Poštnina platana t gotovini. ŠTEV. 66. V LJUBLJANI, sreda, 23. marca 1927. Žle»il5.ji DS» t‘— LETO Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.033. ^0r3z fašlstovske Italije f J2Ven vsakega dvoma je danes, da je r 0Vsta alaka na balkanski in ev- k I mir na v5e* ’n leme‘i'to odbi-rol i ’e dosegla naša država in mi-v 'lubnosi njenega prebivalstva najiep-Se zadoščenje. Kakor nas mora to navdajali z veselem, pa je napačno, če bi hoteli varati j^be, da je nevarnost za večno odbila. ,recej slično blamažo ko sedaj, je do-z'vel Mussolini pred leii s svojo Krfsko dvanluro in vendar je sedaj poizkusil novo. Prepričani pa moremo iudi bili, da o Ponovil Mussolini pri prvi ugodni pri-! ! naPad na nas in ga morda iudi izve- noUa^odbTti 'b keJ Pnpi'aVl)? -k° 'f " mo imeli (»l - ^orda tedai ne bo- kor šmo nl v m°Cn?9a »veznika, kali sedaj. evr°Pski demokraciji ime- 1q je odločila mokralsko časopisje svet^’-0 bi,ko' De' v prah italijanske klevete !n ?,°te5!a!° italijanski diplomaciji tla, da ° nadaljevati svoje kampanje, temveč^e morala lepo reiirirah in demantirali stor-'en° demaršo v Beogradu. Svetovna demokracija oslane Iudi nadalje naš najmočnejši zaveznik, če seveda mi sami on 'j>otno zapravili njenih simpatij. Že Pati'°Van° 'e nevarnost. da te sirn-naš)le Za*gramo> zakaj po svetu je šel o Dač Upravi ‘n naših manirah glas, ki nam mo časti. Uverjeni sme- propaganda z vsemi sredstv, ^kod"5^ našemu ugledu ni zato ponavljamo*® stari opomin, da je mogoča dobra zunal nja politika le na podlagi dobre notranje. Mi moramo rešiti sebe in državo pred partizanstvom, ker brez tega ne pridemo nikdar niti do dobre uprave in niti do rednih razmer. Blamaža Mussolinija pa ima za nas še vazen nauk. Da je bila fašistovska ,'ei a na. balkanski mir odbila, ni naša ^ uga m moglo bi se tudi zgoditi, da DrM ° »• v prav'c' morali vseeno Vsl/a i i /ašislovski oborožen vpad. Rusije dogodkov, vsled obnove ni srneVV*'e^ nevarne rezerve Nemčije še na r !,n m°9la Anglija tvegati vojne bile ned U' Posledice take vojne bi ke vojn °9^ne in pred posledicami ta-Šistovsif Se ,e zdrznil svet in usoda fa-Tori i a^ake je bila zapečatena. n(. k- ai bi bito. če se teh posledic 5in„m P ^ati, kaj bi bilo, če bi bila tu li2jr °». da bo balkanska vojna loka-krafi/19 kaj bi bilo, če bi Mussolini ^ejsli?111^0-pos^v*I..svet pred golovo 9rma^° m italijanska okupacijska nada v Albaniji kratkomalo proglasi-5 aneksi)o Albanije. S sličnim dejaniem Sl le Italija prisvojila Reko, zakaj nasna- bi bilo na Balkanu uve-ro*° geslo: Balkan balkanskim na-fa baV\ 'ao^em se Jugoslavija ne bi ime-v jugosjtav nobene stvari, ker ne bi bila 0samJjen°Vansko-italijanskem konfliktu bj|a a- V nasprotnem slučaju pa bi '^strnf i ^av*ia docela osamljena in ka-b*bila tu. l'c Uoiv°ra Postati osnova naše zuna-pr°paganda geslo: Balkan Se ne wlni narodom. Ta propaganda pa ‘Udi ^ vršiti le z besedami, temveč ^a Se j.e,9nii- Ves Balkan mora videti, &U Že r 9°slavija sama po tem princi-k9-reti vVna 'n 2a*° 'e *re^a do korenine 9raj ?e, ^e9emonistiene želje gotovih 5 ‘h krogov. Teba pa je tudi mi- Hsdslisvžnii iUnanie-pDlItiČRo debate v skupšiM i Falisto^slca ahka odbita. Beograd, 23. marca. Včeraj popoldne se je nadaljevala seja Narodne skupščine ob 5. Na govorniški tribuni se je pojavil kat prvi govornik dr. Laza Markovič in njegova .pojava je vzbudila velik interes v celi skupščini, ker je znano, da je on prijatelj dr. Ninčiča, a nasprotnik dr. Ninka Periča. Pričakovali so, da bo dr. Markovič povedal mnogo važnega. Dr. Laza Markovič najprej konsiatira, da mi nismo dali povoda za vznemirjeno atmosfero, ki sedaj vlada. Društvo narodov je ideal vseh malih držav, ki najdejo tu zavetje pred eventualnimi napadi. Društvo narodov pa ima skromno avtoriteto, ker v njem ni Amerike in Rusije. Nato preide na politiko dr. Ninčiča, katero brani naglašujcč, da je dr. N inči č hodil po pravi poti. Pogreška je samo v eks-pozeju dr. Periča, kjer ni govora o Lo-carnu. Navaja, da je treba biti v kritiki zelo objektiven. Ko se je po Rapallu naša delegacija vrnila, je bil v vladi Slovenec dr. Kukovec, ki je na sami seji plakat zaradi take pogodbe. Vesnič in dr. Trumbič sta dokazala, da se drugačna pcgcdba ni dala skleniti, 'čeprav sta bila sla v Rapallo s povsem drugimi dnstruk-cijami. Z Italijo moramo živeti v najboljših odnošajih. Proti temu nista mogla nič reči ne dr. Trumbič in ne Pri biče vič. ki sta sicer toliko kritizirala politiko dr. Ninčiča. Ta politika je bila nasproti Italiji lojalna. Dr. Ninčič ni kriv, da so vzšli dogodki tako smer. Dr. Žanič: Krivo ie morda to, ker nismo sprejeli nettun, ®kih konvencij. Markovič: Naš narod in našo , , . . Pedali s^a°0 poznajo v inozemstvu. dokazov^ Že v Narcdni skupščini dovolj nost. Kar “e m*1"0 Povoda za agresiv-7phi ki • one"a mesta v ekspo-zeju ,ki govon 0 anketi ,želi da ga .zunanji minister izpopolni tako, da mi apeliramo na Društvo narodov, naj ono v smislu pakta i zgladi ta incident. To je mnogo primernejši forum ko anketa. Pribičevic: To je bila samo figurativna aklamacija. Markovič: Ako sprejmemo anketo v teh prilikah, potem izgledamo kot obdolženci, medtem ko smo pred Društvom narodov enakopraven faktor, ki ima neki spor. Markovič preide nato na politiko na-pram Bolgarski. Ob tej priliki je prišlo do več medklicev. Govoreč o madjar-skem vprašanju poudarja, da Madjari še niso dozoreli za sporazum z državami Male antante. Sporazum z Madjarsko bi ne pomenil opuščanja našega sporazuma s Češkoslovaško in Rumunijo. Ko sem se mudil v Budimpešti, nisem mogel opaziti, da bi obstojalo nerazpoloženje v javnosti. Potem preide na odnosa je z Veliko Britanijo. Sporazum Francije in Velike Britanije prihaja do izraza. Kar se tl^e (politike na Balkanu, si še danes lilT*11 nDa ^stein» kake cilje zasleduje Ve-boaoStal?