LfubK-
Uk 31 mi!a 1929
Cena 2 Din
cub mesečno 25 Dfa. m
Inos&msffvo 40 Dšo.
UrednKtvot UoMam, Koafljeva otioa 5. TeieAoo Ste«.
3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrov* cesta 14. Teklo« U. 440.
CeQ«: Koceeova «L 2. Teleto« Sfer. 190. Rokopisi m m vračalo. • Orfasd po tarifo.
Upr«vaUtv*i LntOiiu. Picktam * 54 Tetefoa «t 3122, 1123, »24, 1128. 1124 oddelek) UnbBaoa. Preierao« 4 Teletoo 6t J492
Maribor i Milnim^mu Mat it U. Teieloo fc 456
Celje: Kcoeoova rfca It S. Teieloo it. 190
pri poit Sek. aavotffti UuMtaaa •t 11.842; Praka ficto 78.160; WIm Nr. 1 OS .241.
Četrti dan razprave proti Puniši Račiču
čitanje izpovedi odsotnih prič, zlasti bivših poslancev, ki so bili
prisotni na seji 20. junija
Beograd, 30. maja.
Par minut po 8. je predsednik otvoril četrti dan razprave proti Puniši Račiču in tovarišem, ki so zavzeli svoja običajna mesta. Najprej so bile zaslišane še one priče, ki so osebno prišle k razpavi, po končanem zasliševanju navzočih prič pa je predsednik čital izpovedi prič, ki niso bile osebno pozvane k razpravi, ali pa se vabilu niso odzvale.
Nadaljevanje zasliševanja
•	v
pric
Bivši služitelj Narodne skupščine Nikola IličkS, ki je bil danes prvi zaslišan, podrobno opisuje potek dogodka. Ne spominja se, kaj je govoril Puniša Račič, ko je stal v klopi, slišal pa je, kako je pozival dr. Pernarja, naj se opraviči. Ko je začel Puniša Račič streljati, je priča zbežal v ministrsko sobo. Malo prej, preden je prišlo do streljanja, je še prinesel Puniši Račiču kozarec kisle vode. Na vprašanje enega izmed odvetnikov izpove priča, da je po prvem strelu bivši poslanec dr. Krnjevič planil proti Puniši Račiču. Na nadaljna vprašanja pravi, da je Puniša Račič oddal prvi strel na dr. Pernarja, drugega na Ivana Grandjo in tretjega na Pavla Radiča.
Puniša Račič zahteva, naj se ta izpoved zabeleži v zapisniku. Na vprašanje predsednika, ali je priča videl tudi Jovanoviča-Luno. izjavlja priča, da se tega ne spominja, ker se .ie vse odigravalo z veliko naglico in so bili vsi zelo razburjeni.
Kot zadnja navzoča priča je bil še zaslišan beograjski kavar"ar Danilo Guteša. On pripoveduje, da je bil Putiiša Račič še 19. junija v njegovi kavarni. Pozna ga dobro in ne more o njem reči nič slabega. Puniša ni nikdar govoril ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da misli na kak tak čin, kakor ga je izvršil.
Izjave v preiskavi zaslišanih
•	*
pric
Predsednik je nato začel citati izpovedi onih prič, ki niso prišle, odnosno niso bile pozvane k glavni razpravi. Gre večinoma za izpovedi bivših narodnih poslancev, podanih deloma pred preiskovalnim sodnikom v Beogradu, deloma pa pri sodiščih v notranjosti države.
Bivši poslanec Andrej Bedjanič,
takrat tajnik Narodne skupščine, je vodi! zapisnik o seji 20. junijač On je izpovedal, da je Puniša Račič prišel k predsedniku Narodne skupščine in zahteval, naj kaznuje dr. Pernarja, drugače si bo sam poiskal zadoščenje in ga kaznoval za žalitve. Predsednik je nato zaradi nastalega nemira sejo prekinil, Puniša Račič pa je stopil na govorniški oder in začel streljati. Nato v svoji izpovedi podrobno opisuje potek dogodka in razmere, ki so vladale takrat v Narodni skupščini.
Bivši poslanec dr. Ljudevit Pivko
je pri zaslišanju izpovedal, da je šele po prvih dveh strelih spoznal, kaj se dogaja, ko je začul vzklik zadeteea Pavla Radiča: »Jao, majko, ubiše me!« Po zločinu je pobral na tleh ležeče prazne patrone in jih izročil komisarju skupščinske policije.
Bivši poslanec dr. Nikola Dragičevič
opisuje v svoji izpovedi potek seje ter izjavlja, da je Puniša Račič govoril mirno, da je pristopil k predsedniku in mu nekaj rekel, nato pa odšel na oder in potegnil revolver. Po prvih strelih je nastala v dvorani splošna zmeda in panika. Ko je priča videl, da sta padla dr.. Basariček in Pavle Radič, je kot zdravnik skočil k n.iima, da bi jima nudil prvo pomoč, vendar pa je takoj spoznal, da sta bila že oba v agoniji.
Bivši poslanec Gjuro Kemfelja
le pri zaslišanju v preiskavi izpovedal, da je Puniša Račič 19. junija na seji Narodne skupščine grozil in govoril o uboiu. Slišal je tudi grožnje Tome Popoviča, da bo padla glava Stjepana Radiča.
Bivši poslanec Mirko Račan
je izpovedal, da mu je Puniša Račič usodnega dne že kmalu po pričetku seie pri skupščinski blagajni, kjer sta se slučajno sešia, rekel, da s Stjepanori Radičem ni mogoče delati in da se mora tu nekaj storiti. Račan je o tem takoj obvestil Stjena-na Radiča in inž. Košutiča. Pavle Radič je na to obvestilo izjavil, da se Puniše ni treba bati. V svoji nadaljnji izpovedi opisuje priča potek dogodka .
Skupščinski stenograf Vlada Nikolič
opisuje dogodek ter naglaša, da je imel vtis. da je hotel streljati Puniša Račič samo na dr. Pernarja in na Stjepana Radiča.
Bivši poslanec dr. Milan Kosti«;
ni bil navzoč na usodni seji in pri zaslišanju v preiskavi o dogodku samem ni vedel povedati ničesar. Nato je predsednik prečital daljšo izjavo, ki jo je podal pri svojem zaslišanju
Dr. Svetislav Popovič
seji dne 19. junija ni prisostvoval, pač pa je bil navzoč na seji 20. junija. Spominja se, da je Puniša Račič odobraval govor Tome Popoviča in njegov poziv, da je treba čast braniti e krvjo. Opisuje prepir z dr. Pernar-jhm. in prve strele. Opazil je, kako so po-
slanci ščitili Svetozarja Pribičeviča. Prisostvoval je končno prepiru, ki se je vnel po uroorstvu med Lunetom in posl. Savo Ko-sano\ičem-
Svetozar Pribičevič
Usodnega dne je sedel v prvi klopi na levi strani Stjepana Radiča in je bil tako neposredna priča vsega dogodka. V svoji izpovedi Pribičevič obširno popisuje potek seje ter poudarja, da je že med govorom Tome Popoviča, ki je bil nenavadno oster, prišlo do hudega prerekanja med vladno večino in opozicijo, ki je ogorčeno protestirala. Pribičevič sam je opozoril predsednika na grožnje Tome Popoviča z besedami: »Ali ne vidite, gospod predsednik, da grozi z umorom?«
Nadalje opisuje Pribičevič, kako je Puniša Račič. ki je dobil besedo za Popovičem, naenkrat prekinil svoj govor, odšel iz svoje klopi k predsedniški mizi in nato na govorniški oder ter potegnil revolver in zaklical: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, ga ubijem.« Kako je Puniša Račič streljal, ni videl, ker ga je skrbela usoda njegovih tovarišev. Videl ie le. kako je Pavle Radič padel. Stjepan Radič je bil tega dne nenavadno miren in se sploh ni vmešaval v potek debate. Ze na seji 19. junija je Pribičevič opozoril predsednika Narodne skupščine dr. Perica na to, da se govori o umoru in da se pripravlja atmosfera, ki upravičeno vzbuja bojazen, da bodo te grožnje uresničene. Končno iz;»vlia, da mu ni znano, ali ie imel Puniša Račič pri izvršitvi tega zločina kakšne pomočnike.
Dr. Juraj Krnjevič
zatrjuje, da je Puniša Račič streljal tako hladnokrvno in premišljeno, da je vsak afekt izključen. Imel je vtis, da skrbno izbira svoje žrtve. Na seji dne 19. junija je slišal, ko je Toma Popovič dejal, da je treba Stjepana Radiča ubiti. Puniša Račič je tedaj te besede odobraval.
Dr. Albert Kramer
opisuje potek seje 20. junija; atmosfera na seji je bila tako napeta, da je bil prepričan, da bo prišjo do hudih dogodkov. Slišal je grožnje Tome Popoviča in govorice, ki eo se širile v parlamentarnih krogih, da se pripravlja uboj. Med govorom Puniše Račiča je stal v neposredni bližini govorniškega odra in zato točno videl, kako se je drama izvršila. Račič je hladnokrvno in premišljeno streljal na Stjepana Radiča in mislil je, da bo streljal tudi še na Svetozarja Pribičeviča. Slišal je tudi, kako je po dogodku soobtoženi Jovanovič - Lune odobraval zločin.
Bivši poslanec Sava Kosanovič
jp pred atentatom sedel na levi 6trani dvorane. Govoru Tome Popoviča ni posvečal pažnje. Videl pa je, kako je minister ver Obradovič skušal zadržati Punišo Račiča. Stjepan Ra-iič je v tem hipu skušal zapustiti poslansko klop. Dobro se tudi spominja žalrstr.ega izdiha na smrt pogodenega Pavle Radiča: »Jao. majka moja!<
Dr. Prvislav Grisogono
govorov Fopoviča in Račiča ni poskušal. Tik pred atentatom se je razgovarjal s takratnim z^rnljoiadniškim voditeljem Joco Jova-novičem. Cul je dva strela, ni pa vid?! strelov ker so mu drugi zakrivali pog.ed Dvignil se je »et sedeža in tedaj opazil, kako se Stjepan Radič drži za trebuh. Spo ninja «e kaki je padel dr Basariček, a kot zadnji j-^ bil ?ad<»t Pavle Radič. Puniša Rac;č je nato mirn-ga keraka odšel v mi3istrsko so>) Na levi sti aru' je po strelih its'aJ nvd pr;pii\ tekom katerega je Jovan w:5 - Lnne dejdl: > 'i:k» s<> pere čast. To ni kouec, to j« samo začetek.«
Dr. Gregor Žerjav
.ie izpovedal, kako je sedel usodnega 20. junija na svojem običajnem prostoru na levici. Račič je v svojem govoru očital opoziciji njeno zadržanje. Videl ga je, kako je stopil k desni govornici in kako je začel streljati. Opazil je tudi, da ie streljal na Stjepana Radiča. Ko je padel Pavle Radič, je pristopil k njemu in pozval prisotnega zdravnika dr. Dragičeviča, da mu nudi prvo pomoč. Zatem je čul prepir z Jo-vanovičem, ki je branil Punišo Račiča.
Bivši poslanec dr. Ivan Rihar
se je pred krvavim dogodkom nahajal na neki odborovi seji. Ker je potreboval posl. dr. Vulanoviča, se je napotil v skupščinsko dvorano. Ko je vstopil, je slišal dva, tri strele. Hipoma je skočil v vežo in dejal novinarjem- »<Tu notri je splošen boj.« Imel je vtis. kakor da se strelja vse vprek.
Izpovedi bivših poslancev Ivana Klajiča, Ivana Bankoviča. Pranja Novosela, Antona Babiča, Juraja Demetroviča. Mate Klariča, Ljubomira Maštroviča, dr. Hinka Krizmana ne vsebujejo nikakih novih momentov in se v glavnem krijejo z izpovedmi drugih očividcev.
Dr. Vladlko Maček
opisuje v svoji pismeni izpovedi potek seje. Sedel je poleg dr. Pernarja. Spominja se, kako je Puniša Račič dobil besedo zaradi osebnega pojasnila. Ko .ie stopil k govornici, je vzkliknil: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, bo poginil.« Videl je, kako je skušal minister Vujičič prijeti Račiča od zadaj in kako je ta streljal na dr. Pernarja.
Bivši poslanec Imbre Stivfč izpoveduje, da so padali medklici z vseh strani. Med govorom Puniše Račiča ie odšel
iz dvorane in ko se je vrnil, so že odmevali streli. Opisuje nadalje dogodke in dostavlja, da je bil Stjepan Radič popolnoma miren in sploh ni delal nikakih medklicev.
Bivši poslanec Ivan Čelan
opisuje potek dogodka in izjavlja, da je Puniša Račič streljal hladnokrvno in premišljeno. O Tomi Popoviču pripoveduje, da je tudi on slišal, kako je grozil z ubojem.
Predsednik je nato ob 12.10 dopoldansko razpravo zaključil in odredil nadaljevanje za 3. uro popoldne.
Popoldanska razprava
Na popoldanski razpavi se je nadaljevalo čitanje izpovedi raznih prič, podanih pred preiskovalnim sodnikom. Prečitanih je bilo tudi več izjav oseb, ki so na galeriji prisostvovale usodni seji 20. junija. Med drugimi so bile prečitane izjave bivših poslancev Rude Bačiniča, dr. Vukoviča, dr. Brk-ljačiča, dr. Shvegla. dr. Košutiča. uradnika bivše Narodne skupščine Ljube Niniča in skupščinskega stenografa Svetka Staniča.
Bivši poslanec Stjepan Valjevac
pravi, da je slišal Tomo Popoviča in Punišo Račiča, kako sta grozila, da bodo padale glave. V trenutku, ko je predsednik prekinil sejo in je Puniča Račič šel na govorniški oder, je pristopil Dragutin Jovanovič-Lune k dr. Pernarju in mu zaklical: »Če te ne bo ustrelil Puniša Račič, te bom pa jaz.«
Inž. Avgust Košutič
ožji sotrudnik Stjepana Radiča, obširno opisuje dogodek in med drugim tudi navaja, da je obtoženi Dragutin Jovanovič-Lu-ne v trenutku, ko je Puniša Račič izbiral svoje žrtve, večkrat zaklical: »Puniša, Puniša!« Imel je vtis, da je Jovanovič podpihoval Punišo Račiča in da ga je s temi klici bodril in opozarjal, naj nikogar ne pozabi. O Tomi Popoviču navaja med drugim tudi to, da je v Giljanih tamošnjemu učitelju Gjorgju Milovanoviču in duhovniku Jovanu Petroviču pred odhodom v Beograd izjavil: »Sedaj grem v Beograd, da s svojo roko in s svojim revolverjem ubijem Radiča.«
Bivši poslanec Pasarič
opisuje dogodek in med drugim navaja, da je že par dni poprej slišal, da pripravlja Puniša Račič nekako zaroto. Opozoril je na to Stjepana Radiča in druge člane svojega kluba. Usodnega 20. junija je opozoril tudi predsednika Nar. skupščine, da ima Puniša Račič pri sebi revolver. Stjepan Radič je bil tega dne zelo miren in s svojim ponašanjem Račiču ni dal nikakega povoda za tak nastop.
Trgovec Aleksander Keres
se je seznanil s Punišo Račičem 1. 1926. kot zastopnik neke tvrdke za prodajo poljedelskih strojev. Račič mu je ob neki priliki v razgovou pripovedoval, da bi bilo treba ubiti Stjepana Radiča. Ko so se par dni pred umorom pojavile govorice, da se nekaj pripravlja, se je spomnil tega razgovora ter pisal Stjepanu Radiču. Pavlu Radiču in še nekaterim drugim poslancem, naj se čuvajo Puniše Račiča.
Nadalje so bile prečitane še številne druge izpovedi, ki v glavnem opisujejo potek seje in znane momente iz dogodka samega.
Brvši poslanec dr. Sekula Drljevič
trdi v svoji izpovedi, da je obtoženi Jova-novič-Lune z revolverjem v roki izpraznil prostor med Račičem in dr. Pernarjem. Iz mnogih znamenj sklepa, da je bil atentat že prej pripravljen.
Adam Pribičevič
izpoveduje, da so pred krvavim dogodkom v Narodni skupščini prihajali k njemu razne osebe, ki so ga opozarjale, da pripravlja Puniša Račič umor v Narodni skupšči' ni. Te vesti je snoročil tudi svojemu bratu Svetozarju Pribičeviču.
Priči Milan Drasračevič in Milan Priva-lovič sta bili zaslišani glede izjave Adama Pribičeviča. Priči izjavljata, da sta inkriminirane vesti slišala v času, ko se je Puniša Račič nahajal v Južni Srbiji.
Danilo Ciganovič, Anica Ciganovič. Marica Bele in druge priče so izpovedali, da pop Dušan Subotič ni bil v Zagrebu in da zato v Zagrebu ni mogel nikomur izjaviti, da se pripravlia umor v Narodni skuoščini. Priča Gizela Hitrec na zatrjuje, da je slišala v stanovanju Cicanoviča v Zagrebu, kako je pop Dušan Subotič pripovedoval, da se pripravlja umor v Narodni skupščini.
Raznrava se bo nadaljevala jutri ob 8. zjutraj.
Šlep na Savi potopil
Beograd. 30. maja. p. Iz Sremske Mitro-vice poročajo, da se je snoči pripetila na Savi težka nesreča. Velik šlep, iast državne rečne plovidbe, je zadel ob lučno obzidje. Zaradi težkih poškodb se je šlep potopil v 40 minutah. Posadka si je komaj rešila golo življenje. Pri reševalnih delih je bilo več mož posadke poškodovanih in deloma težje ranjenih. S šlepom vred se je pogreznil tudi ves njegov tovor, okolu 4o "vagonov l?sa.
Kongres iugoslovenskih
tiskarnarjev
Beograd. 30. maja. p. 28., 29. in 30. junija ee bo vršil ▼ Novem Sadu: kongres tiskarnarjev iz vse države. ,
Dan velike odločitve na Angleškem
Včeraj so izzveneli zadnji ajitatorični volilni govori Splošno se pričakuje znatna nazadovanje konservativcev
London, 30. maja. g. Danes so ee ob veliki udeležbi volilcev vršile volitve v angleški parlament. Do zadnjih ur so se skušali voditelji posameznih strank prekositi z govori. Od 615 poslancev je bilo danes izvoliti 596. V enem volilnem okrožju so bile volitve odgodene, 7 poslancev pa je bilo izvoljenih brez protikandidatov, že ob 7. zjutraj so prihajali prvi volilci, da izpolnijo svojo prvo državljansko dolžnost. Zjutraj je prišlo na volišče zlasti mnogo žensk. Volilni lokali so ostali odprti do 9. zvečer. Kakor se kaže, so volilke večinoma volile v smislu rodbinske tradicije. Starejše so šle za svojimi možmi, mlajše pa za starši.
Prvi rezultati bodo znani šele v zgodnjih jutranjih urah. V teku jutrišnjega dne bodo znani rezultati iz kakih 400 okrajev.
London, 30. maja a. Včeraj so imeli volilni kandidati angleških strank svoje poslednje volilne govore. Predsednik vlade lord Baldwin je zaključil svoje veliko agi-tacijsko potovanje po Lancashireju in govoril na svojem poslednjem zboru v Pre-stonu. V tem govoru je odgovarjal na zadnje napade in kritike konservativne politike, ki sta iih izrekla na svojih volilnih zborih predsednik liberalcev Lloyd George in voditelj delavske stranke Ramsey Mac-donald. Predvsem pa je podčrtaval razliko med volilno agitacijo konservativcev in levičarskih strank, ki se poslužujejo neizvedljivih gesel in obljub, dočim zagotavljajo konservativci angleškim volilcem samo to, kar bodo lahko izpolnili. Konservativci ne vodijo politike dobrikanja masam, nego si prizadevajo predvsem nekaj ustvariti. V tem smislu so delali tekom poslednjih štirih let vladanja in bodo tako delali tudi v bodoče.
Lloyd George je zaključil svojo volilno turnejo v Carnarvonu, kjer je ponovil svoje napovedi, da bo doživela konservativna stranka strašen poraz in da bo potisnjena v veliko manjšino. Nadalje je razvijal dodatne smernice k liberalnemu načrtu za rešitev brezposelnosti.
