jjbaj. mk aofc®t' luued dailj ®stsr*aja. Sundsy« and Holidajra. PROSVETA LgT0_YEAH nrra. Bata J« 16.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tn upravniikt prostori: 1067 8. Uwnd*U Avo. Offict of Publkotion: ..... 9667 South Loorndol« Avo. TvUphono, Kuck w»U 4V04 JMMfV II. itU. «| tk* L* * Onim * t, ut». CHICAOO, ILU ČETRTEK. 12. DE( KMBKA (I)EC. 12). 1935. mmotipum k».OO Y«am. srn MMUKII 242 Italijanski diktator dobil H ugodne mirovne pogoje AoypU-t Ur moillng »t opoclol roto of pototo provldod tor Id »orttoo 1106. Act of Oet. 6. 1MV. outhoriiod op Juao 14. WS. Francooko-anglciki načrt razburil Evropo. La-valov predlog glede odgoditve oljnih sankcij proti Italiji sprejet. Rimsko poročilo se glasi, da je Mussolini pripravljen na pogajanja v smislu predloženega mirovnega načrta. Angleški parlament podprl Baldwinovo politiko. Abesinska vlada poroča o umiku italijanskih čet na severni fronti Pariz, 11. dec.—Tu je bilo na-manj eno, da je premier Laval o- dobril načrt glede končanja vojne v Afriki potem, ko ga je a-nendiral britski kabinet, nakar je bil poslan Mussoliniju in abe-ginskemu cesarju v pretres. Robert Vansittart, 'britski pod-tajnik za zunanje zadeve, je obvestil Lavala o reviziji načrta, kije bila po mnenju angleškega premirja Baldwina potrebna, da ie prepreči razkol med člani brit-ikega kabineta. Laval je revizijo •dobril in predlagal ncv amend-ment, katerega je reprezentant angleške vlade sprejel. Angleški amendmenti določajo redukcijo ozemlja v severni A-beginiji — v provinci Tigre in totriktu Agame — katerega sta prvotno nameravala Anglija in Francija podariti Mussoliniju, uenos provinco Ogaden na ju-fu in danakil»ko puščavo, če u-stavi vojno v Afriki. Nadaljnje provizije zagotavljajo, da Selas-•ie obdrži aktualno kakor tudi nominalno kontrolo nad 'koloni-»cijsko cono', ki naj jo dobi I-Ulija v Abesiniji. V zameno za Klike teritorialne konceeije Mussoliniju naj bi Italija dovolila Abesiniji dostop do morja, pristani&Če v italijanski koloniji Eritreji. Lavalov amendment, ki ga je Anglija sprejela, določa sestanek Liginega sankcijskega komiteji v četrtek, toda sejo mora zaključiti, ne da bi podvzel kak-ine akcije v zvezi s predlaganimi oljnimi sankcijami proti Italiji. Uradni francoski krogi so namignili o možnosti suspendirala drugih sankcij v teku pogajaj To pomeni, da Liga narodov ne bo kaznovala držav, ki kodo kršile odredbe, katere prepovedujejo izvoz gotovih produktov v Italijo. To, pravijo, bo us-frtfilo situacijo, ki bo olajšala .mirovna pogajanja z italijansko vlado. Pogajanj ne bo vodil aankoijnki komitej, temveč od-tor petorice, ki ga tvorijo repre-*ntanje Anglije, Francije, Spa-»ije, Turčije in Poljske, ki je bil jftenovan v septembru in mu je bili poverjena poravnava itali-Mf^ko-abesinskega konflkta. Francija je že dobila neurad-"" ugotovilo iz Rima, da bo ■u^olini sprejel predlagani mi-tovni načrt kot podlago za na-«jnja pogajanja, nevarnost pa da b<, načrt naletel na opozi-pri Rusiji in malih državi-ki naglaAajo, da ne sme no-država kršiti določb Ligi-nanta. Te so upraviče-ro mkačeno, ker vidijo v fran-^ko-anjrl^kem načrtu izdaj-"*"*'<■) uge narodov. '"ndon, II. dec. — Britski P»nam«-nt je sinoči odobril z 281 *ot glasovom Baldwii,ovo Hitiko, kar mu je omo-1 adaljnja pogajanja a ' drugimi drtavami. ,* '(ami '-ige narodov, ki naj , * ji« afriško vojno. »riti so Milno napadali mi-. 'iv rt. ki nta ga skovala zu-^ f i"t(*r Hoare in franco-' " t Laval v Parizu. Ob-i 1 ' Ju, da sta prodala A-n 'la mirovni načrt f celo nagrado Italijan-'tatorju, čigar armada . '*':;'Mia afriško državo. fi * * ' in stotnik Eden, an-N ' ' ntant v Ligi na-il v dolgem odgovoru ' upade. Branila predlagani mirovni načrt ne daje polovice abesinskega ozemlja Mussoliniju. Prva poročila glede dogovora med Lavalom in Hoa-rejem, ki sta ga sklenila v Parizu, so bila zmotna. Eden je dejal, da mirovni načrt uključuje naslednje provizije: Izmenjava italijanskega in a-besinskega ozemlja, ki je ugodna obema strankama. Ligina pomoč Abesiniji — socialna, ekonomska in administracij ska. Ugodnosti italijanskim naseljencem in kompanijam v Abesiniji. Eden je poudaril, da bo Liga narodov imela priliko, da pove, če so ti pogoji v nasprotju z do-ločbami kovenanta. Addis A baba, 11. dec. — Abesinska vlada naznanja umik italijanskih čet z ozemlja v okolišu mesta Ma/kale, kjer so abesinski vojaki pod poveljstvom bivšega governerja province Tigre izvo-jevali dve zmagi. Pognali so Italijane v beg in zasegli večje število pušk, na bojišču pa je ostalo devet ubitih Italijanov. Green odklonil Le wiso vo ponudbo Noče se pridružiti vstalem v federaciji Washington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je 10. t. m. pismeno odgovoril Johnu L. Le-wisu, ki ga je zadnji teden povabil, naj odloži predsedništvo federacije in se povrne v "hišo svojih očetov", to je v unijo rudarjev, kjer tx> lahko vodil bitko za industrijski unionizem, ki ga v srcu odobrava, čeprav mu je uradno nasproten. Greenov odgovor se glasi, da se ni še nikdar in tudi zdaj ne bo pridružil nobeni manjšini, katera deluje za razkol v federaciji. Dalje je Green pokaral Lewisa, ker je tako slab "športnik", da ne more preboleti poraza na zadnji konvenciji federacije in zdaj ruje za razkol s svojim Odborom za industrijski unionizem. Domače^ vesti Tamburaši v radiu Brooklyn, N. Y. — Slovenski tamburaški orkester iz Brookly-na nastopi prihodnjo nedeljo, 16. decembra, od devete do desete ure pred poldne na radiopostaji WJZ v programu za otroke. Nastopil bo prvikrat. Vsi oni, ki bodo slišali ta program, so napro-šeni, da pišejo dopisnico na naslov: Radio Station WJZ, R. C. A. Building, New York City, in omenijo, da se jim je program dopadel. Ako bo dosti odziva, bodo naši tamburaši lahko še večkrat nastopili na tej postaji. Operacija Warren, O. — Liza Peršin, Članica društva 321 SNPJ, se nahaja v bolnišnici, v kateri ae je morala podvreči težki operaciji. Zdravje se ji vrača. Obiščite jo! Šofer aretiran Chicago. — George Dragovič, šofer, uposlen pri Ajax Motor Co., je bil v torek aretiran, ko je z avtotrukom za vozil v voz električne železnice na oglu Paulina in Monroe ulice. Kolizija je povzročila, da sta bila motornik in neki potnik v vozu ulične železnice težko ranjena. Clevelandake vesti Cleveland. — Po dolgi bolezni je umrl Joa. Ubic, star 64 let in doma it Žužemberka na Dolenjskem. V Ameriki je bil 34 let in tu zapušča ženo in itiri odraale otroke. Kllip Cvetič, atar 66 let in* doma iz Hrvaške, ae je »mrtno ponesrečil pri delu v tovarni. Umrl je v bolnišnici. V A-merlki je bil 31 let in tu zapušča družino. Rudar ubit v rovu Forest City, Pa. - Od Three Fork Coal Co. v West Virgi-niji je prišla brzojavna veat, da dne 6. t. m. tamkaj v premogovniku ubilo Louisa Kotarja, člana društva 124 SNPJ. Ponesrečeni je bil samec in kolikor je tu znano, ni imel v Ameriki nobenih bližnjih