^j.a v baltoin^i politiki, ali ..»r,:. . ilberalm devizi neoinesa- naimVPriu^ balkanskim Kdor pozna Ve^it~ y *£ določa javno mnenj« pravec ^ zunanje politike. Zato Je treba “e?na_ sliti na to, da je mogoč sporazum z B0i_ garijo le na podlagi rešitve macedon-skega vprašanja. Z oblastnimi skupščinami je položen temelj avtonomiji, treba storiti le še en korak in tla za sporazum z Bolgarijo so pripravljena. Velik uspeh je bil te dni dosežen, ali trajen postane šele, če se bomo jz njega učili in ko bo ustvarjen sporazum balkanskih narodov. uiti angleško javno mnenje s prilikami pri nas. Govori nadalje o Franciji in pravi, da se ve, kaj čuti ves naš narod napram francoski republiki in da smo z njo vezani v dobrem in slabem. Burno odobravanje po celi dvorani, še celo pri delu opozicije. Nato govori o smeri naše zunanje politike in o njeni dinamiki. Poudarja ,da je treba ustvariti dobro notranjo situacijo. Po govoru dr. Laze Markoviča so izjavili radikalni poslanci novinarjem, da dr. Laza Markovič ni zadovoljen z današ-.njo situacijo in tudi ne i. današnjo vlado, zlasti še ,ni zadovoljen z ministrom zunanjih poslov m z njegovim delom. Za dr. Markovičem govori samostojni demokrat Grigorije Božo vič. Najprej kritizira postopanje Albanije in napada Cena bega. Predsednik Subotič prekine govornika rekoč, da ne more dovoliti, da bi se tako izražalo o zastopniku druge države. Božovič govori nato o kača-kih, a Subotič ga zopet prekine, češ, da spadajo kačaki v notranjo politiko. (Buren smeh v dvorani.) Nalo je skupščina prešla k glasovanju ter je bil proračun zunanjega ministrstva sprejel z večino glasov. Potem so se poslanci razšli in galerije ter diplomatska in časnikarska loža so se izpraznile. Skupščinska dvorana je dobila zopel sliko navadne seje. Prešlo se je na pro- i račun finančnega ministrstva. Prvi je govoril poslanec Kurbegovič, za njim pa radičevca Štefan Matijevič in Neudorfer. V dvorani je ostalo samo nekaj poslancev, od radikalov samo eden. Pa tudi ta je odhajal in prihajal. V opoziciji je med to sejo nastalo veliko ogorčenje, ker ni bilo prej objavljeno, da se bo po zaključku razprave o proračunu zunanjega ministrstva vršila seja naprej, in pa, ker se je seja nadaljevala, čeprav ni bilo v dvorani niti enega člana »Demokratske zajednice«, temveč so ostali tam samo radičevci, samostojni demokrati in federalisti. Zato je po Neu-dorferjevem govoru poslanec dr. Zanič predložil nujen pismen predlog, podpisan od 20 poslancev, da se odredi lajna seja. O tem predlogu bi se bilo moralo lakoj glasovali. Ker pa se je ugotovilo, da ni kvoruma, je bila seja ob 10. prekinjena. Naslednja seja bo danes dopoldne in na tej seji se bo glasovalo o ?.a-ničevem predlogu. POGOJI OPOZICIJE ZA SKRAJŠANJE PRORAČUNSKE RAZPRAVE. Beograd, 23. marca. Predsednik skupščine je sklical načelnike parlamentarnih skupin, da se z njimi dogovori, kako bi se proračunska razprava skrajšala ta-ko, da bi bila do 1. aprila končana. Davidovič in drugi načelniki skupin so izjavili, da pristajajo na to, če se vsa pooblastila, ki jih hoče dati načrt finančnega zakona finančnemu ministru, predk)-že kot poseben zakon po izglasovanju proračuna. O tem se je razvila razprava. Ko je predsednik videl, da načelniki ne odnehajo, je prekinil sejo in izjavil, da sprejema izjavo opozicije na znanje in da jo bo predložil vladi. Sedaj govore v parlamentarnih krogih o tem, kako stališče bo zavzela vlada. Neki ugledni član vlade je dejal, da misli, da bo vlada na koncu morala sprejeti pogoje opozicije. Prepričan je, da se bo vlada z opozicijo sporazumela, ker itak vsi pričakujejo po 1. aprilu spremembe. Imeli bomo koncentracijsko vla- j do, ker od nas to zahteva zunanji in no- ! tranji položaj. Vsi dogodki se razvijajo v \ prilog koncentracijske vlade. Beograd. ‘23. marca. Vladni krogi so prepričani, da je incedent z Italijo popolnoma likvidiran. Kampanja italijanskega tiska proti nam se je na vsej črti ponesrečila in je s tem odvzeta Italiji vsaka moralna epora za okupacijo Albanije. Vendar pa so vladni krogi prepričani, da Italija še ne bo odnehala, temveč da bo skušala pri prvi priliki realizirati svoje albanske osvajalne cilje. To se da sklepati tudi iz tega, ker italijanski tisk še ni prenehal s kampanjo, temveč jo nadaljuje z vedno novimi in vedno bolj glupimi obdolžitvami. I ITALIJANSKA KLEVETNIKA KAMPANJA SE NADALJUJE. Rim, 23. marca. Kampanja proti Jugo-goslaviji se nadaljuje. »Giornale d’ Ita-lia« priobčuje nove fantazije. Posebno se je spravil nad našega konzula v Va-loni. ITALIJANI ZAHTEVAJO RATIFIKACIJO NETTUNSKIII K0NVECIJ. Rini, 23. marca. »Tribuna« prinaša članek znanega italijanskega publicista Gayde, ki podčrtava, da se morajo edno-šaji razbistriti, ker je Jugoslavija nekatere stvari opustila, kar mora napram Italiji vsaj pojasniti. Ena glavnih opustitev je, da ni ratificirala nettimskih konvencij. Italijani žive tudi na balkanski obali Jadrana in Italija ima pravico, da ščiti svoje ipozicije. PREZGODNJE VESELJE MA D JA ROV. Budimpešta, 23. marca. V madjarskiti diplomatskih krogih je vzbudila splošno senzacijo zaostritev italijanskc-jugoslo-venskih ednošajev. Poedini ugledni mad-. jarski .politiki se radujejo nad nevarno igro, ker smatrajo, da bo to, kar je koristno za Italijo, koristno tudi za Madjarsko. PRED PRIČETKOM POGAJANJ Z RADIČEM ZA VSTOP V VLADO. Beograd, 23. marca. Zadnje zunanjepolitične komplikacije in vsa debata je dala povod, da vsi naši politični ljudje intenzivno razmišljajo o našem notranjem in zunanjenm položaju. Najprej je treba rešiti vprašanje solidne vlade. Zato je imel Uzunovič s svojo bližnjo okolico konferenco, na kateri je naglašal potrebo, da se znova poskusijo pogajanja z zastopniki HSS. V lem pogledu se je Uzunovič