HATCH I AM H«T< co mp; iSMi Amerikanski Slovenec 1 ~ ———---— ■ ■ - -—j " --------- Katoliški list za slovenske-delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 2(>. joliet, Illinois, 2«. februarja 1915 LETNIK XXIV. i slavijo zmago na Vzhodnem Pruskem. razmer je bilo sklenjeno, umekniti deseto rusko armado iz Vzhodne Prusije proti meji. Temu je sledilo- pozneje nadaljnje umikanje proti Niemenu in Bobru. Kaj pravijo ruski listi. Pojasnjujoč naznanilo ruskega generalnega štaba, pravi "Bourse Gazette": ; . Za odpravo vojnega pasa okrog Anglije, "Po mnenju vojaških veščakov ni smatrati izgube enega vojnega zbora, ki jo je naznanil veliki knez Nikolaj, za katastrofo. Ta vojni zbor (corps), s svojim krilom izpostavljenim, je moral vzeti nase vse udarce mnogo močnejšega sovražnika." "Število sovražnikovih čet'je bilo tako veliko, d"a se jim deseta armada ni mogla upirati," pravi "Rječ"s "Naglo umikanje proti Kovnu je izpostavilo enega naših vojnih zborov. Z nenavadno hrabrostjo in vztrajnostjo se je ta vojni zbor bojeval s sovražnikom, ki ga je po številu presegal mnogokrat. Vsa čast in slava tistim junaškim vojakom, ki so žrtvovali same sebe, da rešijo druge." Ruska izguba velika. Suwalki, Rusko-Poljsko, 20. febr., čez Berlin in London, 23. febr. — Poraz ruske desete armade po Nemcih pod maršalom Hindenburgom je bil izvršen v enem najznamenitejših podjetij v zgodovini modernega vojskovanja. Celo sedaj še ni popolnoma znana velikost nemške zmage, a skoro gotovo je, da je bila ruska armadi 150,-000 mož skoraj uničena.' Nad 100,000 Rusov je bilo ujetih, a do 50,000 usmr-čenih in ranjenih. Topov je bilo zaplenjenih do 300. General baron Sie-vers, poveljnik ruske'desete armade, je rešil fcomaj petino svojih čet. Berlin divji nad zmago. Berlin, čez London, 23. febr. — Zadnje uradno poročilo o maršala von Hindenburga zmagi na Vzhodnem Pruskem kaže, da je bila mnogo popolnejša, nego so mislili od začetka. Zato je navdušenje iznova vzplame-nelo v nemškem glavnem mestu. Prebivavci, ki so sneli svoje zastave po naznanilu prejšnjih razvojev bitke, jih zopet razvbešajo gosteje, nego zadnji teden. "Lokal Anzeiger" piše: "Raztrgane in strte so bojne vrste carja vseh Rusov, ponosno upanje tro-sporazuma. Ruska deseta armada, obstoječa iz enajstih divizij in nekaj konjiških divizij, je dejansko nehala biti. 'Na tisoče jih je ležalo krvavečih in mrtvih na tleh; na desettisoče drugih je dvignilo svoje roke, dočim je nekaj preostalih bežalo v prestrašeni naglici. "Uspehi naših čet, obstoječih iz veteranov in novincev, so videti nadčloveški. Bliiecherjeva zmaga pri Waterloo nad Napoleonom je presežena...'" itd. Nemško prodiranje zaustavljeno, Petrograd, 23. febr. — Častniki ruskega štaba so naznanili danes, da je nemško prodiranje iz Vzhodne Prusije zaustavljeno. Ruski topovi in poplave vsled tajanja snega so preprečili nemški poskus, priti čez reko Bobr. Nova bojna linija je sestavljena, in ob tej je neprestano bojevanje. Položaj Nemcev blizu Osovca smatrajo za kritičen, ker so pod napadom težkih topov trdnjavskih in ne morejo Vlovesti svojih lastnih topov vsled slabih cest. Trdovratno bitko ob cesti v Lomzo so pridobili Rusi, s posledico, da važni kraj Edvabno še ostane v njihovih ro kali. Edini kraj v tej splošni soseščini, ki se zanj še bijejo, je Przasny»z, petdeset milj zapadno od Lomze. Bojevanje v Galiciji. Vojna podjetja v Karpatih in vzhodni Galiciji se hitro razvijajo, in avstrij sko desno krilo je zdaj ogroženo po ruskem ofenzivnem kretanju. Blizu kraja Krasne, trideset milj .vzhodno od Lvova, so Rusi odbili dve avstrij ski brigadi in ujeli 1,500 mož, vštevši dvajset častnikov. Tudi so zaplenili več strojnih pušk. S tem so preprečili poskušano koncentracijo avstro-ogrskih čet pri Stanislavu. Mesto Halicz, s svojimi obsežnimi utrdbami, utegne biti prav izdatna ovira avstrijskemu prodiranju proti Lvovu. IJališki most čez Dniester je edina točka, po kateri je Avstrijce« mogočne upati na prehod čez široko nevarno reko. Med llaliczem in Lvo-vini je zemlja ravna, da bi jo bilo težko braniti. Bombardovanj« Dardanel. Pariz, 23. febr. — Agentura za balkanske norice je prejela brzojavko iz Aten z včerajšnjega dne, da je zavez niško brodovje pri bombarclovanju Dardanel zadnjo nedeljo vrglo 2,000 težkih izstrelkov v turške trdnjavice. Turške baterije so medlo odgovarjalo, ne da bi zadele kako zavezniško ladjo. Uradno naznanilo, izdano nocoj, se glasi: "Neugodno vreme z malo vidnostjo in močnim jugozapadnikom je prekinilo podjetja v Dardanelah. Zunanje Ameriški predlogi za varnost'nevtral-nega brodarstva poslani Nemčiji in Angliji. NEVARNOSTI VEDNO VEČJE. Drugi ameriški parnik z bombaževim nakladom pogreznila mina. Washington, D. C., 24. febr. — Velika Britanija je predložila svojima zaveznicama, Franciji in Rusiji, predloge Združenih Držav vlade, namenjene v dokončanje grožnje nevtralni trgovini po povračilnih odredbah vojskujočih se dežel evropski)). Skratka, ameriški predlogi, ki so bili predloženi Angliji in Nemčiji, poskušajo doseči odstranitev po Nemčiji predpisanega vojnega pasa okrog Velike Britanije in Irske z njegovimi nevarnostmi za nevtralno brodarstvo po minah in podmorskih torpedih ter spre jetje gotove politike po vseh vojskujočih se deželah glede prevažanja živil, namenjenih za civilno prebivavstvo njihovih sovražnikov. Nemčija utegne sprejeti načrt. Pričakovati ni, da pride odgovor na protest ameriške vlade semkaj v najmanj dveh dneh. Vsekako pa je zadovoljiv način sprejetja ameriških predlogov v Londonu. Nemčija je baje naklonjena sprejeti nasvete, toda od vedenja Velike Britanije je odvisen prihodnji okret v položaju. Močno nasprotovanje skandinavskih dežel, Italije, H^landije in drugih nevtralnih držav proti povračil- nim odredbam, ki so jih sprejele vojskujoče se dežele, igra važno ulogo v položaju. Čeprav ameriški predlogi niso bili poslani drugim nevtralnim deželam, vendar je gotovo, da se v resnici vse nevtralne vlade evropske strinjajo z washingtonsko vlado. Pričakujejo večjih nevarnosti. Visoki uradniki nikakor ne taje, da je položaj resen. Pričakujejo se v kratkem še resnejše posledice podmorskega vojskovanja na trgovinske ladje'. Če se bo sedanji položaj nadaljeval, se ameriški izvozi prav znatno skrčijo. Če se bode sedanja napetost vsled vedenja vojskujočih se velevlasti nadaljevala in če bodo kateri Američani žrtve podmorskega vojskovanja, bod« washingtonska vlada prisiljena, da iz-premeni svoje sedanje prijazno vedenje proti vojskujočirti se velesilam. Druga ladja Z. D. pogreznjena. Berlin, 23. febr. — Ameriški parnik "Carib" se je pogreznil blizu nemške brežine v Severnem morju, ker je zadel ob mino. Tudi ta nezgoda se je baje pripetila, ker se parnik ni držal smeri, predpisane v nemških pravilih, ravnanja. Moštvo se je menda rešilo. "Carib", ki je imel trideset mož posadke, je bil poprej last newyorske Clyde-linije in pred kratkim prodan tvrdki Walker, Armstrong & Co., Savannah, Ga. Imel je vodnega odtiska 2,280 tonov in je odplul iz Charles-tona dne 27. jan. namenjen v Bremen z bombaževim nakladom kakih 4,60# bal. . trdnjavice so bile resno poškodovane pa bombardovanju dne 19. febr." Avstrijci in Rusi v ljuti borbi. Dunaj, 24. febr. — Sledeče uradno naznanilo je Eno nocoj objavljeno; "Na Poljskem in v zapadni Galiciji vlada mir, izvzemši topniške boje in neznatne spopade. (Nadaljevanje na 5. strani.) Sweitzer porazil Harrisona. Chicago, 111., 24. febr. — Okrajni pisar Robert M. Sweitzer je bil včeraj po chicaških voli.vcih z veliko večino postavljen za demokratskega županskega kandidata. Nominiran je bil za župana z veči^ no kakih 80,000 glasov. Župan Carter H. Harrison je dobil v 1,516 izmed 1,-566 precinktov 101,405 glasov proti 176,126 za Sweitzerja. Bil je poraz za Harrisonove pristaše. Tako velik je bil plaz, da je odnesel s seboj vse kandidate za ostale tirade. Župan Harrison je nasproti voditeljem svoje kampanje izjavil, da mu je žal, da njegovi somcščafii ne priznavajo njegovih in njegovega očeta zaslug za razvoj mesta. Harrison je bil župan petkrat. Republikanski nominiranec je W. H. Thompson z večino 2,325 glasov nad Harry Olsonom. Mehika in velevlasti. VVaschington, D. C., 22. febr. — Danes tukaj naznanjajo, da so bili diplomatski zastopniki evropskih velevlasti, najbolj udeleženih v Mehiki, obveščeni, da zavezua vlada nikakor ne namerava, zopet vtikati se v mehiško politiko. Vsled tega, je rečeno, bodo evropske velevlasti posredovale v Mehiki, bržko bo svetovna vojna končana. Carranza izgubil bitko. Washington, D. C.. 23.-febr. — Pet-najststo Carranzovih vojakov je bilo usmrčenih in mnogo ranjenih po Vil-lovili četah v bitki pri Zayuli, kakor pravi brzojavka, ki so jo poslali Vil lovi pristaši danes iz Chihuahue na državni department. Villa je zaplenil šest vojaških vlakov in glavni stan gen. Diequeza, guvernerja pokrajine Jalisco. Sneg ustavil vlake. Kansas City, Mo., 22. febr. — Snežena odeja od 2 do 8 palcev globoka pokriva nocoj osrednji in vzhodni del Kansasa in severno Oklahomo in še močno mete po večjem delu te krajine. Promet je zelo oviran in mnogi kraji v Kansasu so bili popolnoma odrezani od žične zveze. __Naklep na japonske razstavke. San Francisco, Cal., 23. febr. — Poskus razstreliti japonsko poslopje na panamo-pacifiški razstavi je zasledil včeraj neki vratar, ki je našel v podzemlju pod velikim razstavnim zabojem palico dinamita z napol zgorelim užigalnikom. Stvar so hoteli prikriti, a danes je bil naklep objavljen v nekem tukajšnjem japonskem listu. Govorica je, da je bilo še več drugih palic dinamita najdenih v pošlopju, ali o tem ni mogoče nič natančnega doznati. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojs"ke, zato na: ši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej nišo naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako"~zni-žali,-da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mj ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta: Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za.........$ 1.00 10 " " " .......... 2.00 15 " " ".'.."...... 3.00 20 " " "......... 4.00 25 " " "......... 4.95 50 " " "......... 9.50 100 " " *'......... 18.00 200 " " "......... 36.00 500 " " ....... 89.00 1000 " " "......... 175.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošilj<>tve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC,' Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. Jolietska novica. — Družini Sterniša na Center st. je umrla (letna hčerka Alojzija. — Ker so*nekateri poslali na nas denar po prejšnji tržni ceni, ki je bila veliko višja, ko sedanja, zato smo poslali denar po sedanji ceni in prejeli bodo v stari domovini toliko več kron, kot je cenj. pošiljatelj naročil. uska deseta armada bila zajeta v past ob Mazurskih jeze-rih, kjer maršal von Hindenburg ujel baje nad 100,000 Rusov. Nemško zasledovanje zaustavljeno. Na Poljskem Nemci odbiti. Avstrijci poročajo uspehe v Karpatih. Italija baje razgorčena nad Avstrijo. Z zapadnega bojišča. SlS?' 22' febr' a kaJPada so na-Se Rusi Spreieti rusko inačico, da so PrS t kniH V redu' Ujetnikov5"1" navajai° Nemci 100,000 ea Plena lnp0gromno množino vojne-*>« prav;'. „70men!iivo je pa, da Ber-—____' Zasledovanje je končano," in angleški opazovavci pravijo, da to pomeni, da se je zopet drag nemški naval izjalovil. Dokazati imajo bitke, ki se zdaj razvijajo na ruski zemlji, ali je ta nazor pravi. Nemci ujeli 100,000 Rusov. Berlin, čez London, 22. febr.—Nemško uradno naznanilo, danes izdano, pravi, da se je število uj.etnikov v bitki ob Mazurskih jezerih na Vzhodnem Pruskem pomnožilo na sedem generalov in več nego 100,000 mož. Topov je bilo zaplenjenih 150. Naznanilo se glasi: "Zasledovanje po «imski bitki v ma-zurskem okrožju je končano. Med o-čiščevanjem severozapadno od Grodna in v naznanjenih bitkah med zadnjimi dnevi v okrožju rek Bobr in Narew smo dosedaj ujeli enega poveljujočega generala in štiri druge generale in približno 40,000 mož. Zaplenili smo petinsedemdeset topov in nekaj strojnih pušk, katerih število še ni dogna-lio, in mnogo drugih vojnih potrebščin. Skupni plen v zimski bitki v mazur-skem okrožju vsled teh dodatkov je bil pomnožen doslej na sedem generalov, več nego 100,000 mož, nad 150 topov in mnogo drugega vsakojakega materiala, čegar znesek se še ne da približno preceniti. "Topove težkih cevi in strelivo so- vražnik dostikrat zagrebe ali pogrezne v jezera blizu Loetzena in v Widimer-sko morje. Osem topov težkega kalibra so potegnili iz vode včeraj. "Deseta ruska armada pod generalom baronom Sieversom je prejkone razdejana." Navdušenje v pruski zbornici. Ko je pruski deželni zbor pričel svoje zasedanje danes, so člani zbornice kazali znatno navdušenje vsled zadnjih brzojavk o nemški zmagi v bitki ob Mazurskiji jezerih na Vzhodnem Pruskem. Predsednik zbornice je glasno prečkal izkaz plena in ujetnikov iz zadnje bitke, in poslanci so sklenili, poslati čestitko cesarju Viljemu. Zahvalne službe božje. Amsterdam, čez London, 22. febr.— Brzojavka, ki jo je prejel "Telegraat"' iz Berlina, pravi, da so se včeraj V vseh berlinskih cerkvah opravile zahvalne službe božje za osvoboditev Vzhodne Prusije od ruskih napadni-kov. Cesar Viljem, cesarica Avgusta Viktorija ter vojvoda in vojvodinja Brunšviška so prisostvovali službi božji v katedrali. Med svojo vožnjo v katedralo sta bila cesar in cesarica navdušeno pozdravljana. Rusko pojasnilo. Petrograd, 22. febr. — Pojasnilo ruskega umika iz Vzhodne Prusije je vsebovano v naznanilu, izdanem snoči po generalnem štabu. Uspehe nemškega udarca pripisuje predvsem pomanjkanju strategičnih železnic, ki je onemogočilo Rusom, da bi "s potrebno hitrostjo zbrali na naši vzhodno-pruski fronti čet, neobhodno potrebnih za odbitje tega sovražnega navala". Generalni štab zatrjuje, da je bilo skupljanje nemških čet na Vzhodnem Pruskem razodeto Rusom dne 4. febr., a da jim velikost koncentracije.ni bila znana do več dni pozneje. Vsled teh N.1 K! * Pr»»« Aaaaciatlon. ORSKI ČOLNI SO POSTALI SMRTONOSNI ANGLEŠKIM VOJNIM LADJAM V BORBI ZA POMORSKO NADVLADO. »nor^orsltjv, ■ja nCmŠkc rnornariec a ^že °-Vanju- Anglija 0jnih hicrnot izvršili dosedaj že več znamenitih činov in se izkazali smrtonosne v po-a je izgubila do deset vojnih ladij pO napadih nemških podmorskih čolnov. Spodnje priprave podmorskega čolna. Zgornja slika kaže nekaj velikih topov na eni britanskih IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 24. febr. — Dne 9. marca bode prvotna volitev (primary election) za nominacijo kandidatov za župana in komisionerje na podlagi novega načina mestne uprave, takozvane "commission form of government". Kič manj nego 117 (reci: stoinsedem-aajst) kandidatov za'komisionerje in «edem kandidatov za župana se je priglasilo dosedaj. Ob prvotni volitvi dne 9. marca bo izvoljenih osem kandidatov za komisionerje in dva kandidata za župana. Volivci ob prvotni volitvi bodo glasovali za štiri kandidate za komisionerje in enega kandidata za župana. Osmeri kandidati za ko-misionerja, ki bodo dobili največje število glasov, bodo uradni kandidati za volitev. Tista dva kandidata za župana, ki dobita največje število glasov pri prvotni volitvi, bosta uradna kandidata za volitev. Pri volitvi, ki se bo vršila dne 20. aprila, bodo volivci glasovali za štiri kandidate za komisionerje in enega kandidata za župana. Tisti štirje komisionerski kandidati, ki dobijo največje število glasov, bodo komisionerji mesta Jolieta za prihodnja štiri leta. Tisti županski kandidat, ki dobi največje število glasov, bo župan mesta Jolieta za prihodnja štiri leta. — Med kandidati za komisionerje so trije naši rojaki, in sicer gg. Josip Dunda, Anton Nemanich ml. in John Zupančič. Prav in pravično bi bilo, da bi bil kateri našinec izvoljen, ker bi najbolje zastopal seyerni del mesta in njegove koristi. Kajti v severnem delu mesta živi nad petnajsttisoč slovanskih naseljencev, in med njimi je nad tisoč hišnih posestnikov in dav-koplačevavcev, ki žele imeti v novi mestni upravi zastopnika, da bi razumel in tudi vpošteval njihove želje. Saj smo vsi navdušeni za razvoj in napredek celokupnega Jolieta! Toda iz preteklosti vemo, da se le prerado skrbi samo za gotove mes.tne okraje, kjer prebivajo samo gotovi sloji prebi-vavstva, dočim se "naši" okraji le preveč zanemarjajo. Poglejte n. pr. naš North Chicago street in njegove obstranske tlake ali "sidewalke" — atli so mestu v čast? Osrednji in južni del Chicago streeta sta v najlepšem stanju, a severni del istega, ki drži skozi našo II. wardo, je pa tak, da je naravnost sramota: pozimi poln blata, da je neprehoden, a poleti poln prahu in nesnage, da gorje našim pljučam! In tako dalje bi lahko pisali brez konca in kraja, da je severni del mesta res potreben v novi mestni opravi pravega zastopnika, ki bo imel srce in razum na pravem mestu tudi za naše potrebe. Zato želimo, da bi bil kateri našinec izvoljen za komisionerja. Odvisno je sedaj od naših volivcev obojega spola, da se po vseh svojih močeh potegnejo za naše kandidate. — Družba sv. Mohorja. Kdor še ni plačal svoje letnine kot ud Družbe sv. Mohorja za letošnje leto, ali kdor želi nanovo pristopiti v to najslavnejšo slovensko družbo, naj se požuri in brž ko mogoče oglasi v našem župnišču in vplača $1 (en dolar) letnine, da dobi potem jeseni lep književni dar. Samo do dne S. marca je še čas za vplačanjc letnine. — Sožalje. Rev. Jos. Tomšič, slovenski župnik v Forest City, Pa., nam piše z dne 16. t. m.: Moje sožalje -v6led izgube č. g. urednika "Amer. Slovenca", in isto izražam tudi vaši župniji za izgubo č. g. župnika" J. Kranjca ravno v času, ko je bil najbolj potreben. Bog vam pošlji dobrega naslednika! S pozdravom Jos. Tomšič, župnik. — Rojenica iz bajne dežele se je včeraj oglasila pri g. Frank Završni-ku, zetu g. Antona Nemanicha in znanem potovalnem zastopniku tvrdke Slovenian Liquor Co. Čvrstega fantka, enajst funtov težkega, je pustila v suročju njegove gospe soproge Marije, in novorojenček se je veselo na smehljal, ko je zagledal dva starejša bratca in dve sestrici, ki se bo ž njimi kmalu igral. G. Završniku, izvrstne mu tenoristu in igralcu, čestitamo! — Strašna draginja je v naši stari domovini in huda jim je za denar, tako da ne vejo, kako bo. Ter posnemam iz nekega pisma. Sedaj je torej čas, da se spomnite svojih trpečih sorodni kov, prijateljev in znancev v stari domovini s tem, da jim pošljete kak do-larček. Nikdar jim še niso bila darila tako potrebna, ko sedaj. Najsigurne-je, najhitreje in najceneje Vam oskrbi denarno poslatev "A. S." Glejte oglas cen na prvi strani. —G. Karol Rački, ki je spet čvrst in zdrav, da še nikdar tako, vstopi z dnem 1. marca zopet v službo kot ri sar-umetnik pri jolietski tvrdki Ger lacli-Barklow Calendar Co. — Opoldansko mašo so imeli v irski cerkvi sv. Marije v ponedeljek prvikrat v zgodovini jolietskih katoliških cerkva. Opoldansko mašo bodo imeli vsak dan do konca postne dobe. Joliet, 111., 22. febr. — Cenjeni "A. S."