sorodnikov. Doma je bil od Sv. Križa pri Litiji, iz vasi Tlake, kjer menda zapušča dva brata in sestro. Protijaponske de- ENOTNA POLI monstracije v Kita ju UČNA FRONTA V WISC0NSINU Študentje se organizirajo v vojaških grupah Tientain, Kitajska. U, dec. — Medtem, ko ao japonsko-manču-kuške čete okupirale nov kos severne Kitajske; so izbruhnile Študentovske demonstracije, ki se bodo morda raztegnile na vso Kitajsko. Iz kitajskih virov je prišla vest, da je bilo mnogo ljudi ubitih, ko je japonska armada in-vadirala južni del province Ca-har. DomaČa policija se je morala umakniti v mesto Kuyuan, ko je uvidela, da ne t>o ničesar opravila proti japonaklm tankom in letalom. Studentovake demonstracije proti Japonski so se pričele v pondeljek. UdeleSilo se jih je več tisoč dijakov, ki ao odločno protestirali proti nakanam japonskih militaristov, ki podpirajo gibanje, da severna Kitajska dobi avtonomijo. Včeraj so ae dijaki odločili, da ne bodo pohajali šol, temveč posvetili vse svoje energije, da preprečijo razkosanje Kitajske. Izrekli ao se za stavko, ki bo izbruhnila, ako ne bodo avtoritete izpustile trideset dijakov, ki so bili aretirani v demonstracijah. Dalje so naznjuilli konsolidacijo svojih organizacij, ki bo omogočila vojaško veftbanje. Formirali bodo vojaške grupe, ki naj bi u-stavile japonsko, invazijo kitajskega teritorija. (Izbrani so bili komiteji, ki bodo zbirali prispevke v posebni fond. Iz tega fonda •e bo plačevalo stroške delegatov, ki bodo «11 v druga meata ter akuiali pridobiti dijake za odpor proti Japoncem. Združenje delavskih in farmarskih organizacij SOCIALISTI TUDI ZRAVEN Avtni mehaniki dobili zvišanje Toledo, O. — Avtnl mehaniki, organizirani v Mednarodni zvezi strojnikov, ao sklenili novo pogodbo z delodajalci, ki določa zvišanje mezde 10 do 17 odstotkov. Tudi tujci v Nmmiiji $ o lahko šterilizirani Berlin, 11. dec. — Nacijsko "zdravstveno sodišče" in juatič-no ministrstvo sta včeraj razglasila, da tujezemci, k| bivajo WaMhington, D. C. — (FP) — Voditelji American Oommon-wealth Political federacije ao navdušeno pozdravili združitev delavskih in farmarskih organizacij v VViaconsinu. To politično grupačijo smatrajo za največji dosedanji uspeh v gibanju, Čigar cilj je ustanovitev politične atranke delavcev in farmarjev. Sentiment v prilog taki atranki se je pojavil tudi v lllinoisu, Min-nesoti in CalifornijI. V VVisconsinu je bila ustanovljena Farmer-Labor-Progreaaive federacija po reprezentantih državne delavake federacije, progresivne in socialistične stranke, Farmers Bquity unije, Workers Alliance (organizacija brt*posel-nih), Cooperative Milk Pool, Farmers Hollday Assn. In Far-mer Labor Progressive lige. (Napoved ujcrjo fuzijo med republikanci in demokrati, ki bodo skupno vodili boj proti novi politični organizaciji. . Glavni stan federacije je bil informiran, da je sliftno gibanje dobilo močan zamah v lllinoisu in da so v teku razgovori i voditelji takozvanega "epičnega" gibanja v CalifornijI glede sodelovanja, ki obetajo uspeh. Politične grupe v nekaterih drugih državah ao tudi odobrile program federacije, ki Je "produkcija za porabo." V Minnesotl so bile odstranjene ovire glede formiranja aploš-ne farmer-laboritske stranke, ko so voditelji državne stranke naznanili, da bodo sodelovali v kampanji. Ti so pred nekaj tedni svarili pred naglico, toda sedaj so se prepričali, da je večina članstva za formiranje splošne stranke. v Nemčiji, so tudi podvrženi sterelizacljl, če se pokaže, da so neosdravljivo bolni ali sločinci Iz navado. Edino, kar Jih Ishko reši sterilizacije, je, če taki Iju-Ije takoj zapuste Nemčijo. Magnat Hear$t izbral kandidata Topeka, Kan*. — Časnikarski, zemljiški In rudniški magnat W. R. Hearst, je bil te dni z vso svojo oficielno farnilijo gost kansaškega governerja Alfa M. Landona, kateremu je ponudil ves svoj časnikarski aparat na razpolago, če bo republikanski kandidat za predsednika v prihodnjem letu. Undon je star reakcionar in vrhutegs zagrizen suhač. m Letalo padlo u Angliji; 11 mrtvih London, 11. dec. — Ena največjih nesreč v Angliji, ki je zadela civilno letalo, se je pripetila včeraj v okolici Kenta, kjer je belgijsko potniško letalo padlo ns tis in ensjst potnikov ter čls-___ nov possdke je bilo ubitih. Ne-_______ sU | srečo je povzročil led, ki se b naglašala, da nazidal na krilih letala. .Nadaljnji nt*»deahki' banket, (Narisal Jerger.J Nove nacijske regulacije porok Vlad^ hoče povečati število rojstev Berlin, 11. dec. — Nacijske avtoritete so uveljavile nove regulacije glede porok, ki določajo, da mora vsak poročni kandidat dobiti od okrajnih zdravnikov spričevalo, da je sposoben za že-nitev. Podvreči ae mora po|x>lni zdravniški preiskavi in odgovoriti na številna vprašanja. Dati mora podatke o svojih prednikih, kdaj je začel hoditi in govoriti, o telesnih Iti navadah, ki jih je imel kot otrok; o intelektualnem razvoju; sedanjem kajenju, uživanju alkoholnih pijač in spolnih navadah; zdravstvenem stanju vseh organov in plcdovitostl. Ako zdravnik proglasi kandidata za sposobnega, tedaj se mora poročiti v dobi šestih mesecev, drugače Je iadani certifikat neveljaven in podvreči se mora novi preiskavi. Osebe, katerih plodovitoat je dvomljiva, ne morejo dobiti poročnega dvoljenja, lahko pa se podvržejo sterilizaciji, nakar se smejo poročiti s sterilizirano to-varlšico ali tovarišem. Osebe, ki živijo zunaj, a se po-roče v Nemčiji, morajo tudi dobiti spričevalo (»d zdravnika, katerega pa mora potrditi nemški diplomatični zastopnik. Da pospešijo število rojstev, je skupina vodilnih Nemcev usta-novlla "Častni krožek voditeljev", ki bo s svojim vplivom In zgledom delala na to, du bodo nemške družine imele dosti o-trok. Ta krotek bo slovesno uato-llčen v četrtek v Weimarju. Ta organizacija je bila ustanovlje-na po "rasnem In političnem u-radu nacijake atranke." Med člani Je šest nemških ministrov, ki so odet Je velikega števila otrok, Papež urgira posojilo za Italijo "Petrov novčičM naj gre iz Nemčije kot posojilo Bsrlln, U. dec. — !z tukaj, šnjih bankirsk 111 krogov m* poroča, da Je papež PIJ |KK>blast(l kar toiiške veljake v Nemčiji, naj poskušajo dobiti dovoljenje od Hitlerjeve vlade, da lahko posodijo Mussollnljevl vladi vsoto 40 milijonov mark za nakup premoga in drugega materiala v Nemčiji. Omenjena vsota predstavlja "Petrov novčlč", ki ga Je katoll. ška cerkev nabrala v Nemčiji In ki Je zdaj zmrznjen zaradi deviz-nih zakonov. Katoliški krogi v Nemčiji še niso Mtorili nobenega koraka v la namen. Zadeva Je v rokah nemških katoliških škofov, ki se bo-4n o tem posvetovali enkrat prihodnji teden. Anglokatoliki podpirajo zakon evtanazije l/ond<>n, 11. dec. - Angloka-toliškl kanonik liarold Aruton je izjavil, da nameravani zakon-»ki predlog v Angliji za evtana-zljo ali postavno usmrtitev neozdravljivih tilnikov, ki nami pronijo smrti, Im> Imel vso-podporo anglokatoliške ali