sklenil razgovoriti s svojo bližnjo okolico. Ko se dožene stališče radikalov, bodo prejkone prav kmalu radikalni delegalje odšli k Štefanu Radiču in z njim obnovili razgovore, ki so jih že prej začeli. KANTONCI POPOLNI GOSPODARJI ŠANGAJA. šangaj, 23. marca. Kitajski del Šanga-ja je popolnoma v rokah Kantoncev. Kantonci so v kitajskem okraju organizirali policijo, katera postopa energično in strogo. BETHLEN ODPOTUJE V ČETRTEK. Dunaj, 23. marca. V četrtek potuje grof Bethleu v Rim. ŠPIONAŽNA AFERA V SKOPLJU. Skoplje, 23. marca. Po poročilih, ki so dospeli iz Štipa, se je tam izvedla velika hišna preiskava. Nekaj oseb je bilo aretiranih. Gre za špionažno afero. Zatrjuje se, da so se našla pri trgovcu Temeslji-eviču kompromitujoča pisma. Ne ve se še natančno, kaj je na celi stvari. Angleška nervoznost. Malo začudil se jo svet nad točnostjo, s ka- j Galiciji leta 1915 Rusijo neoboroženo in no tero se je postavila Anglija v jugoslovansko- ! pripravljeno in je Rusija dobila udarec, ol italijanskem sporu na stran Italije, in začu- j katerega se ni mogla več popolnoma opoiuo-denje ni bilo nič manjše, ko je nenadoma zo- > ei in spraviti na prvotno ofenzivno višino, pet Anglija spremenila svojo smer. Od trez- I Vsled tega svojega računa je Anglija preži-ne, prevdarne, obotavljajoče se Anglije ni te- 1 vela sicer v letu 1917 in 1918 marsikakšno ' ' ‘ 1 kritično uro, ali končni uspeh je odgovarja! ga uihče pričakoval, zalo je ta pojav precej simptomatičen za nervoznost, ki vlada v angleških vodilnih političnih krogih. Le s težavo in pod pritiskom nevarnosti se je začela nagibati Anglija pred vojno na stran Rusije in Francije in zapuščati svojo »splen-did isolation«. In že v zadnjih dneh julija 1914 si ni bila na jasnem, ali bi bilo bolj ugodno, da poseže aktivno v vojno, ki je bila takrat že neizbežna, ali da ostane nevtralna in igra kot razsodnik odločilno vlogo pri mirovnih pogajanjih. Tu so vdrli Nemci v Belgijo in usmerili svoj pohod proti Anversi, s čemer je padla odločitev v Londonu, kajti Nemci v Anversi bi bili vendarle prebližen in prenevaren sosed. Vendar tudi sedaj ni Anglija zapadla kaki vojni psihozi in navdušenju, ampak je mirno počakala. In ta račun je dal kot rezultat tole: sedaj je najbolj ugoden trenolek, da se vzajemno pobijeta Rusija in Nemčija, glavna pričakovanju: Nemčijo in Rusijo je vrgla svetovna vojna ob tla. Ostala je kot prva velesila samo Frač':ija, ki trenotno ni bila nevarna. In da ne bi postala nevarna pozneje, je uporabila Anglija takoj po končani vojni staro taktiko: na eni strani je začela povsod konsekventno sekun dirati Italiji, da jo izigra po potrebi proti Franciji, na drugi strani se je približevala Nemčiji, na katere tradicijonalno nasprotstvo proti Franciji je zidala kot na dano dejstvo. Vendar pa se ta kolkulacija to pot ni obnesla. Predno bi bil kdo pričakoval, se je Rusija opomogla in se vrgla bolj ofenzivno proii vzhodu kakor za časa carjev in predno je mogla Anglija parirati ta udarec, sta se začeli približevati Nemčija in Francija. Tako grozi Angliji na eni strani nevarnost v kolonijah, na drugi strani izgublja vajeti evropske kontinentalne politike iz svoji hrok. In nekoliko vsled tega, da res podpre edino zaveznico tekmeca Anglije. Prva je začela omagovati ! Italijo, nekoliko pa Uidi zavoljo tega, ker je Rusija, primanjkovalo ji je municije in orož- j mogoče Jugoslavija Franciji nekoliko bližja, ja Najkrajša pot Rusije do svojih zaveznic j kot to žele v Londonu, se je pridružila tako Francije in Anglije je vodila skozi Dardanele, ! promptno, Anglija Italiji proti Jugoslaviji, zato so šli vsi ruski pozivi na to, naj Anglija j Takoj pa so se menda spomnili, da take hi-iorsira Dardanele, Anglija je navidez ugodila i tre odločitv(e niso preveč koristne, kakor ni ruski prošnji, napadla Dardanele — vendar ; bila n. pr. tista, lco je Lloyd George podprl kako in s kakšnih uspehom, to je še vsem v i Grčijo proti Turčiji, kjer je bila potem Grčija spominu. Kakor nihče ne dvomi o tem, da jo tako tepena. Zato so naenkrat krenili v dru-tii angleški poraz hotela — Anglija sama! Za- j go smer in pokazali, da Anglija dajjes ne ve to je našla nemško - avstrijska ofenziva v ! prav, kod ne kam. Arbiter. Naš spor z Italijo v iuči pikta Zveze narodov. Svet Bi prizadeva, da zagotovi poravnanje spora. Ako v tem usne, objavi, v kolikor smatra to za koristno, poročilo o dejanskem stanu, o potrebnih pojasnilih in o točkah tega poravnanja. Ako ni bilo mogoče poravnati spora, sestavi ter objavi Svet poročilo, sklenjeno bodisi enoglasno, bodisi z večino glasov, v svrho da da na znanje okoliščine spora in rešitve, ki jih priporoča kol najbolj pravične in najbolj prikladne v stvari. Vsak član društva, ki je zastopan v Svetu sme ravnotako objaviti poročilo o dejanskem stanu spora in o svojih lastnih zaključkih. Ako je poročilo Sveta sprejeto enoglasno, pri čemer glas zastopnikov strank ni upoštevan glede te enoglasnosti, se člani Društva obvezujejo, da se ne bodo poprijeli vojne proti nobeni stranki, ki se prilagodi zaključkom poročila. V slučaju da Svet ne doseže, da bi vsi njegovi člani, ki niso predstavniki strank v sporu sprejeli njegovo poročilo, si člani Društva pridrže pravico, da postopajo, kakor se jim bo zdelo potrebno za vzdržavanje prava in pravice. Ako ena stranka trdi ter Svet to prizna, da se tiče spor vprašanja, ki ga mednarodno pravo prepušča izključna kompetenci te stranke, bo Svet to ugotovil v poročilu, vendar ne da bi predlagal kakršnosibodi rešitev. Svet sme v vseh slučajih predvidenih v tem jflenu, predložiti spor Skupščini. Ravnotako bo moral biti predložen spor Skupščini m zahtevo ene stranke; ta zahtev bo moral biti predložen v roku 14 dni računanih od trenutka. ko je bil spor prinešeu pred Svet. V