! Ker mi gre bolj drugo delo od rok kot pisanje, zato prosim, da ta moj dopis opilite in priobčite. Ravno pred dvema letoma sem od šel v staro domovino na obisk svojih starišev in sester, ki stanujejo in kmetijo na Krasincu ob Kolpi. Tudi meni se je vsaka stvar sprva zdela okorna in nerodna, pa sčasoma sem spet dobil na^aj spomin in se privadil plugu, kosi in drugemu kmetskemu delu in orodju, a vendar posebnega prijateljstva nisem mogel skleniti s kmet-skimi navadami in delom, zato sem se polagoma zopet pripravljal na odhod v to prosto deželo. Ker sem amerikanski državljan, mi ni gosposka delala nobene preglavice. Pokazal sem amerikanski papir in potni list, kate'rega so mi vzeli in nekam poslali na pregled in v dobrih 30. dneh vrnili. Čas mi je hitro tekel doma. Posebno radi tega, ker so ravno takrat delali belokranjsko železnico na vsej črti, pa smo jo slučajno šli gledat, ker ta stvar je bila tam nekaj izredno novega in nenavadnega. Za trenutek je skoro vsak naš Amerikanec pozabil, da se nahaja v rojstnem kraju ,ter si je mislil, da stoji kje ob novi progi Santa Fe ali Pennsylvania železnice. Bilo je vse živo in veselo. Lani je pridrdral prvi vlak in slavnostna otvoritev se je izvršila. To je bil največji dan za Belo krajino. Bilo je vse v slovesnih oblekah in zastave so vihrale vsepovsod, zlasti v bližini postaj. Ker se rojaki zanimajo za belokranj^ sko progo in me vprašujejo o njej in o železnici, omenim, da je krasen kolodvor v Metliki. Pa tudi na Dobra-vicah in v Gradcu imajo velike postaje. Vlak drdra štirikrat na dan iz Ljubljane na Karlovec potom belokranjske proge. Jaz sem se začudil, ko sem videl, da so vagoni in stroji (engines) na tej progi mnogo večji in lepši kot po drugih evropskih železnicah. Res se ni za pritožiti. Vse je up-to-date, kar se tiče proge in vožnje, pa tudi napisi so slovenski. To je res velikega pomena za naš kraj. Posebno je to dobro za trgovce in potnike. Ako smo hoteli prej iti v Karlovec ali v Novo mesto na semenj ali po kakem drugem opravku, smo se pripravljali cel teden in smo šli skoro en dan prej, a zdaj pa samo počakaš vlaka na postaji, kot v Ameriki, pa si kupiš tiket in v par urah si ali v Kar-lovcu, če greš na jugovzhod, ali v Novem mestu, če greš na severozapad. Pa tudi v Metliko in v Črnomelj več nočejo kmetje hoditi, ker za par grošev, ki jih plačajo za tiket, se čevljev raztrga, makari ne računa na zgubo časa in truda radi večurne hoje. Železnica nas je približala ostalemu svetu za vsaj en dober dan hoda. Naš stari podzemeljski župnik č. g. Jos. Rome nas je ravno pred zadnjim Božičem zapustil in odšel v pokoj. Istočasno smo dobili novega župnika, ki je še mlad in izvrsten pridigar. Farani so jako zadovoljni ž njim. Goveja živina in žito je tam zdaj silno drago. Denarja je pa povsod jako malo, ker trgovina je skoro popolnoma prenehala, odkar je počela vojska. Vina in drugih pridelkov se je že dobro pridelal® in če bi ne bilo vojske, bi tam bila lani dobra jesen. Ako je na en način kaj zboljšano, pa pride kaka druga stvar, da pokvari, da je res križ. Zdaj, ko traja vojska, se vozijo polni vagoni vojakov čez naše kraje iz Ljubljane na Karlovec in obratno. Toliko vojakov pravijo še ni videlo našega kraja ,odkar je Turek zapustil deželo pred več kot 400 leti. Kot amerikanskega državljana me niso silili nikamor in ne nadlegovali: Edino kar sem moral storiti, je to, da sem hodil na patrolo k železniški postaji na Dobravice, da smo pazili in čuvali železnico in poslopja ob postaji, da bi kakšna zlobna roka ne podmak-nila kake bombe ali povzročila kake druge škode. Mnogo amerikanskih državljanov, ki so bili prosti vojaščine, predno so postali Amcrikanci, je dobilo pozivnice za nabor, ker so šli k naboru vsi od 20. do 42. leta, tudi oni, ki prej niso bili potrjeni v vojake. Prej niso hoteli pokazati amerikanskega papirja, ker jili mendar ni nihče zanj vprašal, a zdaj so pa to storili, da jim ni bilo treba k naboru in na vojsko. Prve tedne vojske so ljudje verovali vse, kar jim je kdo poročal, a zdaj pa več nič ne verjamejo, razun če pride kateri vojak ranjen domu, da ga vidijo. Zdaj se je ljudstvo že privadilo iri nekoliko potolažilo, a v začetku vojske ni bilo joka in gorja konca ne kraja. Odkar je vojska, se morajo vse gostilne zapreti ob 10. uri zvečer. Povsod je vse žalostno in tužno, kakor bi se balo bodočnosti, ki je tako nezaneslji-Če je pri nas vse tako žalostno kjer vlada mir, sreča in blagostanje pod zvezdnatim praporom severno-amerikanske ljudovlade. Po trudapolni vožnji sem srečno prišel v Joliet, kjer sem našel vse v istem stanu kakor takrat, ko sem pred par leti odšel in sem vesel, da sem prišel nazaj, ker upanje imam na boljšo bodočnost. Pozdravljam vse znance in prijatelje v Ameriki, pa tudi svoje stariše, sestre in vse sosede in druge v bedni stari domovini. Nick Staresinich. Calumetj Mich., 21. febr. — Kdor ima srce — ve za dom solze — za slovenske domovine raj — Zanjo le živi — zanjo hrepeni — njo, le njo bo ljubil vekomaj. .. Lepa je naša domovina slovenska. Prijazni griči strme s ponosom na ob-znožje polja kot na raj slovenski. Ali žal, da je ta naša domovina drobna kot žitno zrno in nedosegljiva z neodvisnostjo drugih narodov, bodisi v mir nih, posebno pa v vojnih časih. Kaj bi počela Slovenija sedaj, ko grome topovi osamljena v sredi valov Evrope? Te besedp sem postavil cenjenim či-tateljem, da nam bode lažje razmotri-vati položaj slovenski. Obenem pa hočemo pogledati v sredino Lige slovenske v Ameriki. Začnimo torej! Kdor izmed cenjenih čitateljev je zasledoval članke v Glasu Naroda gle de te lige, je mogel kmalu izprevideti, da ti ljudje sami sebe ne razumejo in tudi drugi ljudje ne vejo ,kaj vendar hočejo s to svojo ligo?! In ker mnogi ligarji ne poznajo odmeva svojega Tpi-tja, jim nekoliko pojasnim. Pisali ste: "Mi hočemo Slovence rešiti, sedaj je čas odločitve." Kako pa? Naj prvo je, da naj bi Slovenci v Ameriki kolikor mogoče denarja poslali Blatniku, da bi se z njim nasrkal srbskega duha, potem pa hajd na noge! Kam pa? Seveda v Evropo. Kaj pa tam? J. Blatnik bi stopil pred vse v Evropi vladajoče kralje in cesarje tej dejal: Jaz kot eminenca Blatnik, po-1 slan iz, Amerike, hočem, da je odsedaj Slovenija neodvisna od Avstrije in da odsedaj naprej v vojnih časih zamo-rejo udrihati po Slovencih tudi Ogri, Čehi, Švedi in sploh kdor more. Kaj ni to lepa misel slovenske lige v Ameriki? Kdo je že tako na glavo padel, da bi tu dajal denar, ker vsak dobro ve, kakor tudi Blatnik, da njega in njegove lige niti otroci na ulici v Evropi ne bojo vpoštevali, kaj še kak glavni ali vsedržavni zbor! Samo naj pride Blatnik ali gospoda od Glas Naroda v Evropo, pa bojo imeli ligo — po hrbtu. Sicer so pozivi na ta odločilni obstanek Slovenstva tako smešni, da se resen človek ne more zdržati smeha, šaljivcu se pa ne ljubi smejati takim pomilovalnim budalostim. Poglejmo: Pri ligi pišejo v Glasu Naroda: S 1 o-vencem gre za obstanek. Ve ra in narodnost za trenotek ne prideta niti v pošte v. Za Boga, ali se jim meša ali kaj? Narod-I nost ne pride v poštev?! Kaj pa potem vpoštevate? Države ne, vere ne, Narodnosti ne, kaj potem hočete? Vi sa mi ne veste, ker se vam blede. Vi bi najrajši Slovence uničili za vedno, če prav jim ne morete ne koristiti in ne škodovati, in to je razvidno v vaši ligi ko pravite: Slovenci sami zase. In tu pride v poštev sanio narodnost in vera in nič druzega. Tu vas pa imam. Kaj naj bi Slovenci, ta malenkost n roda, sami, da niso združeni z drugimi narodi pod to ali ono monarhijo? Ali bi mogli ostati samostojni? Ne in nikdar ne, ker tako ne bi pustile druge večje države in bi se morali Slovenci razcepiti na več delov, katere bi p«) brale druge evropske premoči. To je misel vaše lige, katere vi sami ne razumete. Torej na tem mestu rečemo: vaša liga je bobova slama, in če bi drugi narodi vedeli, kako mlatite, vam bi preskrbeli urade v Kankakee. Ste razumeli? Kankakee! Sicer pa, dokler ne bodem videl, da je gospa M. Guna zapisana med ligarji, ne grem notri. Kdor zanjo živi, naj prelije kri, naj ne usti se samo in spi! Kdor zanjo gori, naj na boj hiti, z mečem v roki jo osvobodi! John Grsich. jih ne more razumeti, kaj mislijo! Saj naši fantje se vendar zdaj vojskujejo za Avstrijo, vendar ti dopisniki komaj čakaj.o konec Avstriji, za katero se naši fanti bijejo. Pred par meseci je bilo v G. N.: "Ne bo dolgo, ko bo Avstrija strta," pa je iše zdaj močna. Ne bo urednika G. N., ni I. B., ko bo Avstrija iše stala. Gotovo "je, da jaz ne znam, kot ni vi vsi drugi, zapišem pa lahko kot i G. N. Kričite: "Avstrija zatiralka je mačeha." Potem sem jaz imela dve mačehi, pa sem prišla v Ameriko drugačne barve nego sem zdaj; pa poleg dveh mačeh sem zadovoljna z Avstrijo. Gotovo vi mislite, da vam bi moralo iz avstrijskega zraka kiselo zelje leteti v vaša grla, njega ste bili najbolj lačni, jaz sem pa imela rajši kaj drugega, nego kislo zelje. G. N. piše: "Avstrijci zmagujejo na papirju." Dobro je tudi na papirju. Kadar se Rus umakne, se umakne iz strategičnih ozirov; kadar Avstrijci zmagajo, potem mečejo nam pesek v oči. Res lepo idejo ima G. N. Res revčki se mi smilite, ko ste bili tako tepeni od Avstrije. Eden v G. N. je je pisal, da je 14 milijonov Nemcev tukaj. Kaj delajo tukaj, če je tako le po- v Nemčiji? Oni tudi niso šli na uro gledat sem. Vidiš, G. N., da no benemu narodu ni prav, in nam ne bo lepše drugje nego pod Avstrijo. Drugi narod je iše več^i, pa ne more sam se združiti, pa bi se Slovenci, ko nikjer se skoro za Slovence ne zna? Čudno je, da G. N. je zmeraj čez duhovnike, zdaj pa ne more nič brez njih. Zdaj se lahko zna, da G. N. z repom maje na tisto stran, na katero je več dobič ka. Cel G. N. ni vreden ni pišivega boba, razefi zadnje strani. Najbolj G. N. ščiplje, ker je šla Turčija Avstriji pomagat. Ni vam zato, ker ni Tu rek katoliške vere, vam je to, ker se ne morejo vaše tako zlata vredne misli uresničiti. Gotovo se vam sline cedijo po londonski "župi" in po debelih klobasah, zakaj v Avstriji tega več ne bo; tudi v Londonu nimajo iše tistega praseta, ki bojo vam klobase delali, tako torej se vam ni'treba iše veseliti, zakaj človek od prevelikega veselja ob pamet pride." Pozdrav vsem zavednim Slovencem po celi Ameriki, posebno tam v Jolietu. Tebi, list, želim veliko naročnikov. Jennie Planine. SM««««-^^ Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi CEVERAS ^ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Gena 25 in 50c. Zanesljiva zdravilo zoper kaielj. "Naznanjam Vain, da so mi jo Izkazal Severov Balzam za Pljuča zelo zanesljivo zdravilo zoper kaSelj. V treh slučajih je pomagalo mojim sinom ko jih je napadal kafelj. Z veseljem ga priporočam vsim, ki ea potrebujejo." Em. Matcjovez, Box 41, Comlj, Ohie. V slučajih prehlada In influenze je dobro omeniti, da Severn's Cold and Grip Tablets (Severovi Tableti zoper prehlad in hripo) rabljeni v zvezi Scvcrovim Balzamom za Pljuči, tudi izborno učinkujejo. Cena Tabletov je 25 centov. SŽS SEVERA'S TAB-LAX? Sladkorno odvajalo. So izborru, za otroke, kakor tudi za odrasle. rr Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA * Iz malega raste veliko! ^ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj « starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% ; na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P® pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P° nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Pittsburgh, Pa., 20. febr. — Zdi se nam potrebno, da zapišemo par vrst na odgovor Glas Naroda dopisnikom, kako podlo napadajo naš katoliški list Am. Slovenca ,ker se drži svojega stališča na podlagi sv. katoliške cerkve. On ni zatiralec naroda in sv. vere, on se bojuje zoper napadanja svojega bližnjega, v razmišljenje treznim in razsodnim ljudem. G. N. dopisniki u-prizarjajo gonjo proti naši avstrijski stranki. Gonja je v polnem tiru; tiho, zahrbtno," a z jasnimi nameni delajo maliki za svojo stvar. Njih cil je jasen: zabiti klin v našo stranko; zasejati v naše vrste osebne prepire. Zdi se nam, da njih trud ni zaman, dasi danes še ne morejo govoriti o bogve kakih uspehih pri Slovenski Ligi. Taktika pri G. Narodu je pristno liberalna: na eni strani se ližejo našim ljudem, na drugi strani jim obetajo batine kralja Matjaža, da se je probudil iz dolgega spanja, da hočejo izkoristiti razna osebna nasprotstva, ki jih sejejo sami med naše vrste, ter mahniti z vso šilo po nas. Za to skušajo napraviti docela nezadovoljne in slovenski narod izrabiti v svoje namene. Prepričani smo, da tako ni nobeden izmed nas aboten, da bi verjel vašim frazam in kroparjem pri G. Naroda. Pri tej priliki se moramo začuditi, to so v resnici garjeva bitja, preko katerih se ne pride z nobenimi prisiljenimi hinavskimi pojavi, ki so namerjeni izključno le prevariti merodajne kroge. Jožef Simčič. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr«5». . lJr radi vojske, ko ni nikjer nobenega vo jaka videti razun na železnici ali če pride kak ranjenec, koliko bolj žalostno je po večjih mestih, kjer so kasarne in bolnišnice vsepolne vojakov in ranjencev. Bilo mi je nekako čudno pri srcu in vsadila mi se je nekaka želja, da odidem zopet nazaj v Joliet, kjer sem prej bival 11 let. Nekaj časa sem se hotel otresti te misli, pa bilo je nemogoče. Vzel sem slovo in odšel na zapad. V Genovi sem vstopil na ladi-jo, ki je 16 dni kolovratila po širnem morju in se konečno znašla na obalih najlepše in najboljše dežele Amerike, Chicago, 111., 20. febr. — "Živela slo venska liga!" se glasi v G. N. Živela — ali storila nič. Ravno tako so klicali lani g. Kristanu, ko so ti slepe mislili, da je prišel njihov odrešenik, pa to ni bilo tako; on si j? napolnil žepe, pa jo popihal v belo Ljubljano, delavci pa lahko letos čez prste gledajo. Ravno tako bo s to ligo. Gospodje bi šli radi zdaj pogledat v stari kraj, seveda na druge stroške. Tistega se i*e bi ni jaz branila, tisto brco bi ja tudi nekakj) odnesla, kot jo bojo mr. I. B. & Co., dobička pa le nekaj bi bilo. Ko bi bil G. N. pisal, če Avstrija zmaga, dajmo se zložiti, da bi večjo pravico imeli, ne bi nihče rekel, da ni pri volji. Zdaj jih je presneto malo, kateri se bi dal tem "voditeljem" za nos voditi. Mislijo, da je Avstrija kriva, ako se niso mogli do kraja izučiti, tukaj pa svet na slabo napeljujejo. Dva Srba (saj tako se jima lahko reče) pišeta v G. N.; "Rojaki, ali naj mi, kateri imamo v svobodni deželi proste roke, brezbrižno gledamo ter držimo roke v naročju, ko se naši bratje obupno z naporom zadnjih sil bore ter prelivajo svojo kri, da zagotove obstanek svojemu narodu?" Iše Bog Ki kruha istfgn ni mogoče dobiti-MO I0SEBNA STY A in pazimo, 6 spečemo ravno. prav. Mkri^ESišk KRUH—5c hleb Pokueite ga — r\i k Sheboygan, Wis., 21. febr. — Cenjeni urednik A. S.l Natisnite te moje vrstice, da zagledajo beli dan. Dolgo se že nisem nič oglasil, ker ni bilo tukaj nič posebnega. Ali sedaj se mi zdi, da je skrajni čas. Dolga zima bode kmalu minula. Prišla bode gorka in ljuba spomlad, saj jo bodemo pa tudi z veseljem sprejeli. Solnce nas ogleduje že nekoliko bolj ljubo, kot nas je pa meseca dec. Dnevi se daljšajo in noči se krajšajo. V dolgih zimskih večerih smo marsikaj čitali po raznih knjigah in časopisih. Letošnjo zimo smo mislim vsi prav pazljivo čitali slovenske časopise. Kajti zvedeli smo marsikaj novega. Kakor, na primer, o vojnem položaju. Po celem svetu se govori o sedajtii vojski. In kaj bi se pa tudi ne: kri teče v potokih I Evropska zemlja je napojena s človeško krvjo. Žalostne ženske in nedolžni otroci jokajo in točijo solze, kot bi nebo deževalo. Nebo je polno oblakov sivega dima, ki se vzdigujejo proti nebu, kot bi prosili usmiljenja. Ni čuda, da se odigravajo tako žalostni prizori. Vprašam vas, dragi mi Slovenci(ke), kje je dandanes še kaj ljubezni do svojega bližnjega? Kje je trdno zaupanje v Boga, vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje, v Njega, l:i lahko uniči v par minutah vesoljni svet? Vprašam vas, kje je naš najdragocenejši zaklad, namreč sveta vera? Kdor veruje, tisti je "bacek". Tako nas imenujete sedaj gotovi časnikarji. O časnikarji, kako ste "duho viti" I Kaj je dandanes mar še kateremu moliti? Vse to je deveta briga. Kadar pa pride v kako zadrego, takrat bi se pa zvijal in zdihoval, kot kaka lačna (Nadaljevanje na S. strani.) i COMMERCIAL! jjj TRUST & RANK " s SAVINGS K ' h -----flOF J0L!ET[č=i^l * SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE ' J s £ URADNIKI K E. J. MURPHY, pr.dwdnik THEO. R. GERLACH, podpred..J»*. Si JOHN T. CLYNE.kwir. Chicago Phone 7« N. W. PhoM H James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTA*. NADZORNIK'1 g d «•»«>•' ~ HnanC. L. Sl.ll J«" RMcK.<,1 tfi Edw.rJ R. D.lry T\"T cll»' 9 William St.r« .„JohCj'=5 E. J. Murphy - gj f M. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač. 317 JtffcrsM StoMt, aMprotl H O UM, Joliet. 111. w. J. brady Kadar se mudite na » ^ Ruby and Broadway pozabite vstopit« MOJO GOSTOf kjtr botte najbolj* P0,l<^ m ' n tfl Fin« pwo, najboljia Win. Metzger Ruby *nd Broadway # trost&kret? - »delovale! - HAVANA IN DOMAČIH p.»ebnoit »V- "Tha U. 8." 10c in ^ , Na 1« ]«tl«w> ADVOKAT. Poaojvja feaar ia prodaja O r p h e u m Theatre Building JOLIET, ILL* IZ STARE DOMOVINE. j KRANJSKO j Ljubljana je štela konec 1. 1914. . Prebivalcev. Porok je bilo 509, rojencev 1237, med njimi 280 nezakonskih; 60 je bilo mrtvorojencev. U-mrlojeleta 19'l4. 1123 oseb. —Poljaki in Slovenci. Poljski dnev-Glos Narodu" piše, da se bo prijateljska zveza med Slovenci in Polja-£ Stalno "trdila, ker Slovenci tako pri-3 no Podpirajo poljske begunce. ~~ S cesarskim pohvalnim prizna-odlikovan Ljubljančan Franc acek, c. kr. nadporočnik in pionir-castnik Pri 97. pešpolku, ki se bo-,Je na severnem bojišču od začetka ,ne z« šesti mesec. ce7 Šte-V!1° V Ljubljani umrlih ranjen-je ze preseglo številko 100. skr V yojski ujeti Slovenci. Iz srb-senf, UJ°tniŠtva Je Pisal Ignacij Ce-J» lastnik elektrarne na Brodu pod po v pismu>ki ga je °d- v Šab ecembra Pravi- da se nahaja slovenj t6r Je ondi za sluga nekega new ga zdravnika- Drugega zna- ^o PiLVItli- nob,e,nesa- Dra^a - Cirm Je Vebka v Srbij'- — Ivan mesar"' naJednik- sin gostilničarja in se2V St Vidu nad Ljubljano, pa ie dr, v ruskem ujetništvu. Pisal žični da je bil ranjen ujet Na bo-koderVeCer se ie nahajal v Lvovu, od-— Po Se-Je Pe'^al naPlej Proti Moskvi. Karo|r~cnik 27• domobranskega polka siji- "vUrk piše iz Gemerinke v Ru-v Kjje J'skreneiše pozdrave s poti ni večJr » imoSrede obhajamo božič- čajo °b'eSanega Przemysla sporo-in' 2j Zlnam Po letalcih, da so živi 158 vVV J°Žef prinčič, Št. Ferjan Marko-'" BatJiti£. Moren, Franc ZulianU£ 0'enje-Slapnik 8, Leopold K-ozana 21. Poročni6'^6 "a severnem bojišču nad- restavr t 0g0mil" Hafner, sin bivšega cesti V T-rja g- Hafnerja na Sv. Petra v Ljubi j • Jani. kovrli • S° na bojišču: Mihael Vel-čevljaj e-!Zar' V;č; Edvard Doltar, lav' Mska; Franc Zaic. tobačni de- *vec, V " t ' čar, ŠiJk^' nej Hrovatin, železni- cesar Pollvalno priznanje je hek 27 ? uadporočniku Ivanu Ore-Sa Poii. Pešpolka, poročniku iste-meyr r , ter Mal'r, Karel Nieder-Ser Rudolf VVerlein, Evald pl. La-Grošeij ezervnem" poročniku Rudolfu nem ^ rJauko Vidic, doma v Ljubkega p°renjskem, se je javil z Ru-Slasu' ar '»esecev ni bilo nobenega Sel° Pa :njem- Veseli so domači, ve-ker !e !l'di akad. društvo "Danica", *'Vl "jen starešina. SoleteiT daVek domovini in cesar-'n Sostač i'"' 61 let star delavec iJri Brezo / . .otrani'h goricah št. 38 tel> je šeJ'C,'.inia deset sinov, izmed k°b' sanit .Vojakov- i" sicer 1. sin Ja-s"t Janez "a j"z"em bojišču; 2. g'menta narednik želez, brzojav. re-levž, j ' "Jen na Dunaju; 3. sin Ma- Pfed Varš'° pri orožnikih, se bori , reg. 7Svr0:,.4- sin Ignacij, pri F. r-eSetnik nri o ji; 5- sin Lo>ze■ P°d" !Jani ill 6 mf- re*-> ie še v Ljub-VojakomMnienu'j odide v par dneh Pfi 33- iuf ' Ce se boril leta 1878. °d,ikovan' re.K11»entu v Bosni in je bil z "verna kolajnama. Vdovi JožIfUS«ega ujetništva. Materi °8'asil i ,Batagelj v Šturijah se je f°re£ delay Cga ujetništva sin Franc, K ua organizatoričnem po- L14' Uleseca • jc bil P°trjen let« . ?ral k vn'i ima,a' avKUsta meseca je °bra Je oT °,m' k°ncetn meseca ok- , a Je rwi-' ■■ meseca ok- iz Ljubljane v Galici- iz , »e i:J.ie bil f!a Pisali SC "ič oglasil, te dni je veseia • rUsk»co jy rtiskega ujetništva. Kako dr, Živi nje in 'T'" ko je izvedela, da n, 81 S'H A« "a °P°''a, kajti tudi ZVn s,«ži k°n je rzcl pužko ,ia ra- skeVe abso'viral Prostovoljec, Iz ru- ejL Ujetnik"*' Slmnazijo. — M Prh^ii fin 3epo petih mes,:-Pi a>IiCah L'r°vat ,z Dol. Sušic ra>: d°niov I . ranjenec vojak je kako ga jc v«; °ve H -.'.Sedaj pa piše iz Kon-da je zdrav. - Iz Ž8a'>isk m,lik Ujetnjstva sc je oglasil tudi '.Jr 'z Ravnega brda pre- dvi ZH ni bil!, °.(l zat;etka avgusta citat- Za*namu °.11Jem nobenega sle-V r S Ugub štev. 21 je bilo ie K-Je- če U Ven- tod« vsako poizvc-staršV° brezZjv in kj« se nahaja. iun>i*lilUSpe!,a- 2e so njegovi ^alic;0v- ncv2daspi' kot "">ogo drugih Slej i'1' 2c dranin° spanje v daljni iP e »6. j!! ,e °bjokovala mati, a stari;T14- Nen„Z.U R»s.je še dne 19. V ob Pre! jc bil° veselje Vil> o J.es«!ja\o t"1" Sin0VCBa Pisma" Pis J'' k° vidii zab'iščale v njil.o-sinovo rnl- .isa- S/Si, da jep,:c;da sc na^a u- 0ve8a °bro goi 2drav in se mu še ** PoSr.U.Pania 0,;i ro Pismo je dalo Sa,l'nii v ' kl tudi žalujejo Mislij0 si: "Kar ne- ki dan nas bo razveselilo pismo od njih." — V srbskem ujetništvu se nahaja Ivan Vadnjal, nadučitelj na Premu na Notranjskem, rojen v Zagorju na Krasu. Pisal je svoji materi, da se nahaja kot strežnik v bolnišnici v mestu Aleksinac, blizu Niša in da se mu dobro godi. — Umrl je v Kočevju 68 letni vpo-kojeni major Albert Braune, ki je bil v mladosti ključavničarski vajenec. —Z nožem ranil je posestnika Franca Jager v Dobrunjah neki gost, s katerim se je spri v gostilni. Poškodbe so nevarne. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Mo-dic, rejenec, 21 mesecev. — Helena Beltram, hči železniškega sprevodnika, 1 mesec. —: Ivan Japelj, posestnikov sin, 2 meseca. — Vencelj Kofol, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Leopold Zaje .hlapec, 18 let. — Franc Razpotnik, bivši krojač-hiralec, 90 let. — Umrla je v Tacnu pod Šmarno goro Jera Traven, mati g. Ivana Traven, ravnatelja Zadružne 'zveze. Bila je žena in mati stare korenine, skrbna za siromake in bolnike. — Premeščen je c. kr. okrajni komisar dr. Ivan Lininger od okrajnega gla varstva v Novem mestu k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. — Izjalovljen vlom. Prijeli so 36-letnega Janeza Starmana iz Medvod, ki je vlomil opolnoči v pisarno Bor-nove opekarne na Pristavi, kjer je že odprl neko miznico, a krasti ni mogel, ker sta ga prepodila dva delavca. — G. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, se je s koncem leta 1914 zaradi starosti in bolehnosti odpovedal notarski službi; ministrstvo je odpoved vzelo na znanje. Nastanil se je s' svojo gospod soprogo v Ljubljani. — Umrli so v Ljubljani: Fr. Doli-nar, kovaški mojster, 50 let. — Avgust Adamič, učitelj v pok. in hišni posestnik, 72 let. — Alojzij Papež, sin paznika v prisilni delavnici, 13 let. — Črnomelj. Popustil je službo vrtnarja g. Jožef Vrhovnik in odšel na službo v Ljubljano. On je s svojim delom ustanovil velik vrt v Črnomlju in drevesnico in ju spravil do lepega razvoja. Bil je tudi v družbi jako ljubeznjiv in šaljiv družabnik. Težko ga bomo pogrešali. Škoda bi bilo tudi našega vrta, da bi zdaj morda zaostal. Naj bi ga slavni deželni odbor ne zapustil in poskrbel za boljše vrhovno vodstvo in boljše financiranje. — Umrli so v Ljubljani: Rozalija Blut, postrežnica, 35 let. — Helena Lang, hči železniškega strojevodje, poldrugo leto. — Daniel Mavri, kovaški vajenec, 15 let. — Uršula Govljev-šček. bivša blagajničarka, 16 let. — Josip Knific, pešec domobranskega pešpolka št. 27. — Marija Hribar, hiralka, 85 let. — Karel Špine, 22 let, pešec ogr. honvednega pešpolka št. 26. — Anton Pregelj, kovač-hiralec, 80 let.— Mihael Kaefer ,pešec 70. pešpolka. — Smrtna kosa. V Tržiču je umrl 16. jan. g. Jurij Batlield, ključavničarski mojster in posestnik. Bil je dolgoletni tržni občinski odbornik in načelnik požarne brambe. Rodom je bil Nemec iz Šlezije, a je popolnoma obvladal slovenski jezik. Pred par leti je prestopil iz protestantizma v katoliško cerkev. Svoji hčerki g. Perne je zapustil dobro vpeljano sodavičarsko obrt. — V Gornji Radgoni je dne 15. januarja umrl slovenski odvetnik dr. Gorički. Mož je že delj časa bolehal. Kajni je bil blaga slovenska duša. V javnosti skoro nikoli ni nastopal. Mož je rad podpiral vsa slovenska podjetja. — Shod Poljakov in Rusinov je bil ondan v dvoraiVi "Ljudskega doma" v Kranju. Izvolil se je odbor, ki bode nabiral podpore za begunce in bode skrbel za pravično razdelitev podpor. Prišlo je do sporazumljenja med Poljaki in Rusini tako, da sta v odboru dva Poljaka in dva Rusina in za predsednika jc slovenec (dekan Koblar). — Slovenski mladenič padel na francoskem bojišču. Peter Horvat, ki služi pri avstrijski motorni bateriji na Trancoskcm bojišču, piše dne 31. dc-cembra: Položili smo danes, 31. dec., k zadnjemu počitku mladeniča-topni-čarja Rudolfa Redek, doma iz Kamen-šaka pri Ljutomeru. Pogreb je bil ob 7. uri zvečer na pokopališču pri cerkvi v Lcfinger, ki stoji med mestoma Nieu port in Ostende. Pogreba se je udeležila' cela stotnija. Nadporočnik mu je izpr^govoril v slovo par besedi. Rajni je bil vedno zvest svoji vojaški službi kakor poprej, tako tudi sedaj v vojski. Zadet jc bil od šrapnela, da je bil v trenutku mrtev in jc tako dal življenje za domovino in cesarja. — Cene živil na Kranjskem v letu 1728. (Iz Valvasorjeve zbirke: Erbhul-digungsactus, priloga 67., str. 182— 185.) Tedanji deželni upravitelj grof Strassoldo, vicedom grof Thurn in pa deželni predsednik N. so izdali razglas (po naročilu cesarja Karla VI.), da morajo oblasti dežele zabraniti vsako podraženje živil povodom pribo1 Njeg. Veličanstva cesarja v deželo ■ Kranjsko. Kazen za prekoračenje tej odredbi priložene takse (tarifa) je bjla zaplemba kupljenih oziroma na pro-1 daj postavljenih živil. Taksa navaja sledeče cene živil, potrebnih cesarske- ! mu dvornemu spremstvu: 1 divji pete-' lin 2 gld., 1 star zajec 45 kr., 1 mlad zajec 34 kr., 1 kljunač 5 kr., 1 divja raca 12 kr., 1 prepelica 5 kr., 1 par tolstih kapunov 2 gld., 1 par nepitanih kopunov 1 gld. 25 kr., 1 stara gos 24 kr., 1 mlada gos 15 kr., 1 pitana raca 15 kr., 1 pit. kokoš 17 kr., 1 par piščancev 9 kr., 1 par pitanih golobov 14 kr., 1 kozliček (najlepši) 51 kr., 1 jagnjt 40 kr., 1 malo slabejše 34 kr., 1 funt jelenjega mesa 12 kr., druge vrste je-lenjega 9 kr., 1 funt srne ali divje koze 12 kr., 1 funt slanine (stare) 9 kr., (nove) 7 kr., 1 funt žmavca 12 kr., surovega masla 12 kr., deset jajc 3 kr., 1 cent ščuke 30 gld., 1 cent postrvij 50 gld., krapov 25 gld., 100 rakov (najlepših) 4 gld., srednjevelikih 2 gld., majhnih 1 gld. 8 kr. — Danes gotovo ni nobene gospodinje, ki bi si ne želela nazaj časov, ko se je za tri krajcarje dobilo 10 jajc in za 17 krajcarjev pitana kokoš! m) ■■ ■■ a«—mm j ■« — ua ■ i tj 1 -1 ■ i ■■ m | ŠTAJARSKO —■■ ■ - ■ — ■■ ■■ »i. --*l .. I i i J — Dr. Ude preklicuje. Prvi zvezek "Bonifatius-Kerrespondenz", ki je izšel dne 15. jan. 1915, prinaša pod za-glavjem: "Katolisches Priestertum. Nationalisms. Hochverrat". (Katoliško duhovništvo. Narodnost. Izdajstvo.) nasledno Udejevo izjavo: Pod tem naslovom je podpisani objavil v št. 17.-18. letnika 1914 tega lista člo-nek, kateri se je pečal z aretacijo več slovenskih duhovnikov, ki so bili, kakor so poročali časniki, baje zavoljo veleizdaje odpeljani v zapor. Pri tem sem si popolnoma bona fide domneval, da se v več slučajih ni izvršila aretacija brez vzroka. Z veseljem pa sedaj konštatiram, da so bili vsi, vsled mojega članka prizadeti duhovnik^ izvzemši enega, odpristojnih oblasti izpuščeni iz zapora. Moj zgoraj navedeni članek — in to me z ozirom na celokupno katoliško duhovščino, oso-bito z ozirom na vsled aretacije težko prizadete, zdaj pa oproščene duhovne-sobrate navdaja z zadovoljstvom — je torej za iz zaporov izpuščene duhovnike brez dejanske podlage. V svojem domnevanju — izpust iz preisko? valnega zapora je to dokazal — sem se torej zmotil. To zmoto priznam. Zal mi je, da je članek, ki je pisan le iz dobrega namena, in ki vobče nikakor ni nameraval zadeti vse slovenske duhovščine, dal neljub povod, da se jc, kakor se dozdeva, vsled njega čutilo užaljeno vse slovensko duhovništvo. Vse, ki se čutijo vsled mojega članka užaljene, prosim naj to izjavo blagovoljno vzamejo na znanje in naj o moji bona fides lie dvomijo, in beležim z izrazom hvaležnosti napram "Bonifacijevi korespondenci" za objavo tega mojega popravka. Gradec, o Božiču 1914. Dr. Janez Ude, vse-učil. prof. — Dolgo je bilo treba čakati na Udejev preklic, ki pa nikakor ni zadosten. — "Straža" javlja, da tožba, ki se je naperila zoper prof. dr. Udeja, teče dalje. — V šali ustrelil lastno sestro. Dne 20. jan. je sedel posestnikov sin Jožef Mulej iz Št. Lovrenca v Prežinu s svojo sestro Nežo v Mostah v sobi neke posestnicc. Neža je vprašala brata, kaj bi storil, če pridejo zdaj tatje ali Srbi, nakar potegne brat revolver iz žepa, nameri na sestro, i;ekoč: "Vsakega bi ustrelil!" Po nesreči se orožje izproži in Neža Mulej se zgrudi mrtva na tla. Kroglja ji je skozi brado vdrla v glavo. — Župan Kek umrl. Iz Št. Lovrenca pišejo z dne 23. januarja: Včeraj zvečer je nenadoma umrl župan občine Vel. Loka Jožef Kek. Hodil je še cel dan okoli po svojih opravkih,-dasi je bil nekako bolehen. Zvečer se je vle-gel k peči, postalo mu je slabo, kar naglo je izdihnil. Županoval je obširni občiiii deset let, ves čas, odkar je bila po hudem boju občina nasprotnikom vzeta. — Č. g. Marko Krajnc, dozdaj c. in kr. vojni kurat v Gradcu, je dne 22. jan. odrinil na bojno polje. v — Nadravnatelj Marcovich o kaznilnici Karlau se je ustrelil. Živčevje je imel zelo razburjeno; edini njegov sin je bil v vojski v Srbiji, a oče je ostal brez poročil več mesecev, kar je na njegove živce zelo vplivalo. Rajnik je služboval od 2. septembra 1884 do 20. avgusta 1889 tudi v Ljubljani, natq do 9. junija 1899 v Mariboru, od takrat pa v Karlau. — Hindenburg in štajersko vino. Iz kleti "Štajerske hranilnice" v Gradcu sta bila odposlana fml. Hindenburgu dva zaboja vina iz ptujske okolice. Hindenburg se jc te dni v svojem in imenu svojih čet zahvalil, poudarjajoč da tudi v tej pošiljatvi vidi dokaz skup nosti. . . — Papirne podplate in nogovice izdelujejo v šolah. Štajerski deželni šolski svet je doposlal šolskim odstvom razglas naučnega ministrstva in naročil, naj v vseh ljudskih in meščanskih šolah, v vadnicah in v učiteljiščih uče izdelovati otroke papirne podplate in papirne nogavice. Papirni podpKti se izdelujejo tako, da se sešijejo štiri papirji časopisja brez vozlov; nogavice sc napravijo iz takozvanega Billroth iBi.irja. — Vojaški poneverjalec. Korporal Rieder od 14. težke havbične divizije v Mariboru je kot furažni mojster "pri-štedil" nad 90 vreč eraričnega ovsa. Prodajal ga je gostilničarju Grabner-ju v Franc Jožefovi ulici v Mariboru in drugim osebam. Sleparstvo pa ni ostalo dolgo zakrito. Riederja so zaprli, Grabner in drugi "kupci" pa se bodo morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem. — Padel je na severnem bojišču rezervni kadet pešpolka št. 17 Karol Klemen, sin župana iz Konjic. — Oproščena je bila pri mariborskem okrajnem sodišču pred senatom šestih sodnikov 271etna dekla Alojzija Gollob, ki je bila obtožena, da je usmrtila 7. septembra zvečer svojo gospodinjo Heleno Milchberger. Z bajonetom zabodel je 18. januarja v Framu pri Mariboru posestnikov sin Jožef Fregl, rezervni desetnik 47. pešpolka, tvorničarja Feliksa Zang-ger, s katerim sta se prej v gostilni sprla zaradi plačila voženj. Zangger je umrl, Fregla so pa zaprli. Pismo vojnega kurata dr. Antona Jeharta iz srbskega vojnega ujetništva. Bivši nemški pridigar v Celju dr. Anton Jehart piše iz Čačka znancu v Ce-ju: "Bržkone že veste, da sem srbski vojni jetnik in da je sedaj moj sedež Čačka. Da ne boste napačno sodili o tem jetništvu, vam naj takoj povem, da se veselim tukaj popolne svobode. Vojaki, zlasti z nasajenimi bodali, verige in druge take ropotije so tu čisto neznane reci. Štirje zdravniki in jaz stanujemo v najboljšem hotelu mesta, imamo lepe sobe, kurjavo in luč brezplačno, oskrbo v nalašč ustanovljeni častniški menaži, prav izvrstno hrano, zelo ljubeznivo, gostoljubno druščino in malo, skoro nič dela. Boji mse, da se docela odvadim šolništvu. Nimam se o ničemer pritoževati, le po domu se mi zelo bridko toži. Pa svojih knjig pogrešam in klavirja." | KOROŠKO._j — Umrl je v nekem dunajskem sa-natoriju celovški odvetnik dr. Albert Noisternig. — Iz Celovca, 22. jan.: Krški knezo-škof dr. Hefter se je minolo sredo incognito mudil v Celovcu; obedoval jc v knezoškofijski palači. Dne 6. febr. bo v Solnogradu konfirmacija in naslednji dan konsekracija novega krškega knezoškofa. Dne 13. febr. pride novi škof v Celovec in 14. februarja se vrši slavnostno vstoličenje. — 161etni morilec. Pet let težke ječe je prisodilo celovšMj izjemno sodišče 161etnemu Avguštinu Presinellu, ki je ubil 27. septembra 1. 