angli-čan»ke ssrkve. Kazne proteatsn-toviike (tekle na Angleškem tu-i dl podpirajo evtsnszijo, le rim* wki katoliki ao nasprotni. Mendieta, predšed- ni k Kube, od »topi I llavaiia, Kuba, II. d« Pred j Mednlk 'srlo* Mendieta je včeraj re«ifrriiral v nftoru /. \lado tu radi volitev. Njegov za< aml na mejnik bo državni tajnik Jone Harriet. Mendieta Je bil dve leti v predsedniški nlužbl In bil Je še-«tl prediiednik K ob«, odkar je flersrdo M a« hado v's\|fii stu 1933. JAPONSKA GRADI VELIK IMPERIJ V AZIJI Intrige proti tovjeUki Rusiji FANTASTIČNI NAČRTI New York. — (FP) — Japonski militaristi so zaposleni a gradnjo imperija v Aziji. S tem delom so pričeli I. 1K96, ko so zasedli Formozo, odtrgali Korejo od Kitajske In jo proglasili za "neodvisno" državo. Sedaj so aktivni v kampanji, da dobi neverna Kitajska "avtonomijo" in bodo najbrž-uspttl^ Z deaage te ga cilja bo dobila Japonska kontrolo nad 140,(MM),000 Kitajcev |H»leg 20,000,000 Korejcev in o-zemlja, ki meri nad milijon štlr-jaških milj. Ampak to je Šele začetek Japonske ekspanalje v A-zi ji, Japonski načrti predvidujejo "pacifikacijo" vse Kitajske, kontrolo Mongolije In Slberlje do jezera Haikal, Avstralije In Fill-pinakega otočja. Ako se bodo sanje japonskih Imperlalletov ures-niči le. bo Japonska postala najmočnejši ini|>erlj na svetu. Japonska je revna i ozirom na naravno bogastvo in finančno šibka. Življenjski standard Japonskega ljudstva Je na nizki stopnji, a prav ta standard JI o-mogoča trge v drugih državah, ki ne morejo konkurirati > njo, To deloma pojasnjuje porast pro-dobro organizirano rdečo arma-stotkov v zadnjih osmih letih. Toda Japonska Im« opravka a dobro organiairanim pod««miklm revolucionarnim gibanjem. Nedavno Je časopisje poročalo o a-retaelji več sto mladih ljudi na obtožbo prevratnih aktivnosti. Obtoženi so bili kot člani "anar- histično-komunlstlčju" stranke Kkonomaka kriza, ki tepo Japon^ "ko, Je ustvarila ugodne prilike ** širjenje revolucionarne propagande. Japonska stalno Jr.trlgira proti Sovjetski uniji, ker vidi v tej največje ovire, ki ografajo njene imperialistične ambicij«?. Ona se zavoda, drt bo imela opraviti z močno organizirano rdečo armado, če bo šla predaleč in skušsla okupirati Miherljo. Okupacija severne Kitajske tudi ne bo lahka stvar, ker Imdo morali japonski ImperUbstJ računati na oposlcijo Velike Mri-tanlje, katere Interesi so v nevarnosti, kakor tudi z Ameriko in drugimi državami, ki imajo konoesna Kitajskem. Firma obdoliena kršenja Wagner-r je vega zakona llelvidere, N, V. ~ Vladni delavski odbor je odredil zašli-Aanje proti Conaumers' Ut>-search Inc, v zvezi z olaJolžitvi« jo, da Je kršila provizije VVag« nerjevega zakona, ker Je odklonila kolektivna pogajanja t rs prezentantl delavcev. Produkcija vodke v Ru§iji padla Mo«kva. It. dec. — Iz oficisl-nega poročila o letošnji produkciji v lahkih industrijah v Sovjetski uniji je razvidno, ds je prolzvodnjs vodke (/Kanja J precej padls Poročilo se giasi, ds so letos distlllrsll 0,510,(HM) litrov \»xlke manj kakor v lanskem Mu. Ceštni ielezničarji zapretili » Btavko I,otii*\ ill*-. K y l'ni)a cest* mh ž« le/ni< arjrv je zagrozila s stavko, ko jr družba naznanila, ' ds n<* Is t obnovila (Ktgtidbr, če ne laalo ^lezničsrjI pri«Udi na i mezdne redukcije. p*osvrfA PROSVETA THK KNI.MHTEN1IENT GLASILO IN I.AfTNlNA SLOVKNMS NAKODNB POVPOINI JKUNOTB Ortum af ui »imm Um Mavaaa NaOaaal ImfN InMt NiniiImi u Z4ruUn» d/u»« (u»«b cumm) »■ iu»up M.M M tat*. MM as »al lat*. 114« M 4aM tat«; ta Cklcafa U Ctearo »J.W m aaiu lat«. |l.1| M »al lata; m lmmmM N • Sabaarl»l'aa ralai far Um Unliad «taUa (aaaapC Chi«*•»» Mi Cana4a M M »m im, Chtaa®a a»4 Claar« |7-M par jraa*. foralgb aounUUa M M »ar jraar. Caaa oclaaur po 4ucova nuncija in nedvomno tudi visoka katoliška duhovščina na Angleškem, v Belgiji in po vaeh ostalih državah, kjerkoli ima Vatikan kaj vpliva, to delajo po direktnih navodilih papeža Plja, Pred nekaj dnevi je bila objavljena vest v ameriških listih, da je papež Pij napel vse sile, da prepreči oljne sankcije Lig*' narodov proti Italiji, Papežev apel se glasi, da sankcije bodo oslabile fašistični režim v Italiji in kolikor bolj bo Muasolinijev režim razpadal toliko močnejša in učinkovitejša bo v Italiji — komunistična propaganda. Druga vest se tflasl, da so katoliški krogi na Irskem v silnem strahu za katoliško cerkev v Italiji, če pade fašizem. TI krogi se zavedajo, da je katoliška hierarhija v Italiji oživela in dobila velike koncesije zadnja leta edino po zaslugi fašizma — in če zdaj |m> debakhi v Afriki in pod pritiskom sankcij Lig* narodov pade fašizem v Italiji, padi« tudi papeštvo in papež l*» moral liežuti iz Italije. Na Irskem že razpravljajo, da bi papeža vzeli na Irsko, če l»o moral zapustiti Italijo . . . Iz teh vesti je Jasno, da ima Mussolinijev fašizem največjega zaveznika l»aš v katoliški cerkvi. Cerkev «j je res imenitno opomogla v Italiji |mmI fašizmom in zdaj zelo skrbi pristale te cerkve, kaj »h>, Te fašizem pade. Pa strašijo n komunizmom 1 Kakor da je vsak drugi režim nemogoč |*> padcu fašizma! Strašilo komunizma v Italiji je nesramno blufanje. ItalijaiiKkl proletariat, ki je še do vrla Hit fašistične diktature, *i ne bo nikdar več naložil kakšne druge diktature na hrbet, kadar iznebi Muasolinijev«. Komunistična diktatura se je posrečila aamo v Kusiji v psihološkem momentu med vojno in nikjer drugje ni več mogvtfa, Strasenje h komunistično diktaturo zato. da se ohrani fašistična diktatura ali narobe, nima več nikjer privlačnosti in tudi lM»lj*e\ iška KutfijM se Im» morala cim prej iKnehitl svoje diktature. Kadar pade fa*i*em v Italiji, pride za njim relim demokracije in nič drugega. Ker i* katoliška cerkev «ovrati demokracijo in se je upravičeno ln.ji, kliče /daj vso reakcijo sveta na |M,moč ih ohranitev fašistične diktature. Temu klicu se je odzval tudi Franci* Jsger. pr\i slovenski katoliški duhoven v Ameriki, ki zagovarja fasj^nno lt#lijo v Amerika rukem Slovencu m Mi. naj bi Jugoslavija dala fašistični flaliji prijnMj*ko roko' Najt»»Jje j»*. a,5c več. Ves prebijtek je namenjen kampanji za prihodnje spomladanske in jesenske volitve. Stara garda se pripravlja, da nas porazi, mi pa se moramo pripraviti, da bomo pometi i z njimi tako, kakor so konferenci angleško poslujočih | borili delavci v Readingru in društev. Vprašanje je, kam ja- Bridgeportu.Skrajni čas ježe, da dramo. Ako bi šlo po logiki Lo-karja, Beceka in še nekaj drugih, bi jednota postala povsem drugfčna kakor je zdaj in za kakršno so delovali in se toliko borili naši pionirji. Upam, da ne pride do tega. Odvisno pa je vse od članatva. Ce bo članstvo tiho, bodo seveda uspeli tisti, ki upi-jejo: "Proč s politiko", seveda s delavsko politiko, katero želijo nadomestiti z demokratsko politiko. Nisem hodil v tej deželi v šolo, vendar čitam angleški. Ne morem se načuditi, ko čitam Članke v Prosveti od teh fantov, ker