je eden visokih vladnih uiadnikov rekel, da je to eno tistih sredstev, po katerem se bc dognalo, kdo je v resnici lojalni Amerikanec in kdo v res:iiei podpira to vlado.
Dobro bo za Slovence, da si j skrbno zapomnijo, kar je bilo rečeno, kakor malo je bilo v resnici rečeno, toda to je njim v dobro. Ne pozabite, da nas bodo sodili po tam, kar bomo storili.
V	osebnem pogovoru z vladnimi uiadniki sem zagotavljal, da so Slovenci lojalni narod do te dežele in da bodo to dokazali v prihodnjem posojilu za svobodo Vojna z Avstrijo je imela za posledico, da so uradniki nekoliko sumljivo gledali na lojalnost na šoga naroda. Dali so nu zatrdilo, dj ne bomo imeli nikakih sitnosti, dokler ostanemo lojalni ter storimo svojo dolžnost. Ako pa se »o zgodilo nasprotno, potem <bo vlada ukrenila, kar se ji ®di najprimernejše.
Zastopal sem vas v Washingto-jiu, D. t'., in obljubil som ter zagotovil vladi, da ni povoda in vzroka za vznemirjenje, ker sc bili Slovenci vedno lojaljii in bodo tudi taki ostali, navzlic dejstvu, da je ta dežela v vojni z Avstrijo.
V	prihodnjem posojilu za svobodo morate storiti svojo doLž-noert, da podpišete kolikor največ posojila morete. Vsak najmanjši prispevek pomaga. Pundagajto mi. da izpolnim obljubo do pieiec!
Pittsburgh, Pa., 18. dec-
Dr. Jos. Grtihek, 843 K. Ohio St., N. S
Kad bi izvedel z« uaalov »gftpng* brata LEOPOLDA KUZNIK, doma % Dolenjega GlobodoU, fara Miruapeč na Dolenjskem. Nahaja se v ujetništvu v B-peiji ali Italiji. Prosim cenjene roja ke-ujptnike, ako kateri ve sa njegov DasioVt <U #* m nagna ni, ker bi mu fid pomagal, ako potrebi, ali naj ae pa sam oglasi —	8407
K. 81. St., Cleveland, Ohio
*
-odo-
Vlada Združenih držav želi sodelovanja od strani bratskih Jednot. — Konferenca v Washington«, D. C.
ooo
Tajnik JSKJ. je prejel sledečo brzojavko od tajnika notranjih zadev iz Washington, D. C.:
Washington, D, C. Dec. 7th 1917. Joseph Pishler Sec V South Slavonic Catholic Union, Ely, Minn.
The Secretary is inviting representatives of fraternal organization known to him, to attend a conference at Washington December 13th at 10 A. M. in the Auditorium of the interior department Building, for the purpose of discusing the manner in which such organizations can be of service to the government in this war. Would be greatly pleased to have your society represented at this meeting if possible. Kegret that we have no appropriation out of which to offer to pay the expenses of the delegates, but are hopeful that your organization will be represented.
Franklin.
V slovenskem prevodu: Josip Ashler,
tajnik J. S. Katoliške Jednote, Ely, Minn.
Tajnik vabi zastopnike vseh bratskih organizacij, katere so mu znane, da se vdeleže seje, ki se bo vršila dne 13. decembra ob desetih dopoldne v Wasliingtonu v avditoriju poslopja zunanjega de-partmenta. Pri tej priliki se bo razpravljalo, na kakšen način bi lahko služile take organizacije v tej vojni vladi. Zelo bi me veselilo, da bi bila, če le mogoče, tudi vaša organizacija zastopana na tej seji. Žal nam je, da nimamo odobrene svote, iz katere bi lahko plačali delegatom stroške, toda mi tipamo, da bo vaša organizacija zastopana.
Franklin.
Ob napovedi vojne Avstroogrski je bila poslana sledeča brojavka iz glavnega urada, katero je sestavil Mr. Geo. L. Brozich, bivši glavni tajnik in sedanji blagajnik Jednote, sporazumno z glavnim tajnikom:
Ely, Minn. Dec. 7th, 1917.
His Excellency,
President Woodrow Wilson,
White House, Washington, D. C.
The intendend declaration of the state of war between the United States and Austria-Hungary seems to be inevitable. In behalf of the several thousands of members of the South Slavonic Catholic Union, most of whom are employed in the most important industries of the United States, for the successfull prosecution of the war, we most respectfully bespeak, your most earefull consideration of the issue. Our society is a fraternal association, founded on American principles. Ninety percent of our membership, in the twentyseven States in which we operate, are employed in the most important American industries such as factories, coal, iron and copper mines. They are all loyal, some of them
of course, have not had the opportunity to procure the Citizenship papers, but they desire to be of * some service to the government. — We love our mother country, but not the government, because it has never been founded on justice and equality. — Our forefathers have fought for liberty, but owing to geographical location and political intrigues, were powerless to attain their ideals. We now look to the great American Republic to champion our cause together with other nations, and we in this country pledge our mst undaunted loyality for the cause of the Democratic principles thruout the world. We see the only solution of the Balkan question after the war in the establishment of a Balkan or South Slavonic Federative Republic patterned on the Constitution of the United States, which will give every nation, large or small, free developement of its resources, its culture and its traditional institutions, cooperating however, with all other nations in commercail and indsutrial development. To attain this under the stars and stripes we stand ready to make any socrifices.
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION,
Joseph Pishler, 8ec'y, Geo. L. Brozich, Treas.
V slovenskem prevodu: Njegovi ekscelenci Predsedniku Woodrowu Wilsonu, Bela Hiša, Washington, D. C.
Nameravana napoved vojnega .stanja med Zdr. državami in Avstroogrsko je skorajgotovo neizbeg-Ijiva. V imenu par tisoč članov Jugoslovanske1 Katoliške Jednotc, katerih večina je zaposljena v vaz nih industrijah Združenih držav, potrebnih za uspešno nadaljevanje vojne, vdano vpoštevamo va|o skrbno premišljenost v tej zadevi. Naša družba je briška organizacija, zgrajena na ameriških prin cipih. Devedeset odstotkov naših članov v sedemindvajset državah, v katerih posljujemo, je zaposlje nih v važnih ameriških industrijskih podjetih, tovarnah, premogo-železo* in bakmiorovih. Vsi so lojalni Nekateri sicer niso imeli prilika, preskrbeti državljanske papire, pa vseeno šele napraviti vlatfi Mcoriušbo. Mi l^^i^ rc^^d^^o^ ne
li za svobodo, toda vsled geografičnega položaja in političnih intrig, so bili brez moči in niso mogli uresničiti svojih idealov. Mi smatramo veliko ameriško republiko z drugimi narodi vred kot boril ko za našo stvar in tni v tej deželi izražamo svoje najglobje upanje za razširjenje demokratičnih principov po vsem svetu. Mi vidimo edino rešen je balkanskega vprošanja po vojni v vstanovitvi balkanske ali Jugoslovanske Federativne Republike, temelječe na ustavi Združenih držav, ki bo zasigurala vsakemu narodu, velikemu ali malemu, zmožnosti kulturne in tradicionalne institucije ter bo sodelovala z vsemi drugimi narodi v trgovskem in industrijskem razvoju. Da dosežemo to pod zvezdami in trakovi, smo pripravljeni na vsako žrtev.
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDXOTA
Joseph Pishler, tajnik, Geo. L. Brozich, blagajnik.
Na to brzojavko je takoj odgovoril predsednikov tajnik, kakor sledi:
THE WHITE HOUSE,
Washington, Dec. 10th, 1917. Mr. Joseph Pishler, South Slavonic Catholic Union, Ely, Minn. My dear sir:—
Permit me to acknowledge the receipt of vour telegram of December 7th and to say that it will be brought to the attention of the President. Sincerely yours,
J. P. Tumulty, Secretary to the President.
V slovenskem prevodu: Mr. Joseph Pishler, Jugoslovanska Katoliška Jednota, Ely, Minn. Moj dragi gospod:—
Dovolite mi potrditi sprejem vaše brzojavke z dne 7. decembra ter izjaviti, da boni nanjo opozoril predsednika.
Resnično vdani
J. P. Tumulty,
predsednikov tajnik. --ooo-
Vesele božične praznike in srečno novo ieto, želi vsem članom in članicam J. S. K. J.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
D o m a .
-ooo
Spisala Zofka Kveder-Jelovšek.
(Nadaljevanje).