1. svojega nezakonskega otroka in ga pokopal. | PRIMORSKO. — Pesem "Onamo, onamo" pred sodiščem. V Trstu je stal pred sodiščem učitelj Fran Ujčič iz Jurdan, obtožen, da je otroke učil peti srbsko himno "Onamo, onamo". Obtoženi se je izgovarjal, da je to storil iz estetskih ozirov. Sodišče ga je oprostilo z motivacijo, da tendenca pesmi "Onamo, onamo" ni naperjena proti Avstriji. — Iz srbskega bojišča se je oglasil Jožef Fegic, uradnik v Gorici, doma iz Šturij. Goriška ga pozna kot vnetega delavca in organizatorja. — 401etnica mašništva dr. Gregorčiča. Dne 16. jan. so praznovali učni zavodi Šolskega doma v Gorici v kapucinski cerkvi 401etnico mašništva dr. Gregorčiča, predsednika Šolskega doma, za katerega ima nebrojnih zaslug. — Fml. Ferdinand Golja, goriški rojak, je odlikovan z redom železne krone drugega razre^da. — Šest sinov pri vojakih ima 63 letna vdova Jožefa Batagelj v Kamnjah št. 22 na Goriškem. Najstarejši, Anton, jc star 40 let in je sedaj pri vojakih v Gorici (ima že tudi sam 6 sinov), najmlajši brat je star 23 let in služi pri 97. pešpolku v Galiciji. Vseh šestero bratov služi ta čas pod zastavo. HRVATSKO. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«v in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenakagb papirja po nizkih cenah. Alexander Harass f\chi. Phone 376. 1/ LChi. Phone 376. N. W. 92? WALTER R. PADDOCK, A. W. FLEXER, lekar. P addock's harmacy 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon 556 101 WESTERN AVE., JOLIBT, Chicaao tel. 1203. Največja zaloga vsakovratnih okrepčil in m axil. OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) 1210 N. Chicago St. JOLIET. Razvažamo hitro na vse kraje mesta. ?niailllimilllllllullllil»iiliiiiiNinmi»nmiiimm»iiiim»»ff S A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA.blag 11111» M I GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 191.0 — Samoumor soproge od Srbov ujetega profesorja. V Osjeku je skočila v Dravo in utonila soproga profesorja Marka Jakovljeviča, katerega so Srbi kot poročnika v zadnjih bojih ujeli in prepeljali v Niš. — Hrvaški oddelek v ogrskem trgovinskem ministrstvu ostane. Zagreb- ' ške uradne "Narodne Novine" poročajo, da niso resnične vesti o razpustu hrvaškega odseka v ogrskem trgovinskem ministrstvu, marveč se s kompe-tentnega mesta zagotavlja, da ostane odsek v dosedanjem obsegu tudi za-naprej. — Umrl je v Zagrebu odlični odvet nik in književnik dr. Ivan Ružič. Bil je bolan samo nekaj dni. — Na stič, ki je igral glavno vlogo v zagrebškem veleizdajniškem procesu, je sedaj lastnik kavarne "Aremberg' v III. dunajskem okraju, Ilauptstrasse. Tako poročajo hrvatski listi. Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega lastopnika. «< .s.' •,."?—«». *' Potovalni zastopnik: Fr. Završnilc. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Greučica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. imiiiiiimiiuniiiiii»miiiiii»iniiiiiiiiiimi»iiimiimP Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. • Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON.' Vložen denar obrestuje po 41 % brez vsakega odbitima. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOfe' TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA fr vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAtt IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA» KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANEU NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE y kako drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banld i Vai denar. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleski Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih aloventko-angleških knjig m prinčenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slor.-AngL Slovaka, Vsakdanji raa«*f»-ri. Angleška pisava, Spieovaaja piaam. Kako a« poataM driavtyaa 9+ kg največjega Slov.-AngL fc AngL-81ov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma mI akov iirotn Amerike dokaaaffr-jo, da je to edina knjiga brea katere ne bi smel biti aobedea aasrijeaM. Cena knjige v platnu trdo vesane je |2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec - Ustanovljen L 1891. Prvi največji in edini slovenski- katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKQ-AM. TISKOVNA DRU/.BA Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinoif. Telefon: Chicago 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta____$1;00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj te pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinoi*. Pri spremembi bivaliiča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez-plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. CERKVENI KOI-EDAR. 28 febr. Nedelja Romanus. 1. marca Pondeljek Albin, Hadrijan. 2. " Torek Simplicij, BI. Kar 3. " Sreda Kunigunda, Avst. 4 " Četrtek Kazimir; Fridrik 5. " Petek Friderik, sp. 6. " Sobota Fridolin; Koleta. CERKVENI GOVOR ZA DRUGO POSTNO NEDELJO. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Skrb za nebesa. Peter je dejal Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj biti. Mat. 17, 4. Kako srečni so bili trije apostoli na gori Tabor, videti po nebeško premc-njenega Jezusa! Ves veselja poln je sv. Peter rekel: "Gospod itd. Kako srečni bomo še le mi, ako v nebesa pridemo, v morje neskončnega veselja, ker je že Petru kapljica toliko sladka bila" (Sv. Avg.). Oh naj bi vsi tako srečni bili in se z Jezusom v nebeški luči veselili. Poklicani smo; ali bomo pa tudi izvoljeni? Nebeško kraljestvo silo trpi. Le kdor išče, on najde in kdor za nebesa skrbi, on si jih bo osvojil. Kako pa mi za nebesa skrbimo? Kdor v nebesa priti želi, mora: I. Po nebesih hrepeneti, zakaj? II. Za nebesa vse svoj^ žive dni skrbeti. Kako? Poslušajte! I. Zakaj nas je Bog ustvaril? Mali o troci odgovore: Da bi Boga spoznava li, njemu služili in potem v nebesa prišli. Kar pa deca vedo, posvetni modrijani radi pozabijo in si tiebes le na tej revni zemlji iščejo: jedni v blagu, drugi v dobrotah, tretji v posvetni časti. So nove vrste krivoverci (Rongean-ci), ki svojim nebesa na tem svetu o-betajo, ali kaj, da jih dati ne morejo! Vsi poskušamo resnico Salomona kralja (l'ridg. 1, 2) in moramo besedo potrditi, da je vse pod solncem le neči-mernost in pa duha težave, le tam nad solncem je pravega veselja dom. Ni torej hujše zmote, ne večje goljufije, kakor se v minljivosti zaljubiti, se v posvetno izgubiti. Kdor pozabi, da je zemlja le tuja dežela, pravo pot zgreši, se lahko pogubi. Odkod pride, da se lako slabo za srečno smrt pripravljamo, na posvetno -srce vežemo, ga poslednjo uro odtrgati ne moremo, težko in nesrečno umrjemo, kakor bogatin v svetem -evangeliju (Luk. 16, 19). "Kdor svet ljubi, ko se svetom konec vzel" (I. Joan. 21, 16. 17). Največja modrost in dolžnost je na nebesa misliti in po njih hrepeneti: 1. V križih in težavah. Ko je Kristus svojkn učencem trpljenje napovedal, jim je tudi dejal: "Veselite se in radujte, zakaj vaše plačilo bo veliko v nebesih" (Mat. 5, 1£). "Premišljeva-vruije nebes nam da potrpežljivost, kakor svetim mučenikom" (Jak. 1, 12, Beri: Baraga premišlj. 4 poslednjih reči 172), "nam da stanovitnost, kakor Makabejcem II. 7 in sv. Feliciti". 2. -Nebes ne smemo pozabiti, kadar se nam dobro godi. Popotnik, ki se v tujem kraju veseli, doma ne bo dosegel. Ako pomislimo, kaj nam je v nebesih obljubljenega, vse posvetno svojo ceno zgubi. Pozemeljsko v primeru večnega zveličanja ni dobrota, marveč teža". (Sv. Greg.) "Iščite, kar je zgoraj, to poželite, ne pa, kar jc na zemlji" (Kol. 3, 1). Pogosto se je torej sv. Ignacij na nebesa oziral, rekoč: "Oh, kako mi na zemlji mrzi, ke-dar nebesa pogledam". "Sveti raj je naš dom; dirjajmo torej, kolikor moremo, hrepenimo in svete dela oprav-ljajmo, da srečno se svetniki noter pojdemo, ki so naši bratje in Boga uživamo, kateri je naš oče" (Sv. Cipri-jan). Pa tudi: II. Vse svoje žive dni za nebesa skrbeti. "Iščite pred vsem nebeško kraljestvo in njegove pravice". 1. Poklicani smo, Boga vekomaj hvaliti; potreba je torej Boga spoznavati, se božje službe vaditi. Cesar bi nas v službo ne vzel, ako bi se službe dobro ne naučili; kako bo pa Bog take v nebesa vzel, koji božjih naukov ne poslušajo, službo božjo opuščajo? "Ho češ v življenje iti, drži zapovedi". Ne vsak, ki veli: "Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo" (Mat. 7, 21). 2. Povabljeni smo pa ni nebeško gostovanje; naše želje imamo po nebeškem veselju ravnati; "kdor le posvetno poželi,'ne bo večerje Gospodove okusil" (Luk. 14, 16). Zato pijanci, nečistniki itd. nebeškega veselja okusili ne bodo, ker je njih okus le posveten. "Ne bodite kakor konj in mezeg, katerim uma ni" (Ps. 31, 9). Konj pri najboljšem obedu le ovsa pa mrzle vode išče. Za take celo posvetne, mesene ljudi nebes ni. 3. Potreba nam je svatovskega o-blačila nedolžnosti ali pokore. "Kdor bo prišel na goro Gospodovo" itd. (Ps. 23, 3—4. Varovati imajo še nedolžni angelsko oblačilo sv. krsta, zakaj: "Blagor njim, ki so čistega srca" itd. (Mat. 5, 8). "Skrbeti imajo grešniki za perilo sv. pokore, da se jim ne pripeti kakor gostu, ki je bil brez svatovskega oblačila v unanjo temo vržen" (IVf&t. 22, 11). "Poseben čas pokore je ravno postni velikonočni čas" (II Kor. 6, 2). 4. Skrbeti nam je za dare, katere bomo nebeškemu Kralju prinesli; kajti s praznimi rokami pred njega priti ne smemo. "Kar tukaj sejemo, bomo tamkaj želi' '(Gal. 6, 18). "Delajte si prijatelje s krivičnim, minljivim blagom, da kadar onemagate, vas v večno prebivališče sprejmejo" (Luk. 16, 9). Blagor njim, ki v Gospodu pomrjejo, njih dela gredo za njimi" (Skriv. razod. 14, 13). Konec. Večnost se nam približuje vsako leto, vsak dan, vsako uro. Vsi ji nasproti dirjamo, pa po dvojni poti; pravični po stezi pravičnosti v srečno, krivični po stezi pregrehe v nesrečno večnost. Po kateri poti pa mi hodimo? Oh skrbimo, da bi nam vsak sveti post, vsaka spoved jedna stopi- koč apostolu Petru, ki je klical na po moč: "Gospod, reši nas, potapljamo se!" poln ljubezni odgovoril s'tem, da si potolažil vihar na morju, tako usliši dobrotljivo tudi zdaj naše Zaupljive prošnje ter dodeli, da zavlada na razburjeni zemlji zopet mir in tihota. O preblažena Devica! V vseh pretresljivih poizkušnjah si pomagala, pomagaj tudi zdaj nam, varuj nas, reši nas! Amen." VOJNA VZGOJEVATELJ. nja bližje svetih nebes. Amen. __ j CERKEV MOLI ZA MIR. Papež Benedikt XV. je sestavil lepo molitev za mir. Objavljenja je v listu "Osservatore Romano" z dne 18. januarja. Obenem je pa izšel tudi dekret državnega tajnika P. Gasparri-ja, ki zaukazuje, naj se opravljajo drugo predpepelnično ifcdeljo (7. februarja) javne molitve po vseh škofijskih, župnijskih in redovnih cerkvah v Evropi Kot molitveni dan za izvenevropske I škofije je določen 21. marec. Podrobno je sv. Oče potom omenjenega dekreta zaukaza! sledeča cerkvena opravila: Zjutraj po farni maši se izpostavi Najsvetejše ter se moli psalm "Mise rere" — usmili se nas... Najsvetejše bo izpostavljeno ves dan. Čcščenja in molitev naj se udeležujejo osobito o-troci. Zvečer naj se moli sv. rožni venec in molitev za mir, ki jo je sestavil sv. Oče. Nato skupna molitev litanij vseh svetnikov s prošnjami križevega tedna in s kolekto za mir. Slednjič blagoslov. Sv. Oče opominja vernike, naj porabijo to priliko, da prejmo sv. zakramente; zato podeljuje vsem, ki opravijo sv. spoved, gredo k sv. obhajilu ter se udeleže omenjenih pobožnosti, ali sploh enkrat ta dan nekoliko molijo pred sv. Rešnjim Telesom, popolni odpustek. Molitev sv. Očeta za mir se glasi: "Potrti v sled bojnih strahot, ki pretresajo ljudstva in države, se zatečemo, o Jezus, z največjim zaupanjem k Tvojemu Ijubeznipolnemti Srcu. Vzdihujoči te prosimo, o usmiljeni Bog, dokončaj to bridko polzkušnjo; hrepeneče pričakujemo, o knez miru, da nam čimpreje podeliš naš mir. Tvoje Srce je nekoč izlivalo ljubezen na ta svet, da bi izginila vsa nesloga in vladala le ljubezen med ljudmi. Ko si bival na zemlji, si imel naj-nežnejše sočutje za vse naše človeške .potrebe. O, naj se torej tvoje Srce usmili tudi v tej za nas tako težki, s strahom in sovraštvom prepojeni uri! Usmili se vseh mater, ki trepečejo skrbi za svoje sinove; usmili se vseh družin, ki pogrešajo gospodarjev; u-smili se uboge Evrope, ki jo tlači tako huda poizkušnja! Navdahni vladarje in ljudstva z mislijo miru, dokončaj krvave boje narodov, priženi ljudi, da se. spravijo in si dajo poljub miru, saj jih je pobratila cena tvoje krvi. In kakor si ne- V dunajski Uraniji je imel p. Galen, O. S. B., predavanje pod zgorajšnjiin naslovom. Med krepostmi, katerih nas je naučila vojska, je predavatelj pov-darjal zlasti poslušnost in javno nravnost. Pripomnil je, da je glede javne nravnosti ravno v sedanjem času treba še mnogo storiti. Omenil je, da se je zadnje dni mislilo na sestanek, kjer bi protestirali proti nočnemu življenju za časa vojne. Kolikor mi je znano, je dal idejo za to p. Abel, ki je v svojih pridigah o Vseh svetih povzel krepko besedo proti gotovim vodilnim krogom na katoliškem Dunaju, ki so zdaj šele razmnožili nočno življenje pod to človekoljubno pretvezo, da morajo gospodje častniki vendar imeti kako zabavo, dočim je ob istem času nemški cesar Viljem, protestant, prepovedal vsako nočno življenje. Celo pariške nevestice je država preselila v skupen tabor na južno Francosko! Predavatelj' p. Galen je rekel, da bi taka protestna skupščina ne bila potrebna, ker upa, da ima v sedanjih resnih časih že vsakdo toliko sile premagovati samega sebe in toliko čuta za.takt, da more omej-iti želje po zabavi, da ne bo cele noči prebil pri hrupnih zabavah, med tem ko tam zunaj njegovi bojevniki v snežnih viharjih in mokroti, ob prhu-tanju kril smrti branijo marke države, ,da bi njega varovali. Jako dvomim, da bi se dajiašnji egoistično-materialni človek"mogoJ iz uživanja, razveselje-vanja, ki ravno ob dotičnem trenotku njegovemu telesu tako dobro de, mogel v istem času dvigniti k idealizmu duha in si pri misli ljubezni in trpljenja kaj odreči. Dvomim in ne morem soglašati. Da se to preprečuje treba preprečiti priložnost, zapreti; lokal. Treba je glasu proti temu. Predavatelj je dalje omenil,: da je vojna zboljšala današnja gledališča in odpravila pretirani luksus, "življenje čez razmere". Vojna hoče jekleiie značaje, zato se treba odpovedatij uživanju in