ne razumejo načel SNPJ, oziroma kako jih tolmačijo po svoje. Jaz sem stopil v SNPJ zato, ker je svobodomiselna, napredna organizacija z načeli v prid delavstvu. Tudi sem naročen na Prosveto zato, ker se bori za moje interese. Ce bi tega no bilo, bi lahko spadal k drugi organizaciji in bi naročnik drugih listov. Mislim, da je takega milljenja velika večina Članstva pri SNPJ. J otep h 8noy, 18. Zabava ftirije in kluba Canonsburg, Pa. — "Helo, John, kam gremo na 15. decembra?" me je oni dan pozdravila skup;na žensk, ko sem stal na voglu Ladimer ceste. "Nikamor drugam kakor na veselico pevskega zibora Ilirije in kluba št. 118 JSZ," sem jim odgovoril. Na omenjeni dan* prihodnjo nedeljo ob 6:30 zvečer, priredita obe organizaciji skupno domačo zabavo v dvorani društva Postojnska jama št. 138 SNPJ. Ne kaj posebnega bo na tej priredi tvi serviranje kokošje pečenke. Vstopnina je samo 50 centov za osebo. Tudi druge zabave bo dosti. Vse prijatelje lepe pesmi in naše simpatičarje od tukaj in iz bližnjih naselbin torej uljudno vabimo na to našo zabavo. Naš namen je, da se snidemo skupaj v veseli družbi in pozabimo za nekaj ur slabe čase, katerih smo že siti čez glavo. Toda kdo naj bo vedno Čemeren ? Saj je še slaiv-ček prepeval, ko je umiral, zakaj ne bi mi? Naj omenim, da baš tukajšnja tri kulturna društva, to je Ilirija, dramski klub in socialistični klub, dajejo naselbini največ kulturnega užitka. Članstvo teh organizacij pa ne deluje samo na kulturnem polju, marveč je aktivno tudi v podpornih, strokovnih in gosimdarskih institucijah in so doHegli že lepe uspehe. Zato je tudi dolžnost slehernega delavca, da podpira te organizacije, ker le na ta način bodo postale še bolj pl odo vite. Vedimo, da je to delavska izobrazba, ki je obenem tudi temelj za graditev zdravega delavskega gibanja. Ker se bo ta zabava vršila na nedeljo večer, kar je za nas nekaj novega, zato tudi upamo na veliko udeležbo. Pomislite: za 50 centov boste deležni okusne kurje pečenke, lepih ubraulh jiesmi in tudi zastikah so bsmo. Vstopnice se dobijo pri vseh članih kluba in pri pevcih. Torej na veselo svidenje v nedeljo večer dnp 15. decembra! John KokUch. se delavstvo vseh panog industrijskega dela združi v eno delavsko stranko, čije zmaga bi pognala industrijsko kolesje v tek, kar bi bilo nam vsem v korist, ne le v korist peščici izkoriščevalcev kakor sedaj. Takrat bo odpadel relif, ker ne bo več potreben, tako tudi prosjačenje za delo, špionaža in ovaduštvo, ki ga je sedaj dovolj vsepovsod. Takrat bo nastalo pravo bratstvo med narodi, ker ne bo izkoriščevalcev. Takrat bomo dosegli nebesa na zemlji, ker bomo uživali sad svojega dela. Fraak Juvan, 16. -fiSnM Pteturaa. General Smedley Butler, ki vodi boj proti WaU streetu. Vabilo na trojno nlavje Miftv utikee. Wls. — Pred leti smo bili slovenski rudarji hrbtenica Jugoslovanske sociattMičn« zveze. Do gotove mere je to res tudi danes. Ker nas je ptVcej-šnja armada bivlih rudarjev tu v Mihvaukeeju In okolici, apdll-ram na vse t? in ostalo ob;"jn-stvo, da s«» vsi skupaj snidemo v nedeljo 15. dec. v dvnrsui S?T na trojnsm slavju, ki ga bo priredil klub št. 37 .ISA. V nedeljo bomo namreč davili 25 letnico našega kluta in JS/. tir 30 letni.n Prcletarca Na tem Iroinem slavju bo uprizorjena Mo|kova< tnedejanka "Nova igrali "N w Deal." ki je reb primerna ra "ednnje čase. Nastopilo I »o tudi več govornikov v o» I eh '»vziklh Milwauški župan I>! W. Iloan bo erkn glavnih govornikov, četudi je zadnje čase Ik>IJ rahlega z-lravja NastrpMi \ tudi pev«ki zbori. I^>v in lovrta večerja Sharon, Pa.—Sedaj je pri nas na dnevnem redu lov na divjačino, oziroma je bil. Več rojakov se je izkazalo, da so dobri lovci. Zakon določa mesec november za lov na divjačino "male vrste". Tudi podpisani je šel na lov, das ni dober lovec, kar pa mu lie vzame veselja, da ne bi šel na lov na zajce^Že takoj prvi dan, ko je bila odprta sezona, se nas je odpravila družba petih lovcev in smo šli nad zajčje in veverice. I-mel sem novo puško in ko sem jo nameril na prvega dolgouhca, se ni hotela sprožiti, zajec pa m je pokazal pete, kar pa mu ni pomagalo, kajti ustrelil ga je moj tovariš. S seboj smo imeli pse, k so pridno skupaj gonili divjačino, tako da smo dobili vsak svojo mero lova. Zelo lepo je v jeseni zunaj v naravi. Vse prehitro mine lovska sezona. Na 30. novembra se je spet podala naša petorica na lov, a to pot v hribe na jelene in srne v bližino Emporija. Jožetu Godini in Jakatu Žagarju se je posrečilo, da sta "upihnila" vsak enega jelena. Vsak pol svojega jelena sta darovala, da se napravi skupna večerja v Slovenskem domu v soboto, dne 14. dec. Vab ljeni so vsi prijatelji SO. Jelenjo pečenko bodo pripravile članice slovenskega kluba. Omeniti je treba, da ta klub dobro uspeva. Le tako naprej, žene in dekleta To je lepo, da se tako zanimate in složno delate v korist doma. Sedaj se tudi pridno vadijo za i-gro, ki bo uprizorjena na božič ni večer dne 24. decembra, ko nas bo obiskal tudi stari Miklavž. Z delom gre po navadi. Kar nas je zaposlenih pri American Steel & Tin Plate Co., še dosti dobro delamo, toda tovarno Mer cer Works so pa zaprli in sedaj se selijo v Gary, Ind. S tem je prizadetih več rojakov, ker so ostali na cedilu. Ostale fabrike obratujejo le po par dni v tednu. Na svidenje na lovski večerji 14. decembra! Frank Stembal. ^ > 1'iiiiui k trj r etiki -Mnvittt-! nnijcm m pa|>e/« Mi v predprodaji je »amo 25 cen-1 ščansko civilizacij Boj za svobodo, beg iz teme ' Mihvaukee, Wis. — Življenje I »ostaja zoprno, in tudi zanimivejše od dne do dne. Človek opazuje robustni individualizem, kako ječi in kako se zvija v krčih no samo v Ameriki, temveč tudi po vseh drugih demokratičnih deželoh, v katerih je zajelo de-avstvo spoznavati svojo orjaško meč. ter osvajati pota v svobodo, » - . ------riano sc v IIIh Droti tujim proizvodom in lrstu J« dobila novo ime: Pastic-ter seveda predvsem (slaščičarna) Adua. ETnozemskim Hato«. »ora- Občinski tajniki pod nadzor U tu sovražno razpolože- stvom C Italijanov in fašistov proti v Breginju, Koprivi in ,vxes obmejni pas natrpan C urnost i karabinerji ustavili najrazličnejših uni formi rancev, i cesti nekega kmeta iz Vipav- kl 8tro*° Paz,J° "a ves promet I* dolin,, ki je v mestu kupil ne °b meJ' i» tik za njo. fcSi časopis in ga natančnoP** tudl v zaledJ"- stroge od-Si zakaj je pravzaprav ku- redbf u^ene najbrže zaradi fctkakšni so bili njegovi na. P?