Ni imel več onega priprosu«ga, vernega sn a, in ni iuu bilo žal. Nikdar si ni želel nal&aj onih časov ekstaze iu upojituesti. Ali globoka poezija verskih obredov tu z una*j na deželi, v priprosti, ubož-j ni. belopobuljeni vaški cerkvi, kjer se je rahii dih prirodc mešal med molitev, kjer se je ptičje petje edinito s svetimi napevi, kjer so med kadilo dehteLi stoteri zeleni gozdje naokrog, ta mu je se-zala v dušo, prekinjala ga je, dvigala v neko slavnostno razmišljanje in poglabljanje. Bil je zbtian v svojem srcu, jasnilo sc je pred njim. \idel je težko, samotno pot pred seboj, po kateri iuu je bilo hoditi.
Evangelij, potem pridiga.
Neprijetno ga je dimil ostri,! bleščeči glas propovednika. l*re-j dramil se je. Poslušal je že sto ' krat sli ene nauke, povedane v isti formi, z istimi besedami, poslušali je dogodbice, znane in opetovanr
val je ljudi ter na vsakem obrazu jo videl ono naučeno. mehanično pob<>žnost brez mis'i. Nekateri so dremali, drugi so nekako tqpo gledali predse in neki mož v kotu je žvečil tobak.
Opravilo jo minulo in ljudje so se vsuii na plan. Sramežljivo je stopala sestra poleg Toneta, znan ci so ga obsuli in moral jim je odgovarjati. Veselil se je že, da poj-de sam s sestro po polju domov, toda pridružili so se jima sosedje in začelo se je modrovanje o vremenu iu letini, o davkih in kupčij i, pa tja do politiki-. Zopet je en K rut videl, kako materialistično je pravzaprav priprosto ljudstvo; uenar iu imetek mu jo vse in da ima bore malo .smisla za kaki- idealnejše potrebe. I c se godi 'njemu samemu dobro, pa so um !drugi deveta briga. Kako so se !je/.ili ti možje na nekatere stare, | "Ki m) ozirali olu-mo kako so > i s mukali okrog *'1>'inj« vega ©četa'\ o katerem j«' \sak vedel, d.i
po vsem svetu neštetokrat. Pridiga je bila o katoliški cerkvi, edino -pravi, edino zveličavni. Duhovnik je pripovedoval čudna iz-preobrnjciija (poganov iu krivo-vernikov, pripovedoval je do<jrribico o protestantski Cekli-ci, ka-terv je oče peljal naj piv j v protestantsko cerkev, potem ji je pokazal še katoliško. Pokazal je na bogato <rii£pan oltar, kjer so gorele uveoe, ter ji rekel: — G ley, tukaj je Jezus! — Iu ko je potem odšel, je deklica vedno silila zopet v katoliško cerkev k Jezusu in cela družina se je izpreobrnila.
Jeesilo ga je, ko je to poslusšal. Saj, to je vendar psihološki *tako razumljivo! Deklici se ni dopadlo v goli protestantski cerkvi, kjer ni lupa in luča, vleklo jo je tja, kje? so podobe iu je bogata okrasje mamilo njone mlade oči. Jedilo ga je to čudno, nestrpljivo »likanje tujevereev. Spominjal se je, kako je nekdaj mislil o njih, z nekakim čudnim strahom, kakor da so to nevarni in kdove kako hudobni in -pokvarjeni ljudje. Vedel je, da si to priprosto, naivno ljudstvo enako slika te ljudi, da jim je drugoveree človek, sposoben vsake hudobije, da jkm je Uidi naj poštenej& brezverec bolj večjega zgražanja in zaničevanja vreden, kakor vsak ka-toliški ubijalec in bandit.
Zrnitoneie se orgij«, ljudstvo je 9»lrielinilo, ali nje** m nI hot«U mM &e&ti* ri>»iu*t. Ogledo
je največji oderuh dale*- naokrog, človek brez duše iu vt^t;. Čutil je, da mislijo prezirljivo o nj^m. či<to jiii je slišal: - Kh, kaj b«i tak Laprijtn »tudent! — lloraj sc jo bridko nasmehniti, ko ae je spomnil, kako pohlevno in spoštljivo hodijo okrog sodnih slug, kadar imajo kaj opraviti v trgu. Nekateri so poovali novega učitelja. Preosabett jim ji* bil iu prestrog z otroki. — r>aj so še župnik dejali, da previsoko uosi glavo. Kaj pa je3 31 i ga plačamo! Naš hlap«: je, če se prav vzame! — Toneta je to jezilo in povedal jim je par odkritih. Spogledali so se m skomignili t ramami. Vedel je. da jili ni prepričal. Težko je pripeljati našega trmastega kmeta do drugih misli. Dahač je xn ošaben. Iu vendai* je imel rad to ljudstvo. Poleg vseh hib je bilo dobro in nepokvarjeno. Zdravo jedro je tičalo v njem in trebalo bi samo nekaj omike in pro*vete, d» se privede k pametnemu razmišljanju in razs^j^^anju. Naš kmet je uadaj'jen. četudi je konservativen. Tudi poučiti se dA, toda treba je, da ima Tiati, ki ga poučuje, avtoriteto. Da, avtorrteto: Brez nje najdejo najlepše besede gluha ušesa. Samo duhovščina ima to moč v rokah. To dohro ve. zalo jo tudi čuva in Se bolj pod-pihnje ptirojeno nezaupnoet ljudstva de- nega novega, do vsakega napredka.
[Konec prihodnji«). ■ •


ifbii l iini'mri iHa ,
kar sam uredi voli live listke.
Pa pustimo tužuo svojo domo-viuo kjer vladajo strankarske
strasti, in jKM?lejmo nekoliko k 8 svojim severnim bratom Čehom. | Tam sein videl sedeti pri eni mizi različne osebe različnih strank. ^
Vsi so delovali skupno, kadar sc j * š4o za skupno korist iwroda. ^ Ob takih prilikah so tudi duhovniki opustili v »o politiko iu so de- r lokali z narodnimi možmi.
Tako je bilo pred devetimi leti. ^
Slabo je bilo tedaj, danes je še
mnogo slabše. Slovenski narod je
vkovan v verige; ganiti se ne mo-;
re. Naši možje, ki ho ve borili za u
pravice svojega nari»du. zdihuje- 14 ...	u
jo po ječah.
1' »glejmo slovenski narod v treh letih vojne. Kdo je kaj naredil
tanj *
Vsi narodi se brigajo za svojo
n
li^otlo; eelo Turki iu Judje. Kaj [>a delamo mi? Drugega ne, kot:,' nsali smo; stvar je dobra, a dru-j H*a -s«* nam ne dopadc. In to je jllo vse, kar smo storili.
Ako bodo tako brezbrižni, se bo ?
našim luvrodoni zgodilo isto kot ^
te je s i'rusko, ki je bila .nekdaj. .
ilovanska dežela, kjer še sedaj v
fiahajkumo mnogo slovanskih"^
imen. Ako s<- v tem odločilnem ^
n»nutku ne združimo, hitimo na- ''
ravnost v iirepad. Ne smemo mi- n
s*
'liti. da smo -na varnem, ker smo r Ameriki. Misliti moramo na . lemovino. iz katere smo šli; iiii- f* 'lili moramo na svoje brate, ki «e z< lalisjajo tam brez pomoči. Ni več 11 •ešitv«* zanje, ako jim ne prisko-•miio na pomoč. Zemlja, ki je bilo ast naših pradedov, l>o ]>ostala ^ lom o vina naših največjih sovraž- ^ likov in zatiralcev. Predno se pa ^
0	more zgoditi, se poskusimo ^ '.»kmžiti po vzgledu naših bratov 11
elsov. Delujino za naiod in 'pu-»timo strankarske prepire. Vse za 11
1	a rod, naj bo naše geslo.	J(
Matija Pogorele. n -s<
Ely, Minn.