Voditelj delavske stanke Ramsay Mao-donald pa je zaključil volilno potovanje z govorom v Seahamu, kjer je razvil ponovno program svoje stranke in pozval zbrano množico, da naj pripomore k zmagi delavske stranke. V ta namen je potreba zbrati na listi delavske stranke 10 milijonov glasov zavednih angleških proletar-cev in prijateljev socijalnega dela.
V splošnem vlada med vodstvi posameznih strank dokaj velika neizvestnost o izidu volitev. Seveda pa tega ne kažejo in zagotavljajo, da so globoko uverjena o zmagi svojih strank. Tako napovedujejo konservativci, da bodo imeli 52 glasov absolutne večine nad vsemi ostalimi strankami. Liberalci zopet zatrjujejo v svojih listih, da so se v poslednjem času njihove šanse nepričakovano dvignile in da računajo s 60% povišanjem svojih glasov. Delavska stranka pa polaga največje upanje na številno volilstvo v industrijskih okrajih, ki bodo imela na končni izid volitev odločilni vpliv. Splošno pričakujejo, da bo odnesla delavska stranka v Londonu absolutno večino, ker so se dvignile njene šanse posebno v zapadnih londonskih okrajih.
Poslednje notiranje na volilni borzi je sledeče: Konservativci 269, delavska stranka 246. liberalci 98 in neodvisni 7 mandatov. V razpuščenem parlamentu pa so imeli konservativci 413 sedežev, delavska stranka 150, liberalci 40, irski nacijonalisti 1 in neodvisni _4_mandate._
Panika na volilnem shodu
London, 30. maja (lo.) V Tivertonu, de venski okrai, ie na včerajšnjem shodu liberalne stranke nenadoma hz neke večje skupine zborovalcev zaoril krik: Gori. Ognia v resnici ni bilo, pač pa so si nasprotniki izmislili to kaznivo zvijačo, da bi razbiii shod. V prvih trenutkih ie nastala med zborovalci strahovita panika. Vse je d Ho proti izhodom in zlasti voliike so zagnale pretresajoč krik ki vik. Rediteljem in govornikom se je le s težavo posrečilo pomiriti zborovalce.
Mironescu o uspehih beograjske konference
Male antante
Popolna identiteta interesov držav Male antante — Odnošaji napram Rusiji so ostali nespremenjeni — Smernice za sodelovanje v gospodarskih vprašanjih
Bukarešta, 30. maja, g. Rumunski zunanji minister Mironescu je po svojem povratku iz Beograda podal novinarjem izjavo o uspehih beograjske konference. Kar se tiče konference, je dejal Mironescu, da se je v prvi vrsti razpravljalo o kompleksu vprašanj, ki interesirajo vse tri države Male antante. V tej diskusiji se je ugotovila popolna identiteta interesov in stališč držav Male antante. Minister Mironescu je govoril tudi o ruskem vprašanju ter je ugotovil, da se mora z ozirom na podpis Litvinovega pakta to vprašanje obravnavati s posebnega stališča. Zunanji ministri Male antante so ugotovili, da v odnošajih do Rusije ni nastopila nikaka izprememba.
Mironescu je nato govoril o manjšinskem vprašanju ter je izjavil, da bo Mala antanta skupno s Poljsko in Grčijo vztrajala na že preje formuliranem stališču glede manjšinskega vprašanja, ki ga bo obrazložila v posebni spomenici. Kar se tiče inicijative komiteja
trojice Društva narodov, je Mala antanta mišljenja, da publiciteta v tem oziru ni potrebna, ker ni v interesu dotičnih držav, niti v interesu manjšin. Procedura v tem vprašanju se ne more izpremeniti brez odobritve interesira-nih držav.
Glede reparacij je ižjavil Mironescu, da države Male antante nikakor ne bodo pristale na redukcijo svojih zahtev. Minister je nato govoril o gospodarskih odnošajih med državami Male antante ter je izjavil, da je gospodarsko vprašanje za sedaj v ospredju zanimanja. Kakor znano se je določil program, ki vsebuje tri točke, in sicer: 1. normalizacija gospodarskih odnošajev med državami Male antante, 2. špecijaliza-cija medsebojnih gospodarskih odnošajev in 3. gospodarska reorganizacija Srednje Evrope. Konferenca v Beogradu je odobrila te programne točke ter sklenila, da se bodo 1. septembra v Pragi sestali gospodarski strokovnjaki, da realizirajo ta program.
Peokret v Tukovi aferi -dogovor strank
Praga, 30. maja. g. Z ozirom na izpusti« tev soofotoženca dr. Tuke, Mache, se v krogih slovaške ljudske stranke smatra, da je v aferi dr. Tuke, ki je obtožen veleiz* daje, nastopil senzacijonalen preokret. Pri« čakuje se, da se bo preiskava skrajšala in da se bo obseg obtožbe reduciral na mini* mum. Listi trdijo, da se je med narodni* mi demokrati, agrarci io slovaško ljud* sko stranko v tej smeri dosegel političen dogovor. V interesu obstoječe koalicije je, da bi se vsa afera čimbolj gladko likvidi* rala.
Silna železniška nesreča na Daljnem vzhodu
Harbin, 30. maja. a. V bližini Kalgana je skočil v najhujšem diru s tira severni ekspresni brzoviak ter se prekotalil preko železniškega nasipa. Na mestu se je popol* noma razbilo 9 potniških vagonov. Iz Har« bina odposlana rešilna odprava je dtosedaj potegnila izpod razvalin 23 mrtvih in 78 težko ranjenih potnikov. Število žrtev pa se bo še znatno zviš-alo. ker so doslej od* stranili šele ruševine treh vagonov.
Zasedanje delavske konference v Ženevi
Ženeva, 30. maja a. Na včerajšm® šefi 12. mednarodne delavske konference je bil izvoljen predsednikom za tekoče zasedanje bivši nemški minister za delo Brauns. Njegovo kandidaturo so predlagali francoski delegati in je bila sosjlas-■0 aveieta. ,
Francoski in nemški glasovi o reparacijah
Pariz, 30. maja. a. V francoski zbornici ie vložila skupina demokratske unije odločen protest proti ratifikaciji dogovora o pla&v vanju vojnih dolgov Ameriki in Angliji. Nastopila je tudi najodločneje proti vsaki nameri predčasno izprazniti Porenje in pr«>t! sprejetju ameriških predlogov za rešiter reparacijskega vprašanja.
Berlin, 30. maja. a. Na magdeburškem kongresu nemške socijalistične stranke j« govoril nemški finančni minister Hilfer-ding med drugim tudi o poteku pariške reparacijske konference. Obširno se je bavfl z nemškim zavezniškim in ameriškim posredovalnim predlogom za rešitev reparacijskega vprašanja in podčrtal, da je dosedanji način reševanja tega težkega problema za Nemčijo sicer krivičen, vendar pa je kljub temu znak mednarodne kooperacije in mednarodne volje voditi politiko sprave in miru.
Tropična vročina v Ameriki
Newyork, 30. maja ra. Vročinska vai, ki )• koncem preteklega tedna zajel ameriško atlantsko obalo, je doslej zahteval 2 sunrtiri žrtvi; še hirjSa vročina je pritisnila v metropoJitanskem okraja, od koder poročajo celo o 92 primerili smrti zavoljo vročine.
Volitev predsednika grške « republike
Atene, 30. maia g. Ministrski svet Je določi volitev predsednika republike oa dag 3. jonija, za/prisego predsednika pa na 5. junija. Nato bo kabinet oodal «Btwt» ia »
Namesto treh samo ena državna opera?
Upravnika beograjskega in zagrebškega gledališča za eno samo državno opero, ki bi izmenoma gostovala v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani
Beograd, 30. maia č. Danes dopoldne je minister prosvete Boža Maksimovič sprejel upravnika zagrebškega in beo-graisikega gledališča dr. Treščeča in Al:lana Prediča. Izgaviila sta, da sta bila pri prosvetnem ministru zaradi vprašanja oper v naši državi. Poudarjala sta, da je ugotovljeno, da naše finainč-ne možnosti ne dopuščajo vzdrževanja treh cper. Opera kot privatno podjetje ali oa kot podjetje, ki se vzdržuje z lastnimi dohodki, ne more obstojati brez posebne državne subvencije. O ureditvi našega opernega vprašanja sta se pojavili dve različni mnenji. Prvo je, da državi ni treba trositi mnogo de-rfarja za opero, češ, da je luksus. Drugo mnenje zastopa stališče, da mora drža>va brezpogojno vzdrževati opero. V glavnem pa se strinjajo vsi, da so tri opere odveč. Prevladuje namreč mnenje, naj se namesto treh oper osnuje ena sama državna opera, ki bi izme« nema gostovaSa v Beogradu, Zagrebu
Ln Ljubljani. Pri tem se je pojavilo vprašanje finansiramja potovanja ansambla med temi tremi mesti. To vprašanje naj bi se uredilo tako, da bi se gostovalo v tiumiuisih. Taka rešitev opernega vprašanja bi odgovarjala finančni zmožnosti države ter občinstva, ki plačuje opero, nadalje njeni produkciji ter pevcem. Prosvetni minister Maksimovič je zaslišal oba upravnika gledališč ter je izjavil, da se bo zgodilo tako. kakor bodo predlagali gledalski strokovnjaki in drugi činlteliji. Minrster gleda vsekakor s simpatijami na vprašanje osnovanja ene same opere za vso državo. Upravn ika beograjskega in zagrebškega gledališča sta zaključila razgovor z vašim dopisnikom z iz.iavo, da je osnovanje ene sanne opere namesto dosedanjih treh brezpogojno edina možnost rešitve opernega vprašanja, čeprav bi se tudi kaj drugega podvzelo ali skušalo napraviti.
Svečana otvoritev ljubljanskega velesejma
Novi zakoni pred Vrh, zakonoda jnim svetom
Po končani razpravi o invalidskem zakonu fco VZS pretresal
načrt zaVnns o r;v!!?in!:nrlnom nnctrtnVn M!n!cWrA««____
načrt zakona o civilnosodnem postopku — Ministrskemu svetu je bil predložen novi gozdni zakon
Beograd, 30. maja, p. Vrhovni zakonodajni svet je na današnji popoldanski
seji nadaljeval podrobno razpravo o načrtu invalidskega zakona. VZS je proučil predloženi načrt do prehodnih določb. Med sejo je bilo članom VZS razdeljen načrt zakona o civilnosod-nem postopku, ki bo prišel na vrsto takoj po končani razpravi o invalidskem zakonu.
Beograd, 30. maja, p. Na sinočni seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom generala Petra Živ-koviča v Topčideru, je namestnik mi-
nistra zunanjih del dr. Kosta Kumanu-di poročal o pravkar zaključeni konferenci Male antante. Zatem je minister za šume in rudnike inž. Radojevič poročal ministrskemu svetu, da je izgo-tovil načrt gozdnega zakona. Načrt bo izročen predsedniku vlade v proučitev s prošnjo, da ga nato predloži Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zakonski načrt so sestavili strokovnjaki po dolgih študijah. Novi zakon bo izenačil dosedanja pokrajinska zakouo-dajstva ter ustvaril enotne določbe glede gozdov za vse ozemlje države.
Pred prihodom kralja na Bled
Beograd, 30. maia p. Danes se ie vrnil v Beograd Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je skoro teden dni bival na oddihu v Topoli. Kakor se zatrjuje, bn kralj že prihodnje dni odpotoval na Bled.
Novi Sad za premestitev pravne fakultete iz Subotice
Novj Sad. 30. maja p. 31. maja prispe v Beograd delegacija novosadskih meščanov. Delegacijo bo vodil mitro-polit Irene j. Deputaeija bo izročila predsedniku vlade generalu Petru Ž v-koviou in ministru prosvete Boži Ma-bsirnovicu spomenico g;ede premestitve pravne fakultete iz Subotice v Novi Sad. V Suibotici naj bi se namesto pravne ustanovila poljedelska fakulteta
Imenovanje komisarja v invalidskem udruženju
Beograd, 30. m c i, č. Minister za soci« jalno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinkovie je imenoval vojnega invalida, generala v p. Nikolaja Tomaševiča za ko* misarja v udruženje vojnih invalidov. Pri« znana mu je pravica, pregledati vse po« slovanje osrednjega odbora in ožjega osrednjega odbora invalidskega udruženja ter v slučaju potrebe odstaviti posamezne ali pa vse člane teh odborov z njihovih mest in prevzeti vodstvo udruženja z vse« mi pravicami, ki jih je imel doslej osred« rji odbor udruženja vojnih invalidov.
Čehoslovaki in Bolgari na naših pomorskih akademijah
Beograd, 30. maja. č. Za naše pomorske trgovske akademije v Bakru, Dubrovniku in Kotorju se mnogo zanimajo tudi na Če« škoslovaškem in na Bolgarskem. Sedaj je v I. razredu pomorske trgovske akademi« je v Bakru 15 češkoslovaških d'ijakov, so pa tudi v Kotorju in Dubrovniku. Čeh o* slovaki puste vzgajati svoj naraščaj na r.aših navtičnih šolah predvsem za svojo rečno plovbo na Dunavu. Razen tega na< merava Češkoslovaška osnovati tudi svojo pomorsko«trgovsko brodovje, ki naj bi mu tvorila v prvem času podlago dva češko* slovaška trgovska parnika in za katerega mora preskrbeti izučene pomorščake. Na pomorski trgovski akademiji v Bakru je tudi en bolgarski dijak, ter se je bol* garska vlada informirala pri merodajnih činiteljih v Beogradu o delu in organizaciji naših pomorskih trgovskih akademij, ker hoče odposlati še več svojih dijakov na šolanje k nam.
Trgovinska pogajanja s
poseti
Beograd, 30. maja. č. Danes sta posetila zastopnika zunanjega ministra dr. Ruma« nudija in njegovega pomočnika Boro Jef« tiča ameriški poslanik Prince ter italijan« ski poslanik Galli.
Naš generalni konzul v Trstu dr. Mom« čilo Jurišič je došel v Beograd na referi« ranje ter je bil sprejet od zastopnika zu« nanjega ministra dr. Kumanudija.
Seja upravnega odbora Narodne banke
Beograd, 30. maja p. Danes se je vršila pod predsedstvom guvernerja Bajlonija seja upravnega odbora Narodne banke. Upr. odbor ie rešil večje število prošenj glede podaljšanja sezonskih kreditov. Zatem sta vice.guverrer Andra Radovič in generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič poročala o reviziji podružnic Narodne banke v Banjaluki in Osijeku. Končno je uoravni odbor skleni!, da zastopata Narodno banko na predstoiečem kongresu Saveza denarnih zavodov SHS guverner Raj'oni in generalni direktor Novakovič. Konrres bo 7. julija v Zagrebu. Odtod odpotujeta guverner Bajloni in generalni direktor Novakovič na inšpekcijsko notovanje na.Sušak. Solit. Dubrovnik, Cetinie in Sarajevo, kjer bosta pregledala poslovanje tamošnjih podružnic NproHtiP banke.
Konference v nredsedništvu
Včeraj je Slovenija praznovala veličasten dan, praznik dela in slovenske podjetnosti. Ob številni udeležbi odličnih gostov in v slovesnem razpoloženju se je opoldne zvršila svečana otvoritev devetega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Otvoritvi je v imenu Nj. Vel. kralja, kot visokega pokrovitelja našega velesejma, prisostvoval divizij-ski general g. Sava T r i p k o v i č, v zastopstvu trgovinskega ministra načelnik dr. M a r n, v zastopstvu zunanjega ministra pa direktor konzularnega oddelka dr. P r e d i č Dalje so bili navzoči veliki župani dr. V o-d o p i v e c, oblastni komisar dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Puc, ljubljanski diplomatski in konzularni zbor ter številni predstavniki oblastev, korporacij. industrije in trgovine. Kot predstavnik hrvatskega gospodarstva je bil pri otvoritvi navzoč tudi predsednik Saveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji ter častni predsednik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice g. Š a n dor Aleksander. Med ostalimi gosti smo opazili tudi znanega angleškega publicista in prijatelja jugoslovenskega naroda S. Setona W a t s o n a.
Pred sejmskim uradom je predsednik R. Fran B o n a č v imenu predsedstva Ljubljanskega veleseima v kratkem govoru pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, divizijske ga generala Savo Tripkoviča, velikega župana dr. Vodopivca, oblastnega komisarja dr Natlačena, zastopnika trgovinskega ministra dr. Marna, zastopnika zunanjega ministra dr. Prediča, župana dr. Puca. predsednika g. Šandorja Aleksandra ter polno-številno zbrani konzularni zbor. V svojem govoru je izrazil zahvalo za naklonjenost Ni. Vel. kralju, ki je tudi letos izkazal ljubljanskemu velesejmu čast. s tem da ie prevzel pokroviteljstvo nad letošnjo' prireditvijo. Povdaril ie važnost velesejmskih prireditev za gospodarski napredek Slovenije. za tehnično izpopolnitev naših obratov podčrtal pa je tudi splošno kulturen pomen razstav, ki se vsako leto prirejajo pod okriljem ljubljanskega velesejma. Na koncu govora je ponovno izrazil zahvalo za podporo Nj. Vel. kralja, nakar je godba intonirala državno himno.
Veliki župan dr. Vodopivec ie nato v svojem govoru v imenu predsednika vlade generala Živkoviča čestital funkciionar.iem k uspeli letošnji prireditvi nakar ie direktor dr. Predič izročil pozdrave trgovinskega ministra. V svojih izvajanjih ie dr. Predič povdaril kolosalen napredek ljubljanskih sejmskih prireditev, ki zaslužijo vso pomoč in podporo.
Po oficiielni otvoritvi se ie vršil ogled po velesejmu, katerega so se udeležili odlični gostje pod vodstvom predsednika velesejma g. Fr. Bonača, ravnatelja velesejma dr Dularja in ostalih velesejmskih funkci-jonarjev.
Prvi utis, ki ga napravi razstav^če jc nadvse ugoden. Ugotoviti moramo, da se
naš veleseiem vedno bolj izpopolnjuje in razvija v mednarodno prireditev, kar nam priča rastoča udeležba inozemstva. Letošnji velesejem brez pretiravanja prekaša vse dosedanje prireditve. Razstavišče ie z razstavljenim blagom naravnost prenapolnjeno Ves obsežen prostor med paviljoni ie skoro do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji in napravami, ki so večinoma v obratu, z razstavljenimi avtomobili in avtobusi, ki jiii ni bilo mogoče spraviti v paviljone in najrazličnejšim razstavnim blagom, ki se lahko razstavi na prostem. Naši pohištveni mizarii iz Ljubljane, Št. Vida in Vižmariev, znani po solidno-sti in dovršenosti izdelkov ter do zmernih cenah, so tudi letos, morda še v večji meri kakor lani. pokazali, da se iim ni bati niti inozemske konkurence, kaiti razstav. Ijeno pohištvo je tako po okusni izberi uporabljenega materijala, po arhitektonsko dovršenih oblikah kakor tudi po vseskozi solidni izdelavi na višku moderne umetnostne obrti.
Bogato je založena tudi razstava gospodarskih strojev. Naš kmetovalec ima tu priliko spoznati prednosti različnih kmetijskih strojev, od najpriprostejšega do najpopolnejšega, priliko pa ima tudi videti, kako delujejo ti stroji v obratu. Bogata ie tudi razstava industrijskih in obrtnih stroiev zlasti strojev za obdelovanje lesa in pletilnih strojev dalje avtomobilska razstava, ter razstava modnega blaga, modnih potrebščin, radijskih aparatov itd. Veliko zanimanje vzbuja tudi uspela razstava meščanskih šol in razstava plemenske perutnine.
Po obhodu po velesejmu se ie v Ljubljanskem klubu v Kazini vršil slavnostni obed na katerem je predsednik g. Bonač pozdravil goste v imenu predsedstva velesejma, dr. Novak pa kot domačin Ljubljanskega kluba. Pri tei priliki so izrekli napit-nice: direktor dr. Predič, predsednik Zbor-niče TOI g. Jelačin ml. generalni tajnik Zbornice za TOI dr. Fran VVindischer, glavni tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklie. Za pozdravne napitnice pa se je zahvalil v imenu konzularnega zbora italijanski generalni konzul g. Raineri, v imenu številnih hrvatskih gospodarskih korporacij pa g. Šandor Alexandcr.