vsaki stvari, predloženi Skupščini, se odredbe tega člena in 12. člena, v kolikor we nanašajo na delovanje in pravice Sveta, ravnotako uporabljajo glede delovanja in pravic Skupščine. Razume se, da ima poročilo, storjeno od Skupščine z odobrenjem pred- stavnikov članov Društva, zastopanih v Svetu in' večine drugih članov Društva, izvzemši v vsakem slučaju predstavnike strank, isti učinek kot poročilo Sveta sprejeto enoglasno od strani njegovih članov, ki niso predstavniki strank. Člen IG. Ako kateri član Društva seže po vojni, v nasprotju z obvezami sprejetimi v 12., 13. ali 15. členu, smatra se ga ipso facto, kakor da je storil vojni čin proti vsem drugim članom Društva. Ti-le so obvezani, da takoj prekinejo ž njim vse trgovinske in finančne zveze, da prepovedo vse zveze med svojimi in državljani države, ki je prelomila pakt ter da ukrenejo, da preneha vsako finančno in osebno občevanje med državljani le-te in onimi vsake druge države, naj je, ali pa ne, član Društva. V tem slučaju je Svet dolžan, da priporoča raznim interesiranim vladam vojaško, mornariško in zrakoplovno številno stanje, s katerim naj člani Društva prispevajo razmerno k oboroženim silam določenim, da store spoštovati obveze Društva. Člani Društva se dogovore nadalje, da si bodo nudili medsebojno pomoč glede uporabe gospodarskih in finančnih mer, ki jih bo podvzeti, da se zmanjša na skrajno mero izgube in neugodnosti, ki bi mogle iz tega nastati. Ravno tako si bodo medsebojno pomagali za odpor proti vsaki posebni meri, ki bi bila naperjena proti enemu od njih od strani države kršeče pakt. Ukreniti imajo potiebno-da se olajša prehod čez njih ozemlje sil vsakega Člana Društva, ki bi se udeleževal skupne akcije v dosego spoštovanja obvez Društva. Sme se izključiti iz Društva vsakega člana, ki bi se pregrešil proti katerisibodi obvezi izvirajoči iz pakta. Izključenje se izreče z vse: mi glasovi vseh drugih članov Društva, zastopanih v Svetu. (Dalje prihodnjič,) Francoski glas o Italiji TREBA JE BRANITI JUGOSLAVIJO PRED MUSSOLINIJEM. Pod tem naslovom je priobčil pariški dnevnih- >Le Quotidien« dne 17. t. m. članek, ki jja. radi vainosti prinašamo v celoti. Iz njega. razvidimo, da so si . Francozi svesti, da more le tesno sodelovanje Jugoslavije in Francije preprečiti Mussolinijeve načrte, zopet zanetiti vojno na Balkanu in splošno v Evropi. »Le Quotidieiu piše: t • Vsak dan kakšen nov dogodek vzbudi našo pozornost na Balkan. Vedno nam pokaže ne- varno rovarenje fašislovske Italije, in vedno je.to rovarenje naperjeno proti Jugoslaviji. Danes .na primer se javlja, da so na jugoslovanskih tleh odkrili široko razpredeno mrežo špijonaže, plačane od- Rima. Naravno je, da se Beograd vznemirja in to tem bolj, ker se sovražni diplomatski krog vedno bolj zožuje okoli Jugoslavije. S tiransko pogodbo si je zagotovil Mussolini pravico intervenirati v Albaniji, če bi na- stali v njej nemiri. To se pravi, da si je zagotovil pravico napasti pripadnike jugoslo-venskega prijateljstva — in na ta način Jugoslavijo samo. S tem, da je nenadoma pripoznal Besarabijo Romunom, si je zagotovil hvaležnost b:>-kareštanskih diktatorjev. Morda se je z njimi žo domenil za ceno tega svojega koraka. Ali se bo pa morda domenil tozadevno v prihodnjih tednih, ko bo prišel romunski kralj Ferdinand v Rim pod pretvezo, da se dogovori z njim o trgovski pogodbi, in učvrstil vezi, ki družijo italijanski fašizem z romunskim fašizmom. Gotovo je, da bo zahteval Mussolini za pripoznanje Besarabije plačilo, gotovo pa je tudi, da bo to plačilo naperjeno proii Jugoslaviji. Tudi madžarski minister Bethlen javlja, da v najbližji bodočnosti odpotuje v Rim. Rad bi imel, da mu »duce« da za Madžarsko izhod na morje na italijanski obali Adrije. Tudi on bo moral plačati to udobnost s težkimi obljubami, naperjenimi proti Jugoslaviji. Zahrbtni komentarji angleškega tiska, ki je pi ijazen fašizmu, nam nikakor ne morejo prikriti nevarnosti teh groženj. Jugoslavija ni dežela za diktatorja in to jugoslovensko demokratsko mišljenje seveda ne ugaja Italiji, katera bi si lažje mogla zasužnjiti enega moža kot ves narod. Jugoslavija, na pragu Evrope, med Donavo in morjem, zapira pol raznim imperializmom, ki bi se radi razširili. In to je vzrok, da se družijo proii njej, pod vodstvom Mussolinija. To je pa tudi zadosten vzrok, da jo morajo vsi narodi, ki so prijatelji miru, krepko podpirati. To je dolžnost, kateri se Francija ne bo odrekla. Politične vesti. — Umik italijanske diplomacije. »Corriere della Sera« piše, da ni italijanski poslanik Bodrero izročil dr. Periču nobene note, temveč mil samo ustmeno razložil stališče italijanske diplomacije glede balkanske politike. — Nas prav veseli, če je bil nastop poslanika Bodrera tako zelo miren. Ali zakaj pa je nastal potem ves konflikt, kako to, da je že postala vojna nevarnost grozeča, če pa je bila Italija tako miroljubna? Vidi se, da je evropska demokracija sila in da je njen nastop za evropski mir zopet enkrat ukro-151 Mussolinija. To dejstvo beležimo z naj- namerava storiti to Streeniann. Dalje zavračajo časopisi pariško vest o posredovanju več držav v tem vprašanju. »Giornale d’ Italiac obdolžuje francosko časopisje, da zopet z vsemi silami podpira obrelcovatno kampanjo proti Italiji. Ta očitek velja zlasti »Tempsuc, ki da je dnevno inspiriran od francoskega zunanjega ministrstva. Francija naj se ne vmešava v spor med Italijo in Jugoslavijo, temveč naj ostane nevtralna. »Lavoro d’ Italia« povdarja, da ima Italija v Albaniji mnogo več interesov, kot kaka druga država. Italija mora takoj odgovoriti na vsako jugoslovafl-vansko — direktno ali indirektno — iniciativo v Albaniji. Dobro je lo, da je znano w stališče vsem evropskim državam, tako, lahko izpolnijo svojo dolžnost do miru v