Due novembra je priredilo j '.«nsko društvo Marija Čistega ^ ;početja Št. 120 JSKJ. veselico v , »rid društvene blagajne in z na- ^ nciom, da pride naše mlado dru--t\o bolj v javnost med tukaj- . -njimi Slovenkami ter da s tem ^ iiri t i ramo za pridobivanje novih-'lanie. Dasiravno je naše društvo juado iu ni ^e dolgo čas<i. kar je * istaiiovljeno. je naša veselica ° mela dober uspeh, kakoršnoga v usmo pričakovale.	n
Zahvaliti se imamo g. Cieo. L. ® l'rožic h u in g. Jos Pishlerju, ki
nam priskočila na pomoč v ?ie s ijubi priliki. Zahvaliti se imamo u hidi rojakom in rojakinjam, ki s
nas posetili v tako obilnem ilexilu, ter drugim, ki so nam -pomagali, ker brez njihove po-'lJ moči bi nuni šla l>olj trdia, ker je bila to naša prva prireditev in ni-j s mamo v takih stvareh posebnih č izkušenj. Zahvaljujemo se tudi r sestri predsednici, tajnici in bla-'^ gajničai ki. ki so imele polne roke 1 dela. Skratka hvala vsem. kdor i nam je kaj pripomogel, ali <pr*c-U til lwif-o veselico. Obenem se pri-|Mrn>camo še žu naprej pri takih <-prireditvah.	I
Z rojaškim pozdravom	]
Poročevalka. s
__s
' t
Konferenca podpornih
organizaciji. •
i
Nekako deset dnij prej, predno se je vršila konferenca, jc vse J vočje bratske organizacije v Zdr. I državah poeval tinaaični tajnik 1 \Vm. (J. McAdoo ter jc prosil, da I se vsaka vdeieži z namenom, da 4 se razpravlja in postavi naičrt za » bolj skojuio delovanje m rod a te > dežel*-, da sr s tem pomaga vladi tekom kritii-nega časa, ko je ves J svet jH>d orožjem in poskuša po- i ra/iti avtok raci jo.	]
Naproš» n Miiii bil od JSJbL^J. v 9 Ely. Minn., in od SDPZ. v Cone- < luaugh. Pa., da se vdeležim tc konference iu da storim vse v moji moči za Slovence v tej dtažoli. posebno še. ker oJ>stoji vojno sta-njo med Združenimi državami in Avstrijo. Brez odlašanja sem odpotoval v Washington, D. C., iu tam sem imel priliko sestati se x našim predsednikom Mr. Wood-ro*v Wilsonom, državnim zaklad nič a rje m Mr. Wm. G. McAdoo tn mnogimi drugimi A-isokimd urad i niki, ki delajo noč in dan ter izdelujejo načrte, da konične premagajo naše sovražnike, v sled česar b^ za vse čase konec a v tokrat-»kili vlad in ^ svet r&eu 4 de-
8 pela.
Zopet je minilo ut-kaj t«<imirt, odkar sem p.^al v giasi^u J^KJ.
Na potu so razne zamude in druge potniške težave ter vsaka "tvar nekaj pripomore, da se odloži pisanje.	|
Zdaj »tno na koncu leta 11)17. Ako s« umremo nazaj, ali smo dobro, s4i slabo delali, nam se pokaže ogledalo, v katerem s*- vidimo *tan rojaki. Kot bratje JfKJ. ftuu k malo, ali pa uič storili za JSKJ, war »tuo obljubili. To tli ra-no wtuw naša krivda. I Vi tem pridejo a iM*tev tudi rsaitere. ki tlačijo ne aa.'uo naše slovenske, \ Irmvts tudi u I lige organ izarijc. j da v isvujem članstva ne »uipre-dujtj<>. 1.ot bi bilo pričakovati. Največja ovira je ta nesrečna ] vojna, u kateri <Lnes ne boiu ; uioo^o razjuavljal, kajti p«> časo-; pikih je vse potim te »tvari. Voj- i ua jr uajveč kriva, da članstvo j JSKJ. nt napreduje, k^jti čez ] inorjemoije uc pridejo več naši i mladi rojaki.	J
V	ua**-m slovenskem narodnem' ogledalu pa vidimo še neko dru- ' ifo hibo, naturee našo u»*ediuo*»t. > V letu P»17 vidimo stranko čez » stranko, ln>j iu prepir, kot ne bi J bili sinovi umjke Slave. Samo ne- i koliko istrnialimo in moramo pri- 1 znati, da imamo na sebi narodno i rano, katerih največja je needi- " liust. i*a si poaosuo trkamo na ^ }>i-si tei pravimo; mi smo rekli, < mi smo pisali itd.	j^-
Pri vsnki stvari krs-ijo, da ziBa-'1 jo. te pa ni «lo pieiec vse tako, 1 kakor si mislijo sami, pa pravijo. 1 da je stvar dobra, samo družba * se jim ne dopade. Gre se jim pač 4 samo za dobiček. Ti ljudje so po-;1 dobni onemu lačnemu siromaku, 1 ki ni hotel jesti jedi, ker mu jo 3 je prinesla čmopolta žena.	I*
\e Kledajo na skupno korist ua * roda ; puste, tla narod trpi pa sa- 1 Uio /ato, !;er se jim družba ne dopade. Narod naj bo vkovan \ ve 1 ige naprej iu tam niso poleg, kjer ne pričakujejo za-so časti Iu dobička. Ve gre jim v glavo, da smo siuiovi fiic matere Slnvije. Ill » bislimo ene. ali druge s.tranke 'j kadar pridemo v i-erkev, molimo j lioga p«i svojih s Kil i h nagibih. ;
se obračamo do Stvarnika z % eno mislijo. Toda orii še dalje ti vpijejo: stvar jr dobra, le družba , se nam ne dopade.	^
Naj bo ta, ali ona stranka; naj i bo črna, bekt, ali pa ttW-a biti va 1 j vsi- se mora opustiti in mora se i misliti na skupni cilj naroda ka-| dar ita vidimo » ') robu propada, j
\ saj tukaj v Ameriki ;>aj bi ne . posKiisiili predpisovat i drugim, ] kaj naj ta ali o<ii uela. kaj naj ^ moli iu kje. V»aj tukaj v Ameriki . naj bi si nikdo ne prilaščal pra-i. vice, <la bi zahteval od svojega ] bli/iijeua hotliti samo i>o eni poti, i čtš, vr^e druge so preklete. Vsi | uteramu uueti iste pravice, da sa- j mi volimo pot svojih privatnili /adt v. Priznati moramo, tla je vse . prav, kar ni nasprotno ustavi iu , zak nitim vlade. Pustimo različna , mišljenja vsakemu j>osamt zinku ; delujino pa skupno kadar kliče naš zatirani narod, katere-', mu je sovražnik položil nogo za tilnik.	%
Ko to pišem, mi pride v spomin moj obisk Evrope pred 9. leti. Obiskal *em Irsko, Anglijo, Nemčijo, llolandsko. potoval sem po Halkuiiu in Italiji; seveda sem propottivi.l tudi Slovenijo iu obiskal skt >ru "v sa k kraj. Hodil sem| od vasi do vasi. Mudil sem sc tudi dalje časa na Češkem iu Mo-rav skem. Po naši tužni domovini sem s solznimi očmi opazoval gorje onega časa. Tako sem bil tudi v Ljubljani ko so streljali na slo-vensko ljudstvo, ki .»e hotelo poslati cesarju protest proti sovražniku, ki nas tlači na rodni zemlji, in da bi se nam <lovt4iio, du bi smeli v zdrit vati na slovenski /.endj i slovenske šole. Naši sovražniki so nam odrekali pravico, da bi družba sv. Cirila in Metoda vzdržuvaia v oluuejuiii krajih slovenske šole. Po Ljubljani so tedaj pokale avstrijske puške in jok se je ra/.legal po ceJein mestu, j Kriviea sc je godila našemu naro-, du. Ko je zahteval svojih pravic, so avstrijski pand u rji prišli nadenj s puškami iu so nas streljali kot zajce.
V	Trstu, kjer je živelo do 70 tisoč Sto vence v, nismo imeli slovenske šole. Ravno tako je bilo tudi v Gorici.
Krivi um razmeram so |»a bili deJoma tudi molje, katerim je bi-le prepuščeno vadetve naroda. Tako mi je pripovedoval n*k žup-
Jan Marija Plojhar
Rojake v ruskem ujetništvu prosim. če kdo ve za mojega brata JOŽEFA HRIBERNIK, podo-niače Loenov iz Rečice na So. Štajerskem. Kdor izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu na sledeči naslov : Frank Hriberaik, 46!)
Trginia St., Milwaukee, \Vi> , L'. S. Amerika. (20-22—12)
ud bi izvedel za naslov od moje sestrične sina ANTON A KO-LENC. doma iz Kal, fara Do berniče na Dolenjskem. Nahaja se v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Prosim cenjene rojaki -ujetnike, ako kateri ve za njega, da mi naznani njegov naslov, J;er bi mu rad pomaga*, ako je v potrebi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Berus. 3627 L. 81. St., Cleveland, Ohio, U. S. America. (20-22—12
Rad bi izvedel za svojo sestričuo MARIJO PLAHUTA, omožei s.
-St-STER. rojena v Kalobje te:* prišla v Združene države let i 1 IMX>. Prosim cenjene rojake iu rojakinje, če kdo ve za nje naslov, da ga mi naznani, ali n;:j se pa sama oglasi. — Mathias Plahuta Box 4. Pierce, \Y. V a (20-23—32)
Iščem svojega prijateJja FRANKA ZAJEC. Pred 15 meseci sva bila skupaj v Harvey, \Y. Va.. in sedaj ne vem, kje se naha.i i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve iza njegov naslov, da «a mi naznani, ali naj se pa sam ogla si. — Louis Zadel, Box 3. llai-vev, W. \ a.	20 22—12
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi ucprekosljivcga čina pri tolikih bolečinah in —i nadlogah.