Med velikimi tujimi tvrdkami na sci-
mu vzbuja posebno pozornost Van Berkelo. va koja, s svojimi natančnimi, tudi pri nas v Sloveniji znamenitimi tehtnicami. Njena razstava je bogata, zlasti pa je pestra izbira. Že včeraj je tvrdka Berkel sklenila le pe kupčije in bila predmet splošne pozor nosti. Imeli smo priliko uveriti se, da je tvrdka Berkel velikansko podjetje, ki dobavlja svoie tehtnice in stroje za narezk 48 državam. V Ljubljani skoro ni trgovine, ki ne bi imela Berkelove tehtnice.
Beograd, 30. maia č. Poljska delegacija, ki se bo z našo delegacijo pogajala o za-kiučitvi trgovinske pogodbe, bo dospela v Beograd prihodnjo nedelio. Pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med našo državo in Poljsko se bodo pričela že v ponedeljek Poljski delegaciji bo načelova] beo grajski poljski poslanik Babinski. naši delegaciji pa administrativni pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič.
Beograd, 30. maja. č. Dopoldne je imel predsednik vlade general Živkovič v svojem kabinetu daljšo konferenco, ki sta ji poleg drugih prisostvovala tudi minister pravde dr. Srskič in minister za kmetijstvo dr. Frangeš. Razen tega je poseti! predsednika vlade tudi finančni minister dr. Švrljuga in ž njim dalje časa konferiral. Nekaj časa je tej konferenci prisostvoval tudi generalni direktor državnih dolgov Vitomir Konstan-tinovič. Med drugim so razpravljali tudi o reparacijskem vprašanju.
Smrtna nesreča poročnika
Novi 30. maja. č. Snoči ob 8. se je poročnik Fran Derkos odpeljal z nekim svojim tovarišem na motociklu v Sremske Karlovce. Na povratku se je zaletel s svo« jim motorjem v brzojavni drog ob cesti, pri čemer je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Pe* trovaradinu, kjer je davi umrl. Starši po* nesrečenega poročnika žive v Zagrebu.
Sprememba pravilnika za prodajo soli
Beograd, 30. maja. p. Minister financ je podpisal cdlok, s katerim odobrava rešenje uprave monopola glede ukinitve č' 4. in 14. ter izpremembe" čl. 12. in 13. pravilnika o prodaji soli na drobno in na debelo. S temi spremembami je ukinjena omejitev prodaje soli na drobno na protokolirane tvrdke in obratovališča.
Trgovinski minister v Zagrebu
Beograd, 30. maja č. Minister trgovine in industrije dr. Mažuraaič bo odpotoval Hntrj do-poJdne v Zagreb, kjer bo o«ita:I par dni ter se udeležili p>ro&laive 25-letniice obstoja zveze industrijcev.
Zija Vučitra oddan v umobolnico
^koplje 30. maja- p. Zija Vučitrn. ki je svoiečasno ubil v Pragi atentatorja albnn-skeijii poslanika Cena baga, in na t ivratku v Albanijo v Južni Srbiji več uradnikov in poinikov, je bil oddan v umobolnico, da se ugotovi njegovo duševno stanje. Vučitrn je v poslednjem času pokazal znake duševne zmedenosti.
Primorsko pismo
V Trstu, 27. majnika.
Te dni je izšla statistika o tržaškem poštnem prometu, ki izkazuje okoli 90 ti* soč prihajajočih in samo okoli 40 tisoč odhajajočih poštnih pošiljk na dan. Okoli 20 tisoč pošiljk gre v poštne predale, od koder jih jemljejo stranke same, okoli 20 tisoč jih gre s poštnimi vozili naravnost naslovljenccm, okoli 50 tisoč pa jih raz« nosijo pismonoše, katerih je 140. Da se pismonošam prihrani tekanje po stopnicah, so uvedene za navadne pisemske pošiljke v hišnih vežah za vse stranke v hiši skri« njice, v katere mečejo pismonoše take po« šiljke, dočim pa morajo priporočene in vrednostne pošiljke vročati osebno stran« kam. Zanimiva je velikanska razlika med številom prihajajočih in odhajajočih po« šiljk: 90 proti 40 tisočim.
Prodajanje tujih srečk je v Italiji pre* povedano, kar pa ne ovira raznih podjet* nih ljudi, da bi si ne skušali s prodajo ta« krh srečk zaslužiti kakega priboljška. Var« nostna oblast pa jih seveda zasleduje z vso vnemo in se je dogodilo tako, da je pred kratkim bilo v Gorici obsojenih več takih prodajalcev. Sodišče jim je prisodilo po en mesec zapora in po 350 do 5000 lir globe, kar gotovo ni bilo majhno presene* čenie zanje.
Nič manj presenečen, čeprav zaradi dru* ge stvari, je bil oni dan lovski čuvaj go« riškega trgovca Bomb;ga. k<J je lazil po majhnem gozdu nad Sv. Lovrencem pri Moši v bližini Krmina, kjer mu je nena« doma stopil nasproti rjav medved. Mož je zbežal pred zverjo, a ljudje, ki jim je pri« povedoval o tem srečanju, mu niso hoteli verjeti. Končno pa so se le lovci spravili rad zver in jo je ustrelil Riko Terpin iz Solkana. Medved je bil še mlad, a meril je vendar Ie okoli 1.50 m. Goriš-ko občinstvo je z velikim zanimanjem ogledovalo raz« stavljeno mrtvo zver.
Gospodarske razmere na Goriškem se slabšajo od dne do dne. Za hudo zimo, ki je uničila veliko trsja in sadnega drevja, prihaja sedaj poletna vročina brez pomla* danskega prehoda in mnogim krajem že preti širša. Tako bo brez dvoma imel go« riški kmet slabo leto. Slabo pa je tudi v vsem ostalem gospodarskem življenju. Za« služka ni in ljudje se izseljujejo v vedno večji mori. Tako se je izselil v jugoslo« venski Maribor največji trgovec in gostil« ničar v Spodnji Idriji, Fran Božiček, nje* govo posestvo pa je kupil lesni trgovec Janko LikaT iz Vojskega. Iz Voiskega so se te dni izselili v inozemstvo trije doma« čini. Gore*Do1e po dale v francoske rud* nike že 18 ljudi. Tako ni več na Goriškem občine, ki bi ne imela po več svoiih do* mačinov v inozemstvu, zlasti na Franco* skem, kjer pa pravijo, da sc res nekaj bo» Ije zasluži, da pa so franki vendar le kr« vavo prigarani.
Poleg drugih nesreč pa celo ogenj ne prizanaša našim ljudem. Tako je v zad* rojem času v Spodnji Kanomlji pri Idriji pocorela hiša rudariu Josipu Podobniku, pri Sv. Tomažu na Krasu pa gorvodarska poslopja posestnikoma Josipu Antončiču in S3rižinu.
V Tolminu so so končno vendarle začela dela za novi vodovod, ki je tako nuino potreben, ker ie pomanikanje vode od dne do dne občutljivejše. Domačini upajo, da
bo pri teh delih tudi zanje kaj zaslužka, ako jim ga ne bodo odjedli od drugod po« klicani tujci.
Nesreč z vojno municijo, ki jo je še vedno mnogo zarite v zemljo na področju nekdanje fronte, še ni ne konca ne kraja. Tako je v Selih na Spodnjem Krasu pet* letni Stanko Frančeškin, ki je bil z živino na paši, nevede stopil na vžigalnik, ki se mu je vnel pod nogo, mu prebil stopalo in na desni roki odtrgal tri prste.
Stališče Nemcev na Češkoslovaškem
Homutov,	maja. Na zborovanju
nemških agTarcev v Hommutovu je imel nemških agrarcev v Homutovu je imel velik govor, v katerem je obrazložil stali* Sče nemških vladnih strank na Češkoslo* vaškem. Med drugim je dejal, da Nemcem ni potrebno škiliti v Nemčijo, kamor lahko gledajo popolnoma svobodno. Pomagati jim ne more niti Nemči-ja, niti Avstrija. Te državi tega nočeta, niti ne moreta, ker ra« bita svoje moči do skrajnosti za borbo za lastni obstoj. Nemci na Češkoslovaškem so navezani izključno na lastno moč in ta zadostuje, ako jo pametno uporabljajo. V češkoslovaški državi je mogoče Nemce ne« kaj časa zatirati, zatreti pa jih ni mogoče. To je utemeljitev nemškega aktivjzma, ki stoji popolnoma na stališču čsl. države.
Pred posvetovanji
•V« 1	v •
o manjsmskem vprašanju
— Beograd, maja. Iz Ženeve poročajo, da se sestane komisija, ki izdeluje referat o manjšinah, v četrtek 30. maja. Prvi sestanek sveta Društva narodov v Madridu bo 10. junija ob 10. dopoldne. Države Male antante bo na tem sestanku zastopal rumunski poslanik v Londonu Titulescu Češkoslovaški minister zunanjih del dr. Be-neš in rumunski zunanii minister Mironescu se tega sestanka v Madridu ne udelež'"ta. Naš delegat pri Društvu narodov dr. Šu-menkovič bo pred svojim odhodom v Madrid imel sestanek z namestnikom ministra zunanjih del dr. Kosto Kumanudijem.
Dva neuspela prekooceanska poleta
01<J Orchard, 30. maja. Letalo »Rumeni ptič« (Bi-rd yellow), ki je bilo namenjeno v Pariz, se je moralo po 20-min.utnem letu vriniti na aerodromi zaradi pok,varjenega rezervoarja za bencin. Drugo letalo, »ZelenJ blisk« (Green flas.1i), se je moralo vrniti že takoj ob startu, ker se mu je pokvaril aparat. Obe letali bosla skušali še danes ponovno startati, ker jima je treba le malenkostnih poprava].
Stavka bolgarskih tobačnih delavcev
Soliia, 30. maja p. Delavstvo tobačnih tovarn ie p^oglaisiJo splošno stavko. Delo je odložilo nad 26.000 delavcev. Stavka ie izbruhnila za povišanje delavskih mezd. Minister industrije posreduje med delavstvom in lastniki tobačnih tovarn. \
Šport
Gradjanski: Primorje
Po daljšem presledku bomo imeli v ne» deljo zopet zanimivo nogometno priredi« tev. Lahko celo trdimo, da bo ta tekma najzanimivejša in najvažnejša letošnja bor« ba na ljubljanskih tleh.
Gradjanski je bil že od nekdaj respekt vzbujajoč gost. V svojstvu dolgoletnega prvaka Zagreba in večkratnega državnega prvaka je vzbujal s svojimi nastopi vse« splošno zanimanje ne samo v mejah naše države, temveč tudi izven nje.
Letos bi si bil v finishu skoro priboril padsavezno prvenstvo kljub neugodni po* ziciji, v kateri se je nahajal tik pred za* ključkom zagrebškega prvenstvenega tek« movanja. Porazil je sicer v divji borbi svojega močnega rivala Haška, vendar ni bila zmaga kljub izdatnosti razmerja 4 : 1 dovolj visoko izražena, da bi se bil pov« spel na prvo mesto. Potreboval bi bil raz« merje šestih golov v svoj prid.
Toda Gradjanski ostane kljub vsemu najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka. Borbenost njegovega moštva vliva nasprotnikom vedno toliko respekta, koli« kor ga potrebuje, da se prerine v ospredje. Ali bo moštvo Primorja kos svoji nalogi, da odrine Gradjanskega od nadaljnjega tekmovanja?
Ljubljanska tla purgerjem niso simpa« tična. Pred leti so na svoji znameniti poti v Barcelono doživeli na ljubljanskem zele* nem polju malo presenečenje. Par iet po« zneje so na istih tleh doživeli v borbi za državno prvenstvo pravcati debakl. Takrat so imeli protivnike v moštvu Ilirije. Upaj« mo, da bo tudi moštvo Primorja sledilo tem lepim vzgledom iz svetlih momentov našo nogometne zgodovine in nam prire« dilo prijetno iznenadenje. In to kljub si« gurnim prognozam, ki jih objavlja v prid purgerjev zagrebški tisk.
Koroška : Slovenija 6:3 (2:2)
V	Celovcu se je včeraj vršila nogomet« na tekma med slovensko in koroško repre* zcntanco. Slovensko moštvo je nastopilo v že objavljeni postavi, samo v napadalni vrsti je bilo nekaj izprememb. Napadalna vrsta je bila sestavljena nastopno: Venko, Skrajr.ar, Svetic, Nejžar, Trobevšek. Pod* savezni kapetan je imel pri sestavi moštva, ki predstavlja drugo garnituro Slovenije, preeej težkoč.
O tekmi sami bi bilo javiti naslednje: V prvem polčasu so slovenski igralci pred* vedli dokaj dobro igro ter nadkriljevali Celovčane. Vodili so že 2 : 0. Prvi gol je zabil Svetic, drugi gol pa iz Venkovega centra Nejžar. Po tem stanju je koroško moštvo iz centra desnega krila zabilo svoj prvi gol, kmalu na to pa zaradi lahkomi« selne napake Unterreiterja doseglo izena« čenie.
V	drugem polčasu je slovensko moštvo v pogledu taktike nekaj časa nadkriljeva« lo svojega nasprotnika. Verovšek kot levi krilec je zabil tretji gol. Celovčani -pa so kmalu izravnali ter v zadnjil 15 minutah dosegli še tri gole, od katerih bi bil slo« venski vratar lahko držal vsaj enega.
Kakor rečeno, je slovenska reprezentan« ca v prvem polčasu predvedfa lepšo igro kot Korošci. V drugem polčasu pa jc pod« legla tempu.
Sodnik g. Enzfelder je sodil korektno. Zmaga Ceiovčanov je popolnoma zasluže« na, čeprav je nekoliko previsoko izražena v rezultatu. Publike je bilo okoli 800. Pri tekmi je bil navzoč tudi jugoslovenski gc* neralni konzul dr. Miroševič. Pred tekmo sta predsednik koroškega saveza Pauer in podpredsednik LNP g." Betetto izmenjala pozdrave in darila.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Reka : Slavija 5 : 3, Reka rez. : Slavija rez. 6 : 0.
Zagreb: Danes se jc vršila proslava Po* štanskega sporrnega kluba. Vršil se je no« gometni turnir, pri katerem so sodelovali Poštarji, Gradjanski, Primorje iz Ljublja* ne in Segesta iz Siska. Poštarji so porazili Segesto s 5 : 2 (1 : 2), Gradjanski pa je porazil Primorje s 6 : 3 (5 : 1). Z oziram na nedeljsko tekmo za drž. prvenstvo med tema kluboma, objavljamo postavi, s kate« rima sta kluba nastopila: Gradjanski: Bra* KiličsMenicki, Tamfinna«Onlianič, Omzea, Kerstinng«Vidjevič, Bobnar, Pasinek, Kralj Rreč. — Primorje: Erman*Jež, Vidic*Sočan II, Jug II, Košenina*Čamernik, Glavič, Če* bohin, Terček, Kariž. Iz teh postav se vidi, da sta oba kluba postavila svoje rezerve in da bosta v Ljubljani seveda nastopila s svojima prvima moštvoma.
Dunaj: Pred 35.000 gledalci se je danes vršila finalna tekma za avstrijski pokal med Rapidom in Vienno. Ta tekma je bi« la za oba kluba zelo važna, ker je šlo za to, kateri od obeh klubov bo sodeloval v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Zmagala je Vienna s 3 : 2 (2 : 1). Zvezni predsednik prof. Miklas je izročil kape* tanu Blumu pokal. Rapid bo nastopil v tekmovanju za srednjeevropski pokal, ako postane avstrijski prvak.
Židenice: Admira (Dunaj) : Židenice 5 : 2 (2 : 0).
ISSK Maribor : SK Ririja 24:8 (12:5)
Včeraj se je v Mariboru vršila zaključna hazenska prvenstvena tekma med druži« nama državnega prvaka ISSK Maribor in SK Ilirije. Čeprav je mlada družina Ilirije nudila mnogo odpora, je vendar Maribor zasluženo izvojeval visoko zmago.
Ilirijanke so predvedle kombinatorno vzorno igro, bi!e pa so šibkejše pred go* lom. Kar je pripisati pomanjkanju tekmo« valne rutine. Maribor je ravno v rutinira« nosti imel največ prednosti.
Sodil je g. Schneller, objektivno, toda čestokrat v škodo ene ali druge družine.
Lahkoatletski miting SK Ilirije
Včeraj se je vršil na igrišču pri državnem kolodvoru nacionalni lahkoatletski miting SK Ilirije, pri katerem je poleg Ilirijanov s i ari a Io tudi ne'.taj zagrebških atletov, članov kluba Marathon. Glavni rezultati so bili naslednji: Tek 100 m:
1.	Režck (Ilirija) 12 sek. Tek 1500- m: 1. Kumer (Marathon) 439. Tek 5000 m: 1. Sporn 17.17,
2.	Tinta, 3. Kralj. Skok v višino: 1. Zupančič 1.60, 2. Jeglič. Skok v daijavo: 1. Stepišnik 6.1S, 2. Rezek,
3.	Outrata.
Met kirogle: t. Jeglič, 2. ZmpanSč, 3. Banko. Met diska: B a Tito 33.65. Mel kladiva. 1. Ne!y Zupančič, 2. Rotar. Švedska štafeta: 1. I lilija I, 2. Ilirija II. Sta-i feta Maratbon je bila diskvalificirana.
„Vinohradsky Hlahol" v Sloveniji
Krasen uspeh čeških pevcev v Mariboru
Manifestacije mariborske mladine
Maribor 30. maja.
O iskrenem sprejemu, ki ga je doživel pevski zbor »Hlahol Vinohradskv« v Mas fiboru, smo že poročali. Navdušenje, ki je pričelo na kolodvoru, se je zvečer stop" njevalo na koncertu. Čeprav se je isti v rs šil ob koncu meseca, ko so bile v mestu v predprodaji istočasno že vstopnice za kor,= cert »Donskih kozakov« in Ljubljanskih akademikov, je občinstvo vendar napolni* lo veliko »Un ionsko« dvorano, galerija z obemi stojišči pa je bila naravnost natla* cena.
Koncert so med drugimi posetili veliki župan dr. Sehaubach s soprogo, prosvetni inšpektor dr. Kotnik, oblastni šolski nad* romik Ferdo Bobič, podžupan dr. Lipold, magistratni svetnik Rodošek, dr. Kukovec in zlasti tudi voditelji mariborskih pevskih društev, »Glasbena Matica« pa je bila pob moštev iln a.
Koncert je otvoril prof. Druzovič s krat« kim predavanjem o češkem zborovem pet« ju, nakar je sledil pester program, ki je žel takoj pri prvih pesmih ogromen aplavz. Priznanje s ploskanjem se je pri publiki stopnjevalo tako pri umetnih, še bolj pa pri narodnih čeških in slovanskih pesmih. Sledtaje so morali pevci prav vse ponav« ljati in še dodajati, ker občinstvo ni od* nehalo poprej in je zlasti mladina prire* ja!a odličnim gostem uprav burne manife* stacije. V unionski dvorani že dolgo ni bi* lo tako navdušenega večera. JCLiga je po* klonila zboru v roke kapelnika K. Sejne krasen šopek cvetlic s svileno trikoloro.
Prav tako iskren je b;l prijateljski se* Stanek po koncertu. JČLiga je priredila gostom skupno večerjo, pri kateri je po« zdravil Vinohradčane imenom Lige dr. Reisman, za Glasbeno Matico pa predsed* nik pevskega zbora g. Arnuš, ki je potem tudi ob iskrenih ovacijah s podpredsednic kom Hlahola Nachtigalom izmenjal dru« stvene znake obeh zborov. Glasbena Ma* t;*ca pa je prekrasno zapela par umetnih in narodnih slovenskih pesmi ter žela za* s'uženo viharno odobravanje Čehov. Za »Hlahol« je v vznesenih besedah pregovo« ril v. s. sv. dr. Vimpauh, za Češki klub pa g. Burcš. Večer je zapustil pri vseh naj* lepše vtise in zopet poglobil prijateljstvo Mariborčanov do Čehoslovakov.
Danes v četrtek dopoldne so napravili gostje pod vodstvom odbornikov JČLige, ki so bili sploh stalno v družbi in službi »Hlahola«, izlet v vinograd pod Kalvarijo, ki so si ga ogledali ob spremstvu ravna* telja Vinarske in sadjarske šole g. Priola in ostalih profesorjev. Vreme je bilo kot nalašč lepo in solnčno. Končno je Vinar* ska šola goste še pogostila, »Hlaholaši« pa so, zadivljeni nad krasoto naših vinogra« dov, zapeli par divnih čeških pesmi. Rav« natelj Prio-I je imel tudi pomemben nago* vor. nato še za Čehe dr. Vimpauh in dr. Pivko. Ob novih iskrenih ovacijah so se
Čehoslovaki s praškim brzovlakom odpe* Ijali v Ljubljano in še na kolodvoru zapeli v slovo, da je odmevalo preko vinogradov v Slov. gorice.