zabavi. Vojna nam je dala malo zmago nad nami samimi. Ven iz nizkega egoizma in materijaljzma k idealizmu dejanja! Ali ne kaži vojna, kam peljeta "Habsucht in Sdbsjlsucht'? Materijalizem je zasedel prestol sveta, da bi ga vrgel v plamene. Alifni tudi socialno vprašanje zanetilo rav$o tako zlo, socialni boj, ki se lahko z tilemen-tarno silo vname in provzroči vojno vseh proti vsem? Ali ni ta ihorilna vojna tudi vzgojitelj ljubezni?; In to bo morda naša največja socialna pridobitev. Upamo, da mesto materija-lizma večni, zlati idealizem dejanja, narode spravljiva ljubezen dvigne svoj vladarski prestol. GOSPODARSKI NAPREDEK SIBIRIJE. i Slovenci imamo več napak; ena iz med teh napak je tudi ta, da druge slovanske narode, zlasti severne Slovane, radi gledamo skozi nemška očala. In kar nam oznanjujejo nemški listi in pišejo nemške knjige, tisto poberemo in verjamemo kot gotovo resniia Zato bi bilo želeti, da bi vesti o drugih Slovanih vsaj naši prvi listi zajemali iz prvotnega vira, to je iz publikacij dotičnih slovanskih narodov samih. Nemci so do Slovanov vedno pristranski in malokedaj poročajo čisto objektivno resnico. Spominjam se še iz gimnazijskih let, ko nam je profesor razlagal zemljepis Sibirije. Seveda je dotični mož zajemal iz pristnih nemških virov. Dolgo časa sem si predstavljal Sibirijo kot neizmerno sneženo planjavo, kjer živijo bedno življenje ruski izgnanci. In v našem priprostem ljudstvu je še dandanes ukoreninjeno to mnenje. Pod imenom Sibirija si predstavlja nekaj strašnega in groznega. Toda Sibirija — Rusi ji pravijo Si-)ir — je dandanes, odkar jo veže železnica z izobraženim svetom, čisto drugačna kot so liani jo Nemci slikali še pred nedavnim časom. Res je, da so Rusi tja pošiljali hudodelnike in politične grešnike in jih še dandanes pošiljajo. Radi tega pa bi še ne bilo treba te dežele tako črno slikati. Francozi tudi pošiljajo svoje hudodelnike v južnoamerikansko Gvajano, koder gospodari malarija in rmena mrzlica. Tega pa, kolikor se spominjat^, nam gospodje profesorji niso nič tako črno slikali. Sibirija je dežela velike bodočnosti in neizmernega bogastva. I>o prave veljave bo prišla še le sedaj, ko jo prereza železnica od Čeljabiiiska na ev-ropejski meji do Vladivostoka ob japonskem morju. In delali sc> to železnico od leta 1891 do leta 1904; dolžina njene proge znaša 6485 kilometrov. Zdaj delajo več stranskih prog, izmed katerih je najvažnejša amurska železnica na levem bregu reke. Amur Ta-le proga še ni.dodelana radi silnih terenskih težkoč, če prav je bito v načrtu, da mora biti gotova do iešeni leta 1912. Zidajo Rusi anuu m» železnico radi tega, ker se jim v Slučaju kakega konflikta s Kitajsko ali Japonsko ne zdi varen opi del sibirske železnice, ki pelje po Kitajskem Ozemlju skozi Mandžurijo. Vseh delavcev pri sibirski železnici je bilo nad 70,000 in okrog 30,000 konj, ki so privažali in odvažali potrebne reči. Dolgost železnih mostov pri železnici znaša 9 verst, lesenih mostov je pa 34 verst. Ena versta je 1 kilometer 68 metrov. Vsak teden vozijo poleg lokalnih osebjih in tovornih vlakov iz Pe-trograda v Vladivostok trije ekspres-ni vlaki, kateri so opremljeni z najmodernejšim komfortom. Vožnja z eks-presnim vlakom iz Petrograda v Vladivostok traja l2l/2 dni. Uradništvo pri železnici govori samo ruski. To so nemški listi kot posebnost naglašali takrat, ko se je železnica otvorila. Železnica pelje večinoma skozi same od Rusov naseljene pokrajine, skozi ruska mesta in vasi. Vseh prebivalcev v Sibiriji je zdaj okrog devet milijonov. Dobro 81 od-stot. izmed teh je tam rojenih ali pa priseljenih Rusov. Izseljevanje iz ev-ropejske Rusije vedno bolj narašča in gotovo ne bo dolgo trpelo, da se bo rusko prebivalstvo v Sibiriji podvojilo. Zato ni čudno, če uradništvo pri železnici govori le ruski, — saj prebivalstvo vseh drugih narekov v Sibiriji šteje komaj en milijon duš. Za poljedelstvo in živinorejo pride v poštev posebno južna Sibirija, kjer ' je zelo rodovitna zemlja. Tu se pridelajo velike množine pšenice, rži in ovsa ter se redi na milijone konj, goved ovac. Vse to se zdaj z železnico lahko spravi na svetovni trg. Sibirsko žito in maslo ima že zdaj dobro ime. Produkcija se bo vedno zviševala, ker bo prebivalstvo naraščalo ter se bo vedno več zemlje obdelovalo. Že zdaj pridela Rusija na leto eno četrtino pšenice, več kot polovico rži, tretjino ječmena in četrtino ovsa vse svetovne žetve. Koliko več bo še pridelala, ko se bodo širne planjave južnosibir»ke izpremenile v žitna polja! Pred vserii pa Sibirija pride v poštev kot bogata zakladnica raznih rudnin, kovin in dragih kamnov. Tu se koplje zlato, srebro, svinec, baker, razne železne rude, premog itd. Seveda se do zdaj še ni delalo v velikem obsegu radi nedostajanja prometnih sred stev. Za naprej pa bo rudokopstvo gotovo zelo napredovalo in razvila se bo velika industrija. Sibirske vode so" bogate raznih rib, katere se prodajajo na vse strani. Tudi precej soli se dobiva deloma iz zemlje, deloma iz slanih jezer. Prebivalstvo v zadnjem času hitro narašča, — ker se izseljuje iz evropej-ske Rusije. Od leta 1896—1909 se jih je izselilo v južno Sibirijo med Ural in Bajkalsko jezero 3,186,934. V kirgiški stepi, kjer so pred par desetletji pasli še sami nomadski Kirgizi svoje črede, se dandanes nahaja na stotine ruskih vasij; tu se vzdigujejo mesta, katera še niso zaznamovana na nobenem zemljevidu. Sploh bo v teh krajih v nekaterih desetletjih nastala nova Rusija, katera bo v blagostanju prekašala svojo — evropejsko mater. V manjšem številu se izseljujejo Rusi v vzhodno in srednjo Azijo. Vendar pa tudi tukaj rastejo vasi in mesta, glaseča se na imena slavnih mož, ki so umrli pred nedavnim časom. Glavno mesto "ferganske oblasti", najbolj obljudenega okraja v srednji Aziji, je Skobelev, imenovano po onem slavnem junaku, ki se je tako odlikoval pred Plevno. V "semirjenenskej (se-mirečenskej) oblasti" je mesto Prže-valsk, imenovano po najslavnejšem ruskem geografu. Tudi v srednji in zhodnji Aziji se Rusija gospodarsko že močno razvija. Z železnicami in dobrimi cestami je prišlo vse življenje v nov tir. V srednji Aziji prospeva sviloreja, tobak, vinarstvo, sadjereja, posebno prihodnjost pa ima pridelovanje bombaža, Jcaterega se vedno več prideluje. Mnogi'kraji, ki so bili prej podobni puščavi, so postali rodovitni po umetnem namakanju z vodo. Tako se prerajajo nekdanje puščave rodovitna polj^, divje stepe v žito-nosne njive, in v krajih, kjer so nekdaj gospodarili volkovi in druge zverine, se vzdigujejo lepa mesta in vasi. Res je, da bo velik del severne Sibirije tudi za naprej ostal za poljedelstvo neploden, vendar Sibirija je popolnoma iz- CASH, a / ^0UP0M Zveza Katoliških Slovenca I' 'IV AMERTKTE (Slovenian Catholic L.eaoui Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Clevel»» Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Jo» Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Jo'i(1 Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Cerne. II u i ** Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Sloven«'' Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. gtibila svojo grozoto, ko se je odprla svetovnemu prometu. Drugi narodi dosti pišejo o gospodarski povzdigi te severne dežele; zato sem tudi jaz ljubim Slovencem napisal te vrstice, da ne bodo več mislili, da sta v Sibiriji le sneg in led. italijansko podnebje bo jako ' vplivalo na živce politikoy. Italijansko mnenje o koncu vojne. Rimski dopisnik lista "A Nap" pri-občuje sledeče mnenje uglednega lar škegadiplomata: Sedaj je jasno, da sta v Italiji dve stranki; manjša, nacionalisti, mislijo, da se bo svetovna vojska zaplela še v nove boje; večja stranka pa sodi, da stojijo posledice svetovne vojne že jasno pred očmi in da je mir bližje, kakor si mislimo. Sedaj se gre samo za to, .kdo bo v odločilnem času imel odločilno besedo. Gotova stvar je, da je Angleška s svojo željo po dolgotrajni vojni popolnoma osamljena. Dolgotrajna vojna bi tudi uničila Fran cosko in Rusijo in četudi je uničenje Rusije skrito v tajnem angleškem na-•rtu, bi Anglija vendar ne dopustila iničenja Francoske. Londonski di-plomatični krogi so mnenja,—naglaša se to tudi po časopisju — da bo v aprilu konec vojne. Na Francoskem so zavezniki začeli s silnejšimi napadi samo pod pritiskom javnega mnenja. Tudi na Francoskem se tolažijo z do-'očenim rokom: april. Pa tudi nevtralne države nočejo več vojske. Na Portugalskem je izrekel senat vladi nezaupnico, in ravnotako je na Japonskem parlamentarna večina porazila vlado. Nočem prorokovati, pa vendar mislim, da bodo v začetku marca prevzeli diplomati vlogo orožja. Ta stvar bo še bolj burna, morda še bolj kakor z orožjem. Italija bo imela zadovoljstvo, da bo mir sklenjen na njenem ozemlju, najbrže v Rimu, in blago vit* v' Veliki knez Nikolaj Nikolaji "Voss. Ztg." objavlja pismo »' podnarednika, ki služi v nekem branskem polku na vzhodnem —Piše: Priznati se mora, Rusi »e ljajo slabo, njih artiljerija je celo izvrstna, osobito v op^ službi. Sploh ne smete raznih nih sodb o ruskih vojakih sm^ra" splošne, ker je med njimi velik" ličnosti. Res, med velikanskimi žicami je tudi veliko manjv materijala, a splošno mi, ki smo, ; ski in ki vse sami doživimo, 1,1 ruskega vojaka ne smatramo bega; njih vodstvu, če tudi ne primere z našim, gre le posebna nost. Ne verujete, kako neo»® zaupa ruski vojak svojim vod'te Poslušati je treba le enkrat nje"' Navaden vojak smatra voditelja $ -kako višje bitje, ki mu skalovi'0; no zaupa in ga časti. To je drUŽ° , merje, kakor disciplina naših in njih spoštovanje do kakega ve generala. Drugače so ruski vOJ' gojeni in razmere so bolj Kar pišem, velja o višjih častn'*'' skovodjih, vse pa preblesti naJv.' veljnik veliki knez Nikolaj N'*0. Nanj gleda mužik, navad"1 ,jC lili' V1C. vojak, v njo ... , fronti in za njem, naravnost obožavajo ga- ' \ laj Nikolajevič, pravoverna m,a (|, pravi predstavitelj Romanjev, J gočni generalisimus z velikans j stavo, ki ga slušajo milijo"1' J se poosebuje vojaku in malenlU J ■ " " " maščevalec Njegoša« doma narodni junak, maščv-šitelj svete Rusije. Njegovo 1 zapisano na praporjih, ki J1"1 sočeri ne glede na smrt Union Coal & Transfer C< 516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago t*L 4311. NorthwW«**^ Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. , IPiite "Elk Brand" JPiVl0 ( Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenica®'^ ti \\ X V \ 4. % -v ■ A v- • *sW ^ ;t ••' -V - . - Plain-End k CIGARETTES " JO for 5 Cents Dva Cash kupona v vsakem zavoju VSE Z!RA kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete Cigareta, ki vas bo zadovoljila f Ugotovljena, da zadosti okusu Slovcnccv Poskusite eno in nikdar ne boste kadili drugih, ako želite cigareto bre* ustnika. 1, Naprodaj pri vselt prodajalcih. P. LORILLARD COMPANY New York City Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIII DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nor. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111 ODBOR: Predsednik........-......George Stonich, 813 N.ChicagoSt. Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepeo, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St. Jgg^ff Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Blaff St. NADZORNIKI: Anton Sraj, Jr...............................U»N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215Summit si. Job. M.Grill................................1208 N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." Ta organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško podporo izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. vsaka slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker nasa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati. Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE pošljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-ah, kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. la obilni aplavz. Druga je igrala kot Milka, domača hči; njeno obnašanje in mili glas, vse to se je nanašalo na dobro ubogljivo a vendar trmoglavo hčer, da je svojo ulogo, dasi prvič na odru, dobro izvršila, priča obilno ploskanje, kateremu ni bilo ne konca ne kraja. Zatorej se vama v imenu društva Vit. sv. Jurija najprisrčnejše zahvalim! Zahvalim se pa tudi vsem ostalim igralcem, ki so vsi brez izjeme igrali v splošno zadovoljnost, da reči moram z uspehom in dovršeno umetnostjo. Upam, da se zopet po-kažete na odru in sicer kmalu. Zahvaliti se moram tudi rojaku Frank Smrtniku za umetno maskiranje igralcev, kakor tudi Slov. Nar. Čitalnici za blagohotno prepustitev stolov, kakor tudi društvu "Ljubljanica" za prepustitev kulis. Nadalje se moram zahvaliti tfc-di vsem udeležencem, ki so nas posedli s svojim obiskom, za tako vzorni red in mir, kakor tudi gospem Slana, Ogrin in Grčar, ki so nam preskrbele oziroma spekle. tako dobre špehovke". Zatorej prisrčna hvala vsem skupaj! Za odbor društva Vit. sv. Jurija Matija Ivanetič, tajnik, 1018 Sheridan Rd., N. Chicago, III. Sraštvene vesti.? •Miet, 111., 22. febr. - Naša nova organizacija D. S. D. lepo raste in napreduje. Imamo že skupno nad 500 °y- Torej nas je postavno zadostno število za inkorporacijo, katero si lmo kmalu izposlovati. Nase društvo št. 1, ima zdaj vsega skup do $1,000.00 gotovine v blagajni, je tudi vredno vpoštevanja z ozi-m na to, da pobiramo zdaj še le Ugl mesečni asesment. Društvi št. 2 in 3 sta že poslali zdrav >ske liste; št. 4 in 5 pa poročata, da 10 store vkratkem. doVi naŠC društvo št- Je odbor že zarf zdravnika in v nedeljo bo na seji za 7° poročaL D™^ teden se bo član Zdravni®ka preiskava- članov in 2 '.C ln s'cer bo preiskava vsak večer ted"' od 7. do 9. ure. Tekom enega Qna (6 večerov) bo zdravnik lahko pri - al VSe ude' Ako komu ne bo ročno priti zvečer, bo lahko šel k KaTkU P°dnevi' je • Se plačevanja in pristopa, . se vse postarem. Pristop je $1.00 "^sečnina 25c oziroma 75c za vse Oh .Prist°Pite z čc bi bila bIaSaina močn, Kei" pa je zdaj blagajna že kle a' zat° ne bo nikakih doklad, do- ^^ohodki stroške pokrijejo. prj or .ze'' pristopiti, naj se zglasi meni ali pa naj pride na sejo. 1} S jj pozdravom vsem i udom Jos. Klepec, tajnik. 12 rSvV°VENSKIH NASELBIN. ^Nadaljevanje z 2. strani.) mačka i vem k ° °g svoje gospodinje. Jaz "avs'tr er. .Sem to mal° omenil, da bom Psovk' patriot"! Ali vkljub tej me ijodnc p°rajtam nič. Saj vem, da Prezid C "Sodil kmalu novoizvoljeni žuPar C'kS!°venske republike, da sem VanCm r ' 011 l>iše v nekdaj spošto-8a. ^ 'stu. N. marsikaj budalaste-®tudentj n' čuda> taki "'"zšpricani ®'avčki C tSC! po navadi dobri umo-st''n, ki , °'lko vam rečem vsem titrate Stf 1,od'1' v gimnazije, pa se kor štud P° svetu' daste ka" ima__?nt' da polno glavo slame ^omisli, ,)oll>o glavo slame ima" Kil al j ^ koliko so vaši stariši za-ne8a dCn prisluženega in privarova-um! za VaS pomanjkljivi raz- sl>ada nj;!"" mi je znano po časopisih, Ti hočef lC Par glavic prav modrih, rodi Scdai vladati slovenski na-^rvi je reviz0r a, p' Ivan Hlatifik, bančni kar ste u °'.Bosi)' T- "i še dolgo, i151,1 ub°gega delavca širom "e Zl,esk'e "ai začnejo zbirati denaren usta,,,'" )lh požiljati v N. Y„ dase "detlov;,,, °V1, tak° r<-'koč neka banka, KeS'8ospa, "cda med bednimi. In nc8a L Hlatnik ni imel poprej no-ai? Ali Cga iniclla- Kaj pa šefe" jc sed^>2Cima? 0h- scveda" Kai cs 'cd na Kaj? Bančni revizor! priti še na . 