H Scdajnc razmere so nas primorale, povišati ceno na V 35 in to centov za steklenico, alco hočemo, da ostane R? iatc kakovosti in da enako učinkuje, g; S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto S močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ¥ ceno ničvrednih ponaredb.
fit Stari, pravi Pain-Expeller dobete le V zavitku kot jc P tu iiasii!:an. Pri kupovanju pazite na sidro znamka, m na besedo Lcxol in na naše ime.
|| Pravi Pa'.n-Expellcr je dobiti v vseh uglednih lekar-SL n*-li in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-^ ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.	^^
F. AD. RICHTER & CO. /ST*
74-SO Washington Street, New York
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1918.
Razen koledarskega dela ima Se sledečo vsebino:	" ""
Pesem.	\ ■' \	Normalni potek ruske revolucije.
Važen zgodovinski dokument.	|	Rusija.
Popolen pregled svetovne vojne.	|	Nemški cilji in Rusija.
Praznik v Petelinji vasL	j	Padec rodbine Romanovcev.
Prag.	I	Prednost brzojava.
Problem Alzacije-Lotarin&ke.	j	Pesem jetnikov.
Ukradeno pismo.	? j	Kozaki in njih vojska.
Red.	I	Litvinski kmetje.
Veliki dobitek.	f	Nevidna poslanica.
Razno o otrocih.	|	Buchara.
Doživljaj francoskega žurnalista.	j	Čudne pogrebne določbe.
Venizelos.	i	Album.
O postanku koledarja.	|	Krščanska svatba pri Kafrih.
Nemški napadi s plinom.	j	Večni koledar.
Živali in aeroplani.	f	Petelinji boji.
Ruska revolucija.	!	Nekaj za gospodinje.
Program ruske socijalistične stranke.	i	Sala.
Aforizmi. '	|	Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov«
Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company
«2 CORTLANDT STREET,	HEW YORK CITY, N. Y.
MOŠKE BOLEZNI :K5?"
t Dr. Koler najstarejši slovet*, ski zdravnik, specialist v Pitta, bnrghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenja vseh možkih
Hydrocele ali kilo sdravim ▼ 30 nrah in brez operacija.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni ▼ križa in hrbta in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO-LEČJINE. OTEKLINE, &KBO-TLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi na-tiste krvi, ozdravim ▼ kratkem Čara, da ni potrebno ležati Jas
Slovenski zdravnik. rabim 606 in 904 za krvna bo-
WsnL
Uradna* ara: Vsak dan od 9. are sjatraj do 8. ura sveder; t petkih od 9. sjntraj do B. popoldne; ob nedelja« od 9. sjatraj do 3. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
rtTTftBUma* PA.
BHgmMammtmtwwm^

.ULIBI
GLAS XARODA. 20. DEC. 1917.
fNadaljavaajel.
'' K*j, ko bi pruiesla mizico »ens iti bi na terasi jedla. Solnce »era it dolgo ue posveti iu za vsak slu-e»i prontrvm zaalanjalo."
J^ll« *ta Hdlij mnog oka rt »ku pa j, ako ui bil on zapo«deu v svoj- i Mibi; obema »r je zdelo to posebno mikavno, kakor da živita v »k tipu i domačnosti.
"Htori tako, Sunt ar* tla \ je re k ta deklu-a. "Škoda, ko bi ne uži la te gorkote in te vonjave."
Poni ogla je atarki prinesti mi zieo ter sedla po le p mladega m o /a. Suritarella je postavila pred njiju navadna* jedila, viuo in vo ' do, in je odšla. NV on ni jedel ur ona, tiho in nežno k ta govorila t ravnodušnih »tvareh, v*e, kar «ta čutila, kur j«* hotel dni? drugemu vdihniti v dušo, v*«- njih ljubka nje je zvenelo *auio iz njih glasu je žarelo >nmo ij. globine njih oči txHiede, ki sta jih govorila, »o bil« i »rez pomena, »ploh ni* ta vedela *
/jii'"»i,tld sta malo vina l vodo in »ta pila iz enega kozarca ter de
til« nekoliko grižljajev kruha. Bi lo je to pravo ljubavno kosilo.
Kuntarella ju je hudo okregala i • i .. i • ■ . . • ko je vtdela, da ui»ta jedla, m je
odnašala kar je bila prineala
/a durmi pa *t je utirala oči.
dan Marija in Katarin* ktn o-Htaia *e na teraai v sladkem, tihem, miru t m »anjunju, zdelo jima je, kaki>r bi t»^lela na dnu fr globoke aolnene luči. na dnu oeea na svetlahe. Trajalo je preeej dol go, predno ju j* Suutarella p reki min * »vojim hitrim prihodom.
"Konte»a , ic klieala že iz Ih\ pretim, je »topila na teraso. — ' Po««* dobit«. Dona Pavlina gre."
<Hia Ma vstala nemilo prrza^lete ter minuto obetala v zadregi.
**Proe grem", je rekel dan Ma rija. "greeati ^ * tujim človekom tukaj -—Neprijetno mu je j>o-irtalo.
"Za odhod bo že prejnj/uo, ako je ne marate »reč at i — je rekla Sun tare la. - "Xa stopnišču b« že. Niaem videl* koeije, dokler ni Mala pred domom.*1
"(Ktauite na terasi", je dejala Katarina. "Sedem z njo v ^ol. potem jo peljem na vrt. Ce pojde na teraso, vaju seznanim, pa je*dva se domisli, da bi šla sem. Po toliki poti o«tane rajša v hladu med stenami."
"Najbolje bo tako", je odgovoril Jun Marija.
"Lahko naju poslušate, je zanimiva, duri pustim odprte."
Iu je šla v salou.
"Ni\ zaprite j'h", je rekel mla-j di tnoi, t'xla Katarina ga že ni več slišala in ne Suntarella. Hili sta že v sobi, in ko je vstal, da bi sam1 /aprl, je bilo pmfxjzno, ker »rlmal je že glas done Pavline, prijetni in po!ni, slišal, kako se pozdravlja s Katarino ter dobrohotno izpraau-j je Suutarello, kako se je godi.
"Hvala, r*o«pa markiza", je «u-l ho odvrnila	in slišal je, da'
odhaja iz salona in zapira za seboj duri.
Dami sta sedli.
Jau Marija ji- videl d ono Pa-j vlino v zrealu, ki je viselo na stenil nasproti odprtih duri, držeči h na' teraso.
Hila je kta*ua, <iatsi ne več mla-
da, imenitna dama, v vsaki kret-j nji se je kazala prava, ponosna ftimljanka. Njena preprosta, tem-; na obleka je javno govorila o svojem pariškem postanku.
"To je dražestno, da s>te prišli ie rekla Katarina. "S čim l>i vas. ikrepčala —"
' Tu je vse, kar potrebujem",! e dejala dona Pavlina in si nali-a vode v kozarec na mizi. "Vek. Materina mia dolciasima, da si ble-i ta in da imaa upadlo lice ? O, wo-1 a mila, vse vem, pa to ne sme ta-io dalje trajati."
"Kaj veste?" je vprašala deklica ter povesila oči, lahno zardevši
"O tistem tujcu, ki je tako tež-jlo zbolel v tvojem domu. (Jos])s Jalli ve vse od svojega sina, in jaz vse od nje. Le da gospa Galli — loeeui naravno«! reči — da. več >ove, nego ve, a to pa lahko trdim. Is na vee nami ga v a, ne^o Jtve od sina. Luigi je tako diskreten, j>re-•ej be zamrači, ee vidi, da bi rada itaj zvedela; njegova mati pa je nanj dHikatna. VTea, kaj se dozdr-/a g'^pe Galli? Dasi rai tega, ka-£or ti pravim, ni povedala narav-lost. No, da to ni samo krščanska, jubeaen, kar te veže na tega bol-lika — ampak tudi.... no, uga-li, kaj. ugibaj I Ah, ti zardevaš. lorej si to uganila. Res, ta zasta-/iea ni bila težka.'*
Dona Pavlina se je smejala. — vatarina je molčala.
Jan Marija jo je obžaloval. — vaj naj stori sedaj! Nič. Moral je iho sedeti.
*No, pustiva to", je rekia dona Pavlina. "Čemu bi ti očitala ina-l enkost romantičnega sanjartsva". Temu se nihče ne ogne. To je tako-kakor otroške bolezni, ki zadenejo! vsakega. Pustiva to! Zaradi licit važne stvari sem prišla, gre za ca j drugega negro za prazne inar-ije. Pisala sem *i, zvala sem te, pa ti nisi prišla, nisi odgovorila."
Smejoc se ji je grozila s prstom. "Odpustite teta",.je prosila deklica.
Dona Pavlina sieer ni bila njena teta; V- na je bilo težko, se spo mati v stopnji sorodstva, določila jo je dona Pavlina smolast no.