V nedeljo popoldne ob 15. uri se »Hla* hol« pripelje zopet v Maribor na povratku iz Ljubljane v domovino.
Presrčen sprejem v Ljubljani
Ljubljana, 30. maja.
Češkoslovaško pevsko društvo »Hlahol Vinohradskv« je po prireditvi koncertov v Beogradu, v Splitu, Zagrebu in Maribo* ni prispelo danes popoldne tudi v belo Ljubljano, ki je goste sprejela prijazno in prisrčno, kakor smo navajeni sprejemati vedno nam drage češkoslovaške goste.
Pevskemu društvu »Hlaholu« se je od* peljala nasproti do Zidanega mosta depu* tacija Zveze pevskih zborov in posebej Glasbene Matice. Vlak s češkoslovaškimi gosti je prispel v Ljubljano ob 17.19. Na kolodvoru se je jela zbirati navzlic izred* no slabemu vremenu že mnogo pred tem velika množica naših pevcev, ki se ji je pridružilo tudi prav lepo število ostalega ljubljanskega občinstva. Zastopane so bi* le tudi naše pevke v narodnih nošah. S prapori so bila zastopana pevska društva: Ljubljanski Zvon, Slavec, Ljubljana in Pevsko društvo Moste. Čim je privozil vlak na postajo, so zaorib iz množice udu* ševljeni vzkliki »Nazdar!« »Živeli!«. Vrla godba narodnih železničarjev »Sloga« je zaigrala istočasno živahen pozdravni ko* mad. Ko se je poleglo prvo navdušenje in so zamogli gosti stopiti iz vagonov, so se oglasili združeni pevci z mogočno pesmijo pod vodstvom g. Zorka Prelo«ca »Buči morje adrijansko«. Takoj zatem so pri* čeli naši pevci obmetavati češkoslovaške goste s cvetjem, nakar je stopil pred n.ie občinski svetnik g. Ivan Tavčar in jih po* zdravil v imenu Ljubljane, želeč jim pri* srčno dobrodošlico. V kratkem nagovoru je nato goste v imenu združenih pevskih zborov dr. Švigelj, nakar sta sledila še po* zdrava zastopnika češkoslovaškega komzu* lata ter zastopnika češkoslovaške kolonije v Ljubljani. Za nagovore se je zahvalil predsednik Hlahola g. dr. Nachtigal. Po zo« petnih pozdravnih klicih so se gostje str* nili v povorko, ki se ji je priključilo ljub* ljansko meščanstvo in ki je krenila z god« bo na čelu po Masarvkovi in Miklošičevi cesti do hotela Uniona. Gostje bodo loži* rali za čas bivanja v Ljubljani deloma v hotelu Unionu, deloma pa v Mladiki, In* validskem domu in v areni Narodnega doma.
Zvečer ob 20. je bila prirejena gostom v restavraciji Zvezda intimna večerja. Ju tri sledi izlet na Bled in ostale kraje Go« renjske, nakar se poklonijo dne 1. junija ob 9. našemu pesniku*prvaku Prešernu in si ogledajo mesto. Zvečer 1. junija bo v unionski dvorani koncert »Hlahola«, ki ob* ljubi ja biti zaradi pestrosti programa in zlasti zaradi prelep;h narodnih pesmi zelo zanimiv ter zasluži zato vso pozornost občinstva.
Deset let sokoiskega dela v Studencih pri Mariboru
Studenci, 29. maja Tiho in brez hrupa je bilo delo sokoiskega društva v Studencih v minulem desetletju. Malokdaj se je začulo ime tega društva .ki je molče oralo ledino, sejalo in želo. Deset let! Kratka je ta doba v človeškem življenju, dolga pa je v življenju društva, ki je pred desetimi leti z negotovostjo začelo svoje delo v nemškutarskem gnezdu.
Kdor je poznal Studence pred in tik po osvobojeniu, ta si lahko zamisli težave, ki jih je Sokol v Studencih preživljal v svojem delu. Studenci, kjer otrok slovenske matere ni slišal slovenske besede, kjer je bil opljuvan in pretepen oče, ki ie učil svojega otroak govoriti materni jezik — v tem kraju se je ugnezdil smeli Sokol, ki lahko s ponosom gleda v preteklost.
V letu 1919., ko se je preosnovalo naše Šolstvo, ko nam je poslala narodna vlada novih učiteljev in med njimi tudi šolskega upravitelja A. Hrena, Cirila Hočevarja in Pero Cestnika, ko je prevzel vodstvo občine gerent S. Vokač, se .ie začelo v ciašem kraju novo življenje. Naš Ciril si je zna! kmalu pridobiti nekaj miadeničev in starejših možakarjev, starosta Hren pa ga je vzpodbujal k delu in že 28. avgusta 1919. leta je bil sklican ustanovni občni zbor. Od takrat do danes se .ie delalo tiho in brez hrupa, toda uspešno kakor malokie.
Spominjam se onih dni, ko sta tedanji načelnik Hočevar in starosta Hren zbirala okoli sebe studenške fante-delavce. kako smo telovadili v prašni in smrdljivi šolski kleti, kako se je zbirala šolska mladina okoli svojih vodnikov, ki sta jima prinesla
novega življenja in razvedrila — govorila sta z njimi kakor očeta svoji deci. To je ugajalo studenški mladini, ki je lomila trdo studenško slovenščino, polno spakedrank. Mnogokrat sem poslušal njih pogovor — oglasil se je sinček nemčurskih staršev — ušel jim je k sokolski telovadbi, bil je zato večkrat tepen. Govoril je z navdušenjem: »Gnes je blou luštno, smo na barmi in na poki turnali.« Kmalu je bila telovadnica v šoli premajhna — napolnili so jo oddelki članov — pri utrudljivem dnevnem delu izmučenih fantov — članic, naraščaja in de-ce, med katero je bilo mnogo takšnih, ki se niso upali spregovoriti, saj niso znali slovenskega jezika, vendar so bili tako srečni, med sokolsko deco in danes so oni zvesti, zanesljivi in požrtvovalni člani. Vrnili so se sinovi k svoji materi — spoznali so zaslepljenost, v katero so jih vlekli starši.
Poslopje »Deutscher Kindergarten« in »Turnhalle« je stalo takrat prazno. Nad gnezdom neništva je začenjal krožiti sivi sokol, v naših srcih pa so se rodile želje in upi... Voditelji društva Hočevar, Hren in Vckač so po hudem boju us.peli spraviti poslopje v last Sokola v Studencih. Društvo. mlado in brez sredstev, si je nakopalo s kupno pogobo velik dolg, ki ga je bilo treba odplačati izrazito nemškemu društvu ^Deutscher Kindergarten« v Studencih, ko-jega so podpirale »Schulverein« in »Siid-marka«.
V društvu ni bilo mecenov, ki bi s kakšnim »iurjem« podpomogli — tu so bili delavci in uradniki, ki so s požrtvovalnostjo in z voljo do dela odplačevali opeko za opeko. V tem domu se je vzgajalo naše Sokolstvo, tu so se kovali sokolski značaji, jačale jeklene mišice, ustvarjale vrste telovadcev, ki so pri vseh nastopih in tek-
mah pokazale sad smotrenega dela. Skozi to telovadnico je v toku 10. let šlo na stotine vrlih Sokoličev in Sokolic!
V toku osmih let, odkar nas je zapustil naš najboljši načelnik Ciril Hočevar, nam prosvetna uprava ni dala izmed 11 učiteljev in učiteljic niti enega, ki bi nadaljeval njegovo delo.
Delavci, uradniki, študentje s starostom A. Hrenom na čelu so delali skozi eno de-ceni.io — pridobili so si simpatij in zahvale. Njihovi uspehi se vidijo v polni telovadnici, ki je odplačana do zadnje pare.
Pod sokolsko streho — v sokolskem gnezdu se zbirajo dnevno od jutra do večera oddelki — mladina veselih src. Tu dobiva v telovadnici zdravja, v knjižnici pa lepo knjigo, ki ji blaži srce in bistri um.
Imamo pa še vedno dovolj sovražnikov, ki prežijo vsaki dan, kako bi nam raztrgali gnezdo. Težko je naše delo v kra.iu. k.ier se še po 10. letih naše države vršijo zakotne šole z nemškim poukom.
Bratje in sestre, pridite k nam. oglejte si: radi Vas bomo sprejeli ob naši desetletnici v nedeljo 2. junija.
Iz delokroga savinjskih planincev
Celje, 30. maja
Iz Doročila nedavnega občnega zbora savinjske podružnice SPD v Celju je razvidno vneto in tudi uspešno delovanje naših savinjskih planincev. Tekom zadnjih 5 let se je mnogo storilo v naših planinah. Po zgraditvi ceste iz Solčave v Logarsko dolino je postala potrebna nova stavba v Logarski dolini in zato je bila leta 1925. zgrajena Tillerieva koča. ki pa danes ne more več zmagovati s Piskernikovo kočo vred navala planincev in tujcev. Leta 1925. se je kupila za Piskernikovo kočo nova gozdna parcela, letos pa se napravi velik kopalni bazen. Popravljena je pot na Okre-šelj in letos se bo prenovil Frischaufov dom. Prinrave za novo kočo na Korošici so v najboljšem teku in bo že letos koCa ooremljena. Izdelana .ie tudi krasna planinska pot skozi Robanov kot. Letos jo bo treba še zavarovati. S tem bo uresničen delovni načrt podružnice. Potrebna pa je še večja koča v Logarski dolini in pomožna koča v Mozirskih planinah.
Zaradi velikega razvoja turistike v Savinjskih planinah je odbor preobložen z delom. Podružnica je imela lani 742 članov, to je za 54 članov več od prejšnjega leta. Centralizirana uprava koč se je glede opreme in zaloge dobro obnesla in se koče lahko kosajo s kočami drugih podružnic in tudi drugih držav.
Tudi skozi romantičen Hudičev graben je podružnica uredila spomladi na novo pot ter jo opremila s klini in žico. Razmišljati bo treba v bodoče o primerni ho-telksi stavbi v Logarski dolini in o razširitvi Frischaufovega doma na Okrešj'u. Poset vseh koč .ie bil zadovoljiv. Celjska koča beleži 1637 obiskovalcev, gotovo ra jih je bilo najmanj trikrat več, ker se ne vpisujejo vsi v knjigo. Obisk mozirske koče je od leta do leta večji, posebno številno obiskujejo to kočo smučarji. Zelo priljubljen je Frischaufov dom na Okreš-Iju. Piskernikovo zavetišče in Tillerieva koča v Logarski dolini sta ~e!o leto c-kr-bovani ter beležita rekordu obisk. Tako ie bilo lani vpisanih 1712, leto poprej pa 917 obiskovalcev.
Podružnica marljivo zbira kamen h ka-menu. da bi bilo mogoče otvoriti povečano kočo na Korošici že drugo leto.
Lenčka se je - izgubila
Ljubljana, 30. maja.
»Lenčka, Lenčka!« je klicala in letala okrog vogalov domače hiše prijateljica Urška, s katero sta skupaj stanovali, toda Lenčka se ni oglasila. Urška je čakala ves dan in vso noč, kosilo za Lenčko se je ohladilo, istotako večerja in zopet zjutraj zajtrk. Urška je povpraševala pri sosedih če so kje videli nesrečno Lenčko, pa je vsakdo odkimal.
Naenkrat pa se je Urška zdrznila, po* mislila in strah jo je objel. Lenčka, dobra prijateljica Lenčka je bila vendar zadnje čase tako zamišljena tako potrta ... Urša je pomislila na njeno preCudno žalost m v glavo ji je šinila temna slutnja: »Ljudje skačejo v vodo, ljudje se obešajo, zastrup* liajo, kaj pa če bi še Lenčko kaj zmotilo. Jejhata, jejhata...!« je tarnala zvesta Ur* ška in prihitela v vsej sapi do uniformira* nih mož na Viču. »Lenčke ni več, ni je več...! Gotovo si jc kaj storila. Nič ni govorila zadnje dni, samo zdihovala je in stokala.
Lenčko so vpisali kot pogrešanko in pri« čeli so jo iskati križem sveta. Pisali so po njo na deželo, čeprav je bila po Uršinem trdnem prepričanju že mrtva. Dnevi so tekli, o Lenčki pa ni bilo sledu, nobenega glasu.
Lenčka pa je hodila takrat po Ljubljani,
ko so jo iskali dobril judje, da ustrežejo Urši. Nastavljala se je po trgu in povsod kjer je bilo na kupu nekaj ljudi. Stegovala je roke ter milo prosila: »Usmilite se re« vice, — prosim, samo za dinarček — tav« ženkrat vam bo<J polonai!« Dinarčki so padali in Lenka se je na tih m smejala in se potrkala večkrat po žepu, kjer se ji je grmadil čedalje večji kupček. Zavila je na večer tudi na kozarček rujnega ter šla spat spanje pravičnega danes v ta. jutri zopet v drugi hlev. Lenka se je počutila kakor riba v vodi. Šele po kakem tednu, ko je plačala Urša že za maše, jo je srečal hud mež in jo odvedel s seboj. Lenka pa se je kljub svoji veliki pobožnosti zlagala na noliciji, da se ne piše Lenka Ž., marveč Agata T...
Novokrščena Agata je presedela nekaj dni zaradi beračenja v zaporu, navse* zadnje pa so jo spoznali za Lenko. Posie« dica tega je bila. ua so ji pridcjali še ne* kai dni. Naposled pa ji je vendarle zasi* jalo zopet solnce svobode in ie Lenka ja* drno odhitela kljub svojim 50 letom na« ravnest na Glince tolažit LTršo. Svidenje je bilo neznansko ganljivo in prisrčno. Ko jo je LJrša vprašala, kje je bila, se ie Len* ka kar hitro odrezala: »Eh. gor na Brezjah sem mav pomoliva...!«
Tako pripoveduje tudi drugim znankam in znancem, pa ji menda ne verjamejo prav.
Porota
v Ljubi) 3 ni
Včeraj so bile razpisane vse porotne razprave letošnjega poletnega zasedanja. Dne 3. junija, v ponedeljek, se_ otvori porota z razpravo proti Antonu Škrjancu zaradi uboja in Leopoldu Pogačarju tudi zaradi hudodelstva uboja. Razpravama bo predsedoval višji svetnik dr. Kaiser. Naslednji dan se bosta pod predsedstvom višjega svetnika Mladiča vršili dve razpravi in sicer proti Francetu Rekarju zaradi težke telesne poškodbe in Ivanu A*edenu zaradi goljufije. V sredo bodo sedeli na zatožni klopi pred porotniki tatovi, ki so kradli blago na kolodvoru v Zalogu. Predsednik senata bo ta dan podpredsednik deželnega sodišča Peter Keršič. Dne 6. junija se bosta vršili razpravi proti Janezu Jerančiču zaradi goljufije in Cirilu Bregariu zaradi tatvine in težke telesne poškodbe. Obe razpravi bo vodil sodni svetnik dr. Gradnik. Tudi naslednji dan. dre 7. junija, bosta dve razpravi pod predsedstvom sodnega svetnika dr. Kranjca, in sicer proti Cirilu Petku zaradi ubo.ia in Rudolfu Oplotniku ter Maksu Lamijetu zaradi ponare.ian.ia novča-nic po 2 Din. V soboto, dne 8. junija, se bosta zagovarjala Emil Čepelnik zaradi tatvine in Janez Grčar zaradi trajne težke telesne poškodbe. Ker pa je v tem zasedanju še par zadev, se bo vršila tudi razprava v ponedeljek in torek. V ponedeljek bo pred poroto Anton U. zaradi zlorabe uradne poneverbe in Franc Pravst zaradi goljufije, v torek pa bo zaključila porotno zasedanje razprava proti beraču Francetu Zdešarju zaradi umora Severieve. V -nhn. to bo predsedoval senatu sodni svetnik dr. Gaber, v ponedeljek višfi sodni svetnik Ant!oea, v torek pa zopet višji svetnik dr. Kaiser.
v Novem mestu
V ponedeljek je začetek poletnega zasedanja novomeške porote pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča g. dr. Po-lenška. Kot prva bo stala pred poroto Marija Podbregar. obtožena sokrivde umora, potem pa Franc in Alojzij Banič zaradi tatvine. Naslednji dan bo pod predsedstvom
EBBHBHBBHBB
Danes zadnjikrat!
Ogromno filmsko delo, posneio [K> slovitem romanu L. N. Tolsteza:
ozaki
V zlavnj vlogi Johfl Gilbert, strasten v Ijubavi, hraber v boju in grozo-vit v osvtti!!
Predstave ob 4.,	%8. in 9. uri.
Telefon 2124.	Elitni kino »Matica«.
sodnika okrožnega sodišča g. Kuderja razprava proti Vrhovniku in Plantanu zaradi ropa in tatvine, tretji in zadnji dan p*, se bo zagovarjal na tajni razpravi, kateri bo predsedoval sodnik okrožnega sodišča g. Romih, Josip Knez zaradi nenravnih tie-iiktov in telesne poškodbe.
Pri ienivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesia, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Jožefova« grenčica zastaiania v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz - Joscfova« voda izborno delovanje črevesa. Drbi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski:! trgovinah.
Tatinski vasovalec
Dimnikarski pomočnik Bogomir iz Ljubljane .ie obiskal svojo ljubico Marto, ki služi nekje za kuharico. Marta pač fanta ni še dobro poznala, sicer bi ga ne sprejela, kajti Bogomir ima predolge prste, zaradi česar je že parkrat sedel. Tudi svoj obisk pri Marti je izkoristil, ukradel je dekletu zlat prstan, njeni gospodinji pa zlato uro in zapestnico. Fant je ukradel tudi Srečku D. aktovko in uro budilko, svojem t tovarišu Aleksandru pa par čevljev. Fant pa čevljev ne bo nosil, ker bo moral iti 5 mesecev sedet.
Tat je tata okradel
»Reza v Javorju ima denar, pojdi in vzemi ga,« je svetoval delavec Jurij hlapcu Joži iz Javorja. Bilo je lani decembra in oba je zeblo, želela sta kozarec vinčka in dobre pečenke. Joža je res šel k Rezi. zlezel skozi podstrešje zvečer v sobo in odnesel 100-dinarski bankovec. Jože je bil tako dober, da je ves denar zaupal Jurju, ki mu je le nekaj malega dal za trud. Se enkrat mu je svetoval, naj gre krast k Rezi. Pa je fant še! in odnesel 7 Din in 150 Din vreden zlati križec. Šla sta v gostilno, kjer sta se zadovoljna krepčala. Jurij ie pri peči zadremal. »Jaz sem se trudil f n šel v žerjavico po kostanj.« si je deial Jož? in se spravil nad tovariša ter mu ukradel neka.i ukradenega denarja. Delila bosta svojo usodo v ječi. kjer bosta sedela vsak 2 meseca.
Tiskovna razprava
Državni tožitelj .ie vloži! obtožnico proti tiskarju Albertu Kohnanu. češ, da kot predstavnik tiskarne »Slovenija« v Ljubljani, k.ier se tiska mesečnik »Die Wahrhcit<, ni predložil pravočasno 5 izvodov državnemu tožitei.istvu. Res je bila številka 3. do-tičnega lista z dne 1. marca letos, oddana dne 9. marca, in sicer prej na pošto, kakor državnemu tožitei.istvu, ki je v <-o-tožnici zastopalo stališče, da je Kolman razširjal, preden je dostavil državnemu to-žitelju predpisanih 5 izvodov.
Obtoženi ie priznal, da so res oddali uslužbenci dotično številko lista že ob 10. na pošto, dočim so jo dostavili državnemu tožitelju 43 minut kasneje. Zagovarjal se je. da tega ni sam kriv, saj niso uslužbenci točno izvršili njegovih ukazov. Kljub temu zagovoru .ie bil obsojen zaradi pregreška po členu 7 in 70/11 zakona o tisku na 200 Din globe, za slučaj neizterljivosti pa na 4 dni zaoora.
Iz Sloven Gradca
sg— Sokolski dom. Zbirka razveseljiv« raste. Poleg zadnjič navedenih darovalcem je še cela vrsta drugih darovala lepe zne, ske v gotovini, zelo mnogi pa v lesu. Vsi rodoljuhi so se odzvali sokolskemu pozi* vu in obljubili prispevke, s čimer bo orno* gočeno, da bodo pričeli z gradnjo že letos.