28 njega. Ali on če o(1 h(|.rcJ' do vrhunca slave. Nam- LSta»ovljenCC po«tati prezident novo- ' le tak* OVenske republike! Do- ?,rezident'a • naprcj. vi študirajte za iUlik° bo,,392 bom P« za upornika. Wo i. n srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes." Vi pa tega ne storite, ker se le norčujete iz vsega božjega stvarstva. To ste že dosti pokazali, že sedaj z vašimi slikami v listu G. N. Mislite, da vi storite to vam v korist, pa se motite. Vi pišete, da naj si odstri-žemo vaše slike od zunanjega ministrstva Berchtolda, da si ga denemo V "mašne bukvice". Jaz vam povem, da tisti, ki hodi k sv. maši in ki ima maš-no knjižico, se je že vsak toliko izobrazil, da ve, kje se začne brati sv. maša. Vi sovražite našo trdno Avstrijo zato, ker je katoliška, ker ne postopa osorno proti sv. veri. Jaz dobro vem, da se vladarji ne držijo teh resnic, kar jih uči sv. vera. Vi bi radi videli, da bi postali Rusi, ali Srbi, da bi potem bila uničena sv. vera, kajti hočete biti pod poglavarjem ruskim papežem, pod Nikolajem pravoslavne-žern. Prišel sem že predaleč, mislim, da se bode že naveličal brati urednik in bo zavrgel moj dopis. Jaz trdno upam, da bode dobil naš novoizvoljeni prez. Slov. rep. I. Blatnik največjega polža, kadar bode jahal na vladarski prestol. Dobili bodete pa tudi za prestol kako gnilo kad, oziroma kak puhli štor tam doli v vaši ljubljeni Srbiji. Kaj pa za preproge, kje se bojo pa te dobile? Aha, že vem: dobil se bode kakšen strgan koc, s kojim je vaš prijatelj Srb ogrinjal buše. Zakaj pa bodo tako pomembe vredne stvari za novo republiko? Zato, ker ti možje se vedno jezijo zoper vladarske dragocenosti. Oh, srečni čas gre zdaj za nas. Zivio novoizvoljeni prezident I. B. Slovenske republike! Kaj pa, Fran-celj Sakserjev, ali bodeš ti kaj pri vladi? Seveda, da boš; gotovo te bode vzel novi prezident za finančnega mi nistra. Kajti takrat bode precej, denarja prešteti, ker se bode dobil za mleko in med; takrat se bode cedilo mleko in med, ko bodo nastopili ti novi vladarji. Za zunanjega ministra bode pa gotovo Jegerček, kajti ta se tudi precej trudi s svojim dopisom. Pa saj sedaj jih imajo že več na svojo roka: v 41. št. G. N. jih že navede celih 38 oseb skupaj. Preskrbeli so se pa že ti možje za napredek naroda, kajti imajo tudi ženske vmes. Ti možje se jako veliko jezijo, da ne da Avstrija šole. O, jaz pa prav dobro vem, da jih da. Zakaj pa moj oče m bil nikdar drugače za'vrati, kot kadar je bil radi otrok, ki nismo hodili v šo lo? In tudi vi dobro veste, da so bile še pretežke, da jih vi niste mogli do vršiti, sedaj se pa jezite nad avstrijsko vlado zato, ker vam ni šla lepa pšenica v klasje. Ko bi bili vi zmožni za teorijo, ali bi vi bili kaj boljši kot pa so ti sedaj? Nič in še stokrat slabši Pravite, da Slovencem ne da Avstrija nikakoršnega zaslužka. Jaz sem do bro prepričan, da ga da: moj bratranec ni Nemec, pa je za notarja v Metliki, in jaz bi vam še lahko več navedel, pa ne bom danes, pa še drugič kaj več. Sedaj pa rečem: ne boj se, vrli list A. S., ne boš še sam ostal, kakor mislijo tvoji nasprotniki! K -klepu mojega dopisa pa pozdravljam vse dobro misleče Slovence(ke) širom Amerike. Oglasite se s svojim dopisom. Glede lige pa jaz toliko rečem, da naj vsak sam pošilja denar v stari kraj, pa bode gotovo podpiral svoje domače. Drugič še kaj več. Neustrašeni za verp in narod Jakob Prestor ,0' kal<0r ,zm°žen voditi uporni- !>'1.ko slov,'', V prezidentstvo ali'repu-v'Cakl'iem , emu narodu. Težko jaz t^V^r- r*in rejitve bil, Se rešil f' Jaz sam scm zat0-C razmer " S'°venski narod teh sla- že i!-te vi nasi tem polom "ikdar nc> cw '"^ajo °p,li' ker imenujete mo- Cr°. naj y sv°iih srcih najlepšo Vj ^ avstrijsk^ - V' vero - zul>arie> ni |-atite vsi u Patriole d" 1 d" >«na A1 A- S' T 1>iic nam Priliwblje- W nA' S. vedn 8em prepričan, da blati, ■»ar**,, Ve,č pravih "tatelje/, stc bna,'lažO Sv PlSe Sc P°te" . vero. Dokler se bo- Se ?°ri|j Sv- eSU ničes,^r°.t.iw5v- veri, ne boste do-Kdor hoče živeti M iti Waukegan, 111., 21. febr. — Na pustno nedeljo 14. febr. je tukajšnje Sam. podp. društvo Vit. sv. Jurija uprizorilo na odru Matt. Slanove dvorane dve zanimivi igri "Kazen ne izostane" in "Ne kliči vraga" z velikim uspehom Prostorna dvorana je bila nabito polna slavnega občinstva, ki je pazno sledilo izvajanjem posameznih igralcev točko za točko, in reči moram, da je bilo res igrano z dovršeno umetnostjo, kar dela čast posameznim igralcem kakor tudi celemu društvu. Posebna čast in hvala #re gospodičnam Alojzij Leben in Margareti Svete, ki sta iz prijaznosti sodelovali pri igri "Ne kliči vraga", prva kot Polona, Levičarjeva žena; to vam je bil pravi tip staro-krajske žene, ohola, napol obrekljiva, a vendar ljubezniva, vse to je igrala komodno in neprisiljeno, za kar je že- SEfifšiii^i; S m a a^HSKKSfi SB \—----—n ^ ffi | FRANC. [ ss US I (Češki spisal Jan. Neruda.) Sfii y? NAZNANILO, (Nadaljevanje s 1. strani.) 'V Karpatih je položaj splošno ne-lzpremenjen. "Ob gorenjem Sanu so naskočile naše čete med včerajšnjimi boji neko u-trjeno višino ter ujele pet častnikov in 198 mož. "Severno od slemena Volovecza je podjel sovražnik pod zaščito snežnega viharja hud napad in poskušal, predre-ti naše linije. Toda bil je odbit s težkimi izgubami. Ujeli smo 300 mož. 'Južno od Dniestra so boji čimdalje hujši in obširnejši." Italija razgorčena. Rim, 24. febr. — Italijansko časo: pisje izraža razgorčenost nad neko navdihnjeno" izjavo v dunajskem Fremdenblattu", ki pravi, da italijanska vlada in ljudstvo ne želita iti v vojno, zato da se vlada izogiblje razpravi v parlamentu. "Giornale d' Italia" pojasnjuje izjavo neugodno in pravi, da "sta ljud stvO in vlada zedinjena in pripravljena in odločna za posredovanje. Kadar udarita, se avstrijske iluzije (omame) razpršijo. Italija hoče Trent in Trst. Vse politične stranke zahtevajo od vlade, da naj potom diplomatskih pogajanj ali pa z uporabo italijanske ar made in mornarice poskrbi za izpolnitev italijanskih želj. Nemčija je nujno priporočala Av-stro-Ogrski, naj odstopi Italiji njeno italijansko pokrajino Trento in kos Istrskega polutoka z namero, da obeliva Italijo nevtralno v sedanjem času in si zagotovi njeno naklonjenost za bodoče dni. Berlin v skrbeh. Berlin, 24. febr. — Nepričakovano izpremembo v mišljenju glede vedenja Italije je bilo opaziti v diplomatskih krogih zadnje dni. Političnemu položaju Italije pripisujejo sedaj mnogo več važnosti. RazJ logi za to izpremembo še niso jasni. Z zapadnega bojišča. Calais, Francija, 22. febr. — Nemški zeppelinovec je spustil deset bomb na to mesto davi zarana. Pet oseb je bi- lo usmrčenih in nekaj hiš poškodovanih. Pariz, 22. febr. — Uradno naznanilo vojnega ministrstva opisuje nocoj pridobitve po zaveznikih na mnogih točkah ob zapadni bojni fronti. Berlin, 22. febr. — Uradno naznanjajo, da so Nemci zavzeli nadaljnji okop vzhodno od Ypresa včeraj. Francozi beležijo uspehe. Pariz, 23. vfebr., čez London, 24. febr., 12:10 zj. — Nocoj izdano uradno vojno naznanilo pripoveduje o fran coskih uspehih v krajini Champagne. Na drugih točkah ob zapadni bojni fronti je bilo malo delavnosti. Popoldansko naznanilo poroča bom-bardovanje Reimsa po Nemcih, v katerem je bilo dvajset civilistov usmrčenih in mnogo hiš razdejanih. Zatrjuje se, da so nemški topničarji streljali na ostanke mestne katedrale. t Še danes mi je v živem spominu go-slar Franc in gotovo tudi marsikomu drugemu iz Male Strani. Kakor človek ne pozabi lahko dobre karikature, tako se mi je vtisnila v spomin tudi njegova prikazen —- prepričan sem, da mi tega Franc ne zameri. Če je čitatelj že videl naslovno sliko angleškega "Puncha", potem je odveč vsak popis. Isti obraz in iste ostro začrtane poteze. Toda Franc je bil majhen, zelo majhen. Njegov rdeči nosek je bil tanek in prozoren, usta so kazala utrujenost mesto zaničevanja, in iz modrega očesa mu ni bliščal dovtip, pač pa se mu je čitala v očeh prošnja — pretresujoča prošnja, ki še je nisem videl, nikoli v trudnem, starem očesu. Na sivi glavi mu je balancirala zelena, ponošena kapica, kakor jo vidimo danes samo še pri najmanjših otrokih na vasi. Stari, zglodani, zeleni frak z obribanim. žametastim ovratnikom je imel potrte bakrene gumbe. Hlače so bile tanke, posebno na kolenih so zelo trpele. In k vsemu temu uboštvu se je pridružilo najhujše — Franc je imel grbo. Dasi je bila njegova prikazen posebna ,da čudna, se ga vendar mi otroci nismo upali nikoli zaničevati, nasprotno imeli smo neki strah pred njim. Franc je dihal na kratko in je pogosto kašljal. Če je korakal trudnega koraka navzgor proti svojemu stanovanju. je počival pri vsakem dvanajstem koraku, se naslonil ob zid ter se podpiral z rokami ob kolena. Tedaj smo naredili raje ovinek, da nam ni bilo treba iti mimo njega, in če me je poslala tupatam mati, da dam Francu krajcar, sem mu ga izročil s tresočo roko. Tudi odrasli so ga le redko dražili, le drvarji na ulici so klicali za njim: "Glej ga no, mi delamo kot živina, Franc pa prihaja že zopet iž gostilne!" Takrat je zahajal moj oče tupatam na vrček v gostilno "Glaubitz". Tam so se shajali posebno stari topničarji, njegovi nekdanji tovariši. Tje je vzel pogosto tudi mene. Z žemljo v roki sem sedel tiho kot miš ter poslušal dogodke, ki so si jih pripovedovali gotovo že čez dvajsetkrat. V sredi med razposajeno divjo družbo je igral na svoje obrabljene gosli pesmi, ki so si. jih želeli. Spominjam se še, kako me je ganil žalostni Franc ,s svojimi veselimi kosi do solz; zakaj, tega nisem še vedel. Gostilna je bila polna dima in praske. Naenkrat se je vzdignilo nekoliko najbolj" razposajenih ter dvignilo Franca s stolom vred na mizo. Splošno vriskanje je pozdravilo Franca, ki se je gugal na stolu sem-tertje. Toda on je vedel, kaj je njegova naloga. Zaigral je tuš ter zavri-skal. Njegov "juhu" je bil bolj' podoben bolestnemu vskriku kakor izrazu veselja. Toda ljudje ne opazijo takih malenkostnih razlik. "Ti si fant iz fare", je pripomnil med splošnim smehom drvar Strnad. "Pa naj pove kdo, če ne izgleda na mizi, kakor krajcarska zemlja na polici!" Zopet hrupen smeh v celi gostilni. Franc je zaigral zopet tuš ter zavri-skal. Toda grozen kašel je pretrgal njegov "juhu." "Le naprej! Saj bo skoraj konec! Kmalu bo ena vdova več... Povej nam no, kaj ti je padlo v glavo, da si ženil takega hrusta?" "Na —", odgovoril Franc ter zopet zakašljal, "sem pač mislil — če pride-ne ona — kar meni manjka — bova vendar končno dva cela človeka —" "Kolikokrat si bit od nje?" Toda kašelj ga jc tako mučil, da ni razumel vprašanja. "Kaj si rekel?" "Če nisi nikoli bit od nje?" Gosti dim, ki je bil v višini še gostejši, ni pripuščal Francu'govoriti tekoče. "Da — pogosto! Posebno v četrtek in petek, ko mi ne daste, ničvrednežji, nič več denarja. — Če nimam petindvajset grošov, ne smem domu. — Kadar imam manj, potem potrkam na vrata popolnoma tiho. — Ona že ve, kaj to pomeni in me pusti čakati celo uro. — Prihodnji dan dobim samo kruh in ker bi se žalostil pri suhem kruhu, mi namaže — hrbet. — Če pa SLUŽBENIM potom >e na tem mestu naznanja, da je odbor D. S. D. dane* sprejel novoustanovljeno Podružnico v Bradley, 111., katera bodi z.iana pod imenom: Društvo sv. Družine, štev. 4, D. S. D. (Holy Family Society, Branch No. 4, H. F. S.) BRADLEY, ILLINOIS Podružnico štev. 4, D. S. D., najiskrenejše pozdravljamo in ji želimo obilo sreče, bratske sloge in ljubezni, zadovoljstva in božjega blagoslova, ter kličemo: Živi, rasti, cveti in se množi Slavno Društvo »v. Družine, It. 4, D. S. D. v Bradley, Illinois po našem geslu: "Vse za vero, dom in narod." DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ▼ Zjed. državah Sev. Amerike. Joliet, lil. 25, feb. 1915 JOS. KLEPEC, tajnik. Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem javljamo vsem svojim znancem, prijateljem in sorodnikom, da nam je nemila smrt ugrabila ljubljeno hčerko ALOJZIJO STERNIŠA, ki je v Gospodu zaspala v nedeljo 21. t. m. v starosti 5 let, 8 mesecev in 5 dni. Vsem, ki so nas ob tej priliki tola žili in nam izrazili svoje sočutje, ki so nas posetili in darovali vence, ter se udeležili pogreba, bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala, posebno pa botrom g. Antonu Kocjančič in soprogi. Joliet, 111., 24. feWuarja 1914. Žalujoči ostali: LOUS STERNIŠA, AGNES STERNIŠA, stariši imam petindvajset grošev ali celo več, potem trkam s peto in proklinjam, dokler mi ne odpre. In drugi dan pride na mizo svinjsko s cmoki in zeljem. — Juhu!— Hotel je zaigrati, toda močen bolesten kašelj, ki se je slišal tako čudno med razposajenim smehom, ga je pograbil s tako silo, da so mu roke onemogle, in da so mu padle gosli na tla. In ko bi ne priskočil Strnad, bi sledil I-Vanc svojemu instrumentu. "Slabo mu je — gostilničar, požirek boravičke! In shranite mu njegove potrte gosli... Ti pa idi domov, Franc, potrkaj s peto in se dobro prespi!" S težkim korakom je šel Franc proti durim. In zunaj ga je pretresel mrzel zimski zrak. Postal je nekoliko ter govoril sam s seboj: "...In vedno se mi je zdelo, kakor bi me le vleklo nekaj domov..." Snežilo je tako močno, kakor bi se hoteli vleči vsi oblaki na zemljo, divji veter pa je piskal okoli oglov ter prenašal sneg. Globoko upognjen, roke na kolenih, se je premikal Franc počas inaprej. Ni si upal, ločiti se od zida. Kajti bal se je viharja, ki je divjal na Miklavževem trgu ter prenašal cele oblake snega, kajti ni bil mnogo težji in močnejši, kakor kaka majhna snežinka. Toda nič ni pomagalo. "Vedno se mi dozdeva, kakor bi me klicalo nekaj domov... Bo pač trebalo korajžno naprej..." Te besede so mu dale poguma in zavil je naravnost čez trg. Veter pa je zapihal z vso močjo proti njemu in mu vel sneg v obraz. Zmanjkalo mu je zraka, tipal je okoli sebe, kje bi bila kaka podpora — zopet močen sunek — in kakor lahko peresce je padel nesrečnež na zemljo. Trajalo je precej časa, predno se je zopet dvignil na noge. "...Moram — moram domov... u-mrl bi od strahu tukaj," je govoril sam k sebi, da bi zopet dobil pogum. _Dolgo, dolgo je korakal Franc po Prokopovi ulici navzgor. Počival je skoraj pri vsaki hiši, ob vsakem oglu. Končno je le dospel do svojega stanovanja. Imel je komaj toliko moči, da je zmajal s kljuko. Noga mu je i 1-poddrsnila in obležal je nezavesten v snegu. Nekoliko trenutkov je bilo tiho. Nato so se oglasili koraki in duri so se odprle. Močna, velika ženska se je pojavila na pragu. "Moj Bog!... Moj ubogi Franc — kaj pa ti le jc?" Naglo je priskočila ter dvignila mo-žička, kot bi bil dete. "Kako je z Miciko?" "Dobro — dobro!" mu je odgovorila ter ga nesla na rokah v sobo. "Samo tiho — ona se ne sme prestrašiti," je šepetal Franc pred durmi svojega stanovanja. Žena ga je posadila, ne da bi izpre-govorila besedo, na stol. "Ali dobro spi?" I11 Franc je zadržal z vso silo kašelj. "Da, da, prav dobro spi!"' Žena je odgovorila s tihim, tresočim glasom ter pokleknila ob slamnici na tleh. ' Majhna svetilnica je metala medle žarke na revno posteljo, kjer je ležala lOletna deklica. Oglenočrni lasje v neredu, kakor je to navadno pri osebah, ki morajo dolgo ležati, so obsen-čevali ozko, suho obličje, ki je bilo izmučeno kakor od sušice. Oči so bile zaprte, roke pa sklenjene, kakor v molitvi. "Kako je z otrokom? Vedno me je gnalo domov... Hitel sem, kolikor sem mogel... Ali ne zgleda sirota kakor angelj? Nehaj jokati, stara, saj sem prinesel denar za zdravilo." "Ta ne potrebuje nobenega zdravila več!" Žena se ni mogla več vzdržati sol* ter se je vrgla na deklico. "Mrtva?!" Franc se je dvignil z groznim krikom ter padel na zemljo. Kakor bi se hotel prepričati sam o grozni resnici, je stopil korak bližje, toda zopet je padel brezzavesten na zemljo. Prihodnjega dne smo se podali otroci proti Francovemu stanovanju. Povedali so nam, da leži na parah. Bali smo se sicer, toda šli smo pa vendar-le k njemu. Soba je bila polna radovednežev, pa tudi takih, ki so imeli sočutje do uboge žene. Zraven nje je stal .drvar Strnad..Nekaj časa je zrl nepremično na obe trupli, ki sta ležali skupaj. "Ali ne leži tukaj kakor žemlja v polici!" je spravil jedva iz sebe. "Ne preostaja mi nič drugega, kakor da vzamem oba otroka na roke in ju po-nesem ob enem —" Glasu mu je zmanjkalo, obrnil se je v stran in si pobrisal solze iz obličja. ...Bledi angeljček je klical trdnega Franca, dalje in dalje... klical ga je k sebi. Križi in težave .vojnega življenja. Črnovojnik Fran Pustišek iz Kozjega piše svojim domačim dne 5. januarja 1915: Ljubi brat in mama! Prejmite lepe pozdrave od mene in mojih tova-šev. Zopet Vam po vrsti napišem svoje doživljaje na bojnem polju. 31. decembra smo vojaki dobili po ena škatljo božičnih darov. Bog plačaj vsem darovalcem! Kar ste mi od doma poslali, še vedno nisem dobil; pravijo, da je v Budimpešti 8000 naših zavojev. — Božične praznike sem žalostno obhajal. Na sveto noč sem vozil vso noč do 4. ure zjutraj, blato nam je segalo do kolen. Potem smo pot nadaljevali v blatu,, snegu in dežju. Prenočevali smo s konji vred pod milim nebom — sredi blata in snega. Kuril* smo si, da bi se ogreli in posušili obleko, ki je bila do niti vsa premočena. Na Janezovo smo šli naprej in prišli v mesto, ki so ga bili Rusi oplenili. Tukaj smo se s konji vred nastanili v prodajalnah, krčmah in sobah. Manjkalo tudi ni tistih živalic, ki "kjer či-čajo, tam papajo". Drugi živali tod ni skoro nič, a teh pa preobilo. Žalostno je pogledati te kraje, ki so vsi oplenje-ni, požgani in opustošeni. Kdo ve, kdaj bo konec te strašne vojne. Bog in Marija pomagajta nam, da bi mogli kaj kmalu streti moč krutega so-vraga. Naš hrabri pogum naj velja do zadnjega zdihljeja: Vse za vero, dom, cesarja! Učenjakova beseda. Prof. Duclaux, Pasteurjev naslednik in ravnatelj njegovih laboratorijev v Parizu, je rekel, da po temeljitih poskusih lahko odločno trdi, da je vino zelo koristna pijača, ne le vsled alkohola, ki ga vsebuje, temveč tudi radi njegovih mnogih redilnih primesi. Iz teh razlogov je bilo vino izbrano za temelj dobro znanega pripravka, ki se imenuje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vino osebno izbira tvorničar in je najboljši pridelek californijski. S tem vinom so zdravilna zelišča dokazane vrednosti spojena v prav dobro •zdravilo za navadne bolezni želodca in drobja, zlasti pri za-pečenosti in njenih zapletljajih, pri želodčnem kataru in izgubi slasti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333-H39 S. Ashland ave., Chicago. * * * Okorelost vratu olajšate s Triner's Linimentom Bolečine v mišicah navadno brž prežene to zdravilo. Cena Triner's Linimentu 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.'