"Popolno absolueijo ti dam", se }e šalila. "A sedaj k najini zadevi! N*e morem se dolgo muditi tukaj ura je dve in peljem se na five o'clock h kneži Torloniji. Precei pojdeš z menoj v Rim, uii pa naj ti dam še par dni za premislek?
"Kaj, so li vaše zadeve take nujne?" je presenečena vprašala dekliea.
"Moje zadeve končno niso tako nujne, pogovoriva se pozneje o njih. Za zdaj se tiče samo tega, da se sploh odločiš za Rim. Pojdi torej ali preeej ali pa pridi nekaj pozneje, toda na določeni dan. Najbolje bi bilo preeej, ko bi šla kar Z menoj."
"Zelo s>te ljubeznivi", je tih o re-1 kla dekiiea po kratkem presledke m je pristavila tiho sicer, toda zelo odioeno: "Ne ix»jdein, odpustite!"
Dona Pavlina jt* nekoliko potrpežljivo zadrhtela.
"Kakšna trdovratnost!" — je kliknila. — "Pa zakaj ne greš?"
Katarina ni odgovorila temu vprašanju, le rekla je:
"Ta vaša zadeva, teta Pavlina se tiče pae tiste učiteljske službe, ki ste mi jo nekoč ponudili? Morda je že dozorela ta stvar, in je treba, da se odločim? No, mislim, da nisem sposobna. Kratko menim, da vas moram za sedaj zahvaliti zal vašo skrb, toda, odločiti se ne morem."
"Katarina"', je rekla dona Pavlina, "ti veš, kako slabo stoji sj tvojim posestvom, majčkenim ka-j kor dlan. Sau Catalda ne moreš rešiti."
"Vem", je rekla Katarina mirno in nehote je zamišljeno pristavila ; ' Sedaj mi je postalo to brc^ ]K>membiio." '
"To je čudno", je menila dona Pavlina. "Nočem iti tvojim razlogom do dna. Pa vedi, zdaj že ni govora o tisti službi. Tisto je bila moja abotna misel, da, kruto sem ravnala. Gospieo di Sorauesi napraviti za učitedjico! To je bil naval liberalizma, strast ženske osvo-boje.... To se nahaja nekako v , zraku.... Da, povzročila sem, da bi se lahko jezila name. Pa se ni-ii?" 'j
"Nisem imela za kaj, vzroke pa 1 imam. da sem vam hvaležna", je rekla Katarina.
"Veseli me, da ceniš mojo ljn-t>ezen", je odgovorila dona Pavli- ] na. "Če si mi hvaležna za malenkost, kako mi še le boš, kadar zveš , p"a kaj gre. S soprogom sva skla j lila, da zasnujeva tvojo srečo, da ;i pripraviva sijajno bodočnost." i
Dona Pavlina je molčala in gie lala na deklico, da bi užila polno ' lagrado za svojo velikodušnost i oda na Katarininem obrazu se jt xazal le mračen, celo bolesten u , »mev. Sreča! Bodočnost! Kaj ji je »omenilo na svetu kaj takšnega? S'jena sreča se je nagibala h gro- j ju, in vanj je padala vsa njena bodočnost. Probudila je iz *vo- 1 iega premišljevanja, videč, da dola Pavlina čaka na odpoved.
"Ne razumem vas", je tiho reda in res ni razbrala, kaj name- , •ava dona Pavlina.
"Ne bi uganila, pa precej se ti < Hisveti. ko ti namignem", je na-laljevala dona Pavlina. "Katari-la. ošabneži pravijo, da ni prijet ; io, sprejemati dobrote. Ti si mor la tudi malce ošabna in zato ti bo jubo, ko zveš, da ti jaz in moj moz ioče\*a izkazati dobrote. Nasprotno »ričakujeva, da nama ti izkažeš u dugo."
"Kaj bi mogla storiti za vaju!" »e je čudila dekliea. "Tako rada rama ustreženi."
"Nu, torej poslušaj! Povem ti to nakratko. Poiskala sva ti ženina."
Katarina je lahno probledela.
"Oh!____" je vadihnila in dvi
?nila roki, kakor bi se hotela bra niti.
Dona Pavlina se je posmejala.
Jan Marija je jedva dihal. Ka je čutil, sam ni vedel, toda srce mu je bilo komaj slišno.
"Ne boj se, mila Katarina, da zahtevava, naj bi se slepo vdala" je začela zopet dona Pavlina. "Videla ga boš, seznaniš se i njim, ii. prepričana sem, da se izteče vse gladko. Je prijazen, mlad, krasen in bogat. Manjka mu samo nekaj — imena nima, tega mu daš pa ti in na ta način mu ne bos ničesai I iolžna za bogastvo, ki ga pridobit > svojo možitvijo."
Katarina je molčala.
Dona Pavlina je dolgo čakala njene odpovedi; ko je ni bilo, jc nadaljevala z usmevom:
"To izpričevalo ti moram <la.ti da nisi ladovedna. Niti me ne vprp šaš, kdo je oni, zakaj ti ga priporočam, in kaj nameravava s tem jaz in moj mož. Kakor kip stojiš Ali spiš? Vzbudi se no!"
In v šali jo je potresla.
Katarina se je res zdela, kakor bi se probujala. Končno je rekla:
"Če vam smem povedati golo resnico, tedaj vam priznam, da vas čisto nič ne razumem. Mogli ste z menoj govoriti arabski, a vedela hi prav toliko kar sedaj."
"Vidim", je odvrnila dona Pavlina, "da bo najbolje, ako ti povem vse temeljito in povsem jas no. Poslušaj torej toda pazno, prosim te, da ne bo treba ponavljati. Veš, da nimam otrok, m veš, da je moj mož poslednji markiz Val-marina, da pripadajo nekdaj njegova posestva in ime barona Val-m a rini, ki j« glava stranskega po-kolenja te nekdaj tako mogočne velike in slavne rodbine Vahnari-na. To vas morda pa ne rek. čenr&v t>n m tiiin. d* Iu avetnl
z markizom nikogar tako ne sovraživa kakftr prav tistega barona, ki vselej tako skrbno z naravnst sa-tnskmi usmevom vprašuje za najino zdravje. Velik del najinih posestev pride neizogibno v* njegovo last, toda nekatera posestva in vse drugo znatno bogastvo marki-zovo je pa vendar mogoče ohraniti pred tem grabežljivim in nedotakljivim dedičem^ Pazi šednj, da dobro razumeš, ti sladka moja dušica! Vedi, markiz ima nezakonskega sina. ljubil je neko igralko, ki je davno umrla, še predno seui poznala markiza. Nisem torej ljubosumna nanjo in -bitje tega sina mi ni bilo tajno pred mojo možitvijo. Markiz mu je dal sijajno vzgojo, in ta mladi mož je sedaj eden najlepših, najelegantnejšili častnikov v armadi, z lejH> bodočnostjo."
Dona Pavlina je za iiip utihni la. čakala je, da izpregovori Katarina. Pa dekliea je molčala.
''Posinoviti ga", je nadaljevala Iona Pavlina, "in ga postaviti za' zakonitega dediča imena in pose-1 štev, kakor sem jaz svetovala, to! baje ni mogoče in bi vedlo do ne-ikoučnih pravd, in baron bi naposled vendarle dobil. Torej bo bolje, zagotoviti najinemu varovanju vsaj mogoči, zelo znatni del de-imčine ter «ra odtrjiati baronu. mo enega še treba: prskrbeti mu suamenito ime. Sedaj morda raz-lmeS končno!"
"Ne", je odvrnila dekliea krat-io in odkrito.
"Ah, to ni mogoče!" je pokaza-a dona Pavlina svojo nepotrpež-jivost. "No, razjasnim ti to: Ti »i poslednja JSoranesi; ako ga vza-neš za moža (pomni, da obdarjenega s polovico vsega premoženja narkizov iz Vahnarine), bode lah-£0 izposlovati, da preide ime nanj rvoje ime bo grofica Soranesi-remona (oni mladenič se imemi-je sedaj Cremona) in v družbi za-lobiš mesto, ki se ti s podobi po Uienu, ki si ga podedovala po svojih prednikih, seveda, žalibog, skopaj brez groša. Sedaj umeš?"
Katarina je zardela in se malce »zravnala.
"Dona Pavlina", je rekla, boreč >e s svojo nevoljo, "podedovala iem svoje ime po prednikih brez rroša, pravite. Res je, toda pode-j iovala sem obenem pravi }>ojem o J rasti, tako da vem, dn ne smem tr j jovati s tem imenom,"
Dona Pavlina je bila užaljena i hladna.
(Dali* orihndnjii.)
Slovenske vesti.
- !