E*'-ropi. jSp; ■' Zmaga kanionske armade. Nanking "*• Šangaj padla. Boj za Šangaj je končal s popolnim porazom severne armade. Najprej kantonska armada osvojila Nanking in docela porazila tamošnje čete severne armade. Ostanki poražene armade so deloma prestopili k Kantonceni, deloma pa pobegnili na sever. Poraz severne armade pri Šangaju j° nastal vsled posrečenega manevra kantonske vojske, ki je nenadoma z veliko silo udarila mesto frontalno na Šangaj na vzhod ter razbila ostanke armad generala Šantunga in Suna. Kantonski vojski se je posrečilo, da so' skoraj vse čete severne vojske razorožili i® zaplenili vse njihovo orožje. Panika med severnimi četami je bila popolna. Bežeči vojak' so prodajali puške po 5 centov. — Sedaj se prične boj Kantoncev z glavnim stebrom re‘ akcionarne Kitajske generalom Čangsolinon1 Kako bo ta boj končal, ni težko uganiti, ker tudi pri Čangsolinovi armadi se že kaže uničujoč vpliv kantonske armade. Njena gesla so močnejša od bajonetov in ujedinjenje Kitajske se polagoma izvršuje. Tedaj pa bo nastopil tudi v svetovni politiki nov položaj in sovjeti bodo dobili zaveznika, ki bo morda odločil boj med Anglija in Rusijo. = Težki nemiri v Sangaju. Tik pred vkorakanjem armade v Šangaj, so se vršili v kitajskem delu mesta težki nemiri. Odstopajoča severna armada je skušala opetovano po mestu pleniti in je zato prišlo do krvavih bo-jev med nacionalisti in razbojniškimi vojaki. Del severnih čet je vdrl celo v mednarodno naselbino ju tudi že pričel pleniti. Angteii «<> poslali nato proti njim o klopni avtomojlr. ki so »a severne čete obstreljevale s strojn«* . Več Kitajcev je bilo pri tem ubitih, en eleški oficir in traje vojaki pa ranjeni. Tik pred zavzetjem Šangaja so izkrcali Ai«B' rikanci v mednarodni naselbini 1200 vojaj' kov. Japonci pa 1500. Sodi se. da je var nos mednarodne naselbine zasigurana. til večjim zadoščenjem, ker je dokaz, da ni danes več mir tako slabo čuvan, ko nekdaj. Želimo pa iskreno, da bi iz vsega dogodka se tudi naša diplomacija nekaj naučila in da bi se temeljito reformirala in je no bi prihodnji konflikt našel tako nepripravljene ko sedanji. =Albanski revolucionarji proti Italiji. Albanska revolucionarna stranka pripravlja na vsej črti velikopotezno propagando proti Italiji in zlasti proti tiranskemu paktu. Stranka obdolžuje Italijo, da hoče na miren način osvojiti Albanijo. To se mora sklepati ^ tega, ker podvzema Italija v Albaniji velikopotezne vojaške operacije, ki kažejo, da ima Italija bojne namene. Tekom zadnjega časa so dospele v Albanijo štiri italijanske bojne ladje z municijo, ki je namenjena za albanske čete, katere plačuje Italija. Poleg tega se ie izkrcalo 100 italijanskih oficirjev, ki naj pripravijo vojaške operacije. Revolucionarna albanska stranka dolži nadalje Ahmeda Zoga, da hoče pod protektoratom Italije in s pomočjo Anglije postati albanski kralj. Pred kratkim je proglasil Ahmed Zogu izjemno stanje in vpoklical rezerviste. Ti pa večinoma niso sledili pozivu temveč šli v gore, kjer se pripravljajo k obradbi. — Francoski socialisti proti lašistovski voj- ; ni hujskanji. Poslanci Leon Blum in tovari- j ši so vložili v imenu socialističnega poslanr. j ^^"^“'"Na^Faznik, dne' 25. marca popo-skega kluba v 'jugo- f ludne ob 15. uri se poje v ljubljanski operi Prosveta. Francoski institut in Glasbena Matica * Ljubljani priredita pod pokroviteljstvom Association Francaise d'expansion et d’Echan-ges arliques v Parizu danes 23. 3. ob 20. uri^v Filharmonični dvorani klavirski k one e s predavanjem o francoskih P1 t-nored red izvaja pianist Robert L o r lta t. ■-obsega sledeče točke: Rameau: Entietie ■ Muses, Le Rappel des Oiseaux. La I riom-phante, Sarabande. Couperin: Les Bnrricades Mysterieuses. Daquin: L’Hirondelle. Debussv: L’Honimage a Rameau, Danseuses de De " phes, Voilles, Le Vent dans la Plaine, k Collines d’Anacapri, Ce qu’a vu le .»V d’Ouest, Des pas sur le neige, La catb® .g,. ongloutie, Serenade interrompue, Miu9\ Albeniz: Seguedillas. Debussy: Soiree Greneade. — Vstopnice v predprodaji v -lični knjigarni, na večer koncerta pred cortno blagajno. ' Verdijeva »Aid*« kot popoldanska. opjijO* interpelacijo utemeljujejo s tem, da je par- j predstava po znižanih cenah.. lament zainteresiran na tem, da je jasno po- : dališča opozarjamo, da je predprodaja učen o resnih dogodkih na Balkanu. Italija j nic od jutri naprej pri dnevni blag.,1 stop- / V . i L 1 Zveza narodov rešiti konflikta, nanji posetmki te izvirne slovenske ofT, * c hile vse v nio stavljene nade na- naroče vstopnice lahko po dopisnici, ki P>ačne stavljene n . ^ pa uprav0 Narodnega gled» Pa=ltaU|anski*hwoTfc- lišča v Ljubljani. , . V • Delavska predstava ▼ ljubljanski drami; y nadaljuje s oboroževanju. ■ soboto, dne 26. t. m. se vzrizori v drami H»* Zeir^nei^afčno nastopajo časopisi proti vsa- ! sencleverjeva drama »Gobsekc kot' delavska kemu poskusu, da bi se rešil italijansko - ju- \ predstava pri izredno znižanih dramskih ce-,-oslovanski spor pred Zvezo Narodov, kakor > nah. Predprodaja v operi. Ch. Lucieto: 84 Spomini francoskega vojnega detektiva. . isviiuZ l«ib t 88. poglavje. ^ naČma 'dopisovanja, ki so jih uporabljali NOirteJ proti koncu vojne. Vrsta mojih razkritij ne bi bila (popolna, ako ne 'ht.flaie-ml .ae enega, sredstva, ki ni i>ilo ravno posebno varjio^kirgo, seg* .PfrtV# posluževali sovražni agenti, daJ^ljAjo. V Berlin' podatke, ki so. jih na en ali drug tum&b Zvedeli. mSA v n^JdieS .