*4™ ubežnikov, v prvi vrsti ti itd. itd.; na koncu se je Jf ^radJ mnogoštevilnih utrdb, še legitimirati, nakar so "'V, de,0mu že <,°Kot°-[«! njegove podatke na zapis- Vlh' de,oma Pu 80 v To pomeni, da ga bodo dr- O dogodkih v Afriki in posledi I vedno pod kontrolo, kar pa cah ne sme nihče govoriti i najmanj. S tem bo vedno iz- ^leka, novembra 19J15. — V tu-IpUvljeii pri vsaki najmanjši fcajšnje zajK)re so pred časom pri-ri šikanam policije in faši- peljaJl nekega mladeniča, doma iz lov Kaj se* pravi biti zapisan Knežaka na Piv*i. Bil je areti-kM knjigi, mislimo, da že vsa- ran jn ^prt, najbrže na podla* h ve. Tu je tudi dokaz, da dr- gi ovadbe, ki se je nanašala na ■He oblasti budno pazijo na to, da je pripovedoval, kaj je vse tiste, ki čitajo naše liste. vi nekaj dnevih zapora poalan P^^^pnov. Fašistične obia.U ^a roda" do v se i luliiski Kra J0 ^ VSe naCinL' du Ld kle^s n že itak napeto vsa^ršne govorice, ki se nanaša-L, j u . napeto . . ■ h operacij v Ue^rad, abesins>ke vojne o- K^iM, zla^ pa one vesti, ki g<. sankcij, še bolj po- lore Q' ^ naSjh ljudi, ^ ^ilistisosevPrimorjuze-L„ pdgovarjajo resnici. Zato vih in bolnih, pa čejtudi popolno- i\, i • ,. o • . « ima odgovarjajo resnici. Zate Wo prodajali. Saj ni nič ču- k prepove^ujejo vsakemu Nase ljudstvo čiU zelo mobiIizirancUf ki pride domov, da M le more. V zadnjih te- gme 0 rMmorah jn (llayu in to jim je rav- kdo sta bila korajžna neznanca. r:i.::r!:"da 50 ** »imall FantjeoHumljenKda^pov/^lr llj l,:1om- li antifafiiHtovHki kratek stik ■K ' 0 iz ^sta jo jej izpuMeni i i zaporov >1 n« ! n '"u'nHxki#h li8tov iz" 8v. Peter na Krasu, novembra razpro- 1935. — Pred časom je naš list rh listov v Trstu por(^a,f da |f l>ilo zara(ll krat- •« šofer je imel na- 8tika na e|t.|(tričnem toku 1 " tojni razdelil po-1 ---- H Trgovcu Trpinu v (Jorici zaprli trgovino r Gorica. 15. nov. 19H5. — Z novimi strogimi uredbami, ki so jih pričeli izvajati zlasti nad trgovci. so prizadeti predvsem naši trgovci. Zgleda in vsak dan postaja bolj jasno, da so te odredbe naperjene predvsem proti njim. Ce že ni to res, pa jih vsaj lokalne oblasti izvajajo tako, da so zlasti slovenski trgovct' na slabšem. Brez dvoma jim je prišlo to zelo prav, posebno Če imajo namen gospodarsko uničiti naše ljudi. Značilen pa je primer, ki se je dogodil goriškemu veletrgovcu Trpinu, ki je imel specerijsko trgovino z dvema podružnicama, ki so mu jih pred kratkim zaprli. Motivirali so ta svoj odlok s tem, da je tehtal s slabimi tehtnicami, ki ne odgovarjajo predpjsom. Iz dekreta je razvidno, da so bile te tehtnice v vseh treh trgovinah v neredu. Vendar pa je pravi vzrok čisto drugje. Znana je že konkurenca, ki se vodi od nekdaj v Gorici med slovenskimi in italijanskimi trgovci, kjer i-majo seveda slovenski trgovci z ozirom na deželo ugodnejši položaj i večjo konkurenčno možnost. Ni čudno, če se torej italijanski trgovci poslužujejo za u-ničenje tega, vseh mogočih sredstev. Tako so tudi Trpinu pripravili policijsko preiskavo, ki je seveda ugotovila neko napako pri poslovanju, Čeprav iz trte izvito in je tako zaprla podjetje. Imenovani Trpin je namreč prodajal po zelo nizki ceni žiw ljenske potrebščine. Kakor znano i m« sedaj v zalogi okoli 400 g koruzne moke, ki se bo brez dvoma radi tega ukrepa oblasti pokvarila. Opekarne v okolici Gorice delajo Gorica, novembra 19.%. — Kot zelo značilno za danaftnji položaj v Italiji je, da so pričeli posamezniki, ki imajo količkaj denarja, vlagati ga v nepremičnine, predvsem zidati nove stavbe. Tako se opaža, da so pričele razne opekarne v okolici Gorice po dol gem času zopet delati, med drugimi tudi Mozetičeva ojiekarna v Vrtojbi, ki je počivala precej časa, skoro od kar je bila hova. Slovenci niso vredni, da n* udeleže vojne v Afriki! Peter na Krasu, novembra lfW5. — Kot navadno vsako leto, tako tudi letos neprestano na-l^gujejo našo mladino s predvo-jaškimi vajami. Letos so oblasti zaradi izostajanja še bolj rigo-rozne kot doslej in mladina mora prenašati Čim dalje večje šikaniranje. Ob neki priliki se je inštruktor predvojaških vaj v bližnji vasi izrazil, da Slovenci prav z« prav niso toliko vredni da bi sodelovali pri velikopotezni afriški vojni in sledili Mu* solinijevi poti. Po njegov em mnenju tudi ni za vse take nevredne državljane prostora v Italiji, in je najboljše, da izginejo čez gow v sosednjo državo. Spor med stavbnimi Arma^a brezdelnih i~ t r »e vedno velika unijami poravnan Zadružne posojilni ce proti oderuštvu Novi vpoklici Objavljen je dekret, s katerim so poklicali pod orožje podporočnike in vojake topokarto-grafične s|>eciali*te letnikov 1904 do 1912. Z drugim dekretom so vpoklicani podporočniki in vojaki-letnikov 1907. 1908. 1909, 1910 in 1912, ki spadajo h karabiner-jem |w?ščem in jezdecem. Cerkev proti aankcijam Kakor poroča rimska agencija "Corrispondenza", so pristojne cerkvene yblasti odredile vsem župnikom, da se morajo pridni" žiti akciji proti sankcijam ter omejiti porabo električne razsvetljav? v cerkvah, sveč in drugega blaga. Pri duhovniških opravilih se n« smejo posluževati avtomobilov, nego le vozov z vpre-žno živino. Cerkvena oblačila in druge jsjtrebščine morajo biti i-talijanskega izvora. Vna umetniška in druga dela v nvrho olepševanja cerkva se morajo poveriti italijanskim umetnikom in obrtnikom. Dočim oblasti v me»tu New Yorku vodijo energično borbo proti posojilniškim Oderuhom, zastopniki Farm Credit admin stracije v VVashingtonu se ponašajo, da so že našli rešitev za dolgo cvetoči oderuški "raket." Ta rešitev, pravijo v Wash-ingtunu, obstoja v zadružnem bankarstvu med delavci, in s cer potom ustanovitve posojilnih zadrug (credit unions) omogočenih po Credit Union Division Farm Credit admini stracije. Ideja je enostavna. * S federalnim čartrom in vsem potreb nim navodilom s strani federal nih oblasti more vsaka skupina delavcev ali drugih ljudi, ima joči h skupne interese, ustanoviti organizacijo, ki naj jih reš iz krempljev oderuhov. Dasi je Idej« kreditnih za drug pod okriljem FCA, vendar se ne omejuje le na farmarje Tekom zadnjega leta je bilo ustanovljenih približno tisoč fe deralnih posojilnih zadrug (Federal credit unions), izmed ka terih jih je mnogo v industri jalnih skupinah ali v bratskih jednotah. Samo sedem oseb zadostuje da se zaprosi za čarter in začne delovanje eno teh demokratično upravljenih posojilnic, ki too lastnina delavcev samih. Po poročilu zastopnikov FX'A pa je za najboljši uspeh potreben mini mum petdesetih delničarjev Vsak član zadruge plačuje ob vstopu pristojbine 25 centov in se obvezuje plačati delnico za $5 v obrokih po vsaj 25 centov na mesec. Vsak delničar ima le en glas v organizaciji, tudi če ima več delnic. Delničarji iz volijo pet do enajst upravnih odbornikov (direktorjev), ki iz svoje srede Izvolijo predsednl ka, podpredsednika, blagajnika in tajnika. Blagajnik služi kot upravitelj (manager) in pobira obroke od delnic in posojil. Po sojila s« dajejo do $50 brez dru ge garancije kot na podpis čla na. Za višje vsote se mora za htevati dodatno pnroitvo. Po sojila se vračajo v obrokih in .zaračunajo ae obresti, ki ne sme jo znašati več kot 1 % na mesuc od neplačanega preostanka. Predno j« federalna vlada stopila n a to polje, je .HM držav ImeTo zakone o posojilnih zadru gah. Odkar Je federalna vlada začela aktivno delovati s svoj pomočjo, so te zadruge postale mogoče v vseh