Iz- Mountain Iron, Minn. — Za- j
radi prevladujoče škrlatinske bo- . lezni so vse tukajšnje šole zaprte. Odprte bodo zopet 7. januarja. j1
Iz Hibbing, Minn. — Victor L. • Power, nadzornik kuriva na Me- } saba Range je izdal določila glede . kurjave za vse ondotne naselbine. Ljudje naj rabijo drva kjer koli mogoče. Ljudje, ki imajo peči, naj rabijo mehki premog: vsaj toliko ča : sa, da se dobi zadostna količina trdega premoga. Trgovci z premogom ne smejo sploh prodajati trdega premoga za kuhinji*ke peči iu sploh za nobene peči, v katerih se lahko rabi mehki premog. j
Iz Virginia, Minn. — Velika porota, ki je bila v zasedanju celi teden, je prerešetavala tudi trojni umor v Alarjevem domu. Kaj da je iznašla ni znano. Zaporno povelje je bilo izdano za "John Doe". 1 I Toda kdo da je to, ne ho znal nihče, dokler dotična oseba ne bo : prijeta. Steve Dasovieli, ki je bil aretiran v zvezi z umorom, je bil j zopet spuščen na prosto. Steve ! Karkasieh, ki je bil aretovan z prej omenjenim, je še vedno v zaporu. Med tukajšninii varnostnimi 1 organi se za prijetje pravega zlo
čhica najbolj trudijo glavni šeril Fred C. Witte, mestni detektiv O-sear Sehonleber in sodnijski policaj Joe Vukelieh.
Iz Jolieta, 111. — Rojak Frank Kostelee, star 45 let rojen v Št. Vidu pri Zatični, je umrl v bolnišnici sv. .Jožefa dne 29. novembra po štiritedenski bolezni. Pogreb st je vršil ob številni udeležbi sožal-iiiii spremljevalcev na slovensko pokopališče. Društvo sv. Jožefa je v velikem številu svojih članov ter z razvito slovensko in ameriško zastavo spremilo svojega umrlega člana na poti k zadnjemu počitku. Pokojnih zapušča dva brata. Jo-1 žefa in Ignacija, oba v Jollietu ter'
drugih sorodnikov.
----
I
23 tisoč čevljev v zraku.
- !
*
True translation filed with tbe post- t master at Xew York. N. Y. oil Dee. 1!0.' 1M7, as required by the Act of <Xt.>ber 11)17.
Rim, Italija, IS. decembra. —1 Poročnik Brachapa laske armade! in en pilot sta dospela pred kratkim v višino 7025 metrov (23,048) čevljev z laškim letalom in sta se povspela v to višino v 65 minutah, j To je svetovni rekord za višino. J
Sne? na Francoskem.
t Paril, Francija, 16. decembra. ' (Zakasnelo.) —Danes je prvič na Francoskem zapadel debel sneg, v tej seziji. Železniški in brzojavni piomet je oviran.
I Pariške ceste so zameteue, ker primanjkuje delavcev, da bi ou, metali sneg.
NAZNANILO.
Društvo Slovenski Rrutje št. 23 SDPZ. v Coketonu, W. Va.. priredi VELIKO PLESNO in
ZABAVNO VESELICO v sredo dne 26. decembra t. 1.
| v M ilk ins Dros. dvorani na 2. cesti v Thoniasu. \V. Va.
Pričetek točno ob 3. uri pop. Vsitopnina za inošhe 50 centov: ženske so vstopnine proste. Tem potom vabimo vsa sosedna društva ter ostale rojake in rojakinje iz Thonia.sa in okolice, da se' te naše veselice v polnem številu v deleže. Za dobro postrežbo in najboljšo zabavo bo vse preskrbljeno.
Na veselo svidenje dne 26. dee. v Milking Pros, dvorani v Tho-masu!	Odbor.
(20&22—12)
Pozor, rojaki-ujetniki! Želim izvedeti za prijatelja JOŽEFA GRANDLČ. doma iz Polža n št. 3 na Primorskem. Prosim cenj. rojake v ruskem in italjaaiskem igetniščvu, ako kaiteri zna kaj
0	njen:, da mi blagovoli sporočiti, ako pa sam čita ta oglas, naj se oglasi svojemu p rije e-
1	iu: Casper Seguiin, Bon- 161 lilaek Liek. Pa., U. S. America.
M<» 'M-v :
Češki spisal Julij Zejaz
ILOYKVIIO
B	==
poip. iruitvo
0:
svtti Barban
J3
M ZXDDfJZn DitAVI SEVERNE
Sede*: FOREST CITY, PA.
M tL
Wj®,
GLAVNI URADNIKI: V. S. TAUCHAR, «74 Ahsay At<l. Bock
JAKOB DOLENC, box 181, Brooghto«. Ft. mjnik: FRANK PAVLOVČIČ, box <H7 Forest City, Pa. Pomoinl tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MABINČ1Č, 8806 8t Clair Are., Cleveland, Obla.
blagajnik la sauiulk: ANT. HOCHKVAR. RFD. No. 2 box Ohio.
GLAS NAHODA. 20. DEJ. 1917.
rt.
NADZORNI ODBOR: Pradaedalk nad*. odbora: JOSIP PETERNEL, box 00, WOkak, Pa« L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 66, Bardine, Pa. A MdMCBlk: IVAN GROfiELJ, 885 E. 137 th SU Clevelaafl, OSI*
POROTNI ODBOR: Prodaadalk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. No. 3, box 140, Fort Smith, AStE» A porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb 8t_ Springfield, HI,
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAHEK, 848 H. Ohio BL Pittsburgh, Pa,
—	S to se bo pa dalo marsikaj zaslužiti — je mrmral Kiolle.
Zatem se je obrnil na stolu ter se opravičil:
—	Oprostite gospodična, da ste morali tako-dolgo čakati.
—	Jaz imam čas, gospod. — lu če vas se zdaj inotim, bom. .. .
—	Ne, ne. — Nikakor ne. — Boljše je. da se zadeva prej uredi kol pa pozncpe. — Vi ste prišli gotovo v kaki zelo važni zadevi?
—	Da, gospod, tega ne more m tajili. — Gospod Sziazziga mi je rekel, da ne more več izpolnjevati pogojev najine pogodbe.
—	Ker sem na pogodbi tudi jaz podpisan, ste se obrnili name, kaj ne? — Sziazziga je delal zelo nepremišljeno. — Ha vil se je s stvarmi, katerih ni razumel. — Veste gospodična, če bi bil tega človeka takrat boljše poznal, bi moje ime ne stalo poleg njegovega na pogodbi.
Madelajna ga je začudeno gledala.
—	Seveda vam bo rekel Sziazziga, da sem ga jaz uničil iu o.sle-paril. — Ko sem bil danes zjutraj pri njem, mi je že vse to očital, — Toda jaz se nočem prepirati z norcem. — Prepričani bodite, gospodična. da jaz nisem kriv njegove krivde, pač pa edmole njegova lahkomišljenost. — Zdaj mi tiči še ta 'pogodba na vratu. — Sam ne
i \em, kako se bom spravil iz te zadrege, f! — Gospod tega ne tj>ste storili. — Jaz bi_____
—	Le pomirite se, moj lepi olrok — je rekel Kiolle iu se pomaknil bližj<* k nji. — Jaz sem poštenjak in ne pozabljam svojih doli-jnosti kljub temu, da bi se jih lahko iznebil. — Meni bi bilo kaj lah-j ko dokazali, da me je Sziazziea speljal na led in s tem dosegel pri sodišču ničevnost .koutrakta. — Noben človek bi mi ne mogel nice-■ >.tr očitati.
Madelajna mu je hotela nekaj ugovarjati, toda Kiolle ji ni pu-j stil, da bi izpregovorila.
(Dalje prihodnjič.)
f
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland; Bt-, New Tort, H. X« Cenjena društva, odroma njih nrsdnlkl so naproftenl pošiljati ras d*-ptae direktno na glamega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj se pa po-BI ja edino potom pofttnlh, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PsvlovčiC, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slotsjo, da otAxljo društveni tajniki pri poro«llh glavnega — kak« pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. t^ji**«, fta samote napako popraviti
Gospodična Kara
Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T.

VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi DRUŠTVO ŠT. ;J7 SSPZ v I.owber, Pa., v ponedeljek dne 31. decembra
na >>i 1 vesti ovo) v dvorani Teodorja Kcrtiča v Collinsburgu. Pa.
Začetek uj 6. vri zvečer, j Vstopnina ?.a moške je
ženske so vstopnine proste.
Tem poto vljudno vabimo vsa društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se tc naš-* veselice v polnem številu vdeležt. Ob enakih prilikah smo jim tudi mi iiiiiazpolago.
Clan pa, kateri se te veselice ne v deleži, bo prispeval en dolar v društveno blagajno.