(jbo; , To sredstvo je obstojal-o 'v teni, da^ so se poslu- P|“škilvdotikih; dar sp/jih xnali Nemci upprab^ati.,kot orožje ,«i nain R0®r^ilP marsikatero nepriliko, fe-Že H® P^o^rijas je tudi to 5^ot sluŽSj privedel na -to Žo nekaj'‘^a, so. pjia^^kj cenzurni uradi javljali, da sumljive osebe, kojih korespondenco nadzirajo, malo ali pa »ploh nič več ne dopisujejo. O tem nenormalnem dogodku je bil obveščen naš centralni protiapijonski urad in takoj smo pričeli z raziskovanjem. Poslali smo svoje najboljše agente, da nadzorujejo'nekatere sumljive osebe, ki so prej Imele veliko korespondenco, ki pa že nad mesec dni niso pisali svojim »korespondentom< v Bernu, v Zurichu, v Berceloni ali drugod. . ...... Najprej ti niso ničesar opazili, kar bi bilo zanimanja vredno. ■ Nikdo med temi sumljivimi ljudmi pa ni bil v iatini nevaren, kajti drugače bi jih bili že zdavnaj napravili neškodljive. Mirno so vršili svoje vsakdanje dolžnosti, toila pisali niso več!... ; _ . To je 'bilo tem bolj vznemirjujoče, ker smo iiz raznih gotovih virov zvedeli, da so najmanj v dveh s-Ali ni ta oglas čisto nedolžen? Kdo bi si 'Predsta^' ljal, da vsebuje kaj drugega, kot navadno povabilo Za Zurich. — Aeroplan je letel nad sedmega ob dveh. Vrgel je enajst bomb v okraj, napravil, resno škodo in radi tega razburil prebivalstvo. J Štev. 66. »NARODNI DNEVNIK« 23. marca 1927. Stran 8. dvojno delovanje carinarnic. Zagrebški »Večer« piše: Zastopnik velike angleške tekstilne tvrdke i'-‘ dospel te dni v Maribor s kovčegom vzor-*v» ki so po predpisih prosti carine. Toda carinski krogi v Mariboru niso tega mnenja. u je predstavnik angleške tvrdke prosil, naj vrnei° kovčeg z vzorci, ker bi rad v Ma-^ooru samem poselil nekatere trgovce, so ?;U °4govorili, da to ni mogoče takoj in na * najin izvršiti, nego naj odda svoj kovčeg carinarnici in naj čaka. Cas je denar — Pravi Anglež — in ne ljubi se mu čakati, kar ‘»la v Mariboru navadno po tri dni, pa je - ^stavno, dejal, da bo dal vzorce pregledati n’ v Maribor in v Ljubljano pa se pi-avU vv® Ve5' Kar ie deial’ ie tU(ii “a' dom „'nt„ /agfebu je bil s carinskim pregle-čijah v M ure in je nato odšel po kup- 8efe‘ia P" P°sti- Novi proračun pred-"J: redukcijo poštnega osobja. Pri ranih i" In generalni direkciji bo reduci-m od 2150 uslužbencev 130, pri direkciji , o uol UtiUc Ul/t V loV/j J'* * uii „„ ?re&u od 2850 2, pri direkciji v Ljubljani pa °d 1649 3. .. "■* Hedukcija v področju promotuega mini-pst?#, V področju prometnega ministrstva ^ predlaganih za redukcijo 2350 nameščen- siT Za povzdigo morale v Sarajevu. Sarajev-•j* Stiska gimnazija je v eri puritanizma, ki ^vladal v zadnjem času vsepovsod prvi od svo • *avodov v ni*ši državi, ki je prepovedal Jim učenkam obisk kinematografov. U ** ljubljanske inžeujerske komore. — ra? l * ?isv St' 29 0(1 1(!' marca t. 1. priobčuje ioH inženjerske komore v Ljubljani, s ka-^Ln-a,\e?'eliu veljavnih zakonitih pred- S5w^aaraMi >» «*«*» nameščenci nnriiut;- H..8ainostojiio ali kot se Poživljajo vsi'8p0dje t ja 2ftico- Obe^m iotamije p . 'Sarije, Turčije, Sirije in Mezo-"°gdadu H« . bosta v Carigradu, Allepu, v feSijo RB S* in v Bombayu. Po prihod« 'l0sta notn llameravata takoj vrniti. Oficirja PoHn a v jugoslovenskih unifermah. Spiošnega ženskega društva^. — Zlasti velikih simpatij pa si je pridobila pokojnica v vseh narodnih krogih vsled svojega lepega značaja in plemenite volje. Bila je prava narodna ditnm v najbolj idealnem pomenu besede. Posebno težko pa je prizadeta od njene smrti njena rodbina, kateri je posvetila vse svoje življenje in vse svoje lepe sposobnosti. Bila je vzorna mati in soproga, ki je delala čast slovenskemu imenu. — Slava njenemu spominu! Težko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalje. v 1— Na rednem občnem zboru Društva slušateljev juridifne fakultete v Ljubljani dne 22. marca 1927 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Murks Vladimir, podpredsednik Weble Demetrij, tajnik Potokar Mirko, blagajnik Tozon Miroslav, I. knjižničar Srobot Jev-genij, II. knjižniSar Murnik Tanja, odbornik brez mandata Mermolja Mirko, revizorja Hartman France in Logar Joža. 1— Članom Acro-kluba »Naša krilat v Ljubljani. Na V. redni seji našega kluba je bil določen prvi sestanek članstva za torek, dne 29. marca ob 8. uri zvečer. Predavala bosta o aktualnih problemih aeronavtike g. ing. Stanko Bloudek in g. dr. Stane Rape. Ker pe bomo istočasno razgovarjali tudi o praktičnem udejstvovanju in bo tajnik poročal o dosedanjih prizadevanjih ljubljanskega oblastnega odbora, je važno, da se ga gg. člani in gg. članice polnoštevilno udeleže. Lokal bo vsakomur v posebnem vabilu še sporočen. — Odbor. 1— Sokol Ljubljana II. Naša tradicionelna akademija je pred durmi. Vsak, ki ima le ko- ličkaj smisla za sokolsko delo, za delo lepote, bo prišel na prireditev dne 2. aprila v Kazino. Tudi za zabavo bo skrbljeno, posebno ker se bo dalo krepko plesati. Vstopnina je minimalna (10 Din) in to lahko vsakdo pogreša. Imel pa bo zato vsestranski užitek. Vstopnice se dobe v predprodaji pri društvenih funkcionarjih. 1— Udrnžcnje jugoslovanskih narodnih železničarjev priredi danes, dne 24. t. m. ob 19. v Mestnem domu javen železničarski shod. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo oblastnega odbora UJNŽB o nezadostnih kreditih za direkcijo Ljubljana; 2. Protest proti grozečim redukcijam in zmanjšanju prometa na železnicah v Sloveniji. Na shod se vabijo vsi železničarji. — Odbor. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 23. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču z dnevnim redom: »Skupščina oblastnega središča v Mariboru , poroča br. predsednik dr. Mikič. Vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta. — Podpredsednik. 1— >ženski Pokret« vabi svoje članice na občni zbor, kateri se vrši v četrtek 24. t. m. ob 16.30 v damski sobi kavarne >Emonae. 1— Pevski zbor »Glasbene Matice«. V srfe-^ do, dne 23. t. m. ob četrt na 7. uro pevska: vaja mešanega zbora. Brez izjeme vsi in toč-' no! Kdor je nujno zadržan, naj se opraviči. — Odbor. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v sredo točno ob 17. uri trening za 1. mo-1 štvo, rezerve in dijaško skupino. — Seja sekcijskega načelstva danes ob 18.30 v kavarni >Evropa«. — Načelnik. 1_ Dve nesreči. Šestnajstletno mlekarico Frančiško Skopec iz St. Vida je v Spodnji Si; ški napadel velik pes in jo podrl na tla, pri čemur si je zlomila roko. — Pri ometanju dimnika na Vidovdanski cesti je dimnikarskemu mojstru Josipu Bevcu na strehi spodrsnilo, da je padel na tla, si zvinil nogo in dobil težke notranje poškodbe. 1— Tat krompirja. Ljubljanski policiji je padel v roke neki Avgust Tavčar, 23 let star mladenič, ki ima na vesti več tatvin krompirja. Posestnici Ani Lebnovi je ukradel 65 kg krompirja, ostalega pa mesarju Kocjanu in deželni bolnici iz kleti, takb da lastniki niso tatvin niti opazili. Krompir je prodajal po tržni ceni na trgu, kjer ga je tudi aretiral' detektiv Hauptmann. Tavčar je izročen okrajnemu sodišču. 1_ Tatvine. Gospej Rozi Marinškovi, soprogi kovaškega mojstra, je neznan tat (ali tatica) ukradel novo obleko. — Strojnemu; kurjaču Ivanu Mohorčiču je nekdo v neki gostilni v Spodnji šiški odnesel 1200 Din vred-^ no črno suknjo. — Na športnem prostoru »Primorja« je bila nekemu športniku ukradena manjša vsota denarja in zlata verižica. OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE. Redni občni zbor ljubljanske borae se je vršil včeraj ob 4. popoldne v borznih prostorih. Ker je predsedniku g. Ivanu Jelačinu ml. umrla mati, je otvoril in vodil občni zbor dr. Ivan Slokar, ki je pozdravil vse navzoče ter zastopnika velikega župana. 'V Borzni tajnik dr. Dobrila je omenjal lepi,, razvoj ljubljanske borze v letu 1926, ki je nadkrilil pričakovanja. Efektno tržišče ljubljanske, borze izkazuje napram letu 1927 porast prometa nad sedem milijonov dinarjev,' pri čemer je poudariti, da so se pričele' p6-služevati borze vedno bolj tudi državne oblasti, dalje domači denarni zavodi in druga , podjetja. Promet na lesnem tržišču beleži porastek v letu i926 za skoro 90 odstotkov v količini,: v vrednosti pa za 87 odstotkov. Žitno tržišče pa beleži malo nazadovanje. Leta 1925 se’je prodalo 399 vagonov deželnih pridelkov skupnem iznosu 8.844.045 Din, dočirii se f A' leta 1926 prodalo le 346 in pol vagona v skupili vrednosti 6,996.425 Din. Izvrstno in obširno pa posluje borzno ral-, sodišče; ki. izkazuje v letu 1926 938 tožb, kkr pomeni uaprain letu 1925 prirastek 800 tolb. Gospod Josip Gogala je podal poročilo fi; nančnega odbora. Knjigovodstvo borie je V najlepšem redu, enako tudi vse računske postavke. če ne upoštevamo brezobrestnih po^’ sojil, nima borza skoro nikakih drugih dl>-veznosti in je letos finančni efekt zato niripr' go boljši, kakor druga leta. Čisti prebitek' borze v letu 1926 znaša 9.206.85 Din. Poročevalec predlaga borznemu svetu absoliitori}.. — »i- Novinarski kongres v Kiilnu. Kot poro-nemški in angleški listi, nameravajo ^ati nemški novinarji konferenco novi-vajfr'-« vsega sveta. Konferenca naj bi se ^toj^Beseca maja ali junija letošnjega leta ^^^Jofcrodni higijenski kongres v Gentu. ^She&JBelgija) se vrši tekom letošnjega »rpStt bfeg^dni higijenski kongres. Na kou-_ Olajjj^opana tudi naša država. ^^ Pir/am pr°l»ibicije na Norveškem. Nor-OaiSrt ifi pretresal te dni nov za-laL?vede * katerim se ukine prohibicija lokalna opcija. Po 30. juniju v8ako mesto z več kot 4000 pre-, lokalnega glasovanja prodajo policijski stražniki dobe nni- _____________________________ brit) ? WPt. Ker se množe napadi bandi-‘&r ijfJ^ke policijske stražnike bolj in Pf0bA^ti vedfto bolj h*- a*:jim na:rftzpelago,'v sVr- napadi". Y 'ta-hameri 4Kftke Of-O^rtinska mestna uprava vse po-^"toiti .?t)ravliai° službo v nevar-Okrajih z novimi uniformami, Aleksander Engel: Teden sreče. Klingsberg se je vsedel na bližnji stol in buljil v svojo sestro ter končno iztisnil iz sebe: *Ti čuješ. Kam sva zabredla? To naj bo Leortiievo stanovanje?« Je *nrzU6uo preiskovala sobe. V sobi za gospode je nn51„ i ... r, , ■ na kaminu sliko svojega re( >ja v um ormi letalskega nadporočnika, v druge.n okv.rju pa jfJ 0f)azila sHko z avtomobilom m napiso* *tWrka na,Selmn„. ringu L 1913.« Na tobačni mizi so ležale dragocene tobačnice, v duplinah se je svetil dragocen in neprecenljiv porcelan^ piSalno mizo pa je krasila predragocena stara beneška bro-. novina. Vsa bleda je stopila v ubogo sobico; »Pojdiva! Morava oditi!« pravi bratu. u »Da, stvar je malce skrivnostna,« pripomni ta. »Naravnost nerazumljiva!« *'ifl 8e končal štftvka;' kajti V •tenrtrebtJlku *<■-. odpro vrata; in' Fredy D^nhoff, do*dČytt •• iofer, stopi notri v najelegantnejSem fraku.: Ko opazi odprta vrata in razsvetljene stranske prostore v; obrne do svoje neveste in fif nasmeje: " ~ ' »Ali si si medtem oglpdala moje stanova- J nje?« Loti vzkipi: >Kdo ste? Povejte mi vendar, kdo ste?« »Povedal sem vam že nekoč, — mislim, da je bilo na cesti v Bordighero, — da sem človek, ki išče srečo, 6eveda na svoj način. Smem prositi?« In ponudi lepi Loti roko. »Kaiii?« Mladi nevestin brat ni bil več zmožen vprašati kaj drugega. Tudi Loti je bila tako začudena nad nastopom dozdevnega, šoferja; kakor je bila poprej vse tedne začudena nad vedenjem tega človeka. Naenkrat se ji je zdelo, kakor da mora vse to že tako biti, kakor da se vrši vse to po programu, ki je bil že davno prej določen. Dala je svojemu zaročencu roko in ta jo je odvedel po nizkih stopnicah iz podstrešja nizdol. Spodaj, V prvem' nadstropju se ji globoko prikloni eleganten služabnik. Kakor v sanjah se je dala odvesti skozi sijajen, vhod v ogromen sa-t Ion,' kjef so tiili zbrani gospodje in dame; ki gotovo niso čakali na .prihod kakeg&! pofcTiohfega šoferja. Med g?£P.°dt je; direktorja velebahki4, M1 .