58. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. marca.
XVII leto, 1884
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrilsko-ogerske dežele za vse leto 15 fcld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za eetrt leta 3 gld. 30 kr.T za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ie trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitv o je v Ljubljani v Krunu Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravni st v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pravni praktikanti.
Zadnjič Dapravili smo nekoliko opomenj k namišljeni prenaredbi odvetniškega zakona, naj danes spregovorimo še nekoliko o drugem vladnem načrtu: o zakonu določujočem, obseg in uračunenje sodnijske prakse ni disciplinarno postopanje proti pravnim praktikantom. V obče sta oba načrta bolj podobna absolutnim naredbam 5Gtih let, kakor poznejšim bvobodomiselnim zakonom, a to pač zahteva duh Časa in načelo, da ker je vedno vet sposobnih ljudij, treba jim tudi kruh više staviti. Zato ne kaže popolnem črtati omenjenega načrta, nego hočemo opozoriti le Da one točke, ki se tikajo vitalnih interesov pravnikov slovenskih.
V §. 1. stoji, da prezident višjega dež. sodišča določa, kje naj se vrši sodnijska praksa. Ker ima po tem načrtu praksa trajati celi dve leti — torej nnjmanj toliko časa prav nikake plače — bi se dotičnemu ukazu, recimo pri nas Graškega pre-zidenta, ne mogel ukloniti skoro nikdo naših večinoma ubožnih pravnikov. Doslej praktikoval si lebko pri sodišči svojega domačega okraja, kjer si jel, ako ne bel, vsaj črn domač kruh, po novem načrtu pa te bode višjega dež. sodišča prezident poslal, kamor mu bode ljubo, in ko bi imel zobe v les zagrizti! Ker torej praktikant cele dve leti ne bode dobil uiti toliko plače, kot najslab^ prepisovalec, ter ga bode prezident k večjemu osrečil s kakim ukorom v smislu §. 4. omenjeuega načrta i u ker bode tudi kmalu pri nas razun obligatnih dveh let čakati še vrhu tega do dve leti na bore adjutum, to pojdejo mladi pravniki rajši kamne tleč, kakor pa v državno službo Vlada pa reče: mi nemarno uradnikov, ki bi slovensko znali!
Ker se torej naši ubožni mladeniči nikakor ne mogo toliko časa vzdrževati ob svojem, boiie pot k justici odprt le premožnim, pri nas sploh redkim in še redkeje rodoljubnim ljudem. Pri takih srednjeveških razmerah in načrtih postane temeljni član o ravnopravnosti vseh državljanov čisto iluzoren.
Po §. 3. rečenega načrta ima se mladim pravnikom všteti vsaj ves čas od njihovega ustopa, in ne še le odkar so postali avskultanti.   To je bilo
sicer tudi doslej po vseh druzih državnih službah in nekateri prekanjeni juristi zmotili so justico s tem, da so ustopili najprej k vladi itd. — ako so bili srečno vsprejeti — ter so od ondu kompeto-vali za avskultante! Poznamo jednega, ako ne dva t;-ka kranjska avskultanta, ki sta per nefas preskočila svoje tovariše, že dlje časa pri justici službujoče. Toda, ko nov načrt vsaj za prihodnje praktikante odpravlja britko krivico, stavlja — vsaj po besedah vsem dosedanjim neopravičeno omejitev, in ne odpravlja krivice, ki se jim je doslej godila.
V §. 3. namreč stoji doslovno : nDie Zeit der nacli Beginn der Wirksamkeit dieses Gesetzes zurtlckgelegten Gerichts eventuel staats-
anvvaltschaftlichen Praxis wird.....angerechnet"4.
Taki zakoni ki dajo sposobnost do gotovih pravic, ruztezajo veljavnost navadno nazaj in v tem upu, ker se je že dolgo govorilo o oživotvorjenji zakona v tem smislu, trpelo je sploh še več pravnikov v brezplačni službi.
Pomislimo! Zadnji čas praktikovali so pri naših sodiščih od 1 — P/a leta, drugodi tudi po 2 leti in več. Tega časa ni jus bil vštet ne jeden dan. Recimo, da stopi nov načrt v moč 1. julija t. 1.; isti dan vstopi nov praktikant in s tem nastopi tudi prvi dan venca 40. let, ki je k zasluženju polne pokojnine potreben; njegov kolega, ki služi že 2 leti dobi jednako pravo tudi isti dan, t. j. on je za dve leti na slabšem, kot mlajši tovariš. Ako deček na gimnaziji zgubi jedno leto kak hrup! — tukaj pa mu vlada vzame 2 leti in — dotični naj bi se jej še zahvalil! Ako vlada i/ financijuluih o/irov neče, da bi se vsi službujoči urudmki ogreli pri milostnih žarkih novega zakona — kar bi finanei jalno ne stalo mnogo in bi se po administrativnem potu lebko izvelo, kajti vsako predatojništVO ima dotične date o službovanji podredjenih s r političnimi" i drugimi rubrikami — ako tedaj vlada vsem uradnikom ue privošči svoje dobrote, naj zadovolji vsaj one, katerim se je doslej naj veča krivica godila.
Starejši uradniki v dobrih službah naj nekaj utrpe, toda kake 4 leta sem se je avancement obrnil čisto na slabo stran in nastopili so oni oduošaji, kakor smo jih nacrtali višje  gori.   Naj bi se torej
na pr. uštel ves čas onim, ki so ustopili po 1. ja-nuvarji 1880 1., ker poprejšnjim njih kolegom ni se godila tolika krivica. Težko da bi prejšnjih izgubil kdo čez G mesecev. Vprašali smo stareje in mlaje pravnike, in nobeden ni ugovarjal omenjenemu nasvetu.