Na vedelo svidenje dne ol. de j '-eimbra!
John Ferjan, ta jnik.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda**. največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
NAZNANILO.
J Spodaj podpisani naznanjam, i da me je zapustila moja boljša j polovica dne 4. decembra tega j leta na Morgutte, Pa.
Pozor, rojaki v ruskem ujetništvu : Rada bi izvedela za naslov svojega brata FRANCF TA DOIdNAR. Doma je iz
.Mavčič pri Kranju na Gorenjskem. " Nahaja se nekje v ruskem nj«?tnittvn Prosim eeiij« nerojaue-n jetnike, da -tii poro cat»\ če kdo ve kaj o njem, al' naj st pa sam os:lasi svoji zdaj omoženi sestri. .Moj naslov je: Mrs. Anna Pogorele, Box lil7. Hibbinsr Minn.. L\ S. America (19-21—32)
Cenjene rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kateri izmed \as vt za mojeira brata ANDREJA TOM1NC. ki se nahaja v ruskem ujetništvu že približno Jri leta. Doma je iz vasi S t rane pri Postojni na Notranjskem. Če kateri kaj ve o njem. prosim, da mi naznani na spodaj označeni naslov, za kar se že vnaprej zahvaljujem, če pa slučajno sam čita ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu: Frank Tominc, Box 283. Mead o v. l.and Pa., U. S Americi'.
(17-22—12)
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči imperialist moških bolezni v Pittshurgbu, Pa.
OPOMIN.
Vsi oni, kateri so mi dolžni za board, naj mi d>» 15. januarja plačajo, drugače jih bom s polnim imenom obelodanila po vseli časopisih. Moj naslov je:
Mi's. Helen Pogačnik, lik) Maple St., Bridgeville, Pa. (18-10—12)
Iščem svojega prijatelja MATIJO PAVŠ|Y\ Doma je iz vasi Reka pri Cerknem na Primorskem. Prosim ga, ako to- bere. naj mi piše iu pošlje svoj na tančen naslov. Začno pozdravljam vse znane« m prijatelj*; sirom Amerike. — Tony Kaein, L. Anderson Store. Kinzua, Pa. (18 20—12)
To je nje slika. Odpeljala jc vse tri otroke; najstarejša hči je 5 let stara ct; sin čez J, drugi pa -1 - leta star, vsi imajo Ih^U* lase. Ona ima /<elo dolge prste iu zdaj, ko jo odšla.
bili pa še daljši, ker mi je pobral« 1300 dolarjev, eno uro in vso obleko. Nahaja se nekje v Kena ali Seattle. Wash., pri svojih petih Iwalih. Tako sem slišal Ako mi izmed rojakov kdo naznani pravi naslov, dobi nagrade. iščem jo zaradi mojih o-trok. n*i pa zaradi nje. Poznati jo j«' lahko, ker ima zrlo špičast nos. Rojaki. bojte sp tega špieastega nosa !
Joseph. Arh, Box ">:J.	Hostetter, Pa
(18-20—12 Westmoreland Co.
SLOVENSKO-A MF.RTTC A NSKI KOLEDAR
-ooo-
Rojakom naznanjamo, da smo začeli razpošiljati Koledar, Rojaki v Clevelandn ga leho dobe pri podružnici tvrdke Frank Sak-■ er, 6104 St, Clair Ave., drugod j oo Ameriki pa pri večini naših za-
stopnikov. Dozdaj je naročenih ž» več kot 6000 iztisov. Te bomo naj prej razposlali. Ker smo tiskali Ko ledarja le omejeno število, opozar jamo vse, ki £a hočejo imeti« naj g* takoi naroče.	Uredništvo.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
New York, N. Y'
|| 82 Cortlsmdt St,
POUČNE KNJIGE:
Ahuot oemiko-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik v hrvatskem
Jeziku, vezan	—.60
Hitri računa r (neoičko-angl.)
vezan	>	— SiQ
Poljedelstvo *	—.00
Popolni nauk o čebelarstvu, vez.	$1.00
Sadje reja v pogovorih	—.25
Schlmpffov nemško-slor. slovar	$1.25 ^
ZABAVNE IN RAZNE DKIHiE j KNJIGE:
Vujna ua Balkanu IS zvez.	$1.50 Zgodovina r. kr. pešpoika St. 17
e slikami	—,qo
Življenje ua avstrijskem dvom
aH smrt cesarjevima Rudolfa	—.75
RAZGLEDNICE:
Newjorske. božične, velikonočne
m novoletne komad po	—.03 ducat	—.as Album mesta New York s krasnimi slikami	—.26
ZEMLJEVIDI:
Avstro-ltalljuuska. vojna mapa	—.15
Avstro-ogrski. veliki vezan	—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	—.25
Evrope vezau	- .50
Vojna stenska mapa	£5.00
Vojni atlas	—.25 Zemljevid": Ala^ Ariz., Colo,
Cal. Itd. po	—.25
Združenih držav mali	—.10
Združenih držav veliki	—.25 Združenih držav atenska mapa,
na drogi strani pa celi »vet	$3.00
iMiB^ tnfeMt bodisi v gotovini, taitalsa Je pri vaeh cenah ie vrata-
27	(Nadaljevanje.)
—	A!i vam ni ae ničesar omenil? -
—	Ne, niti beeediee ni erhnil.
—- Torej ne veste ni«V>ar.	t
Prepričani bodite,	da ni<"-e-var. prav nu-e*>ar.
i. it, |ia. Sziaz/igo -o v>i Niiiatrali za zelo bogatega elo-l
veka.
Aii ni	'	vprašala Madelajna presenečeno.
'/.> tri nnee mi ni niee^ar plaeal /a moj pouk. — Včeraj - m mil pi-.i! ni ••p ./uril na njejfov© dol/no^t. — Odpi-sal mi je. m profil n»e j,- ,«- bi ia»»»r»'l p«n-akati eetrt leta. — Če ne....
—	(V lie I
<V ne, !»♦• tu pri^ilji-ii nrem-hati s poučevanjem.
Vlad« lajna je v/trepetala in jra začudeno pogledala.
—	K »j st.» »klenilaf -- jra je >lednjie vprašala.
.1»/	Bi«'tMr udl«>eil. — Ravno \>led tegra va^ vprašam.'
ee Mi vam znane razmere vašega pokrovitelja.
Madelajna j»- /aloMtio odkimala z glav«.	j
Potem bo tit pa drugod ^»vprašal. — Toliko ea^a, dokler sc j popoiu iu,t n - prepričam, van bom še poučeval. — Najboljše je pa,! » x,imi govorite žiijiir — ' . je to res. •"•♦►sar sc bojim, bonte vi naj !
več trj»4i.
—	Iu < < *a >«■ iM.jile '
l»a bo ^/id/zigs v kratkem i-mmi bankrotiral. — V tem t»luča ju i m rat» izbrati ilrupe^a pokrovitelja. — Vaše učenje ni it ! koueaoo, ja pa nikakor ne moreni poučevati zastonj.
Mlada ' nit a j« \iiela mahouia pred seboj vse k v oje sanje uni j čene ^ m rt no je prrbledela in ^e začela tresti (hi vsem telesu.
/al lil! je. /al uii J« - je r.-kH Loz« >. — ker se je v njeiu vzbu-j di o« »aj mi .(tju |M.»«lobn'-«*a. Zal tni j«-, da va*» tako j»reistra-I šil. Toda st< im»ena deklica in bo*»te z lahk«rt«» prenesli ta uda i««-. - .'a? \<im bom pomagal, koliko vam bom mogel. Ne bojte se.!
Mad' lajna je vstala. — Dam*s ni imelg veselja /a učenje.
Ko sv je vrnila domov, j< slišala na hodniku prepir.
Vrata so%e mahoma odprla iu na ikodiiik j«* stoj»ii advokat Kiol-! It s tilobukoli v roki. — Kil jc- t.iko ra/burj« n. da je ni opazil.
Madelajua je pugledala v sobo.
Pri mizi je sedel Szia//iga in m z rokatim podpiral jrlavo. Bil jc bled kot rnrlie. — Polej ojep je »(»dela njegova žeaii.
Deklica je vstopila ter obstala »ledi sobe.
—	Končano je! — je klical Italjan. — Slepar me je minira*, i
—	Oh, — jc rekla žena — proklet naj bo!
—	Gospodična, prosim va^- sadite — je rekel in ji jHHiudil stol.
Madelajna je sedla. — »Slutila je, kaj se je zgodilo.
Revni miio, revni — je nadaljeval Italjan. — Kevni smo kot cerkvena m is. — Zadnje tedne še niseni plačal L<ize>u niti solda, v prihodnje mu l>«/m f>a v- manj zamogel. vse me je spravil ta prekleti lopov Riolle. — Ou je (»ostal bogat i r* mora za vas skrbeti. — Jaz nočem rnjim nič več govoriti.