Masiranje s Creme Simon ie za
in£
obraz božanje. Ker ni ne suha ne lastna nego p naglo prodre
mastna nego popolnoma voljna, " e v kožne znoi niče.
Ba
CREME SIMON
oživlja vrhnji del kože, ic napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Kacin uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo.
PUDER & MILO SIMON - PARIŠ
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 30., spremembe označene.)
Četrtek, 30.: Pegica mojega srca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Petek, 31.: Greh. C.
Sobota, 1. junija: Vdova Rošlinka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 2.: Theodor & Comp. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 33.: Bitka. D.
Torek, 4.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
(Začetek ob pol 20., 6premembe ozmačene.)
Četrtek, 30.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Petek, 81.: Traviata. B.
Sobota, 1. junija: Mignon. D.
Nedelja, 2.: Grof Luksenburški. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 3.: Zaprto.
M A R1HOR.SKO GLEDALIŠČE.
četrtek, 30. ob 20.: Grofica Marica. Znižane cene. Kuponi.
Petek, 31.: Zaprto.
Sobota, 1. junija ob 20.: Oča Boštjan. B. Kuponi.
»Obsodba Mary Dugau«
Zigrti), 29 maja.
V poneaeljtk je imelo zagrebški srle la-liško občinstvo zopet' priliko, da se preveri o visokih umetniških kvalitetah našega ro jaka režiserja in igralna gosp. Hinka Nuči-ča. Milan Begovič je prevel Bayard Veiller-jev komad »Obsodba Mary Duganc, Hinko Nucič pa ga je zrežiral in insceniral ter ifjral eno glavnih ulog — državnega pravdnika Galvaya.
Nučič kot režiser hodi po jasno začrtani poti, ki vodi vedno navzgor. V številnem ansamblu si je bil izbral s srečno roko posamezne igralce za to igro. Tako Ivano Petri za glavno ulogo, Ivo Bndeliča za ulogo braniteija. Na višini je bil Tito Strozzi, zia-sti v drugem in tretjem dejanju, kjer prevzame kot brat Mary Duganove obrambo svoje sestre.
Igra je živa slika sodne razprave; dejanje se odigrava ves čas v sodni dvorani. Državni pravdnik obtoži Mary Duganovo zaradi umora, izvršenega na bogatašu Edgarju Riceju, ki mu je bila Mnry metresa. Obrambo prevzame odvetnik West; njega 'zrine obtoženkin brat odvetnik Jimmy Dugan, ko opazi, da West ne brani njegove sestre. Po dolgem zasliševanju prič, govorih državnega pravdnika in braniteija, se zagovorniku po-
sreči, da s spretnim trikom dokaže krivdo umora prejšnjemu zagovorniku V/estu. Na mah nastane preekret, alibi Mary Duganove je dokazan, West in žena umorjenega Riee-ja pa sta aretirana. Tak je konec drame, ki traja tri ure in drži gledalce po svoji originalni obliki ves čas v napetosti.
Kot posebnost Nučičeve režije je omeniti, da ves večer samo enkrat pade zastor, namreč na koncu drame. Gledališče se polni pri odprti sceni; tudi v odmorih ostane za-stor dvignjen. Deianie se odigrava pred vsakim aktom 5—10 minut brez besed in pri polni razsvetljavi avditorija, kar vpliva jako naravno, ker vpelje fledalca naravnost v sodno dvorano. Občinstvo predstavlja porotnike in nanj se obračajo državni pravrinik in zagovorniki.	M. F.
Prevod Remarqueovega senzac!ional"e" ga romana »Na zaoadu nič novega« napoveduje mariborska Ljudska tiskarna. Pravkar je izšel angleški prevod, francoski pa izide koncem maja. V tem primeru bomo tedaj šli vzporedno l največjimi literaturami.
O Begovičevem »Pnstolovu pred vrnti-
ma« je objavil znani_ češki esejist Hanuš Je-linek v najnovejši številki »L' Europe centrale« povodom premijere v praškem Vino-bradskem gledališču simpatično oceno. Tu zlasti povdarja, da so gledališki stiki med Prago, Beogradom, Zagrebom in Ljubljano postali že tradicija in pravi: >Tako je Pragn na nedavni uspeh čeških igralcev v Ljubijo ni odgovorila z uspehom Begoviča v Pragi.«
Seznam znanstvenih knjig v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, v kolikor se še dobe na knjižnem trpu, je izdala znana zagrebška knjigarna Št. Kugli. Se/nam bi imel večji pomen, če bi bil kompleten: Slovenec bo v njem zaman iskal pomembnejših znanstvenih del, ki se še dobivajo v naših knjigarnah. Le tu in tam najde kako knjigo, ki je boli po naključju nego po sistemu znala v skladišče največje zagrebške knjigarne. To omenjamo zaradi tega, ker izdajatelj trdi, da je to v »potpuni po?<is znanstvenih knjiga hrvatskih, srpskih. slo-venskih.r Verjetno je, da je popis srbskih in hrvaških knjig precej kompleten, za slovensko znanstveno literaturo pa Kuglij^v seznani ne nudi niti približnega pregleda. Dokaz, kako malo se prodajajo naše knjige na Hrvatskem! Vsem, ki «e zanimajo za srbohrvaško znanstveno književnost, pa ta »Popis« priporočamo. Stane 5 Din.
Knjiga dr. Franca Opri na »Državozuan-stvo« je izšla v samozaložbi. Obsega 156 strani velikega formata in stane broširan izvod 50 Din, vezan 62 Din. Naroča se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubliani.
Igralske slav"osti v Beogradu. Dne 2. in 3. julija bo imelo Udruženje glumaca kongres v Beogradu. V zvezi s tem nameravajo naši igralci proslaviti lOletnico Jugoslavije. V beograjskem gledališču se bodo dajale reprezentativne srbske, hrvatske in slovenske predstave izvirnih dramskih del. Tiste dni se bo zbralo v naši prestolnici kakih 2000 igralcev in drugih gledaliških sotrudnikov iz vseh delov države.
Angleška knjiga o naši državi. Londonsko Jugoslovensko društvo za Veliko Britanijo (Jugoslav Society or Greath Bri-tain) je izdalo knjigo »Jugoslaviia od leia 1918 (Jugoslavia since 1918). Njen avtor rev. R. G. D. Lanan dobro pozna naše razmere in skuša objektivno in jasno seznaniti Angleže s političnim, gospodarskim, so-cijalnim in kulturnim razvojem Jugoslavije v teku njenega prvega desetletja.
Ignatšj N. Potapenko. V Lenjingradu je umrl ruski pisatelj I. N. Potapenko. Nekatere njegove povesti in romani (»Izbrani«:, »V župnišču«, »Demon umetnosti« itd.) so imeli tudi pri nas mnogo čitatel.iev v nemških prevodih. Posamezne povesti pa so bile prevedene tudi v slovenščino, a so po večini zastopane v starejših letnikih slovenskih dnevnikov. Potancnko ie rad opisoval življenje ruske duhovščine. Pokopali so ga na stroške Z\eze dramatskih pisateljev.
Neuspeh nameravane razstave znanosti r Firenzi. Atrakcija Firenze bi imela biti letos razstava znanosti, ki nai bi pokazala, kako so se v teku stoletij razvijale vede o prirodi in človeku. Zamisel je bila dobra, toda organizacija slaba; mestu ni uspelp, da bi dobilo razne dragocene aparate, knjige in druge znanstvene pripomočke prejšnjih stoletij, ki so ohranjeni v mnogih evropskih muzejih. Tako je zastopano v gV^-t t mo to, kar se je dalo zbrati v P j*- ^ ~ to glede na nekdanji sloves ital - nske nosti veliko, je na razstavo o r^zv-jj njaške znanosti daleko premalo.
Domače vesti
»Življenje in svet" st. 22
Pravkar je izšla štev. 22. popularne tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino:
Na uvodnem mestu priobčuje velezanimiv članek (s sedmimi ilustracijami)
Dokumenti vesoljnega potopa, ki se bavi z važnimi izkopaninami pri Uru v Kaldeji, kjer je tisočetlja pred Kristusom živelo visoko izomikano ljudstvo Sumerij-cev. Članek vsebuje poročilo vodje izkopavanja C. Leonarda Wooleya, ki zatrjuje, da so te izkopanine stvarni dokaz za vesoljni potop.
O pomenu in važnosti helija za moderno zrakoplovstvo govori sestavek Helij, s katerim se polnijo zrakoplovi.
Te dni se je spominjal ves kulturni svet stoletnice smrti slavnega angleškega kemi-ka-samouka Mumphrya Davya, znanega v širokih krogih najbolj po svoji iznajdbi varnostne svetiljke v rudnikih, ki je preživel dalj časa na naši slovenski zemlji. O njem poroča članek (s sliko)
Sir Humphry Davy med Slovenci. Desetletnici krvavih bojev za Koroško je tudi v tej številki posvečen poseben članek {s petimi slikami)
Koroška naša do Gospe Svete Zelo zanimivi so vtiski belgijskega pisatelja P. Dayea iz Japonske. Deželo, o kateri imamo tako nejasne in celo krivične pojme, popisuje člane k (s tremi slikami)
Japonci, kakor jih ne poznamo.
Interesanten je tudi to pot odlomek iz romana francoskega pisatelja L. Fr. Rou-Quettea
Prostrana bela tišina.
Dr. VI. Travner nadaljuje svojo razpravo
o
Čarovništva in čarovniških procesih
ter govori o fantastičnih sestankih čarovnic s satanom. V sestavku (z dvema slikama)
Skozi gorečo puščavo
podaja francoski inženjer Almer vtise, ki jih je dobil na poti z avtomobilom skozi Saharo. Bivši generalni guverner Alžirije Steeg pa popisuje izpremembo dežele potem, ko bo Saharo zavoievala železna kača.
Zelo poučen je članek zdravnika dr. H. Schoberja
Zakaj se oko utrudi.
Številki je priložena lepa umetniška priloga
Za procesijo
po originalu Frana Krašovca.
»Zivienje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiea) 40 Din, četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezna številka na samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Kraliev dar TTvtu, Na poziv ministra za vojsko in mornarico je v sredo prispel v Beograd, župan mesta Tivta v Boki Kotor-ski Ante Vukasanovič, ki je bil pri kralju snreiet v posebni avdijenci. Njeg. Veličanstvu je Vuksanovič pri tei priliki razložil razmere v tivatski občini. Krali je iz svoie osebne blagajne podelil občini Vivat 100.000 dinarjev za razširjenje tamkajšnje osnovne šole.
*	Osebna vest. Dosedanji ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani g. Rihard Skubec je imenovan za generalnega ravnatelja.
*	Vpokoritev. Stalno je vpokojen z 31. t m. Anton Štimec, sodni sluga na Vrhniki.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V držav lianstvo naše kraljevine sta spreieta učitelj Milan Sartori v Ljubljani in delavec Alojzij Kofol v Zg. Šiški. Iz našega državljanstva pa je izstopil Kari Vohinc. rodom iz Mokronoga. sedaj trgovec v Trstu. Izposloval si ie italijansko državljanstvo.
*	Inž. Primož Brezigar f. Na Golniku, kamor je šel iskat zdravja, ie preminul v najlepši dobi. star šele 31 let, g. inž. Primož Brezigar. Pokoinik je bil uslužben pri »S!o-gradtt« v Ljubljani, a ie mora! zaradi bolezni prekiniti delo. Truplo simpatičnega in delavnega, splošno znanega pokoinika bodo prepeljali z Golnika v Ljubliano, kier bo pogreb 1. iuniia ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojniku bodi ohranjen blag sporrin, ugledni Brezigarievi rodbini, pa naše iskreno sožalje!
*	Odličen naš rojak v reouMiki Colmnbla. V južnoameriški republiki Olnmbia že par let gradijo moderno cesto, ki bo notranjost dežele vezala z morjem in bo naivažn^iša prometna proga v omenjeni republiki. Ogromno o^djet:e ie prev7°'a slovita se-veroameriška tvrdka R. W. Hebbard & Co. ter poslala tja kot šefa tega velikega pod;et;a našega slovenskega roiaka inž. Frana Oklešena. ki uživa v ameriških tehniških krogih velik sloves.
*	Odobrena čitanka za slovenske osnovne šole. Na podlagi mnenja glavnega prosvetnega sveta ie min;ster prosvete odobril da se kn;iga »Prva srbska ali hrvatska čitanka za slovenske osnovne šole*, ki sta jo sestavila Ivo Les;ca in dr. P. Mole, lahko uporablja kot začasna učna kniiga privatne izdaie do definitivne revizije vseh učnih kriig.
+ »Zbori«, reviia nove zborovske glasbe, 2. zv. 3. letnik. V literarni nrilogi končuje dr. P. Kozina zanimivo glasbeno-historično razpravo »Anton Medved, prvi slovenski glasbeni učitelj in njegovi učenci«. v kateri g. pisec izčrpno opisuje delovanje zlasti pomembneiših Medvedovih že umrlih in še živečih tičencev. kakor so n. pr. slavnozna-ni oevci Štamcar. Pianecki Razrncer in kot nabiralci nar. pesmi ter skladatelii znanci Fr. Marolt F. Juvanec. Potrebin. Al. Sachs ter JanVo Z;rovnik. V. M'rk zakHucuie članek o Tržaški Glasbeni Matici. S'ede poročila iz naš;h organizacij in dru?tev. razne glasbene zanimivosti, »Tr uredništva in ; TJnravmštva«. Glasben? nriWa na obiavlia ■ Mirkov moški zbor »Nasreliček«. ritmično pestro ž'vahrv> triblHvo in hvaležno skladbo. d^Pe »Linblianskermi Zvonu« in njeea , pevovodji posvečeni mešani zbor dr. A. I Sch\vaba »Vlak«, lahka, zvočna in šegavo.
poskočna skladbica na otroško naivno besedilo D. Gorinška. Sledita dve prireditvi nar. pesmi Jos. Pavčiča za mešani zbor
»Zdravica« in »Oh, kaj se boš iokala___«
ter končno V. Ukmarjev mešani zbor »Lisica - tatica, ki uporablja za priprosto, šaljivo otroško besedilo prekomplicirano kom pozitivni aparat. Vsebina obeh delov, literarnega in glasbenega, je bogata, vzorno urejena in zato »Zbori« zaslužijo najširše podpore vseh domačih glasbenih krogov.
—č.
*	Ne pozabite priti 9. junija v Guštanl, kjer bomo slavili 10 letnico osvobojenja Mežiške doline!
*	Naši v Ameriki, Kakor iavlja »Ameriška Domovina« je na študijskem potovanju prispel v Cleveland znani slovenski umetnik g. Božidar Jakac, ki ostane več mesecev v Ameriki. Na obisk v staro domovino so se nedavno Dodali naslednji naši ameriški rojaki: AIo;zij Pangerc, Ivan Jakoš, Anton Zupančič, Franc in Marija Ipavec, Amalija Pagon ter Marija Mohar in njen brat Josip Grbec. — Umrla ie v Clevelandu Neža Bizjakova rojena Špenkova. stara 59 let, rodom iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki ie bivala 26 let.
*	»Jugoslovenski turizam«. Nedavno je izšla peta letošnja številka ilustrirovane revije »Jugoslovenski turizam«, ki objavlja prvi del nove odlične študije znanega arheologa dr. Abramica »Altkroatische Denk-maler«. To je prvi popularni spis o naših domačih spomenikih na Primoriu. kar ie jako važno tudi za našo kulturno propagando, ker so se na Primoriu vedno pov-darjali le tuji historični spomeniki, rimski in beneški, dočim tu;ci nikier niso imel: prilike upoznati se starimi hrvatskimi spomeniki. Članek je bogato ilustriran in bo izhajaj še v naslednjih štirih številkah »Jugo-slovenskega turizma«. V maievi številki omenjene reviie je obiavlien tudi članek »Ju gos'avie the Land of Contrasts« iz peresa g F. Copeland, lektorice angleškega jezika na ljubljanski univerzi.
*	Gradba vodovoda na našem Primoriu. Kopališčni kraji na našem Primoriu so uvideli potrebo ureditve vodovodov. V Crik-venici bodo v kratkem razširili že obstoječi vodovod ter je v to svrho odobren kredit v znesku 1,000.000 Din. V Novem je Zemljiška zaiednica za raziskavatije vrelcev dala na razpolago 50.000 Din. Pri Bakru so naleteli na močan vrelec dobre pitne vode na kraju, kier se zgradi nova železniška postaja pri pristanišču. Iz tega vrelca se bo lahko preskrbela z vodo tudi Kraljeviča, kier vlada pomanjkanje pitne vode. Kralievica najame Posoiilo za ureditev vodovoda, istotako tudi občina Baška. Vsi omenjeni vodovodi bodo urejeni že tekom letošnje sezone.
*	Mineralni vrele! in umetna mineralna voda. Nedavno so se sestali v Zagrebu lastniki naravnih mineralnih vrelcev, da nastopijo proti produkciji umetnih mineralnih vod Ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina in načelnik sekcije za mineralne vrelce g. dr. Ster je opisal položaj, ki je nastal zaradi vedno večje produkcije umetnih mineralnih vod in je razložil nevarnost te produkcije za naše narodno gospodarstvo in za zerav-je ljudstva. Umetne mineralne vode ne morejo nikdar nadomestiti pri zdravljenju naravnih mineralnih vod. Umetne mineralne vode so celo škodljive, ker se vrši produkcija brez vsake kontrole. Mineralni vrelci predstavljalo veliko naravno bogastvo in zato je potrebno, da se prepreči ali pa vsaj omeji produkcija umetnih mineralnih vod in uvažanje dragih kemikalij iz inozemstva. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki obsega vse potrebne predloge na ministrstva.
*	Stara umetnina iz zagrebške katedrale.
Ob priliki restavracije zagrebške stolne cerkve so bile odstranjene in razprodana mnoge stare umetnine. Tako ie bila med drugimi na Dunaj prodana neka slika Valentina Metzingerja iz leta 1735. ozne'e Jo ie za svoj grad v Škof.ii Loki kuni! vitez Strah!. Iz Strahlove posesti ie slika prešla v last tvrdke Senečič v Zagrebu, ki Ima galerijo starih oljnatih slik. Slika se ceni danes na 30.000 Din.
*	Bresrčnost. Pišejo nam: Pred neka! nekaj dnevi so peliali nekega kmečkega fan ta iz okolice Kranja v liubliansko bolnico. Fant se je urezal v levo roko z riavim nožem ter si zastrupil kri. Med vožnjo od Kranja je postalo fantu tako slabo, da je padel z voza nezavesten na tla. Sopotniki se za bolnika niso brigali. Na pomoč mu je priskočil le neki mlajši gospod, ki je fanta dvignil ter ga spravil k zavesti. Brezsrč-nost ostalih sopotnikov je vse obsodbe vredna.
*	Šolska mladina ima za obisk letošnjega Ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenca oziroma učenko, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poPuben.
*	Po štirina«stih letih dostavljeno pismo. Mizar Robert Zamola v Šibeniku ie te dni prejel pismo, ki mu ga ie pred štirinajstimi leti poslala njegova rodbina, ko ie kot vojak služil v Mostaru. To pismo je na nepojasnjen način, najbrže zaradi stroge cenzure prišlo na Dunaj, odkoder je sedai po tolikih letih prišlo naslovljencu v roke.
, Schula: Univerza!" tehtnica
ddurje zanesljivo in fetoa vidme, zato pridobiva tTcglovec zau/panje odjemalcev. Zaihrtevaiite brez-ofove-zmo ponindfoo ali posel zastopnika. JUGO SCHULZ d. z o. z., LJUBLJANA.
Radloemanacijsko termalno kooališč DOLENJSKE TOPLICE
(pri Novem mestu). Zdravi trajno m sigurno revmatizem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-paliJčme naprave nad izvirki 37— 38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice Zahtevajte prospekte Cene znižane, posebno v pred m po sezoni.
| * Zverski morilec obsojen na 18 let Ječe.
Pred sodnim stolom v Osijeku je bil v sredo 19 letni delavec Jurij Josip obsoien na 18 let ječe, ker je tekom mesecev novembra in decembra 1927 izvršil celo vrsto deliktov seksualnega značaja med Retfalo in Osije-kom, kjer je ob železniški progi vsako jutro zalezoval kmetice, ki so prihajale na osiješki trg ter je iz pohotnosti celo umorii 16 letno deklico Ano Bohmovo.