državah. Za informacije gled« organizacije teh poftojilriih zadrug naj se interesenti obrnejo na Credit Union Division, Farm Credit Administration, YVa»hington, D. C. —FLIR koza k Ji i keli. »"tov na italijansko Samo zara-le bil aretiran. I: m, kjer je bil vse-"i. Jasno je da mu kazati ničesar pro-' " /a zato morali '» mu pa odvzeli -'stični znak. 2e 'Wov, 274 priko-1 motobici- Green amatra dogovor za velik uapeh Wa«hington. I). C. — (FP) — Načrti glede združitve vseh stavbnih unij v enem depart-mentu Ameriške delavske federacije in poravnave bodočih ju-risdikcijskih sporov so bili te dni odobreni in s tem je bil končan razkol med dvema depart-mentoma gradbenih unij, ki je trajal nad eno leto. Odlok, katera grupa naj no-minira predsednika skupnega departmenta, bo v kratkem podal George W. Harrison, predsednik bratovščine železniških klerkov, ki ga je ekaekutlva ADF imenovala za posredoval* ca pri pogajanjih za končanje spora. Obe grupi sta naznani 11, da bosta odobrili llarrisonov odlok pod pogojem, da grupa, ki ne bo nominirala predsednl ka, nominira tajnika stavbnega departmenta. l)o tistega časa bo«ta obe grupi poslovali samostojno kakor doslej. Ustava stavbnega d»partmen ta, ki daje večjim stavbnim u ni jam dvojno število glasov, bo Wfaja v veljavi do prihodnje konvencije. To pomeni, da'bodo imeli tesarji, zidarji z opeko in električarji večino na kon venciji. Dvanajst manjših stavbnih unij, ki tvorijo McDonoughov department, je revoltiralo prot volilnemu sistemu in to je bi glavni vzrok razkola, do katerega je prišlo na lanski konvenciji Ameriške delavske federacijo. Načrt gleoeelmh u|«mle nih pri reiifnlh projektih. * I' »JužlM-nri v relifnih uradih «*-pripravljajo n« obnovitev boju proti odelovitvam lOlifrie u prava je v it* In jih U*dnih «m! pu«tila n»d dva tUoč uulužlien-cev. Nad 50 ranjenih v spopadu a policijo - h IMroit. Mica. -- (FP) — p(>. lic i Jak i napad na stavkovno stražo pred tovarno Motor Products Co. je izzval izgrede, v katerih je bilo nad 50 oseb ranjenih, med temi nekaj poli- NVashington, D. C. — Na bazi številk, katere je objavil Kooseveltov odbor za ekonomsko zaščito, je »hI marca 1. 19M do oktobra tega leta |>et milijonov brezposelnih dobilo zaslužek v privatnih industrijah iu pri relifuih |irojektih, tmla A-merlka je imela ob koncu septembra še vedno 10,915,000 brezposelnih delavcev. Vetji ,„„,,.„ del tega Steviht tvorijo tovarni- L., i,... pn„.u(, „ fkl,auvbn.. traiwiHirtnl ,„ ^'hoTb, ................... " ldružnico Standard Oll Co. of Anh'fWki delavski foderaclji, ki Nevv Jersey in italijansko vlado (,osl°J »i podprla stavke, je je zvezni senator J. C. 0'Maho- *k,icn,a M,hM|. »a katerem bodo ney iz Wyominga opozoril urno- l'ltt,li odloČili o vprašanju raz-riški narod na dejstvo, da so ne-1 dirjanja stavke na druge avtno katere industrijske korporaeije ' nus^nej^ 'nego driavne vlade. Iz tega razloga je priporočil, naj se korporaclje prisili na omejitev svojih aktivnosti. 0'Mahohey je že v zadnjem N' spopadu s policijo je bilo ranjenih osem članov stavkovnega odbora, pet pa je bilo aretiranih. PlkeU so prevrnili avto, v katerem sta se vozila dva zasedanju kongresa predložil Htavkokaza na delo. zakonski osnutek, ki določa, da Stavkarjl pravijo, da družbo mora vsaka korporadja, udele- P°dplra Zvesa miehiganskih tožena v meddržavni in zunanji varnarjev, organizacija openša-trgovini, i^poslovati federalno Panjev, z namenom, da prepreči dovoljenje. Ako bi imela Ame- r»«*'rjenje stavke. Tega se to-rika tak zakon, bi laliko prepre-1 Jamarji boje in pristali so že čila pogodbe, kakršno je skloni- nn »katere konceklje. Midland la Standard Oll Co. z Italijan- s,tH'' Co- svlšala meade 10 do sko vlado. {»O odstotkov delavirn, v VM,,|, "To je že drugo poročilo v M^Partmentih, Hriggs Mfg. Co. zadnjih tednih o mednarodni pa P,a^» na uro ml 4JI na «0 oen-pogodbl Standard Oil Co., ki tov« dogajanja glede zvišanje lahko zaplete Ameriko v voj- mefcltt M(» V teku tudi pri Hud-no," je rekel senator. "Nedavno Mo*or Co. ' Je bilo naznanjeno, da je ta Policijski napad na stavkar-družba dobila velike koncesije Je Je povzročil ogorčenje med glede eksploataclje oljnih vrel- avtniml delavci. Organizirani cev v Almsinljl, m»daj pa Je bila delavci, uposleni pri D«slge Co objavljena kupčija z Mussolinl- so podprli stavkarje s prlspev-jevo vlado. To je dokaz, da se kom $5000, druge unije avtnih Htandard 011 Co. vmešava v I delavcev pa so naznanile, da bo- mednarodne jiolltične aktivnosti, kar ograla In le rese amer Akega ljudstva. "Ameriške kor|M»raclJe so I »ostale mogočne in razpolagajo z večjim l«»gastvom nego nekatere države Unije, zato Jo po-treben zakon, o«lenoati iz prvih Itd d prtf«ije. Od marca VM9 do oktobra I9.H5 je bilo Mr»7,fHM) delavcev upoelenih v induMtrijuh, medU-m pa je št4«vilo onih, ki iščej# zaslužka, naraslo za 1, I M4.000." do sledile temu zgledu. V stavki proti Motor Products Co, Je zavojovsnih nad tri tis Ae nadalje zavzemal za sta v kujoče pristmilAčne delavce. Tega lista se ni nikdar smatralo za zagovornika delavskih pravic, toda openšajuirjl mu vseeno groze. Socialistična honven-cija bo v Clevelandu Urednik križarske- ga lista ustreljen MirtuenpoMs, Minil. — VValter VV. Liggetl, urednik tednika Mid-nest American, ki je dve leti volil križarsko kampanjo proti ra-dikalerm in pri v«akem javnem uradniku je videl "kortipcljake afere", Je C e s I 9. dec. sveder u*ti»»-tjen po n« znanih napadalcih na e«ti v 'tzadju svojega «taiiova-nja, ko »e je vrnil domov z avtom. Atent«torjl «o izstrelili vanj I*et kfigel in zbežali v avtu. OiicMgn m Prlho i rajala | »•♦* dni. POZOM. Kili % ti? I'»MI|«IM pra*«« /lnl« I|4*«H .tiii )r lr W funt, |t«M ■»- tlr.Slir l»l »i m te. uit t|iif)< ww mmI. / liHM |XM.I|llr vi„„r> Oni. , ali S. m«r ClSl* ni ni.lut KimnIi Su>*k H»ul. MilUt«*«. tli«. ( A|M>lnoma prav. Igra je bila taka. kaj je kdo mogel za to? Ujet v njene zamotatne zanke, ni vfdel hikakega drugega načina mimo tintega, po katerem ao jo igrali vsi drugi možje. Dfnamita in umora pa vendarle nI odobraval. A takrat so tudi organizacije zavračale to sredstvo. Sila protftodui-na je bila njegova razlaga, da se dinamit in umor ne obneseta, ker taka dejanja vselej zbudijo ogorčenje občinstva in pokvarijo stavko. A to, da temeljito pretepe* stavkokaza in ga, kakor se je on izražal "naučiš strahu božjega" — to je bilo po njegovem mišljenju edino pravilno. "Našim prednikom ni bilo nikoli treba delati takih reči," je nazadnje rekla Saxon. "Tiste čase ni bilo ne stavk ne stavkokazov." • "Seveda," je pritrdil Bil1y. "To so bili dobri rftari časi. Rad bi bil živel takrat." Globoko je zasopel in vzdihnil. "A teh Časov ne bo nikoli več nazaj." "Ali bi bil ti rad živel na deželi?" je vprašala Saxon. "Menda!" "Se dandanašnji živi na deželi vse polno ljudi," je pomembno ddjala. "Pa jih vendar vidim, kako silijo v mesto, da bi nam odjedli