Madelajna je ^tala in se poslovila.
Predno ie od^la. ji je fce dal Riollov naslov jer rekel:
Ali h'jrete sprejeli gospodična svet od ubogega reveža!
—	Sševeda, jf»>.s{»od.
—	Rjollu n** smet* dati koi>trakta iz rok. — In če lic bo maral vec plačevati /a va-. iuu zagrozite ^ sodiščeas. — Veste, gospodična, » sodišče iu iuu zagrozite. - Riolle se boji sodišča kot samega vraga.
M a dela j i »a >♦• nni je zahvalila iu otišla v svoje stanovanje.
Lk»lgo, d- Igo « a-a je trajalo predno se je pomirila. — Njen po I* *j je bil težavoejši, kot si j. prej doraišljevala. — Vsiljivega advokata tii mo|rla videti iu ni hotela imeti žnjim nobenega oprav* ka. — Ker ji pa n*ra-tiije b* ni kazalo drugega, >c jc odpravila k nje-uiu. —
Riolb* je	pri pihalni mizi ter s,- je nekako zaničljivo na-
>iuehnil, ko J' začutil za s<~boj šumenje ženskega krila.
—	H kom rmaui čast ! — je vprašal.
—	Moje ime je Amelija Bonrdon — je odvrnila deklica, — kajti Lože* in I ta I jati sta jo (»oznala samo pod tem imenom.
—	Bourtlon* — Bonrdou* — Ali. vi »te gospodična. — Prosim vas, M*dite. — Jaz vam bom takoj ua razpolago.
Riotie je obrnil lu-bet ter m* je delal kot da bi pisal. — Prea pihalno mizo je bilo malo ogledalo, — Potem tega ogledala j* mo-
mladega dekleta. — Krasna
________i - i_______ J.H**. „ ..]"
^tava miaaega oekieia mu je zeio ugajata.	Mnn.
—~ .......... • » .
HlpaotLaeni	(—Ji
Doli z orožjem	F—.60
Mesija 2 zrezka	^-.«0
iMkritje Amerike .	$1.00
Pegam in Lambergar	—.35
Pod Robom. 81. Večernloe	—.30
Postrežba bolnikom	—.60
Slov. novele ln povesti	—.30
Soeijalizcm	f-.IB
Sodjalna demokracija	—.10
Trtna uš in trtoreja	—JOO
Umna živinoreja	«—JBO \ elkl alovensko-anglefiki tolaafl $2JOO
7'tujka	—JBO
Naroeubn Je priV«tt i
(Jradne are: dnevno od 9. do-j poldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popoi. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, < 644 Peon Ave. II. nadst. na nlieo, Pittsburgh, Pa.
OPOMIN.
Vse one rojake, kateri mi dolgujejo. opominjam tem potom, da poravnajo svojo dolžnost najkasneje do meseca februarja 1918, v Ijrutiviiem slaiaju bi bil primo-ran ž njimi »»»jdnijsko postopati it. jih v vseli časopisih a polnimi imeni objaviti.
Frank Baškovič, 1K.»7 \\\ 5st., l*faicagu. 11L (19-21-12)
Prosim rojake v ruskem, frtineo-skem in italjanskeni ujetništvu, če kdo kaj ve o mojih dveh bra-j tili .FRANCU in TONETI* MAJCEN. Doma sta iz Zagra tla. pošta Škoeijan, Dolenjsko. Kdor izmed rojakov-u jetnikov kaj ve © njiju, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita svoji zdaj omoženi s stri: Mrs. l.eopoldine Petera. :J20 - i!rti Ave., Durango, Colo., r. S. Amerika. (18-20—127
Pozor, rojaki v ujetiiiertvu' Želim izvedeti za svojega brata JOŽEFA FABUANČIC. Doma je i« Polžan ši. 4 na Primorskem. Ne v em nič o njeni že dve leti; takrat jc nahajal na ruskem bojišču. Prtwini cenjene rojake v ruskem ali italjanskeni ujet-uwtvu, ako kateri kaj zna o njem. isaj mi blagovoli sporočiti. ako pa sam čita. naj se o-glasi svoji sestri Mariji. Obenem želim izvedeti za svojega svaka JOŽEFA GODI NA, doma iz Bača na Primorskem. Prosim, ako kdo zna zanj, da mi sporoči, za kar mu bom hvaležna. Moj naslov je: Mrs. Mary FradeL Box	Black
Li'*k. Pa.. L. S. America.
(19-21- 12)
PRIPOROČILO.
Naš zastopnik Mr. OTTO PEZ DIR bo obiskal rojake v Forest City. Pa., in okolici ter je pooblaščen pobirati naročnino "Glas Naroda". Rojakom ga prav toplo priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
(13-12 v dj
Iščem svojega bratranca JANEZA BAMBIČ. Doma je i'. Loškega potoka, podomače Ru-parjev. Pred 15. meseci se je nahajal v Cheat Haven. Pa. Prosim ga, da se mi oglasi, ker bi rada vedela, kje se zdaj nahaja. — Slava Bambič, Box 222 Creighton, Pa. (18-20—12>
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo triiežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 iet tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harm o- j nike ter računam i>o delu kakorSne j kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. [
JOHN WENZEL. 1017 East S2nd St., Cleveland, Ohio,
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
IŠČE SE 300 MOŽ
za delati drva pri Cleveland Cliff Iron Co. Plača po* £1.75 od klatila (cord). Gozd je v ravnini ter ni bil se sekan, in nicer v okolici Trenarv ter tudi na Midway. Za podrobnosti in pojasnila vprašajte pri:
Louis Mikuliuh, (17-2G—12) Forest Lake, Mich.
Rada bi izvedela za naslov svojo matere MARIJANE BENK-DIK. Ako je kateremu rojaku znan nje naslov, jc prošeii, da mi ga javi. ali naj se pa sama o^lsiisi na naslov: Nellie Benedick, R. 1. Box 63, Nay lor. Mo. (18-20—12)
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJI.
kateri imajo v rokah naaa potrdila za denarne pofcljatve. % številkami, kakor bo oanačene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti pra> komogoče tvoj natančen naalov radi važne sadova. Pisma katera jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Prask
POZOR ROJAKI
NajupcSneJe nuilo am. t«B*k* lin,
cor tudi sa molk« brke ln brado. Od tecs m«illt »rastejo v t tih tednih krmni meti in dolgi 1ab> kakor tudi moSUm krtini brki ln brada, ln n-> bodo odpadali
ln oalvell. Revmatlzem, koctibol ali trganje V rokah, novth ln v krito, v oamlfc
dneh popolnoma ozdravim, rana, opekline, bole. ture. kraste ln crlnte, potne nam*. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brea uspeha rabil ma Jamčim aa IS. M Pilite takoj po eanlk. M ca tako] poajm lastonj.
Krasni Bepal KOLEDAR aa le«a «ir
tastonj	v
JAKOB WAHClO, 8702 Bonna Avs., Cleveland^ Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago iu sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
ki j« pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in isdajsi* tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, V katerih so na£ rojaki nsafiljntil in je povsod dobro posnsa. Upati je, da ma bodo Bi rojaki ▼ vseh osi-lib km fen

Bachnik Frank
No. 329639 Bartol 3.
No. 33073) Bear Dan
No. 260638 Bel j an Ana No. 319997 Besena May Miss
Ko. 330062 BobiS Vajo
No. 260583 Božičkovič Dj^iro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgnrič Blai No. 260573
Gubert Giusepoe No. 323085
Janko vie MihaeT 330395
Kaatelie John No. 44708
Kovač Fran$ No. 260641 Kožel Lonia
No. 323307 Lenarii& Josi^ No. 44555
Meden John
No. 331014 Merknn Anton No. 331355 Mikollch John No. 323252. Oswald Lnise No. 260632 Oswald Joe No. 260621
Pintar
No. 880848 /ianeh Math.
No. 260622 Eeaman Frank No. 44206
Sasoide Frank • No. 380721
SinČiČ John No. 330762 SpaniSek Boa)
No. 328894 starftevifi Johso' No. 331010
Tehle r Anns No. 328898 Turk Charles No. 880851 Turk Ivan
No. 260647 Prrk Jernej No. 82974]
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
MjB V8AKOVRSTNE TISKOVIN* SSS IZVRŠUJE PO NIZKIH
anAR
•
mwm
OSLO OKUSNO.
•	#41
IZVRAUJX PREVODI T DRUGE JEZIKE, in
CNUSKO ORGANIZIRANA.
•	m m
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETS, GENIJU L T. D.
*SA nakoCIU rodum HAI
Stovenic Publishing Co.,
M Oorttosdt 8t, Mew Tark, S. T__