*	Samomor v Koprivnici pri Rajhenburgn Pišeio nam: Pred nekaj dnevi se je obesil v nekem tukajšnjem kozolcu trgovski pomočnik K. Vzrok samomora ni povsem jasen; gre baje za neke lhibavne zapletljaje K. je bil pošten in marliiv mladenič.
*	Velesejmske legitimacije za inozemstvo naj se naročajo samo pri uradu velesfejma. Marsikdo kupi legitimacijo in jo pošlje svojim znancem v inozemstvo. Navadna legitimacija, ki je zunai v prodaji, pa nima za izkoriščeni železniških ugodnosti v ČSR in Avstriii predpisanih vložkov, tako zvanega »Zahlblatta«. Take legitimacije se dobe samo v dotičnih državah in pa v uradu velesejma po ceni 30 Din kakor navadne legitimacije. Legitimacije za italiianske posetni-ke pa veleseiem ne proda, temveč se dobi-io samo notom našega generalnega zastopnika v Trstu: Giuseppe Čehovin. Trieste, Viale XX Settembre 65.
*	Prva pomoč. Važno ie. da si vsakdo more pomagati pri nezgodah v prvi sili. dokler ne pride zdravnik, ker z napačnim ravnanjem lahko stavi življenje v nevarnost Kako enostavna in važna ie mnogokrat prva pomoč ob nezgodah, vidimo na stalni higf-jenski razstavi na velesejmu v Ljubljani. Tamkai se lahko kupi pri vratariu razstave za 3 Din priročna kn'ižica o prvi pomoči, ki bo lahko še dobro služila lastniku ali bližnjemu.
*	Klobuke Iz klobnčevlne (Fllz). damske 'n moške, kemično čisti in lika tovarna los. Reich
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Lhibliane
n— Narodno gledališče. Danes se bo pela prvič v letošnji sezoni Verdijeva opera »Traviata« z gospo Tinko Vesel-Polo kot gostom. Ostale vloge bodo peli gdč. Span«-va in Ramšakova ter gg. Kovač. Grba in Janko. Opero bo dirigral kapelnik Neffat. Predstava bo za obonente reda B. —♦ Drama vprizori danes ob 20. Cerkvenikovo dra mo »Greh« za obonente reda C.
u— Zbor donskih kozakov je tekom 6 let, odkar prireja samostojne koncerte prepotoval vso Evropo, Ameriko in Avstralijo. Šteje 35 članov z izvrstnimi glasovi, veliko glasovno in dinamično tehniko, izredne discipline in absolutne pos'ušnosti nanram svojemu dirigentu, ki ie velik umetnik v vodstvu zborovskega petia. Koncert bo v pone-deljek 3. junija ob 20. v LTnionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
a— Prva predstava vojne igre »Kalva-rHe« je bila zaradi neugodnega vremena glede na to. da se mora vršiti na prostem, preložena. Ze kupljene vstopnice veljajo za soboto 1. junija. — Zveza slovenskih vojakov v Ljubljani.
u— Gosp. Fran Ukovlč! Prosimo Vas, da se danes ali jutri dopoldne med 10. in 12. uro blagovolite zglasiti v našem uredništvu v Knaflovi ulici 5, I nadstr.. soba št. 7.
u— Ruske organizacije v Ljubljani vljudno vabijo svoje člane in prijatelje ruske umetnosti, da se udeležijo spreiema ruskega zbora Donskih kozakov pod vodstvom S. Žarova v ponedeljek, 3. junija ob 14. na glavnem kolodvoru.
3avna te ovadba vseh oddelkov
velika ljudska veselica
Sokola 1. - na Taboru
v nedeljo 2.VI. Za& tek ob 4. oon
Iz Maribora
u— Pozor pred tatovi na velesejmu. Kakor vsako leto se je tudi letos nateplo n* veleseiem nekaj žepariev, ki pazijo na vsako primerno priliko. Letos se ie izvršilo gori nekaj tatvin, še preden je bil seiem otvor jen. Neznan človek je odnesel Rudolfu Pucu nikelnasto uro in zlato verižico kar je oboje našel v suknjiču, ki ga ie oškodovanec obesil na neko bruno.
n— Tatovi koles. Ključavničarski pomočnik Fran Jovan z Gline je imel opravka v palači OUZD na Miklošičevi cesti. Svoje kolo je spravil za čas, ko je imel posla v uradu, v vežo pa ga ni več našel tamkaj, ker se ga je medtem že polastil neznan tat. Istotako ie nekdo odneljal kolo trgovcu Juliju Zupancu in sicer izpred trgovine na Sv. Petra cesti. Prvo kolo je že obrabljeno, vredno 400 Din. Drugo je znamke »Puch« št. 338412 in je vredno 2000 Din. O tatvinah so bile takoj obveščene vse stražnice vendar je ostalo zasledovanje brezuspešno.
u— Tatinski drobiž. Matilda Belcar, kuharica pri Ranzingerju na Masarykovi cesti 19, je opazila predvčerajšnjim. da ji je neznan storilec oplenil vse kovčege, ki jih le imela v podstrešni sobi. Tat ji ie pobral 1» njih razne vrednosti in nad 40 m rjave kontenine. — V noči na četrtek je prenoče- < val v hotelu Miklič neki Franio B. brivec j po poklicu doma iz Suhotice. OmenjesnI 1 je naslednjega dne izginil in odnesel 150 Din vredno rjuho.
n— Žalne obleke In plašče, modeme vedno v zalogi pr! tvrdki F. Lnkič. Stritarjeva ulica.	81
Iz Ptuia
Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon Številko 440
a— Akademski pevski zbor Iz LJubljane
bo imel v Mariboru koncert v ponedeljek, 3. junija zvečer v »Unionu«. Nastopil bo 51 pevcev broječ moški zbor in kot solista nam že znani g. M. Rus (bas) in ljubljanska konservatoristka gdč. Mezetova (sopran). Koncert bo vodil dirigent g. France Marolt. Na sporedu je zgolj slovenska glasba. Najtežje in kvalitativno najmočnejše skladbe kakor Laiovčeva »Breza in hrast«, Ravni-kova »Solnce v zenitu«, Adamičeva »Kadar kriknemo« in »Napitnica« ter Kogojeva »Na. rodna« še sploh niso bile izvajane. Te sklad be zahtevajo toliko točnosti v intonacij-i ter izvaianju, da se jih doslei ni lotil še noben slovenski zbor. Umetniško najbolje dovršena točka programa pa ie Kogojev »Requiem«, ki predstavlja nekak višek dosedanje zborovske produkcije pri Slovencih.
a— Studijsko potovanje jugoslov. učiteljev na Dunaj. Od 2. do 10. junija potuje 30 jugoslovenskih učiteljev, izbranih od izvršnega odbora UJU v Beogradu, na Duna!. Proučevali bodo reformirano dunaisko šolstvo in socijalno skrbstvo. Dunaiski mestni šolski svet pripravlja tei skupini slavnosten sprejem in jim nudi za časa bivanja razne ugodnosti. Ministrstvo prosvete ie to izobraževalno akcijo naših učiteljev gmotno podprlo. Med udeleženci ie 7 Slovencev. Ekskurzijo vodita učitelia g. Priča iz Beograda in g. Vrane iz Maribora. Istočasno se nahaia na Dunaju 40 bolgarskih šol. nadzornikov, ki jih je poslala tje bolgarska vlada.
a— Koncert mariborske »Glasbene Matice« v Šoštaniu ln Slovenigradcu. Kakor vsako leto priredi tudi letos mariborska Glasbena Matica maihen društveni izlet svojim članom. V to svrho sta določena 15. in 16. junij za obisk slovite Savinjske, Šaleške in Dravske doline. Da pa pokaže tudi tem kra jem lepoto naše p;smi, priredi Glasbena Matica 15. junija v Šoštaniu, 16. junija pa v Slovenjgradcu koncert najlepših jugoslovenskih narodnih pesmi. S tem programom želi ustreči vsem onim. ki jo prosijo, da priredi vsaj enkrat koncert samo z narodno pesmijo.
a— AretacPa sleparia. Včerai ?e bil v Mariboru aretiran Adolf F., trgovski potnik ki je lani izginil iz mesta, ne da bi plačal stanovanje in hrano. Na ta način je svojo gospodinjo oškodoval za 1500 Din.
a— Po^diska kronik*. Včera' ie bi'o pri »Grafu« 12 oseb. ki so bile aretirane zaradi manjših prestopkov.
Iz Celia
Celiska redakcija »Jutra« ima telefon štet vilko !90 nonoči v ntiinih zadevah št 191
e— Proslava 10 letnice obstoia naše univerze, ki se vrši v nedeljo dne 2. .iuniia ob 4. popoldne v veliki dvorani Celjskega doma, mora biti častna zadeva vsakega narodno in državno mislečega Celiana. Tekom 10 letnega obstoja univerze, je bilo izgovorjenih t-oliko toplih besed na račun univerze, da je pričakovati da se bo ta topla ljubezen pri nedeljski prireditvi manifestirala v veličastni udeležbi. Proslava pa bo tudi z glasbenega stališča dogodek prvega reda. Aka-demski pevski zbor, ki šteje 55 inteligentnih pevcev pod vodstvom renomiranega pevo-vodje g. Fr. Marolta in ki mu predseduje univerzitetni sekretar g. dr. Šmalc, je s svojimi dosedanjimi nastopi dokazal, da je našla slovenska moderna pesem v njem svojega najvernejšega interpreta. slovenska narodna pesem pa še posebei tolmača, ki je za njo kot prebujenje. Solist — baritonist g. Marjan Rus ie eden naiboliših učencev pevca-velikana Betetta in Celjanom po svojem nastopu v lanski sezoni že dobro znan. Gdč. Mezetova ie Celianom še neznana, a bo v okviru prvovrstnih moči gotovo iznenadila. — Naj bu tudi lepo vreme v nedelio Celjanov ne odtuiilo lepoti slovenske pesmi in ide.ii narodne univerze. — Predprodaja vstopnic ie v knjfitrarni Go-ričar & Leskovšek in v Slomškovi tiskovni zadrugi.
flostiCnicaijem!
priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v
Drogerija «Sanitas», Celje
e— Klavirski večer gojencev višje kon-servatorijske stopnje šole Glasbene Matice v Celju se vrši v torek 4. juniia ob pol 9. zvečer v mestnem gledališču. Na sporedu so Rameau in Godowsky, Rahmaninov,
Kino Liubiianski dvor
Danes zadnjič
d£a$dadski pline
(Otepov nad Čopovi)
DOUGLAS FAIKIJAIMiS
Ob 5., 7. in 9. uri
Chopin, Smetana, Vit. Novak. M. Musorg« ski (Razstava slik), Cezar Franck (sinfonič-ne varijaciie za 2 klavirja) in Edvard Grieg (klavirski koncert op. 16. za 2 klavirja).
e— Bonbončkov dan. Ženska podružnica CMD v Celju priredi v nedelio 2. junija bonbončkov dan v prid revni obmejni šolski deci.
Iz Prekmurja
mr— Borza dela se je preselila. Za loka* le je v M_ Soboti velik križ in so ti zato tudi temu primerno dragi. Tudi selitve so j zato ceste. V razmeroma kratkem razdobju | se je borza dela sedaj že drugič preselila. I Novi lokal se nahaja na Aleksandrovi cesti : nasproti občinske hiše.
mr— Trarovci kot gostje v Murski Soboti. V soboto 25. t. m., ko so prispeli delegati Zveze trgovskih gremijev, je bil prirejen gostom v veph prostorih hotela Dobray lep družabni večer, na katerem je svirala ciganska godba in jp pel pevski oktet iz Maribora. Večer je bil najlepša prireditev tega leta in so bili vsi udeleženci nad vse zadovoljni. Sobota je pozdravila goste s tem, da je izobesila zastave.
mr— »Čez leto dni.< To je naslov tride-janke, ki je nadaljevanje znane burke »Pri belem konjičku«. Sokolski oder jo je v četrtek vprizoril pri bolj slabo zasedeni dvorani. Mislimo, da ni kriva temu samo letna vročina, ainpak bolj preskromna reklama. Igralo se je precej dobro. Režijo je vodil g. Nislevicer, najneutrudneji naš delavec na polju tukajšnje dramatike. Izmed dam so nastopile gdč. Obranova, Gvorijeva, Preslo-va, Pojbičeva, Franko, II reško. Izmed gospodov: Nislevicer. Ambrožič (ki je brev dvomen talent), Klemene. Jug. Pusta], vr-bančič, Sidonja, Sorkanj. Debelak.
mr— Kolo jugoslovenskih sester pripravlja igro »Avtomobilist« v režiji šoL upravitelja g. Gabrijelčiča.
Iz Novega mesta
n— Zdravstveno stanje v novomeškem okraju je zdaj precej povoljno. V žužem« berku imamo par primerov škrlatinke, v Cešči vasi pri Zagradcu 1 primer ošpic in v Trebnjem par primerov davice.
n— Novo mesto kot letovišče. Pogoste izlete v našo dolenjsko metropolo z avto« mobili delajo Hrvati, posebno Zagrebčani, ki so se jim zelo priljubile naše divne šmarješke toplice. Kako priljubljen je ta tihi dolenjski raj, priča dejstvo, da jav« Ijajo svoj prihod številni inozemci, izmed katerih jih je največ iz Nemške Avstrije.
Iz Ljutomera
lj— Glasbena šola v Ljutomeru bo pri«
redila v nedeljo 2. junija v telovadnici osn. šole popoldne ob 3. uri svojo prvo javno produkcijo gojencev in gojenk. Na spore« du so goslarske, klavirske točke ter mla« dinsko petje. Pričakuje se obilen poset.
lj— Obrtna nadaljevalna šola. Sklep šol« skega leta bo v nedeljo 2. junija ob 10. v meščanski šoli Takrat se bodo razdelili vajencem letni izkazi. Šola se bo meseca avgusta udeležila s svojimi izdelki obrtne razstave. K sklepu šolskega leta so vabi je« ni vsi načelniki zadrug, pa tudi drugi go» spod je mojstri.
Iz Litije
i— Umrl je v Zavrtniku mizarski moj* ster in posestnik žage g. Matija Jan, star 58 let. Pokojni in bil splošno priljubljen in znan zaradi svojega humorja. Vsi nje« govi sinovi so se posvetili mizarski obrti. Blag mu spomin!
i— Mlad napadalec. Mimo predilniških stavb za Savo se je pripeljal neki kolesar. Ob cesti se je igrala skupina otrok in eden od njih je zalučal v kolesarja želez« no lopatico. Ročaj se je zadri v kolo in kolesarja je spodfneslo po cesti. Kolesar je dobil več poškodb ter ima pokvarjeno in raztrgano obleko. Zaradi padca pa je poškodovano, seveda, tudi kolo.
Iz Trbovelj
t— Prikrojevalni tečaji. Krojaška zadruga je priredila prikrojevaina tečaja, in sic^r za moške in ženske. Tečaja vodi strokovni učitelj g. Knafelj.
t— Pevsko društvo »Zvon« naznanja, d i se bodo pričele redne pevske vaje za mešani zbor v torek 4. junija ob pol 8. zvečpr Udeležba vseh članov in članic obvezna Posebna okrožnica se ne bo razpošiljala.
Brat poMbosga naznanila.
+
i— Jubilejni koncert Schmidt=Klementz 1904 — 1929. Ptujska mestna godba prire« di ▼ nedeljo dne 2. junija t. 1. v prijetnih senčnih prostorih »Ljudskega vrta« velik slavnosten koncert s sodelovanjem bivših učencev g. Nikole Schmidta, sedaj solistov iz Zagreba, Gradca in Dunaja. Začetek ob 16. uri. Posebno izbran spored. Po koncer« tu ples. Za okrepčila je preskrbe! gostil« ,ničar. Vstopnina 5 Din za osebo.	1
Naznanjamo pretužno vest, da je naš preljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
inženjer Primož Brezigar
v sredo, dne 29. maja po dolgi mukapolni bolezni večno preminul.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto, dne 1. junija ob 3. popoldne iz kapelice pokopališča pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 30. maja 1929.
Žalujoča rodbina Brezigar.
in štedljiiv potrožek gume so prednosti Continerotatl-Elastjik obročev. Ta guma je najpripraivmej&a za transporte težkih tovorov na sflabšh cestah. Dober profil nudi vo-m sigurnost tudi na vlažnih pot.ih.
n3ineitial
Gosoodarstvo
= Jubilej Zcmaljskega saTeza industrij-eev v Zagrebu. V nedeljo se bo vršila v dvorani Zagrebške borze letna skupščina Zemaljskega saveza industrijcev in svečana seja v proslavo 251etnice obstoja. Povodom tega jubileja je Savez izdal okusno opremljeno spominsko knjigo s historijatom delovanja te organizacije in pregledom industrije Hrvatske in Slavonije.
= Nova velika fuzija v ameriškem ban-karstvu in Blairovo posojilo. Iz Newyorka poročajo o nameravani fuziji med Chase National Bank in Bank of Amerika, ki 6e ima v kraktem izvršiti. Ta fuzija ni zanimiva eamo zato, ker bo na ta način nastal ogromen denarni zavod, ki bo imel nad 1.3 milijarde dolarjev vlog (okrog 740 milijard Din), temveč tudi zato, ker bodo po tej fuziji vse pravice, ki si jih je pridobila banka Blair & Co. v obeh pogodbah za posojilo naši državi, prešle na novo fuzijonirano banko, kajti banka Blair & Co. se je šele pred kratkim združila z omenjeno Bank of Amerika. Pri tem pa je zlasti važno, da v novi po fuziji nastali banki ne bo imel več tako odločilen vpliv italijansko - ameriški kapital, kakor pri samostojni Bank of Amerika, ki kakor znano, spada v Giaminijev finančni koncem. Tudi Chase National Bank je v ozki zvezi s takozvanim Blairovim posojilom, kajti njen emisijski institut Chase Securities Corp. je sodeloval pri ^mieiji tega posojila ter je sopogodbenik z našo državo.
= Povišanje uvoznih carin v Zedinjenih državah in njegov odmev v Evropi. Kakor smo že poročali, je bila nedavno reprezentančni hiši v Waehingtonu predložena obsežna carinska novela, ki vsebuje za večino uvoznih predmetov znatno povišane carine. Kakor sedaj poročajo iz Washingtona, je bila ta novela v reprezentančni hiši sprejeta 28. t. m. in bo v kratkem predložena senatu, kjer se pričakujejo burne razprave. Proti povišanju ameriških carin se opaža v Evropi močan odpor, zlasti v Češkoslovaški, ki je v veliki meri navezana na izvoz v Zedinjene države (samo češkoslovaška tekstilna industrija izvaža v Zedinjene države letno za okrog 450 milijonov Din). O nameravanem povišanju ameriških carin se je obširno razpravljalo na zadnji seji odbora češkoslovaške centrale zbornic, ki zavzema stališče, da bodo kot zadnje sredstvo proti temu povišanju potrebni represivni ukrepi proti uvozu ameriškega blaga v Evropo. Centrala bo podpirala vsako akcijo, da se ustvari enotna fronta interesiranih evropskih držav proti vedno izrazitejšemu pro-tekcijonizmu Zedinjenih držav.
= Občni zbori. Jurja grofa Thurnskega je-klarne na Ravnah, d., d., 13. junija; »Slavi-ja«, jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani 13. junija L 1.
Borze
30. maja.
Danes je poslovala samo beograjska bor-
kjer so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. Le deviza na Berlin je dalje zelo čvrsta ter se je dvignila že na 13.585. Promet v Vojni škodi je bil precej živahen, vendar so tečaji še dalje nekoliko popustili. Promptna Vojna škoda je bila zaključena po 400 in 398, ob sklepu borznega sestanka pa je notirala 398 — 399.
Devize in valute.
Beograd. London 275.71 — 276.51, Pariz 221.58 — 223.58, NewVork 56.715 — 56 915, Curih 1094.4 — 1097.4, Milan 297.03—299.03, Praga 168.23 _ 169.03, Berlin 13.57 — 13.60, Dri naj 7-9817 — 8.0117, Budimpešta 9.91 do 0.94, Amsterdam 22.855 — 22.915.
Efekti.
Beograd. Vojna škoda 398 — 399, investicijsko posojilo S3.75, Narodna banka 7720 do 7740.