kruh," je bil njegov odgovor. DVANAJSTO POGLAVJE, w . Svetel žafek je poaijal v njuno življenje* ko., je BiHy dobil delo kot voznik pri stavjbni tvrdv ki, ki je takrat gradila veliki most pri .Nilesu, Preden ga je swej»l, se je prepričal, jda« a 1«., ji \ tWu a *ta j n * \ /n* 1-li, mogoče pokazati dečka profesorju Filatiki-nu. on je tam najvišji načelnik Zamišljeno in žalostno zroča je mamica objela Serjožo in ga na vgo moč atianila k sebi. Toda deček je vprašal: "Mamica, kaj je to: profesor?" "To Je tudi zdravnik. Ijubček, najvišji zdravnik," Je dejala mamica. Serjoii j«« groza atianila srce. Ko že navaden zdravnik lahko Takt« je jArbni mamici prišlo ' poviroči toliko neprijetnosti. takoj na misel, da ga j«* |n»|jii bila na čelo, nakar Je bil S««rjo-ia. kakor bi trenil v |Mwtelji. Zelo eialx» mu je bilo in v \ ratu ga j«« bolela Drugi dan je pri* ari zdravnik. Se\«|m>I-noma novo, do*lrj neznano W-j*««di<<. "ftkrlatira" "^krlnti ca." je vprašala mama pr«**tra» atiiv. "Da," je prikimal zdrav« lutko j Imel ki čeaa naj pričakujemo še le od najvišjega zdravnika? V obu-pu a«« je grenko razjokal. Drugi dan so Serjoio zavili v vse mogoče obleke in ga peljali tja. kjer ga je pričakoval gros-ni profeaor. Za vrati, v avetll ln-li aobi, kjer je atala pisalna miza, atol, umivalnik in čudna omara, je aedel neki stari atric. je tiele brke in liele lase. • ottdajali golo lobanjo. Oblečen je bil v 1*1 plašč. V »o-!»i ata atala poleg *tareffa strica Ae drugi atrk in teta. Serjoii »« jc zazdelo, da je ravno stari atric tu najvišji goapod. Toda ta starec ae je naamihal, h tako prijazno in na licih ao se mu delale jamice, sploh je bil tako simpatičen in neškodljiv, da je Serjoža zaključil: ",To še ni profeaor." "Dober dan, prijatelj," ga je ljubeznivo pozdravil starec. "Kako ti je pa ime?" "Serjoža — pa tebi?" "Meni je ime "Ne-ro." Vsi so ae nasmihali, Serjoža pa ae je zaamejal naglas In kričal: "Ni res, ni rea! To Je pasje ime. Strici in fantki Imajo drugačna imena." "Serjoža," ga je karajoč opomnila mama, stari atric pa jo je prekinil: "Kaj ti pa bodi na misel, da ai bolan?" "Saj ne meni. to si ie izmislil zdravnik in mama s svojo vročino." "Aha, tako je to. Ali nekdo mi je povedal, ne vem, kdo je ie bil, da nočeš pustiti, ds bi ti gledali v grlo." Ser loža je namršil temne obrvi, ki ao bile šele nekak puh. "Česa v*ega ljudje ne pripovedujejo." je modro odvrnil Serjoža. "ž«- stokrat aem odpiral uata. da so ml gledali v grlo. Se ko aem bil čisto majhen." "Ne vem. ali ti naj verjamem.** Tu je Serjoža odprl usta in pomnil glavo prod atarega strica: "Na, tu imaš " Stric ae je čisto nalah-ko dotaknil jezika, pogl^tal v grlo in ga pohvalil: "Ti ai pa re« >ri dečko, Kes, to znaš na- P8O8VETA praviti. Le zapri apet usta. Ampak ljudje pripovedujejo tudi, da ae ne znaš sam sleči." "Kdo ae ne zna sam sleči," ae je branil Serjoža, "še čevlje si sam zavežem." Ne da bi čakal poziva atarega strica ae. je začel sam slačiti. Vae je šlo čudno hitro, le sem pa tja ae kak gumb ni del odpeti. "Tedaj tu pa ne gre vse gladko," je pripomnil sočutno stari atric. "To je čudno," je dejal Serjoža nejevoljen, "gumb Je na strani, jaz sem pe spredaj." Nihče ae ni mogel zdržati smeha. Nato je stric otipaval Serjožo kakor zdravnik, toda mnogo bolj - na-lahko in a toplimi rokami. Potem so Serjožo apet oblekli. Naposled je dejal atari st^ic drugemu, ki je stal poleg njega: "Nikolaj Vladimirovič, profim pojdite a tem dečkom na infekcijski oddelek in uredite tam vse." Serjoža ae je toplo poslovil od starega strica, obljubil mu je, da fa bo pravočasno obvestil, kadar bodo v vrtcu priredili zabavni večer. Mamica je vzela Serjožu v naročje in odšla ata z novim stricem na hodnik, foda tu, mata oetala, marveč ata žJtitdaJjf. Serjoža, ki se je bil medtem w miril, ae je začel zopet vipenur-jati. Previdno ai je ogledoval Nikolaja Vladimiroviča, oasadr, nje pa ga je vprašal J "Striček^ ali niai morda ti profeaor?" Nikolaj 1 se je zapmejal in odgovoril: "Ne, dečko, jaz sem samo asietent Ko bom profesor, te bom že obvestil." "Toda zagotovo," je zaklical Serjoža po-tolažen. "Tedaj ne bom hotel imeti s teboj posla. Profesorjev se bojim, biti morajo grozni ..." Mama in Nikolaj Vladimirovič ata se smejala. Nikolaj Vladimirovič ni bil tako prijazen kakor star stric, ali zopern ni bil. Glavno pa je, da ni bil profesor. Kmaki ata prišla v drugo belo sobo, kjer je sedela teta ščipalnikom na nosu. Mama Nikolaj Vladimirovič nekaj naročala, nakar nji odšel. Toda nova teta je nekako postrani gledala Serjožo, tako da jeria poeta) zopet nezaupljiv. 4^etka, ali ai ti profesor?" je vprašal naposled, ko je tfbral vet avoj pogum. Kakor vsi doslej ae je tudi teta nasmehnila in odkimala i glavo, pri čemer sa je zaleaketalo steklo ščipalnika. Rekla je: "Nisem profesor. Ce pa ne boš priden, povem profesorju." Serjoža je skril avoj obraz na mamičinih prsih. Mamica ga je božala po glavi in ga merila: "Zdravnica se samo šali, Serjoža." Serjoža je bil zelo zadovoljen. Tudi nova teta nI bila profesor. Zdaj pa je tetka dejala mamici: "Takoj pokličem strežnico, ki ima službo, da vam vzamejo vašega viteza. Očesova," je dodala na glas. V sobo je vstopila nova teta strogega pogleda v beli ruti. Teta s ščipalnikom ji je nekaj pojasnjevala in naročila mamici: "Poj^Ufo* kolegi njo Očesovo, da vas pripelje na pravi oddelek.", Mami-oa je šla z novo teto. 6erjofte pa »e je zopet stisnil z obratom k mami. Kmahi so prišli v veliko sobo, kjer je stalo mnogo postelj. Tetka z ruto je stopila k ni izmed postelj, jo odgrmila in rekla: "Semle ga položimo. Poslovita se in . . ." Mama je stisnila Serjožo k sebi, ga poljubila in pošepetala, ne da g^i je pogledala: "Oatani tu nekaj časa, Serjoža . . . takoj se vrnem . . . grem aamo po časopia." Preden je Serjoža utegnil zajokati, so mu solze zalile oči. "Mamica, kam greš?" je zaklical na glas. "Mama, mamica!" "Ne kriči." je strogo dejala teta t ruto, "tu je treba poslušati." Serjoii so ae ustavile aol-ae, prestrašen je vprašal: "Tetka. ti ai gotovo profesor?" "Ne-umnoat, kako naj bom jaz profeaor? Sedi, kakor ae spodobi. Tako. Njuša," je zaklicala. "2e grem. že grem." ae je oglasila iz nekega kota neka teta. ki je Serjoža dotlej ni videl, ki pa je bila takoj pri poatelji. Tudi ta teta je imela belo ruto. Njen o-braz pa je bil zelo hudoben. Prva teta ji je odstopila meeto javim sestri upraviteljici." Po teh besedah je odšla. Nova, hudobna teta pa je pristopila in brundala: "Preobleči ga, odnesi to, očisti ono ... Tu vat samo ukazujejo." Začela je Serjoii slačiti plašček, pri tem pa se je Serjožina leva roka zataknila v rokavu. Teta jo je brezbrižno izvlekla. Serjoža je pri tem vzdihoval. "Kaj je to?" ga je karala teta, "niai doma, dragi moj. (Pazi." Serjoža ai ni upal ugovarjati, aamo mislil ai je: "To je tedaj profeaor. Zdaj aem mu padel v roke." Pustil je, da mu je oblekla belo