____-riV-': >■. informiral o Šobrih 5astnoslih Kreclj^ja!''Smeje" se ji jfc priblonll| t!6'jo je Fredy predstavil! »Moja nevesta!« ' V naslednjih dneh so priobčili vsi dunajski listi cele'kolone-čenčarij o muhastem Fredyju ; Donhoffu, ki ga niso nikjer videli, ki ga'n>> Dunaju ni nihče poznal in ki je čez; ftoč pdt^’ stal eden. največjih originalov velemesta. £li-^ ko njegove neveste se priobčili vsi ilustrirani 1 listi in romantična zgodba o njeni zaroki z'-' dolarskim milijonarjem je bila zlata jama sa dnevnega reporterja. < -l!.'£ar In končno so bila doživetja male cvetltjiair* * ke uprizorjena celo v filmu, ki je napravil z ‘ naslovom »Teden sreče« pravo senzacijo v vseh kinih, t * t' : * Reklamna loterija tvrdke Bluff Co. pa j« • beležila od tedaj dalje ogromen dotok zanimanja zase. «: ' j M?« Ali slučaji se ne ponavljajo nikoli. Pa ni bil nihče več tako pameten, da bi vede^Aif-* ne sme štediti pri sreči. Tu si mori1 že kaj privoščiti... Ako ne bi Klingsberg Jfll A • , r o n e e. •.. -m- upravo ceno .0 - an: nekaj Našlo* uprava 1)6 Ul Dr. VVindischer pozdravi občni zbor v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Občni zbor nato soglasno odobri absolutorij. Pri naslednji točki >Volitve< prečita dr. Slo- j kar ofieijelno listo v borzni svet in sicer vseli ] pet svetnikov, ki so letos radi žreba odpadli i iz borznega sveta ter tri nove namestnike, j mesto umrlih in odstopivših članov. G. Ernest Hieng prečita posebno »trgovsko« listo ter jo utemeljuje s tem, da je borza najbolj odvisna od trgovcev, ki tvorijo tudi večino članstva. G. Anton Rojina priporoča navzočim ofieijelno listo, na kateri kandidirajo oni, ki so sodelovali pri ustanovitvi borze in ki so rav-notako trgovci, kakor industrijalci. Pri glasovanju je prodrla z večino treh do petih glasov »trgovska« lista in sicer so bili izvoljeni: gg. Ivan Jelačin (64 glasov), Janko Jovan (65 glasov), Ernest Hieng (65 glasov), Fran Pogačnik (65 glasov), Aleksander Knez (34 glasov), Jos. J. Kavčič (35 glasov), Gregorc Ivan (35 glasov) in Karol Bolalfio (35 glasov). V finančni odbor so nato izvoljeni: dr. Janko Berce (59 glasov), Josip Gogala (Sl glasov), Ivan Kostevc (61 glasov), Anton Kralj (69 glasov) in dr. Miroslav Lukan (59 glasov). V razsodišče je bilo izvoljenih osem članov s katerimi se je razsodišče dopolnilo na 44 članov. Soglasno so izvoljeni: Fran Heinrihar-, Simon Jurčič, Joško Majaron, Karol Pečenko, dr. Ernest Rekar, V. H. Rohrman, Anton Rojina in Avgust Skaberne. Občni zbor je ob tričetrt na 6. zaključil dr. Slokar. ŠAHOVSKI TURNIR V NKWYOHKU. V ponedeljek sta bili odigrani viseči partiji Aljehin-Spielmann in Vidmar - Marschall. — Aljehin je porazil Spielmanna, partija Vid-mar-iMarschall je bila prekinjena. Sedanje stanje po XIX. kolu: Capablanca 13X>, Aljehin 11, Niemcovič 10, Vidmar 9 (1), Spielmann 7 'A, Marshall 5 (1). Gospodarstvo. BORZE dne 22. marca 11)27. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe, v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote : investicijsko 86 — 87.50, Vojna škoda 345 — 347, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 197 — 197 (197), Ljubljanska kreditna 150 •— 0, Merlcantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Trbovlje 0 ■— 405,-Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. Blago: Brez posebnih sprememb. Zagreb. Dunaj izplačilo 800.5—803.5, Berlin do 260.2, London izplačilo 27E.č58qeniatx izplačilo 1352—1355, Italija izplačilo<258.2 do 260.2, London izplačilo 276.25—276.95, New-yrk ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 222.98 do '224.98, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1007. C tirih. Beograd 9.125, Berlin 123.375, Ne\v-york 520, London 26.2525, Pariz 20.365, Milan 23.65, Praga 15.40, Budimpešta 90.7125, Bukarešta 3.10, Sofija 3.75. Varšava 58, Dunaj 73.1575. Poslano. Z ozirom na oglas, ki ga je dala objaviti tvrdka Tehnični biro arh. Ivan Zupafl, Ljubljana, Gradišče 13 , v prvi številki »Domačega Prijatelja., izhajajočega v Ljubljani, smatra podpisana zadruga, — da se ne bi iz oglasa izvajali napačni sklepi —, za potrebno javnost opozorili na to, da načrt, podpisani otl imenovane tvrdke, nimajo ip1^^' ministrativnimi oblastvi nikake veljaj’ da imenovana tvrdka ne more prevKtšŠ«^ izvršitev nikakih stavbnih del, ker ni®** *°’ zadevne koncesije. j- V Ljubljani, dne 21. niarcajjf:. Zadruga v Ljubljani. siavbenikov ia SloveBijP GROr CAJtINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BUBEAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Naslov brzojavkam: ,OHOM“. podružnice:: Maribor, Telefon Int. St. 45—t. Jesenice,, Kakek. Obavlja »se v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku-lantnimi pogoji. ZaslopnUkl družbe spolnih -vose S. ekspresne pošiljke. O. N. 25« g iiniiimHiiiiiiiiiiiui Ad. št. 6991/27 — ref. IX. RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo pleskarskih dei v mestni klavnici Pravilno opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 2S. marca 1927 opoldne prt mestnem grad> benem uradu, Šolski drevored 2,12. Razpis in drugi razpisni pripomočki se dobe v imenovanem uradu od 23. marca dalje v uradnih urah. Mesini magistrat ljubljanski, dn 21. marca 1927. 99 najiinejši mizni kis ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubija, nudi in najokusnejši na- Iss vinskega Sclssa. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Tehnično in hlgtjenlčno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. noiUtropJ«, TRIKO - PERILO za moške, Sene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nvgoTice, dokolenlce, nahrbi-nlki za Šolarje in lovce, dežniki, kloli, Utoni, iepnl robct. palice, vilce, noil, škarje, potrebSCIne asa Šivilje, kro* Čevljarje, In brivce edino 1« pri tvrdki LJUBLJANA bltsu Pr^mtovega ipomendca. Ma Milka la a