- - Adv. Pisanice in piruhe za Velikonoč pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike kaj radi svojim dragim v staro domovino in to v GOTOVEM DENARJU. Zlasti pa to storimo letos skoro vsi brez izjeme, ker vemo, da menda nikdar prej niso tam naših daril tako nujno potrebovali in tako hvaležno sprejeli kakor letos. Pritrgajmo si VSAJ EN DOLAR, TER GA POŠLJIMO SVOJIM DRAGIM V BEDNI STARI DOMOVINI NA ALTAR. To Vam pa najsigurneje, najhitreje in najceneje ter po pravi dnevni ceni izvrši naša stara, solidna in zanesljiva tvrdka Amerikanski Slovenec JOLIET, ILLINOIS VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Reference: Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, 111., Joliet National Bank, Joliet, 111., Commercial Trust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, 111., Joliet Trust & Savings Bank. MS I l\ I = R K K S R i R K K Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Ce boš kupoval od nas, ti bomo t* lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakor*^ nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki C1 trdi les, lath, cederne stebra, šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines j blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, o«1**1.!J pri nas in oglej si našo zalogo! M*" j bomo zadovoljili in ti prihranili d"* W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na TO^j DES PLAINES IN CLINTON Si* j Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEV1H ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Samo eno se je dečku zdelo gotovo, namreč da se leva vedno bolj bližata. Tudi Kali je opazil, da obkrožata tabor in ga obdajata v vedno manjšem krogu in ker ju blesk odvrača od napada] izražata z rjovenjem svojo nezadovoljnost in strah. Očividno je bil pa tudi on mnenja, da grozi nevarnost samo konjem, kajti raztegnil je prste in rekel: "Leva ubiti enega, ubiti dva — ne vse, ne vse!" "Dodaj na ogenj!" ponovil je Stanko. Bušil je novi bolj živi ogenj; rjovenje je naglo prenehalo. Toda Kali je dvignil glavo in pričel gledati kvišku, ter poslušati. "Kaj pa je tam?" vprašal je Stanko. - "Dež!" rekel je zamorec. Nato je Stanko pričel poslušati. Debele veje drevesa so zaslanjale šotor in celo zeribo, tako da na zemljo ni padla še nobena kaplja, toda v višini je bilo slišati- prasketanje listja. Ker ni nobena sapica ganila soparnega zraka. si je bilo lahko misliti, da je to dež, ki začenja šumeti v goščavi. Šumenje je naraščalo z vsakim tre-notkom in čez nekaj časa sta otroka zagledala kaplje, ki so padale z listja, pri blesku ognja podobne velikim rožnatim biserom. Kot je napovedal Kali, se je začel naliv. Prasketanje se je izpremenilo v šumenje. Padalo je vedno več kapelj, slednjič so pa začeli pronikati skozi goščavo celi curki vode. Ognjišče je potemnelo. Zaman je metal Kali cela naročja goriva. Na vrhu so se "mokre veje samo kadile, spodaj je pa sikalo oglje in plamen je včasih nekoliko narastel, pa spet pojemal. "Ako naliv pogasi ogenj, nas bo branila še zeriba," rekel je Stanko, da bi pomiril Nelko. Potem je peljal deklico pod šotor in jo ogrnil s pledom, sam pa je šel naglo ven, ker se je kratico pretrgano rjovenje odzvalo na novo. Sedaj se je razlegalo že znatno bližje in iz njega je zvenela nekaka radost. Naliv je naraščal vsak trenotek. Dež je šumel po_ trdem listju nabaku in pljuskal. Ako bi ognjišče ne bilo pod zaščito debelih vej, bi bilo takoj ugasnilo, tako se je pa dvigal nad njim zlasti dim, sredi katerega so se zabli-ščali včasih ozki. modrikasti plamen-čki. Kali je mislil, da je že izgubljeno in ni dokladal več suhljadi. Mesto tega je vrgel vrv na drevo in se začel z njeno pomočjo vzpenjati vedno višje po deblu. "Kaj delaš?" vprašal je Stanko. "Kali splezati ha drevo." "Zakaj?" zakričal je deček, katerega je razjezila zamorčeva sebičnost. Jasen, pretresljiv blisk je razgrnil temo, Kalijev odgovor je pa pridušil nagel grom, ki je pretresel nebo in pustinjo. Obenem se je dvignil vihar, tresel veje drevesa, razmetal v hipu ognjišče, raznesel še žareče oglje, ki je bilo pod pepelom, in ga obenem s snopjem isker razmetal po stepni travi. Neprodirna tema je naenkrat zavila taborišče. Strašna južna nevihta je pričela razsajati na zemlji in pod nebom. Grom je sledil gromu, blisk blisku. Krvavi vijugasti treski so prodirali nebo, temno kot žalobni pajčolan. Na bližnjih skalah se je prikazala čudna modra krogla, ki se je nekaj časa trkljala po soteski, potem pa bušila z slepečo lučjo in počila's tako strašnim bučanjem, da se je zdelo, da se skale razsipljejo v prah. Potem je nastala spet tema. Stankp se je zbal za Nelko in je šel tipaje pred sabo v šotor. Ker je bil šotor zaslonjen od kupa termitov in od velikega debla, je še stal, toda prvi silni sunek viharja bi zamogel potrgati tfrvi in ga zanesti bogve kam. Vihar je pa zdaj pojemal, zdaj spet vzrastel z besno silo in prinašal cele valove dežja in cele. oblake listja in vej, na-lomlj W" REVMATEMU SLABOSTIH T PLjUdNH IN FRS®.00^ HRAZENJU • i!™™« WCTjU 0FR3« "B*® PREHLAJBUU BOLESTIH. l^T BOLESTIH ' O®" HROMOtSTI BOLESTI t KOLKU BOLESTIH < 4ENKH NEVRALCIJl PROTINU OTRPUSTI K&C SLABOTNE« KRIŽU KUČEM KASUU jfiff ^^ItH! KPS S Bžsl B^l J* WJP 4 wlilB TRINER'S ^ ELIXIr ^^ BITTER-WINE1 trinerovo Horke vino _ .. .............. ^»kv.d byJOSKPH TRINER S.AsM»nd Ave. V^^H^CACOJiJ^^,^ Varčevanje. njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka j Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijoj dar je ztubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudl' in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja tele-Varčujte a svojim zdravjem bolj kotj^. denarjem. Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočam0 Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenin j in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaJi" ZABASANOSTI, OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, KRČEV ŽELODČNEGA KATARA, • se ga i in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa j,rc2( oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje c e jejtlje. \ motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno m V VSEH LEKARNAH CENA > ■ > Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše maz'° Cei»sj šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebova 25c in SOc, po pošti 35 in 60c. JOSEPH TRINER, . ^IZDELOVATELJ. —" 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, mWMm AMERIKANSKI SLOVENEC, 26. FEBRUARJA 1915. ■^»JBJfiJIi fflKSKSKSWHi««!« HUB « Mi M« » » - m : Učite svojo deco slovensko !i moliti in citati Snmo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadai-ju ženskih in moških las. kakor tudi za rast moških-brk in brade; za revmatizem kostibolj aH trganje v nogah, robati in križu, z:i rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga, od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki j« prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar va» poSljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. »z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje katekizem KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja lopm ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E K North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Baafca. t. Pišite ponj na: K ffi * Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois « SKBiffiKKffiHiBiBiSifiSaSiSliSili® N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna » a 5 Edini in dolgoletni slovenski in polski JBL pogrebni zavod in konjušnica. Kočije Jttfilk'11 ambulanci pripravljeni ponoči in jy^^^TTpti podnevi. Najboljša postrežba za kr-IfcQdt^l ^C^^TlBp^ggnSr jj »te, ž.nitve In pogreb«. Najlepše Ico- ^ene ?merne> ~~ Ženske slučaje soproga, ki je izkušena v ...... s* stroki _ Tei So Chicago 249. "W". WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Kockdala. VSI DOBRO DOSLII W. O. MOONET? PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., JolM Ko imate kaj opraviti a sodaij« oglasite se uri meni Farme y Wiscotisinu I>0MACA naravna ohiska vina ^oi1 Delaware, Catawaba, I we s, i Conkord prodaja ilpk t; f ta JbsSrr t ^ vJ S1 [J ^__1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino: 6 gal...........* 5 50 Catawba belo vino: Sod, 6 gal.............$ 7.00 ^•lOgal....... 800 Sod, 10 gal............ 11.00 Sod, 25 gal............24.00 50 gal...........3000 Sod, 50 gal...........42.50 Delaware belo vino, sod, 10 | Sod 50 gal on 0 v, $50.00 rri vseh teh cena)i -e Vo.mi ^'"orna naravna, kar jamčim, il^ Order. [alonor, $13.00. Sod 25 galonov, Davek že uračunan. Vina so po- Naročilu je pridejati denar ali --- Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve ia šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoie. M. PIKLOR prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illineie. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno hotel flajn1k 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE I}RUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. ljudska banka ^^^^^^^^ Vložite svoj delil® wRfnar M °^resti y MISITl ; 11 največjo in naj- ^MU{J j J lil močnejšo banko ^ Jolictu n r&ti illlicfi Postne Hranilnice j in Držare Illinois. ^,000 najboljših Ijndi t Jolietn ima tu vložen . denar. Pod vladno kontrolo. •J obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. bjrst National Bank SSfcfc^ PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 . SL\VNOZNANI SU)VENSKI POP Proti žeji • najbolje sredstvo. več ga i>i je& tembolj so ti priljnbi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. I %LO PI YO I v ___,_ I So naši domači čisti pridelki, koje I . izdeluje domafa tvrdka. »ta* Slovenic Bottling Co. L thi- 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John {irahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog ■ i TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILU R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT tN V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. C 106 Loughran Bldg. J / Oat« and Chicago St*. JOLIET 1 Pcscjuje ieiar na žemljica Insurance vseh vrat Surety Bonda. •team Bhly Agent. Both Phooea NO. tožila, da je vroče. Radi tega je Stanko, ko je zagledal pripraven prostor, zavil v sotesko, kjer je zahodna stena delala globoko senco. Tam je bilo bolj hladno in tudi voda, ki je po včerajšnjem nalivu še ostala v globinah, jje bila še precej hladna. Nad glavami malih potnikov so letali neprenehoma od enega brega jarka na drugi ptiči s škrlatastimi glavami, modrimi prsi in rumenimi krili, torej je jel deček pripovedovati Nelki, kar je o njihovih navadah čital iz knjig. (Dalje prih.) Pfannenschmidt nekriv. Quincy, 111., 18. fAr. — Ray Pfannenschmidt je bil danes oproščen obtožbe, da je umoril gdč. Emo Kaem-pen v Princetonu, 111. Bržko je bil Pfannenschmidt oproščen, je bil takoj spet dejan v zapor pod obtožbo, da je umoril svojega očeta. Nova pravda se prične v ponedeljek. Skrb za brezdelne v New Yorku. New York, 18. febr. — Hoteli in re-stavranti v tem mestu so se dogovorili, da bodo prispevali živeža in o-skrbovali dnevne lunche za tisočere brezdelne ljudi, kakor je danes naznanil predsedpik McAneny iz odbora al-dermanov, ko se je prej posvetoval z zastopniki 200 hotelov in restavrantov. Prvi prispevki se izroče jutri. TTk^I 0HeT.le8on Lesni' Clinton in Desplaines Sta. Joliet | % 4 h h DENAR SE VLAGA NAJBOLJB IN NAJSIGURNEJE V 4, Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPEL U in nje podružnice v: Belavaru, Brodu | na S. Crkvenici, Delnicama, Djakorti, 1 Kraljeviči, Novem Vinodolu, Otijekn, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Sen j o. Delniška glavnica in pričuve L. K 16.250.000. I b Nasvete in navodila pošljemo zastonj . " s I v Geo. Svetlecichfc WSS»SWWSWW»MM !S PRVI SALUN M H ONKRAJ MOSTA M ffiffiffi »S S ffi Si »Hi Sina 1 Chicago Telephone 3861 U 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL 1 DOBRODOŠLI! Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, 1 JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, Aff NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOCNE ŽLEBOVE, Ur vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. | Chicago Phone 225. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svoje Mesnica Tel. 101 Joliet. HI Chi. Phone: Office iS«. Res. 3784 Uradne ure: 1 9—1» a. m. 1—S and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zoheadrarnlk Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4«S. JOLIET, :-: ILLINOIS. lUllllltilllllllUlIUlflllllllllltlllllHIfllltUllllllllllllllllllllilllllll mmmnnmmmml T *»»»qerman»**» I Loan & Savings Bank* MARTIN WBSTPHAL f tis N. Bluff Stre.t JOLIIT. ILL.^ jmm?mfmtmfrom| ■ Urada telefon Chicago 100 a Stanovanja telefon Chicago 8247 I JOSIP KLEPEC I JAVNI NOTAR ¥ f 1M6 N. Chicago St. JOLIET, ILL. O Joliet Steam Dye House I SnfaaeiMal Cleaners and Djren •TRAKA * CO. Offlee and Works, «U K4 Case Chicago Phone 4444, N. W. 48«. SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. (Nadaljevanje s 6. strani.) čena v suho obleko, toda izgledala je tako slabo in bledo, da se je Stanko zanjo zbal ter jo je prijel za roko, da ki se' prepričal, če nima mrzlice in jo vprašal: "Nelka, kaj ti je?" "Nič, Stanko samo zaspana sem silno." "Verjamem! Po taki noči! Roki, hvala Bogu, imaš hladni. Ah, kakšria je bila ta noč! Naravno je, da si za zaspana. Jaz sem tudi. Ali se ne čutiš slabo?" "Samo glava me nekoliko boli." Stanko ji je položil dlan na čelo. Glavica je bila hladna ravno tako kot roki, kar je bilo dokaz, da je silno izčrpana in oslabljena, torej je $eček vzdihnil in rekel: "Zaužiti moraš kaj toplega, potem se pa vlezi in boš spala do vereča. Danes je vsaj lep dan in ne bo tako, kot včeraj." Nelka je pa pogledala nanj s strahom. ""Pa vendar ne bomo tukaj prenočevali?" "Tukaj ne, ker tukaj lež objedeni konji; poiskali si bomo kakšno drugo drebo ali pojdemo pa v sotesko in bomo tam naredili zeribo, kakršne svet še ni videl. Spala boš mirno, kakor v Port-Saidu." Ona pa je vrgla ročici okrog njegovega vratu in ga začela prositi jokaje, da bi šli dalje, ker na tem strašnem prostoru ne bo mogla zapreti očesa in bo Kotovo zbolela. Tako ga je prosila in tako ponavljala vedno zroč mu v oči: "Kaj, Stanko, kajneda?", da ji jc slednjič obljubil. "Pojdemo po soteski," rekel je, "ker tam je senca. Samo obljubi mi, da mi poveš, ako ti upadejo sile ali postane slabo." "Ne bo slabo, ne bo slabo! Priveži me k sedlu in zaspala bom med potjo dobro." "Ne. Sedel bom na istega konja in te bom držal. Kali in Mea pojdeta pa na drugem, a osel bo nesel šotor." "Dobro! Dobro!" "Takoj po zajutreku se moraš nekoliko prespati. Pred poldnem itak ne moremo odriniti, ker je veliko dela. Moramo ujeti konje, zložiti šotor, drugače urediti vreče. ' Del reči pustimo, i ker sedaj imamo samo še dva konja, i To nam vzame nekaj ur, medtem se ( pa prespiš in okrepčaš. Danes bo vro- : čina, toda pod drevesom ne bo zmanj- s kalo sence." i "Kaj pa ti? Kaj pa Mea in Kali? : Meni je težko, da bom samo jaz spala, < vi se morate pa truditi." j "Saj bomo tudi mi dobili časa. Zame ne skrbi. V Port-Saidu za časa 1 skušenj večkrat nisem spal cele noči, česar niti moj oče ni vedel. Tovariši 1 tudi niso spali. Saj moški ni taka majhna muha, kakor ti. Niti ne veš, kako danes izgledaš; kakor iz stekla. Samo oči in kodri so te, obraza pa nimaš čisto nič." Govoril je šaljivo,-toda v duši se je bal, ker pri močnem dnevnem svitu je izgledal Nelkin obraz popolnoma bolan in postalo mu je jasno, da če poj-de tako dalje, revni otrok ne samo za-more, ampak naravnost mora umreti. Pri tej misli so mu zatrepetale noge, j kajti naenkrat je začutil, da ako bi ona 1 umrla, bi tudi on ne vedel niti čemu ] živeti, niti čemu se še vračati v Port- ( Said. 1 "Kaj pa naj bi potem delal?" po- 1 mislil je. 1 Trenotek se je obrnil od nje, da ne ] bi Nelka zapazila žalosti in strahu v | njegovih očeh, potem je pa stopil k ] rečem, ki so bile zložene pod dneve- , som, potegnil je proč plahto, pod katero se je nahajala škatlja z naboji, od- , prt jo je in začel nekaj iskati. 