Blagovna tržišča
'+ S tržišča jajc. Glede na letni čas je cena še vedno visoka, vendar pa bo morala »lede na nižje cene v inozemstvu v d oglednem času vsaj nekoliko popustiti. Z večjim nazadovanjem cene pa za enkrat ni računati, ker hladilnice v inozemstvu še niso napolnjene. Nakupovalci plačujejo sedaj za komad 0.975 do 1 Din za komad.
-1- Avkcija sirovih kož zagrebške mesarske zadruge, ki bi se morala za mesec maj vršiti pretekli ponedeljek, je ostala brez rezultata, ker niso dospele nikake ponudbe. Za prodajo je bilo pripravljenih 2.5 vagona govejih in 1.5 vagona telečjih kož. Ker tre-notno ni povpraševanja po sirovih kožah in je tudi tendenca na tržišču z usnjem slaba, se zadruga še ni odločila, ali bo razpisala novo licitacijo ali pa bo skušala blago prodati iz prostih rok.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (29. L m.) Izredno ugodne vremenske razmere so povzročile, da cene na ameriških tržiščih dalje popuščajo. Poleg tega pa prihaja v poštev tudi dejstvo, da se je posejana površina tako v Zedinjenih državah kakor tudi v Kanadi povečala. Na dunajski borzi je ostala tendenca dalje mlačna ter je efektni promet padel na minimum. Cene so ponovno nekoliko popustile. Dovozi pšenice pa naraščajo. Glede na znatno pocenitev po-dunavske koruze ni nikakega zanimanja več za laplatsko koruzo, ki se v ceni še prilično drži. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 33.75 — 34.25, madžarska potiska 36.5 do 37-5. jugoslovenska 34 — 34.75; rž: march-feldska 29.5 — 30, madžarska 26 — 26.5: koruza: 31 — 31.5; oves: domači 27 — 27.5, češkoslovaški 26.5 — 26.75. Moka >0« v trgovini na debelo: domača 56 — 56.5, madžarska 53.3 — 55.5, jugoslovenska 51 do 53.5.
Dopisi
ŠOŠTANJ. Obrtno društvo v Šoštanju se spričo zavednosti svojil članov, moj« strov in pomočnikov, lepo razvija. Ima tu« di svojo lepo urejeno čitalnico, kjer lahko čitaš časopise vseh vrst. Imamo že precej strokovnih knjig, ki so jih prispevali Zbor« niča za TOI v Ljubljani in občani mesta Šoštanja. Društvo je predlagalo obrtni za« drugi oblačilnih strok v Šoštanju, naj za« prosi pri Uradu za pospeševanje obrti v Mariboru za prikrojevalne tečaje čevljar« jev, krojačev in šivilj. Urad za pospeševa« nje obrti je prošnji ugodil in se bo zaradi tega pričel strokovni tečaj za čevljarje v sredo 22 junija ob 14. v osnovni šoli v Šoštanju. Tečaj za krojače in šivilje se bo začel koncem junija ali v začetku julija. Naše obrtno društvo pa skrbi tudi za na« raščaj. Tako ima pomočniški odsek dru« štva že precej dober mešan pevski zbor, katerega vodi agilni učitelj g. Jurče Vreže. Pod njegovim vodstvom pripravljajo lepo ljudsko igro »Domen«, ki jo nameravajo vprizoriti v sofcoto 8. in v nedeljo 9. junija na odru Sokolskega doma v Šoštanju.
SLOVENSKA BISTRiCA. Učenci me> ščanske šols priredijo v soboto, 1. junija v hotelu Beograd Ribičičevo trodejanko »Vraže«. Pred igro nastopi šolski pevski zbor m orkester. Prijatelji mladine so vljudno vabljeni. Prireditev se ponovi v nedeljo 2. junija ob 3. pop. — Pouk na obrtnonadaljevalni šoli se zaključi danes. Šolski izdelki bodo razstavljeni v nedeljo 2. junija v delavnici meščanske šole od 9. do 12.
BREŽICE. V nedeljo 9. junija bo tukaj okrožni zlet posavskega okrožja zagrebške sokolske župe, združen s proslavo 25-lct-nice obstoja sokolskega društva v Breži-zah. Baš brežiški Sokol ima za seboj tako pestro nacionalno-borbeno zgodovino, da je dolžnost vseh Posavčanov, da se te proslave udeležijo, zlasti ker se bodo udeležili zleta v obilnem številu tudi Hrvati, ki so pred vojno stali brežiškemu Sokolu vedno ob strani.
KRŠKO. V prid Kola jugoslovenskih sester so tukajšnji diletanti vprizorili nedavno Finigarjevo tridejanko »Razvaline življenja«. Predstava je vsestransko uspela. Glavne vloge so igrali znani izvrstni igralci in tudi manjše vloge so bile zelo dobro zasedene. V prvem dejanju smo občudovali lepe kulise, ki jih je za to igro napravil akademik Zoran Didek. Režijo je vodil strokovni učitelj g. Zvan in je z uspehom pač lahko zadovoljen. V odmorih je igral krški salonski orkester in nam s svojo izvrstno godbo krajšal dolge pavze. Čisti dobiček se bo uporabil za obdarovanje revne dece ob Božiču.
BELA KRAJINA. Tudi letos so naše osnovne šole priredile majske šolske izlete v razne kraje. Šolski upravitelj v Štrekljev-cu gosp. Razpotnik in upraviteljica na Vrši-cah gdč. Judničeva sta povedla šolske otroke na Gorenjsko, in sicer na Bled. Izleta se je udeležilo iz Štrekljevca 32 in z Vršič 20 otrok. Otroci so bili z izletom na Bled prav zadovoljni. Pogled na jezero je napravil nanje poseben vtis. Ko so se vozili s čolni po jezeru, so videli tudi kraljev gradič »Suvo-bor«.
GORENJI LOGATEC. Naša društva se živahno gibljejo. Gasilno društvo, ki je zelo agilno, bo dobilo sedaj tudi gasilski prapor, katerega bo izdelala tvrdka Neškudla v Ljubljani. Požrtvovalna ga. Jožefa Čukova iz Kale se je obvezala, da bo sama nosila vse stroške za prapor. S tem je dala požrtvovalna ga. Čukova vzpodbudo članom društva, ki so sklenili na zadnjem občnem zboru, da si nabavijo tudi novo motorno briz-galno, ki je že naročena. Dne 4. avgusta bomo praznovali dvojno slavje, blagoslovitev prapora in nove motorne brizgalne. Obenem bo velika vrtna veselica Sosedna društva se naprošajo, da na6 posetijo v obilnem številu. Dne 4. avgusta vsi v Gorenji Logatec!
DOLENJI LOGATEC. Preteklo nedeljo 26. t. m. je priredilo pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane v dvorani Sokol, doma v Dolenjem Logatcu pod vodstvom zborovodje gosp. Ivana Repovša koncert umetnih in narodnih pesmi. Prireditev je uspela v moralnem oziru, v gmotnem oziru pa je doživela polom, kakršnega društvo najbrže ne ponni. Prodanih je bilo menda le 48 vstopnic. Nimam sposobnosti kritika, menim pa, da govorim iz srca vseh udeležencev, ako priznam, da nas je osvajala >SlavČeva« pe.sem stopnjema, dokler ni dosegel aplavz'viška po spevu zbora ciganov iz spevoigre »Vrača-ra<. K gmotnemu neuspehu prireditve je pripomogla morda nekoliko tudi pomanjkljivost reklame, saj mnogi še v nedeljo niso vedeli za koncert. V ostalem pa je na deželi za podobne prireditve nekoliko pozen čas.	v.

o«
Najboljše, naftrajnef?-
u najcenejše!
Iz življenja in sveta
Smrtonosna postelja srednjeveškega
krvnika
Strašni doživljaji bogatega angleškega zbiralca starin — Postelja papeževega sina Cezarja Borgie
Italijanski listi poročajo, da stoji vsa Florenca pod vtisi izredno mučne afere, ki je v zgodovinski zvezi z italijansko preteklostjo. V središču dogodka stoji
luksuzna postelja Cezarja Borgie,
sinu papeža Aleksandra VI. Stvari, ki so se odigrale v zvezi s tem predmetom, so tako zagonetne, njih ozadje pa tako komplicirano, da se človeku ježijo lasje že ob sami misli nanje.
Življenje Cezarja Borgie, groznega renesančnega kneza italijanskega, je polno zločinov. Kako inteligentno-rafi-niran je bil ta mož, ki je brezobzirno ugonabljal svoje protivnike, kaže ponovno slučaj, ki se je zgodil 400 let po njem z njegovo posteljo. Zadeva je tale:
Neki bogat Anglež, ki ima v Floren-ci krasno vilo in je znan posebno kot goreč zbiratelj starin, je kupil pri nekem starinarju luksuzno posteljo iz nekdanjo lastnine Cezarja Borgie. Postavil jo je v tujsko sobo svoje vile. Postelja je imela težke portijere in je bila zelo na debelo prepleskana z barvo. Nekega dne so Angleža obiskali odlični gostje, katerim je mož ponudil prenočišče. Gosta, ki mu je bila odka-zana za prenočišče postelja Borgie, ni bilo naslednjega dne k zajtrku. Vdrli so v spalnico. Bil je mrtev. Niso pa si delali nobenih skrbi, kajti poklicani zdravnik je kratkomalo ugotovil, da ga je zadela kap.
Tem večja zmeda pa je nastala v hiši, ko je na podoben način u-mrlo neko
mlado dekle.
Prišlo je k bogatemu Angležu v goste. Zvečer je odšla spat in ni kazala nobenega znaka nerazpoloženja. Zjutraj je ležala v postelji mrtva. Zdaj je Angleža popadel strah. Naznanil je stvar policiji, ki mu je dala na razpolago detektiva, da bi pomagal stvar raziskati in priti zagonetnim smrtnim slučajem
na sled. Toda kaj se je zgodilo? Detektiv, ki je hotel razkriti vzroke nepojasnjene smrti, je sam doživel tak konec kakor pred njimi moški in deklica. Našli so ga v postelji brez diha. Ne da bi- utegnil povedati kako in kaj, se je ponoči preselil na drugi svet.
Anglež je bil sedaj ves iz sebe. O zadevi je govorilo vse mesto. Nihče ni vedel, kje tiči vzrok teh smrti. Eni so govorili, da se v vili dogajajo zločin-stva, drugi so izražali mnenje, da so tu po sredi nadnaravne sile. Slednjič so osumili nekega služabnika, da je on odgovoren za skrivnostno dogajanje v hiši. Da izpriča svojo nedolžnost, se je služabnik ponudil, <la gre sam iskat domnevnega zločinca. Toda i njega je doletela enaka smrt kakor tri njegove prednike. Šele po smrti četrtega človeka je šinilo posestniku vile v glavo, da bi bilo dobro poprašati po okolno-sti skrivnostnih smrtnih slučajev kakega kemika in zdravnika.
Prišla sta oba in sta napravila kemično analizo barve, ki je ležala v debeli plasti na lesu. Analiza je rodila pozitiven rezultat. Dognala je, da vsebuje barva
substance, zaradi katerih mora nastopiti smrt.
Portijere in barva postelje so namreč prepojene z neko snovjo, ki začne, čim leže kdo v posteljo in se segreje, razvijati strupeno paro. Ta snov je prinesla smrt vsem štirim osebam, ki so spale v postelji.
Cezar Borgia je uporabljal preparirano posteljo za usmrčenje svojih pro-tivnikov. Navidez se je ž njimi sprijaznil, jih povabil k sebi ter jih poslal spat v tujsko sobo, kjer je bil tekom ene noči vsakomur zasiguran konec. Nihče mu ni mogel očitati, da je spravil ljudi na drugi svet na krvav način potom zločinstev, sovražnikov pa se je le iznebil. da je lahko korakal čez njihova trupla naprej svojo okrutno pot.
Charles Lindbergh poročen
Ameriški narodni junak, polkovnik Charles Lindbergh, se je v ponedeljek 27. maja vpregel v zakonski jarem. Za družico je vzel miss Ano Morrovo, hčerko ameriškega poslanika v Mehiki, čije sestro so hoteli še prošli teden ugrabiti mehiški razbojniki, da bi na ta način izsilili od njenega očeta in Lindbergha večje vsote denarja.
Poroka mladega para se je vršila v mehiški prestolnici. Svatba je bila tudi za ameriško, senzacij željno občinstvo, nenavaden dogodek. Svatov je bilo zelo malo. Lindbergh in njegova nevesta sta se po vrnitvi iz cerkve zadržala na domu nevestinih staršev samo pol ure. Potem sta odšla na svatbeno potovanje: kam, ne ve nihče. Izginila sta, kakor bi se udrla v zemljo; najbrže sta se odpeljala z aeroplanom, saj Lindbergh, ki je prvi premagal Atlantski ocean, ne pozna drugega prometnega sredstva.
Grofica tatica
V Berlinu imajo velik družabni škandal, ki se posebno živahno komentira v aristokratskih krogih. 23 letna grofica Helga Monroy je obtožena rafi-niranih tatvin briljantov in sličnih dragocenosti. Grofica je bila zaupnica svoie tete grofice Hčrmersbergove, ki ji je zaupala poleg drugih stvari tudi tajno, kje hrani svoje rodbinske dragocenosti. Med nečakinjo in teto pa je prišlo v lanskem decembru do spora in v tej razprtiji so izginili grofičini dragulji, vredni velikanske vsote.
Kriminalna policija, ki je kmalu prišla na idejo, da more biti tatica samo Helga Monroy, je namignila to njeni teti, ki pa se ni dala pregovoriti, da bi se vodila preiskava v tej smeri. Slednjič ni preostalo policiji nič drugega, kakor da napove grofici Mon-royevi aretacijo na svojo pest. Izvršila jo je, toda spremljala jo je nepopisna teatralika. Grofica je padla v nezavest; morali so jo polivati z vodo ter jo obujati k življenju. Ko je prišla k sebi, se je zavedla, da sedi za ključem. Sedaj šele so se začele tragične scene. Grofica je besnela in zahtevala, naj jo izpuste, češ da je nedolžna. O motivih njenih tatvin so hoteli zaslišati tudi njenega ljubčka, ritmojstra Wed-la, ki pa se je medtem ustrelil. Pognal si je kroglo naravnost v srce. Pravijo, da je hotel s" svojo smrtjo velikodušno namigniti grofici, naj vrže vso krivdo nanj, da bo lahko oproščena. Kako se bo zadeva končala, ni znano.
Posledice hripe
Praški zdravniki tožijo, da je zapustila hripa letos v mnogih primerih usodne posledice na pacijentih. Neverjetno veliko je število slučajev, ko bolniki še do danes niso premagali neprijetnih posledic bolezni. Zelo česta posledica je vrtoglavost, ki bolnika nenadoma popade, ko je že davno poza-
bil. da je bil bolan. Dalje se pogosto pojavlja slabost želodca, ki vije paci-jenta in mu ne da obdržati nobene jedi. Največje pa je število primerov, katerih posledice se nanašajo na ušesa, zlasti ušesnih vnetij je vse polno. Ponekod je bolezen potekla dobro, zlasti če je bolnik imel mir in se je dodobra prepotil. Kjer pa je bolezen minila z motnjami, je nastopila deloma gluhost, deloma nagluhost. Zdravnik dr. Vodak je ugotovil posebno veliko število takih primerov. Tudi z Angleškega javljajo o sličnem poteku letošnje hripe, ki je v ostalem zahteval v Angliji' izredno visoko število smrtnih žrtev, namreč 67.987.
Nesrečni vitafon
Vitafon, kakor imenujejo v Ameriki govoreči film, je postal pravo pravcato prokletstvo za kinematografske zvezd« nike. Velike ameriške tvrdke so že ukinile pogodbe z inozemskimi igralci, ki ne obvladajo angleščine. Prizanesle so jedva Greti Barbo in Niclsu Astor« ju.
»Veliki mutec« je spregovoril in 75 odstotkov prebivalcev filmskega me« sta se mora Ozirati po novem zasluž« ku. Včeraj še slavni filmski zvezdni« ki, se morajo danes vdinjati podežel« skim odrom za burkeže in pavlihe. A tudi za te ni povsod mesta. Zato gre« do mnogi za nekaj stopenj nižje, med postreščke, natakarje in slične pokli« ce. Samo glasbeniki se za silo še drži« jo. Zaslužijo baje po 10 dolariev na uro, a imajo lOkrat manj zaslužka ka« kor poprej. Enkrat posneta glasba se namreč mehanično ponavlja pri vseh posnetkih istega filmskega kolača in godci postanejo nepotrebni.
»Mutastih« kinematografov kmalu sploh ne bo več na svetu. Vitafon de« la že danes občutno konkurenco operi in drami. V Moskvi n. pr. imajo Hu« dožestveniki letos 60 do 80 tisoč rub« I jev primanjkljaja. Bilanca te£a veli« kega. uglednega in odličnega komorne« ga gledališča govori jasno, kakšno ško« do dela filmski kolač igralski umet« nosti. Nu. morda bo vitafon baš dram« skemu gledališču vrnil, to kar mu je nemo platno vzelo. Potem pridejo menda tudi za gledališče boljši časi.
Razkrinkan pustolovec
V Ameriki zbuja splošno pozornost aretacija Roberta Burnsa. urednika znanega velelista Greater Chicago Ma« gazine«. Prejemal je 20 tisoč dolarjev letne plače. Policija je po napornem izsledovanju ugotovila, da je Burns opasen zločinec, ki je pobegnil iz do« življenske ječe v Georgiji. Bil je ob« sojen, ker je izropal neko banko. Po treh mesecih nesvobode jo je po skriv« nih potih mahnil v zlato prostost in se vkrcal na ladjo, ki ga je odpeljala v Ameriko. V Chicagu si je imenitno postlal. Poročil se je z neko 161etno deklico. Zakon pa je traial komaj eno leto. Burns se «a je naveličal in je pre« govoril ženo, da ga jc zapustila in od«
šla k nekemu njegovemu prijatelju. Kot novinar si je pridobil Burns kma> lu velik ugled. Pokazal je veliko pod« jetnost, ki mu je celo pripomogla do tako uglednega mesta kakor je glavno uredništvo imenovane revije. Dejstvo, da je bil dober delavec, pa ga ni ob» varovalo sodbe. Pravica je k sreči ne« izprosna in tako je moral Burns dati njej, kar je njenega.
Sin najbogatejšega Nemca
ie bivši nemški kronprinc, ki tudi s svojim obrazom ne more zatajiti očeta Viljema. Prijetnejši pa je v toliko, da nosi vsaj civilno obleko
Ideali modeme ženske
Neki francoski tednik, ki je namenjen ženskemu svetu, ugotavlja, da se je okus žene v pogledu moškega junaštva zelo izpremenil. Uredništvo tednika je pozvalo svoje naročnice, naj sestavijo seznam moderne Akademije po svojem okusu. Uspeli je bil takšen: Za akad-emičarko so žene postavile samo eno žensko, komteso de Noailles. Za ostale člane Akademije so napravile zrakoplovce, motocikliste, svetovne potnike in vojskovodje. Dandanes ie torej izginilo veliko zanimanje za književnost in umetnost celo pri ženskah. Ljubši kakor najboljši romancijerji so jim vojskovodje n. pr. Foch in Petain, letalci kakor Pelletier d' Oisy, svetovni potniki kakor Alain Gerbault in raziskovalci severnega tečaja n. pr. dr. Charcot in drugi.
Ko sem bila Ludendoriova žena...
Nemčija "ima nov škandal, o katerem go« vori vsa Bavarska. Bivša Ludendorffova žena je dala natisniti knjigo, v kateri po« pisuje svojega bivšega moža, njegov na« turel, talent in obnašanje v zakonskem jarmu. Ludandorff. ki je doznal za namero svoje žene, je sklenil nastopiti proti na« meravanemu tisku in knjigo po možnosti zatreti. Pravi namreč, da sploh ne ve, kaj je njegovo bivšo ženo napotilo k pisanju, Končo pripominja bivši general, da je nje« gova bivša žena huda morrinistka, kar ji povsem jemlje pisateljsko verodostojnost.