srajco, tiho legel in zaril obraz v blazine. ~ • Francozi v Abesini ji Ze pred znamenitim Škotom Robertom Brucejem je Francoz Poncet potoval po Abesiniji. Že 60 let je bila dežela zaprta Ev-ropcem, ko je njen vladar Jaaus I., neozdravljivo bolan na koži, poslal svojega zaupnika v Ka-hlro, da bi tam našel spretnega zdravnika. Francoaki konzul Mallet mu je svetoval Ponceta, nastanjenega že Več let v tem meštu. Poncet je odrinil 10. junija 1690, spremljal ga jt oče Brevtdent; ki ae je izdajal za njegovega slugo.V Abeeinijo ata stopila po tfokrajihi Senno-ar. , Oče Brevedent je umrl v Harkiju. Ponceta samega pa je bolezen tu zadržala 12 dni, pol dneva daleč od Gondaru,' severno od Tanakega jezera, kamor je dospel 21. Julija. Kralja je kaj hitro ozdravil. Poncet ae je ravnal po konzulovih navodilih in odvedel s seboj Armenca z imenom Murat. To je bil nečak kristjana imenjaka, ki je že dolgo i-mel kraljevo zaupanje. Kralj je javno označil Murata za svojega poslanika pri francoskem kralju in rtiu je izročil darila, namenjena Ludoviku XIV. Poncet je zapustil Gondar 2. maja 1700 in šel —Fedtruted Pictur«. Novi hotel v Moskvi, ki je bil nedavno otvorjen. gardea, ki je za svoje zasluge postal vojvoda Antotski (duc d'Antotto). Zaslužen je tudi ttenry de Monfeid, ki se je Že svoj čas bavil z deželo "kralja kraljev" v knjigi Vers les terres hostiles de 1'Ethiopie, letos pa je objavil Le Drame E-thiopien, kjer opozarja na nevarnost krvavega nastopa v tej zemlji, nevarnost za ves kolonialni sistem, obenem pa skuša poudariti popolno prosvetno vrednoto Abesinije. Enako dober poznavalec dežele je Marcel Griaule, čigar knjiga Les Flam-beurs d'hommes (1934) je letos ugledala beli svet v angleščini z naslovom "Abyssinian Jour-ney (Potovanje po Abesiniji). A. D. Ali ste naročeni na dnev- v Massano~ kjer se*je vkrcal! |nik "Proeveto"? Podpirajtt avoj list! Sele 95 let kasneje srečamo zopet Francoze na abesinskih tleh. Aprila 1786 sta dva mladeniča, željna pustolovščin, pristala v Massani. V vasi Emir Hamaru sta Combes in Tamisier naletela na dve angleški družini, nastanjeni v tem kraju: angle ška pastorja Gobat in Isenberg. Dne 2. maja sta Combes in Ta misier prispela v Aduo. V okolici je bila nastanjena vojaka, njeni generali so dobro »prejeli potnika, ki sta skoraj odrinila z njimi na pot. Po dolgih pohodih so se utaborili tik težko dostopne gore Devra Dumo. Tamkaj je bival Anglež Coffin, ki Je prej sodeloval s članom iz spremstva raziskovalca Salta, nato pa živel v samoti. Combes in Tamisier sta korakala z armado v Aksum, potlej pa na bregove Takazeja. Bilo je v juli ju. Od dežja so bile že narasle reke. Nazadnje prideta v Devra Tabur, prestolnico Alija, Semenskega raaa, ki ju je močno vzljubil in Ju hotel pridržati, nudeč jima mamljive ugodnosti. Ubežati se jima Je posrečilo šele tedaj, ko ata na vide« pristala na vladarjeve ponudbe. V Galski pokrajini toliko da nista poginila. Iz ječe ju Je rešila kraljica s svojim posredovanjem. Natd sta jo ubrala h kra NIKAR BITI SU2 NEPREBAVNOST Trinerjevo Grenko V vat reii tega "Zahvaliti se Vam morain nsrjevo grenko vino. Skozi 1 nem trpel radi neprebavnosti koli »em povžil je ustvarilo mojem iclodcu. Pred tremi ccr.1 opazil vaš oglas, kupil nt« co in od prve čajne žličke,' ki < povžil jo moja želodčna . itnosl č'a. Bilo je kot oprostite, ka: cu. Moja čreva sedaj delujejo kol uru in sedaj jem s sfivfjo, zvccti. Wallace A. ComK Ako trpite vslul nf|nvi>HV slabega npetita, z^prtnice, glavobola, nervoznosti, nem| nanja, preveliko utrujenosti, ci Trinerjevo grenko vino; j« ga redno po eno ča d oberivanjem. V vseh lekamohJ TRINER'S ELiXlH OF BJTTER WtNI Joseph Triner Company, < hii Hitra direktna vožnji preko mile solnčne poti na slavnih italijanskih parnikih, PostuialjU to prlliublfarno pot. Ixr«dno mirna in atraktivna (koti vi* l«rto. tudi ekonomična. Vpraftaite vateira potniikntfa atrenU In •• prepri^ajti*. Iivr kuhinja In vino na razpolago. Potuit« a modernimi parniki. ki *o m«l najhitrrjl in naJlukairJoantmi na avrtu. Zveš« ■ brscvlakl pr»ko Genevr in Trut« domovino. DIREKTNO V JUGOSLAVIJO VULCANIA januarja 11 PREKO GKNEVE — It ITR V JUUOSI.AVIJO REX C. di 8AVOIA - K« P« člani ie plačajo prt aaeamentn tl.20 ta tednik, ae jim ljU Soanskemu, strastno vnete- | W«ls k naročnini. Torej aedaj al viroka, re«. da Je llat prrdraf ts 8. N. P. J. Llat Proaveta Je vala lastnina In gotovo )• v vaaki druiini ki bi rad ČIUI list vsak dan. Cena listo Proaveta Je: mu za industrijska dela. Ta se je skuta! okoristiti z njunim znanjem. Po tisočerih pripet Ijajih sta 3. jan. 1736 preplavala Nil in prispela v Gondar, kjer so jima pokazali ostanke "kraljevake knjižnice'*, mesec dni kasneje sta zopet videla Aksum, krenila skozi Aduo v Mas-sauo, kjer sta ae vkrcala proti Egiptu. ' Za Zdnil. drtare la Kanado $S M * tednik la................ 4M t tednika la......................ISO 1 tednike In .............. t.40 4 tednike In............... IM » tednikov ia............ nič Za Evropo Je. Za Cleero in Chirago 1 tednik In......... t tednika hi........ t tednike in........ 4 tednike In........ • tednikov In....... ........ff.oa Itpolnite apodnjl kupon, prlloilt« potrebno rao(o dmarja •!< Order ▼ piano In wi naročite ProsveU, llat, ki Je vaša lastalna Pojaanllo:—Vsa!«J kakor hitro kateri teh članov preneha biti član S Pri/inHW r«ill«.,ri i. I ** M pr#,®h V™* 06 druiins in bo aahteval sam pvoJ liat • I , .Ba L d Nant^14 U«ral tisti član is dotičns druftin«. ki Je tako .kupno asročera r. ^ nhh' pri SerjoM in Ji ukazaUa: "Pre- obleči ga. Takoj ga zapitem in 1 francoskega minietra, grofa La- je obhodil del Abeainije na dveh | Proavete, to takoj nasnaviti upravniitvu li«ta. in ob#nem drpls^ati znanstvenih potovanjih 1815-18 in 1 »19-22. 1/eta lftfttt pa m> Um pojavi lik pesnika Rimbau-da. Od leta 187« se je potikal po svetu, nazadnje pa iskal dela i»o pristaniščih Rdečega morja: Maaaaua, Džedda, Suakim. Ho-veida. Stopi v alužbo pri družbi, ki triii a kavo v Adenu. Dne 7. aprila leta 1887 ga najdemo v Antottu Z Menelikom se je pravkar pogajal za dobavo pulk. v ozemlju Obok pa u-atanavija tvomico za naboje in puškarno. toda Velika BriUni. ja poseže vmes. Od sodobnikov naj omenim vaoto listo Proaveta. A«o tega ne store, tedaj mera upravaiitvo datum aa to vsoto naročnika. P»OUVETA, SNPJ, ŽS57 80. Laimdale Ava.. Cklrag« "« Pri lojeno poMIJam naročnino sa list Proavete vaoto I..... I) Ime.......................;...............Cl dre»«va * • Nnelev .................................................. t T ata vi te tednik in ga pripišite k »el> naročnini od aled«V,h rl«fM»» t) ............................................Ct dre*tfa * •) ......................................i"... 4) .......................................... ») ...............i.......................... Meote ,,,,,,,;.......................prtera Maf <1. dm*t»s fl 4reMrs Cl 4rašt s