1 Tam je imel v majhni stekleničici zadnji prašek kinina, katerega je varo- . val k"ot oko v glavi za "hudo uro", to je za slučaj, da bi Nelka dobila mrzlico. Sedaj je bil pa skoraj prepričan, da mora po taki noči vsak trenotek nastopiti prvi napad, torej ga je sklenil prehiteti. Storil je to s težkim srcem, ker je mislil, kaj bo potem, in ako bi sc ne bil spomnil, da moškemu in načelniku karavane se ne spodobi jokati, bil bi se razjokal nad zadnjim praškom. Da bi prikril svoje ginjenje, naredil je jako strog obraz in rekel vrnivši sc deklici: "Nelka, vzemi ostanek kinina." Ona je pa vprašala: "Kaj pa če ti dobiš mrzlico?" "Tresla me bo. Vzemi, t! rečem." Vzela je brez vsakega upora, kajti od časa, ko je postreljal Sudance, se ga je nekoliko bala vkljub vsej skrblji-vosti, katero ji je skazoval, in dobroti, s katero jo je obdajal. Potem so se vsedli k zajutreku in po nočnem utru7 jenju jim je juha divjega ptiča dišala izborno. Nelka je zaspala takoj po o-krepčilu in spala nekaj ur. Stanko, Kali in Mea so medtem pripravili karavano, prinesli iz soteske šotorovo streho, osedljali konje, natovorili tudi osla in zakopali pod koreninami naba-ku reči, katerih niso mogli vzeti s sabo. Pri delu jih je silno mučil spanec, toda iz strahu, da ne bi zaspal, je dovolil Stanko sebi in njima samo, da so po vrsti nekoliko zadremali. Bila je morda druga ura, ko so odrinili dalje. Stanko jc držal pred sabo Nelko, Kali in Mea sta pa jahala na drugem konju. Takoj od začetka niso zajahali v strugo, ampak so šli med bregom in gozdom dalje. Mlada trava je v tej deževni noči jako zrastla, zemlja pod njo jc bila črna in je imela slpdnvp nffnia T.ahkr, ip Kiln nomnit-i da je ali Smain s svojim oddelkom šel todi, ali pa, da je požar, zagnan od daleč od vetra, letel po suhi travi.in ko je slednjič zadel na vlažni gozd, 'šinil v ne posebno široki plasti med njim in sotesko in divjal dalje. Stanko se je hotel prepričati, če se na tej poti ne najdejo kakšni sledovi Smainovega taborišča ali pa odtiski kopit, in z zado-voljnostjo se je prepričal, da ni videti nič posebnega. Kali, ki se je na take ; reči dobro razumel, je trdil odločno, 1 da je ogenj moral prignati veter in i da je od tega časa preteklo že najmanj kakšnih deset dni. "Iz tega se vidi," pripomnil je Stanko, "da je Smain s svojimi Mahdijci že bogve kje in da v nobenem slučaju ne 1 pademo v njegove roke. 1 Nato sta začela oba z Nelko ogledo- ] vati rastline, ker doslej niso še nikdar prišli tako blizu ravnikovega gozda, i Jahali so sedaj čisto pod gozdom, da 1 bi imeli nad glavo senco. Zemlja je 1 bila tu vlažna in mehka, poraščena s 1 temnozeleno travo, mahovjem in praprotjo. Tuintam šo ležali stari prepe-reli štori, pokriti kakor s preprogo s prekrasnimi zagrinjali iz pisanih, me- i tuljem podobnih cvetov, z istotako pi- 1 sanov čašico sredi venca. Kamor je i prisijalo solnce, se je'zlatila zemlja od 1 drugih prečudnih zagrinjal, drobnih in 1 rumenih, na katerih sta dva cvetna li- 1 stka, dvigajoča se vsak na eni strani : tretjega večjega, tvorila sliko glave ' male živali z dolgimi, ostro ošpičenimi : ušesi. Na nekaterih krajih je bil gozd obšit z grmovjem divjega jasmina, 1 spletenim v vence iz tankih stebel pokritih z rožnimi cvetovi. Nizke jarke in globine je zaraščala praprot, stlačena skupaj v nepredirno goščavo, včasih nizka in široko razvita, potem spet visoka z ovitimi debli, kakor kodele, 1 segajoče do najnižje visečih vej drevja, in razprostrte pod njimi v nežno, zeleno tkanino. V globini ni bilo eno-litega drevja: dateljevci, rafije, pahljačaste palme, sikomore, krušno drevje, euforbije, .velikanske vrste senecijonov, akacije, drevje s temnim in svetlim listjem in z jasnim ali kot kri rdečim, rastlo je drugo poleg drugega, deblo poleg debla, prepleteno z vejami, s katerih so strčali rumeni in škrlatasti cveti, kakor svečniki. Ponekod popolnoma ni bilo videti drevja, ker so ( ga od zemlje do vrhuncev pokrivale razne vzpenjajoče se rastline, ki so se spuščale od debla do debla in tvorile velike črke W in M ter se spuščale doli, kakor velike preproge, zastorji in ! zagrinjala. Kavčukove lijane so v tisočerih kot kača vijugastih ovojih ob- j dajale drevje in ga naravnost davile in spreminjale v piramide, posute s kot sneg belim cvetjem. Okrog večjih li-jan so se ovijale manjše, tako silno prepletene druga z drugo, da so tvorile takorekoč steno, skozi katero bi se niti človek niti žival ne mogla pretlačiti. Samo tuintam, koder so hodili sloni, katerih sili se nič ne more ustavljati, so se nahajali v goščavi globoki in vijugasti hodniki. Ptičjega petja, ki dela naše gozde tako prijetne, ni bilo slišati čisto nič, zato so se pa med vrhunci drevja razlegali najraznovrst-nejši klici, včasih podobni glasu stare žage, včasih kot bi kdo tolkel na kotel, potem spet šklepetanju štorkelj ali škripanju starih vrat, potem tleskanju v roke ali mijavkanju mačk, ali celo glasni, razburjeni človeški govorici. Včasih se je dvignila nad drevjem jata papig, sivih, zelenih, belih ali pa četica kričeče barvnatih ptičev s tihim valovitim letanjem. Na snežno belih tleh kavčukovega rastlinja so švigale včasih kot lesni duhovi male opice ža- - lujke, popolnoma črne izvzemši belega repa, belih pasov po bokih in ena' ! : ke barve brad, ki so obdajale kot oglje črne otyaze. Otroka sta z začudenjem gledala deviški gozd, katerega menda še nikdar niso zagledale oči belega človeka, i Saba se je vsak trenotek spustil v go- - ščavo, od koder je prihajalo potem ' njegovo veselo lajanje. Nelko je po- . krepčala kinina, zajutrek in odpočitek. . Obrazček ji je oživel in dobil lahno s barvo, očesci sta ji gledali bolj veselo. Vedno je povpraševala Stanka po imenih raznega drevja in ptičev, on je pa odgovarjal, kakor je mogel. Slednjič je rekla, da bi rada šla s konja in si natrgala cvetja. Toda deček se je nasmehnil in rekel: "Takoj bi te tam snedle siafu." "Kaj pa je to, siafu? Ali je to hujše od leva?" "Hujše in ne hujše. To so mravljinci, ki strašno grizejo. Vse polno jih jc na vejah, s katerih padajo ljudem na pleča kot ognjen dež. Lazijo pa tudi po zemlji. Samo poskusi nekoliko stopiti s konja in iti v gozd, pa boš takoj skakala in kričala kot opica. Celo leva se je lažje ubraniti. Včasih gredo v ogromnih vrstah in takrat se jim mora vse umakniti s pota." "Ali bi si ti vedel pred njimi pomagati?" "Jaz? Seveda!" "Kako pa?" "S pomočjo ognja ali kropa." "Ti si vedno znaš pomagati," rekla je prav od srca. Stanku so ugajale te besede, odvrnil je torej ponosno, obenem pa tudi veselo: "Samo če boš zdrava, drugače se lahko vedno name zaneseš." "Mene tudi glava nič več ne boli." "Hvala Bogu, hvala Bogu I" Med takimi pogovori so šli mimo gozda, ki je samo na eni strani segal , do jarka. Solnce je stalo še visoko ■ na nebu in pripekalo mogočno, kajti , nastalo je prekrasno vreme in nobene-1 ga oblačka ni bilo na nebu. Konja sta , bila polita s potom. Nelka je pa zelo 7. umrminj___ i i ■■ , _ ."IjiujSi^^l S Naročite zaboj steklenic g i novega p!vat ki se Imenuje |j EAGLE EXPOH$l m ^»aa^.^^-vv^gsga^aK^ ._ j:..__:____u...........i... najwi'i.'ii'M—111 " H S' I Ij. ■ . ti: Marcus Krakar kandidat za KOMISIONERJA Skoro vsi Slovenci poznamo g. Krakarja, ki je eden prvih naših naseljencev v tem mestu. Prišel je sem pred 50. leti. Ko so Slovenci začeli bolj napredovati in si postavljati cerkev in šolo, je g. Krakar pomagal Rev. Šusteršiču pri zidanju in drugem delu za napredek naselbine. G. Krakar je zdaj kandidat za komisionerja in se priporoča našim moških in ženskim volilcem. Obljublja, da bo gledal za našo stvar, .zlasti da se ceste in pota popravijo in da boste vsi dobili kaj več od mesta za svoje davke. Pri volitvi, dne 9. marca, naredite križ pred njegovim imenom za kar se Vam zahvaljuje vnaprej. — Adv. W. H. CLARE se priporoča slovenskim in hrvatskim moškim in ženskim volilcem, kot kandidat za župana. Mr. Clare je znan po celem mestu kot najuglednejši in najuspešnejši trgovec z zemljišči. Mnogo naših ljudi je imelo in ima z njim opraviti glede svojih zemljišč, zavarovalnine proti požaru, posojil in drugih enakih zade\> pa še ni bilo slišati, da je bil kdo z njegovim delom nezadovoljen. Kakor je g. Clare mož na svojem mestu, kot trgovec, tako bo tudi mož na pravem mestu, če bo nominiran in izvoljen za župana našega naprednega mesta. Ako naredite križ pred njegovim imenom je to znamenje, da hočete za župana moža, ki je že v lastni trgovini pokazal sposobnost in energijo. Tako bo tudi kot župan gledal na to, da bo mesto napredovalo. Pa tudi se ni bati, da bo slabo za delavce in trgovce pod njegovo vlado, ker on pozna želje in potrebe delavcev in trgovcev. Ne pozabite narediti križ pred njegovim imenom. Če to storite Vam ne bo žal — niti delavcem in ne trgovcem. — Adv. VOLITE PHIL. PECK ZA KOMISIONERJA V TOREK 9. MARCA 1915. ZA ZUPANA. Z novo upravo je treba izvoliti delavne može, ki bodo nastopili svoj posel in delovali, kakor je treba, ker ina-če bodo nepotrebno tratili ljudski denar. Moja kandidatura je utemeljena na mojem rekordu, in le na tem, ker hočem biti dober uposlenec ljudstva, kakor poskušam zdaj biti dober služabnik, se sem tekom časa več ali manj priučil potrebne znanosti glede mestnih poslov. Moja želja-je, da dobim pravo moč s katero mi bo mogoče rabiti moje znafije v vsestransko korist mesta. Do-zdaj še nisem imel nobenega politic nega urada. Zdaj pa se obračam na vse volilce za pomoč in glasove. Ker sem vposlen vsak dan 8 ur, zato mi je nemogoče osebno videti vseh volilcev, a časa, ki je last mojega delodajalca jaz nočem in ne smem tratiti. Jaz sem prost in samostojen ter nisem pod kontrolo nikogar in želim tudi tako ostati, ker inače bi ne mogel služiti ljudstvu. Moja želja ni nakopičiti moje delovanje na tem mestu, ker ni prostora, vendar se priporočam, da pregledate moje preteklost in potem presodite in če ste prepričani, da sem sposoben in vreden, se Vam priporočam za glas in za pomoč za kar se Vam vnaprej zahvaljujem. y TIM F. PELL, Adv. 703 Summit St. 25 daril zastonj — 14 K. Gold Filled Ura $5.50 POSEBNA PRODAJA 14 K. GOLDFILLED UR, naravnost po TOVARNIŠKI CENI, da se jih proda čimveč mogoče. KDOR ZDAJ KUPI URO OD NAS dobi gorenjih 25 daril POPOLNOMA ZASTONJ, importirano odprto , uro (Model), harmoniko, ženski bracelet, ogledalo in 3 druge umivalne predmete, dvojno verižico s priveskom, križ s podobo Zveličarja, bracelet z uro za deklice, 32 cal. revolver (Model),' fountain pen. pipo, britev, strap, scarf-pin, cuff, shirt in collar buttons, ring in pen-knife. Kdor izreže ta oglas in ga pošlje s 25c (znamke ali denar) mu takoj pošljemo z uro 25 daril POPOLNOMA ZASTONJ. Ko dobite in se prepričajte, da je ura 14 K. GOLD FILLED, JAMČENA ZA 20 LET, ZNANO KOLESOVJE in 25 daril najboljše kakovosti, potem boste plačali še $5.25 in 35c za stroške pošiljanja. Ako ne boste zadovoljni vam vrnemo vlogo. Kdor kupi uro od nas SE NE RABI BATI ZGUBE, ker ure so JAMČENE ZA 20 LET in če se pokvaari pred 20. leti, jo popravimo ali zamenjamo POPOLNOMA BREZPLAČNO. Iz Kanade se mora poslati ves denar takoj z naročilom. NAZNANJAMO, DA NAŠA KOMPANIJA JE KRŠČANSKA in nima zveze z lažnjivimi tvrdkami v St. Louisu, Mo., ki ponarejajo naše oglase. Torej kdor hoče imeti dobro moško ali žensko uro in darila po pravi TOVARNIŠKI CENI kupite jo od naše znane, stare KRŠČANSKE FIRME in dobili boste to kar oglašamo Pišite na: NATIONAL COMMERCIAL COMPANY, 90 WEST BROADWAY, DEPT. 25, NEW YORK, N. Y. ZA KOMISIONERJA — Volite za Chris. P. Sorg, ki izdeluje O. K. smodke — 40 let — navaden delavec. Za najboljše uspehe izvolite mene na dan 9. marca, 1915. CHRIS. P. SORG. ZA KOMISIONERJA — Uspešen trgovec in mož, ki plačuje visoke davke, je pravi steber vsakega mesta. In tak mož je g. Frank L. Kiep, ki se priporoča volilcem za komisionerja. Volite za FRANK L. KIEP. Kakor je Njegova sveta volja, tako se naj zgodi. Pismo se vsako uradno pregleda', predno gre naprej. IZ VOJNE. (Iz "Slovenca".) Sveti večer v Karpatih. ANTON NEMANICH ML., slovanski kandidat za komisionerja ob prvotni volitvi v Jolietu dne 9. marca se priporoča rojakom in vsem slovanskim volivcem. Volite svojca za svojega zastopnika v novi mestni u-pravi! Samo vaš človek razume vaše želje! — Adv. ZA KOMISIONERJA — Jako bi me veselilo, če mi bi bilo mogoče govoriti s vsakim čitateljem tega lista, a je to skoro nemogoče, zato na tem mestu omenim, da bivam v tem mestu blizo 40 let in poznam mesto in njega potrebe. Obljubim, če izvoljen, da bom deloval nepristransko za večji Joliet. Za Vaš glas 9. marca se priporočam in zahvaljujem. WARREN O. IIODGDON. Slovenski vojak piše iz prelaza Du-kle: Po premikanju prejšnjih dni smo se ustanovili v požgani vasi. Pripravili smo sredi taborišča dično smreko. Okrasili smo jo ter po moči razsvetlili s svečkami. Pihljal je veter ter meni kot prižigalcu napravljal vfdno novo delo. Postregli smo si s čajem, vinom in rumom. Naši pevci so zapeli več božičnic; pa zdele se mi niso tako vesele kakor doma. Na nebu so se utri-njale zvezde, meni v očeh pa solze. Pogrešal sem namreč svojih ljubih domačih, s katerimi sem se sicer skupno veselil na sveti večer. Počastil nas je pa s svojo navzočnostjo naš veledobri nadporočnik dr. P., ki nas je v ognjevitem nagovoru navdušil za presvetlega cesarja. Komaj smo še odpeli cesarsko, pa je prišlo povelje "maršbe-reit". Vozili smo po strmi cesti, kakršna pelje na Trojane. Od jutra do popoldneva smo v dokolenem blatu malo počivali. Potem smo do drugega jutra nadaljevali potovanje. Nato smo sladko pospali. Sem večkrat moker, pa nič ne de. Bolj sem zdrav kot doma. Vesel pa zato, ker trdno upam na 'zmago. Pismo slovenskega vojaka iz ruskega ujetništva. • Gospod Anton Rutnik, doma i/. Sv. Kunigundc na Pohorju, je pisal dne 23. oktobra svoji ženi sledeče pismo: "Predragi domači! Bodite mi vsi skupaj, a posebno pa Ti, ljuba žena, prav prisrčno pozdravljeni v dragi domovini! Jaz sem daleč v tujini in sicer ležim v bolnišnici in tudi kot ujetnik med mnogimi tovariši. Godi se nam tukaj še ne preslabo, a b»ljše bi bilo v v domači bolnišnici. Ranjen sem bil na bojišču že dne 28. avgusta in tedaj so me pobrali ruski vojaki in me spravili v bolnišnico. Sedaj sem globoko v tuji deželi v mestu Rezan. Ranjen eni na desni nogi. Srečen bi bil, ako bi ležal v domači deželi. Usoda me jc spravila daleč od doma. A upam, da ' sc vidimo, a seveda potem, ko bodo sklenili mir; potem se vrnemo vsi ujetniki zopet med domače. S prisrčnim pozdravom V-">š Anton. Savinjčan v Sibiriji v ruskem ujetništvu. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Ka dar potrebujete pogrebnika s« obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, B' Kandidati za mestni odbor v Jolietu. EDWARD C. AKINS, kandidat za komisionerja, Cenj. volilcem: — Najboljša šola za uradovanje mestnih poslov je praktična skušnja. Jaz sem služil dve leti, kot mestni pravnik in skoro dve leti, kot župan tega mesta in sem že nad 30 let v odvetniškem poslu. Če bom izvoljen obljubim, da bom posvetil vse svoje moči in čas za mestno upravo, ker moja želja je, da se mesto postavi na pravo podlago.—Ad. HENRV W. ODENTHAL, kandidat za komisionerja. Moje geslo: Pošteno, čisto in vspešno upravljanje ljudskih uradov se mora upeljati v mestno upravo. Vsakemu se naj da pravica — a posebne pravice nikomur. Zadnji dve leti sem poskušal to upeljati v upravo urada mestnega klerka in bom poskušal to pomnožiti, če izvoljen. Pred 2. leti ste volili za me za klerka, zdaj se Vam pa priporočam za glas za komisionerja, ter se Vam za to zahvaljujem. — Adv. Vojak 87. pešpolka 9. stotnije, naš vnet pristaš mladenič Anton Marovt, piše svojim domačim v Braslovčah pismo, datirano z dne 12. septembra, do-šlo v Braslovče dne 12. novembra. Pismo se glasi: Dragi mi domačini! Vse vas lepo pozdravim in vam naznanim, da sem še pri življenju, pač jpa sem ruski ujetnik. Ko se je začeto v Galiciji napadati, sem bil že prvi dan v ognju, ali ranjen nisem bil, akoravno so švigale krogle večkrat mimo mene. Drugi dan sem bil z dvema drugima tovarišema ujet od ruskih kozakov. Bil sem namreč dne 26. avgusta v ognju, drugi dan pa ujet. Zdaj sem daleč na Ruskem, v Sibiriji. Avstrijcev nas je mnogo skupaj. Žalostne čase imamo sedaj, vem, da tudi doma v tnili domovini ni nič veselega. Ako pom zdrav in ako mi ni smrt v tujini namenjena, še pridem po sklenjenem miru domov. Ako mi je Bog odločil tukaj umreti, pa molite za mojo dušo. ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota ttlefou 405, S. Bluff St.. JoIKt. ft