Poštna novost v vlakih
Italijanske železnice uvedejo s 1. juni« jem poskusno telegrafsko službo v vlakih. Obstojala bo v tem, da bo vsak potnik med vožnjo lahko napisal in oddal brzo» javko, ki jo bo sprevodnik odpravil naprej na naslednji postaji. Brzojavke bodo lah« ko pisane na posebne formularje pa tudi na navaden papir, vendar bodo za slednji primer veljale posebne modaiitete. Če se bo poskušnia obnesla, bo brzojavna služba za notranjščino Italije stalno uvedena v vlakih.
adio
Petek, 31. maia.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba, — 13: Napoved časa. borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Primerjajoče veroslovje (prof. dr. Ehrlich). — 18.30: Gospodinjstvo. — 19: Francoščina. — 19.30: Iz glasbenega sveta (d. Vurnik). — 20: Pevski večer gdč. Rohrmannove. — Koncert radio-onkest-ra. — 22: Napoved časa in poročala.
ZAGREB 13.15: Reproducirana giasba. — 20.30; Koncert lahke večerne glasbe. — Lahka godba. BEOGRAD 20.25: Koncert tamburaškega zbora vojvodinskih dijakov. — 21.40: Koncert radio-kvane«a. — 22.45: Dnevne vesti in šali. — PRAGA 16-25: Koncert komorne glasbe. — 19-30: Prenos iz nar. gledališča: »Prodana nevesta«.
—	22-20: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.25: Prenos koncerta iz Prage. — 19.30: Prenos inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.20: Glasbena akademija. — 20: Konce nt dunajskega koncertnega društva. — 21-30: Koncert finske glasbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert lahke godbe. — 20: Dramski večer. — FRANK-rURT 17.45: Prenos koncerta iz Langenberga.
—	20.15: Prenos operete iz SitMtgarta. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen koncert: odlomki iz modernih oper. — 20: Prenos iz gledališča v Doriimundu: »Hofimantiove pripovedke.« — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 18: Koncert orkestra. — 20.16: Hervejeva opereta »Maimzelle Nitouche«.
—	Reproducirana gilasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.10: Koncert ciganske giodbe. — 10.30: Prenos iz opere. — Godba za ples. — LONDON 19.45: Koncert na flavto. — 20: Koncert Mende^ssohnove glasbe. — 21.35: Dramslkii večer. — 23: Presenečenja m godba za ples. _ rim 17-30: Popoldanski koncert. — 21: O. StratiBova opereta »Valčkov sen«. — STOCKHOLM 1S.30: Pesmi za mešani zbor. — 19.45: Orkestralen koncert.
/
ZČvaco:
137
V krempijih inkvizicije
Zgodovinski roma a
Torera je iapreletelo od g!a!ve do nog. Nagovor »-visočansrtrvo« Je dobival v Favstmih ustih usoden pomen. Obenem pa je ztoodil v njegovem srou neznosno bolesten občutek.
»Visočanstvo!« je ponovil s trpkim glasom in zmajal z glavo. »Visočamstvo!..
»Ta na&lo-v vam pr iis fco ji po pravici,« je svečano rekla Favsta. »kn ne sa:nx) ta ..
Torero se je vnovič zfdrzmfl.
»lm ne samo ta?« Kaj so pomenile te besede? In kaj je Favsta nameravala z njim?... Obšla ga je zavest, da mu hoče še nekaj povedali. Skleni-) je. da prodre uganki do dna.
»Ali vas prav razumem, gospa?« je rekel z dozdevno mnratšm glasom. »Do« Cesar, s priimkom Torero, je zakoniti si<n Filipa II.?«
Favsta je uganila, da se ji hoče izmuzniti. Toda bila je spretna borilka, ki se ni umela tako izlahka odreči zmagi. Komaj je Torero izrekel svoje vprašanje, že je odgovorila, udar na udar:
»Nesporne listine, ki jih imam v rokah, in zanesljive priče trdijo, da sne kraljev zakoniti sin. Jaz za svojo osebo ne trdim n česar. Kadar položim pred vas dokaze, boste sami presoditi, ali sem govorila resnico ali ne.«
»Ne daj Bog. g<.spa, da bi dvomil o vaših besedah in dobrih namenih!« je vzkliknil Torero. »Oprostite mi nerodnost, s katero se izražam: saj veste, da nisem imel prinoevške vzgoje.«
Favsta je resnobno pokimala.
»Kdo je bila moja mati, gospa?« je čez čas povzel mladi mož. •Kako ji je bilo ime?«
Princesa je zavzeto vzdignila obrvi
»Rekla sem vam, da ste kraljev zakoniti sin,« je dejala s poudarkom. »Vaša maiti je bila Elizabeta Francoska, zakonita soproga kralja Filipa in španska kraljica.«
Torero si je potegnil z roko po vlažnem čelu.
»Ali, gospa,« je vprašal z drhtečim glasom, »če sem zakoniti sm, zakaj so me potem tako zapustila? Zakaj me oče tako neizprosno sovraži? In odkod njegova mržnja do zakonite soproge?«
»Kar sem rekla, bom tudi dokazala.«
»Mar je bila moja mati kriva- pred njim?«
Trepetal je, ko je izrekel to vprašaje, in njegove oči so vidiio moledovale, naj reče: ne! Favs>ta ga je razumela.
»Vaša mati je bila svetnica,« je dejala z odtočnim glasom. »To sem vam rekla, to vam ponovim in to bom tudi dokazala, kadar bo čas.«
Ffrwta je seveda pretiravala. Ffcabeta ValoiSka, hči Katarine de Medicis, je utegnila imeti vse druge odlike, sanro svetnica ni
mogia biti, že po materi ne.
Toda Favsta je govorila s sinom, na čigar otroško ljubezen se je morala tem bolj zanašati, ker svoje matere niti ni poznal. Njen račun je bil baš na tem, da1 do skrajnosti raadraži v njem sinovsko čuvstvo in s tem tudi njegov gnev zoper očeta.
Torero se je globoko oddahnil in vprašal:
»Če ni imel kralj moji materi ničesar očitati, kaj je bilo potlej krivo njegove okrutnosti do nje?«
»Na žalost je Filip II. človek, ki ni še nikoli začutil nežnosti do kakega živega bitja. KraKj je vtelešena ošabnosrt, sebičnost in suho/ta srca. Gorje tistemu, kdor se mu upira ali zameri. Vendar pa je imel za svoje ravnanje s kraljico dozdevno opravičbo.«
»Kaj?« se je zdrznil Torero. »Ali je bila morda lahkomiselna — oh, gotovo samo na videz in nehote?«
Favsta je zmajala z glavo,
»Ne,« je dejala, »kraljica si ni imela ničesar očitati. 0 dozdevni
opravičbi govorim le zato, ker se je kraljevo ravnanje opiralo na čuvstvo, ki je skupno vsem iijudem. Temu ouvstvu — aH tej zablodi, če hočete, je ime ljubosumje.«
»Ljubosumje!... In brez povoda?«
»Brez povoda,« je odločno rekla Favsta. »In kar je še hujše: brez ljubezni.«
Kako more biti človek ljubosumen na nekoga, če ga ne ljubi?«
Favsta se je nasmehnila.
»KraKj ni tak kakor navadni smrtniki,« je dejala.
»Ali je mogoče, da se ljubosumje, ki ni izviralo iz ljubezni, nt ustrašilo niti zfločina?«
Favsta se je zagonetno nasmehnila.
»Povedati vam moram skrivnostno m žalostno zgodbo,« je rekla po kratkem premoSku. »Gotovo ste že sami kaj slišali o njej. Glavna oseba te zgodbe je kraljev prvi sin, vaš brat, tisti, ki bi bil namestu vas prestolonaslednik, če ne bi bil moral umreti v cvetju svojih let.«
»kitam t Carlos!« je vzklikni? Torero.
»Da, on,« je rekla Favsta. »Poslušajte.«
Jela mu je pripovedovati vso strašno zgodbo o njegovem pravem očetu, ki jo čitatelji že poznajo. Mešala je resnico z lažjo in gledala pred vsem na to, da je kar moči podfčrtavala okrutno vlogo, ki jo je igral krati kot oče in soprog, kraljico pa slikala ko«t nedolžno žrtev neusmiljenega krvnika.
Ko je bilo povesti konec, je bil Don Cesar prepričan o zakonitosti svojega rojstva, o nedolžnosti svoje matere in o njenem dolgem mučeništvu. V njegovem srcu je vreio besno sovraštvo do krvnika, ki je naprej počasi uimoril mater in se je hotel zdaj napiti še sinove krvi. Želja po osveti se je vse bolj in bolj burno oglašala v njem.
Ko je Favsta končata svojo povet m ga je videla tako razjarjenega, kakor je hotela, se ga je lotila bolj naravnost:
liLuSAŠLJEL*
Gaterist, kurjač in cirkularist
cr>lf.i<°n .in trezen dot.i elužHo 5 1 .">. junijem. Po-»mlbe X zahtevo plače na Mrl. o-ldclek »Jutra« ]»>d .^siivi' .	20.*>S7
Dekle
rr I** *t;tro. prfflTo^to in pridno. .-(»c-juiim iz -r-a hišna de'a. 1'lai'a [.o dogovoru. Naslov v nirlit^. •ddelkn »Jutra«. 3>52f
Delavcev
fvrtfiližiio samr^v takoj t"varn» rr.nienta. t M i>>-t rani. Gorenjsko.
3<t>t4
Pleskar, pomočnike
>a.im> |«rvovr.**ttif sprrjme takoj iaurclj, Trl>ovlji\
it>4(*i
Trg. poslovodjo aH poslovodinjo
»a mešano trgovino v trgu na deželi, t najmanj 254*00 l>in kavcije, ki te primer no obreotuje. sprejmem s 1. julijem 1!®* V;>ojteva f* le ^tarejš-t sa-m.-ka ose-|ta Dopise na oglasni od de'e.1 »Jutra« pixi mačko »Podsreda«. ' 2'H>16

eAlti
Arnika cvetje
!ii<iU'-ko v n eenie in v^a druga zdravilna zelišča kupu-jt-rn po najvišjih cenah. — Zahtevajte brezplačni eenik Kil. PiJler, Vrhnika. 20547
Vinske sodčke
50—HK» litrov kupi Sterk, liotet »Bellevue«. 20513
Motor
ludian Skaut. najnovejši moilel. [«j.-elino dober in brezhiben ^troj. z t s o brezhibno »preulo prodam t.: i l:;.l)00 Din. Na o»led pri tnehaniku 1. JVr aim i v Celju.	k")75
Šofer
ftainM. TnnJianik.	(K^-
Hoje	^»ru-evala.
r* išče in čialik/ službo.
f*c>l»tj na o«rl. o«i(j. #,J»ura< p«>«i >0a.koYf«-<
(po$or edh&ovaCci veCe&ejma!
Ob priliki velesejma si oglej'e mojo veliko za'ogo pohištva. Krasne spalnice, jedilnice in kuhinjske oprave vtdno v zalogi. Sol dno delo in nizke cene.
JOSIP KUHAR, splošno mizarstvo, zaloga poaištva
Št. Vid nad Ljubljano št. 79.	6910
Štirisobno
ali petsolino stanovanje, komfortno, v sredini metta išče mala obitelj za takoj ali po«neje. Ponudbe pod »Zdravo« na o^L. odd. »Jutra«.	20S33
Rožnik-Mirje
Družina treh oseb išče lepo stanovanje v vili pod Rožnikom ali na Mirjn za avgust ali todi prej. Ponudbe pod »Rožnik-Mirje« na ogl. odd. »Julra«.
20532

Kuharica	
k mvi^i tlružini, ki 1«	
t-M«li \>a drti^a	itUna
	Naslov
▼ C<V»I. »Jutra«.	
Šoier-mehanik	
J in ol»tia>anja.	
i Miaujeui	jezika
tioV>j >!hx1hj :»ri in?	Dra
pomiril Iliiu. Kra'jevi<a —	
i>OT<la 4, SoBibor,	Ba.ka.
	20439
	
	
Uradnik	
« verlet mi v»r:ik •>.	
r.i* iztirjen v neni?	ki in
	eteno-
jrra.fi jj. «it r»>;epi>ju.	in iijro-
▼ o.-L<ivn - hf!an< i.-t).	i ? č f
(»lužbo. N;t~Urt'i lalifko	takoj
tu-!i na dri*}o.	- l'o-
mitib^ na ojrla-ni o	Melek
»Jurra« f»«Ki *Sain»»si(	•um*
Kdor
hfl iit»»*l <it»i»ro voljo rti mo«" mladfintJ inteligentn. vfMitu .»r^lnje šole in filozofskih štmlij. ki ol»v!ai|;i •»lovfn-^ki. srhuhrv.. nt»n)ški in Uaiijaii<k'i )f/Jk v <rovo-ru in pisavi, v^e^kozi iz-#»hražf up mu rlovekti pripo-mirrj .{<j r»rim'«n»f* uradniškf' ho imH zavest, »la i»re.-krhel poilj^tju naj-Tf^n^jŠ^ira 60«h*]av<a in f»r'*po«iOirel int^lisrentu brez 7wot^krij <lo eksi^teucp. — }lraniini<e "bi •Jf»K:lfk ž njim t7.vf-rh;tnf «ra ura«1nika K«lor mtK-e. naj o-llaša. Dopi.-p l>od »Dk^i^t^nca za zane^lji-Tii	na uglaefiH 0'Mf-
]pk »Jutra«.	20540
Gostilno
tlol»ro i«lo«"'u. v okulivi Novega liiecta ali v me^tu .-»anteui kuf»im. — Cena ne pre^»at-i	Din
Poimilhe na ojrlas. oihlelpk »Jutra*. po«i »Dobro idoča »o.-tiina r ok«»li<i«. 20571
Domačijo
'»stoječo ix 2 zManih in z rt>eku kritih hiš. hleva, svinjaka, vodnjaka in priliki in. ob h i žal i ]e 50.000 m* vrta i? prvovr.-tuo zemljo, lam za 150.000 Din. Fo-fcer-tvo eu- mthaja y Banja-1 tiUcI. oh žel. postaji. Prva hi>a ima 3 eobe. kuhinjo in je po-lkle-tt-na. vi>oko{>i i t lična: (knga enonatlstropno poslopje, ki Ja tire«liti za o hrt. O^rt; hi$i «te iwo-tlemo zitlaiH. Potreben kapital 100.000 Din. o>talo tir-/.a v na hipoteka. Ogleil in poniulbe 15. junija t. t. ua naslov: Nanut. Ban" luka. Alfonzova ulica '2 Hodila.	20555
Stanovanje
Z—4 «sob, kuhinje in priti klin. najraje v vili iščem za čimpreje Pon«<lbe pod šifro »Zračno stanovanje« ua ojjl&siti oddeJerk >Jutra« 20408
Mreže za postelje in ograje
v vsaki velikosti in množini. Za postelje po žahtevi tudi iz ognjeno pocinkanežice 0.9 lobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin
Josip Bernard, Jesenice-Fužine
Kleparske stroje
v#eh vrst, tvrdke Marh Fischer. Hronovr, ima stal 110 v zalogi Rudolf Deržaj Ljubljana, Kolodvorska ul št. 28. 120
2 dvoriščna lokala
oddam na najprometDe;ši ulici v sredini mesta. Xa-> 1 o v fM)ve oglasni oddelek »Jutra«.	2039i>
Pisarna
Za malo pisarno *e iščeta ena ali dve sobi v centru-mu, event. tudi za pozneje Ponudbe pod Mala pi-rarna« na ogl. • odd. -Jutra«.	20534
L
'jJiA
Opremljeno sobo
v sredini me=t» oddam. Poizve »e v cvetličarni »Sizza«. Dunajska cesta.
30570
Sobo
novo meblovajia. v centru nie-ta. s s-trogo soiiarira-nim vhodom in eJektrieno razcvet'javo orldam boljšemu gospodu Ogleda se lahko od 11. do 1. in od J. do S. nrf. Kaslov v ogl. odd. »Jutra«.	3f)492
Opremljeno sobo
> souporabo kuhinje išJeta za takoj zakonca brez otrok. Ponudbe im oglasili oddelek »Jutra« pcMj šifro »Snažno«.	20407

11
Puhasto perje
razpošiljam po povzetj« »ajmanj i kg po Din 38 kg likoriitite polito dokler traja zaloga L. Brozovid. Zagreb. Ilica S2 Kemična čwt.ilnie» perja	189
Na sodni dražbi
^ proda 1 šivalni stroj. 2 pletilna siroja. nekaj pletenin m nekaj solnie opreme ilne rti. maja t. 1. ob p.-1 3.uri popoldne v I.an-glkSOVl U1 !<' a št. 5 v Ljub-IjaiM. — Društvo industrii-f.v Wi veletrgovrev, Dalmatinova uiiin 7. 20497
Lepe spalnice
|ai 27'ni in ku-hinje [hj 1250 priznano solidne izde-lave orodaja Vidmar, Zg. Šiška 2.	' 2(654
Solnčno stanovanje
v srrdtm me>ta. oltetoječe iz dveh ali trt h sob e pri-tiklinami išče miren zakonski [ar brez otrok — Po nudbe pori šifro >Solnčno« na ogla--ni oddelek »Jutra« UT-Z
Stanovanje
pritlično, z 2 sobama in kuhinjo oddam z 8. junijem na Viču št. 24. 20285
Upanje
Smem upati? Povej, piši! Vroče |>oljuhe tvoj zvesti ljubček!	305«
Klavirji
Steinway, Boseudorfer, H51-zl & Heitzniann Forster in Stingl so nesporno najboljši in jib dobite na najmanjše obroke le pri tvrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg št. 3.
204:32
L. MIKUS
Mestni trg št 15
rvornica dežnikov, zalog« sprehajalnih — — paffo — —
peČi sistema ,£llC'
vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica §t. 3. Prevzema tudi v popravilo in prezidavo vsakovrstne zeri navedene pea in )ih izvršuje stroko vojaško io po nalnižjib cenab brez konkurence.	I28-a
> - A
RADIOAKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE
RIMSKE TOPLICE SHS
Odlične, proti revmatizmu, protinu, išija-su, nervoziteti in ženskim boleznim. Sezona : maj — oktober. Penzjon: Predsezona
Din 60.—, glavna sezona Din 80_ po
•>sebi. Prospekte pošlje kopališna uprava brezplačno.	93-a
4 zidarje
vajene zidanja s kamnom sprejme takoj Kaminom postaja Verd
pri Borovnici 694»
„Spectrum" d. d.
tvornica ogledal in brušenega stekla
Iijiibljaita VII,
se nahaja od 1. novembra na Celovški cesti 81. Tel. 2343
Zagreb, Osijek. — Središniica: Zagreb.
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanie v med. — Fina — navadna ogledala.	82
Dogodke pred IO. leti!
popisuije dr. Ivan Lah v
Knjigi spominov
Broširana velja Din 30.— v platno vezana Din 40.—
Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova 54 (nasproti id. pošte)
Igffž.....1



.o^o V>teZ jtfikt



RYSLE
65
ZAHTEVAJTE ZLATI ALBUM CHRYSLER 751
Prosim pošljite mi Vas album, kateri opisuje vse mehanične detalje in ilustrira vse modele Chryslerja '75'.
IME ..........................................................................................
NAŠLO........................... _
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: H. SMYTH, BEOGRAD. ZASTOPNIŠTVA: LJUBLIANA — AMERICAN MOTOR LTD. - ZA LJUBLJANSKO OBLAST. ZASTOPNIŠTVA: MARIBOR — AMERICAN IMPORT CO. - ZA MARIBORSKO OBLAST	ChrjsUr Motors Detroit Micbigan
Zastonj Vam pošljemo na ogled eno številko ilustrirane revije
Domači prijatelj
in
Naš obzor
6838
Pišite dopisnico na upravo, Ljubljana, Miklošičeva e. 13.
MOJE DAME!
Zasigurajte si plaS£ s kožuhom najnovejšega kroja v bajni kakovosti in izdelavi ob poletnih cenah. Oglejte si našo ogromno izbiro v koji štev. 565 do 569.
MARIANNE HOMSCHAK & CO.
GRADEC (Graz) Radetikystrasse 10 - DUNAJ (Wien), Mariaiilferstrasse 161
Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja
ovigiruuno
obatiat~patenl~moko
u t - ^f S^ccv nekoUho manje zasluzit pac pa
boste vibolj zadovoljni 5 jv^jim kruhom in pecivom.
Urejuje Da t one Bavljtn. Ltdaja u teazurcij «jwUa» AUuii Ribuikai. Za NaroOao tiskamo
marja Fraot JeaerSck. Za iD>eratiu del jc odgovoren Aiuizii Novak. Vai » J iubJ<«