Ako omenimo še, da je §. 4. načrta jako dra-koničen, posebno, ako pomislimo, kaj se vse v politično razno navdibnemh časih smatra kot prestopek in nepokorščina, storili smo vse, kar je bil naš namen. Opozorujemo naše zastopnike na izrečene pomisleke, ki se tikajo v resnici vitalnih interesov mladih slovenskih pravnikov in s tem — slovenščine pred sodišči!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. marca.
V soboto se je v državnem zboru začela generalna budgetna debata Danes se bode p že baje končala. Danes bode govoril Mladočeh dr. Gregr, minister Dunajevski, morda tudi Tuhfte. Generalni govornik desnice bode poslanec dr. MituŠ. — „N. fr. Pr.a je v sobotnem jutranjem listu hudo napela budgetno poročilo grofa Henrika Clama Marti niča, in očitala večini državnega zbora in vladi, da je deficit jako povišala, vkliub temu, da je pnviVda mnogo davkov, niuo^o novih pa upeljala. „AViener Abendpost" jej pa odgovarja, da finančno stanje naše dr?ave nikakor ne more biti tako slabo, kakor to slika „N. fr. Pr.M, ko je vender v soboto kurs zlite rente bil 102 gld., tedaj tako visok, kakor še nikdar poprej.
Odsek za posvetovanje o ribiškem zakonu je prešel o dotičnej vladnej predlogi na dnevni red in iziavil, da urejenje ribištva pripada deželnim zborom. To je mnogim batom dokaz, da be avtonomisti, zlasti pa Cehi in Poljaki še nikakor neso odrekli federalističnim težnjam, a je še vedno njih glavni cinotei kolikor je moč, pouzdimiiti veljavo deželnih zboro., in ponižati državni zbor.
Srbski iu turški listi izjavljajo zadovoljnost povodom potovanja at i-ia bcuii«<•«-» ii »-»«<<! m »v,. Itiidoil i v ori.jeut iu vidijo v tem znamenje dobrih odnošfejev in trajnega prijateljeva mej avstro-ogersko monarhijo in tema dvema državama.
v štev. 295 obsega 5 predalov,
n	n	29IJ	n	6	n
n	n	297	n	7	n
»	n	298	n	5	1»
n	n	1	n	6	n
n	n	2	n	5	n
n	n	3	n	6	n
n	n	4	n	3Va	n
»	»	6	n	8	ii
n		7	n	5	n
Vsak razsodni čitatelj bo brez nadaljoega po-jasnovauJH znal prav dobro ceniti zlobnega Šuklja kričanje iu očitanje z besedami „literarna tatvina". Trinajst večinoma zelo obširnih podlistkov je pač več kot obsega ono iz podlistkov nabrano blago, ki bi skup napravilo le okolo G do 7 predalov dolg podlistek v „Slovenskem Narodu". Tako razsodbo „Slovenskega Naroda" podlistkarju v korist bode vsak razsodni in nepristranski čitatelj tem lože izrekel, ker je „Slov, Naroda" urednik zbral in v debelo knjigo ponatisnil vse podlistke, kot so izhajali od 4. dne decembra 1883 do 29. januvarja 1884.
A to še ni vse. Kot gori rečeno, obravnavajo podlistki od 21. decembra 1883 do 9. due januvarja (v 13. številkah „Sluv. Naroda") izkliučuo le prej zaznamovano tvariuo.  Vesten iu pravičen presodnik
LISTEK.
v
Časnikarstvo in naši časniki.
(Odgovor g. prof. Šnkljeju.) (Daljen
Šukljev dopis v naslednji števiki „Edinosti" (15) sestavljen je jednako. Obsega pa 101 vrsto Šukljevega modrovanja in zabavljanja t. j. dve petini vsega ujegovega dopisa; po takem pride tri petine na one nemške odstavke s tvrdko \Vuttke in primerne slovenske s tvrdko „Slov. Narod". Šukljev dopis v IG. številki tržaške „Edinosti" sestavljen je jednako, ter obsega le predale na prvi strani pod črto in jeden predal na drugej strani. Šteje pa ta dopis 49 vrst učenega profesorja modrovanja iu surovega zabavljanja, oni nemški in primerni slovenski odstavki pa štejejo 148 vrst.
Še krajši je zadnji Šukljev dopis v štev. 17 tržaške „Edinosti1'. V tem je 119 vrst Šukljevega zabavljanja, primerjena dva nemška in slovenska odstavka štnjeta le 43 vrst.
Potem naj potrpni čitatelj še pomisli, da vsled nemškega zloga morajo biti vsi nemški odstavki še nekaj daljši nego slovenski.   Odbimo sedaj skupno
v vseh teh štirih dopisih Šukljevo zabavljanje, ostune primerjenega blaga za dobro poldrugi dopis, a recimo raj še, za dva dopisa. Teh dveh dopisov (po pet predalov „Edinostnik" podlistkov) pa obsega uadpolovico nemškega teksta iz Wuttkeve knjige, manjša polovica — jeden podlistek s peterimi predali v tržaški „Edinosti" obsegajoč — pa pride na slovenske odstavke iz podlistkov „Slov. Naroda". Ta manjša polovica slovenska je ona pregrešna tvarina, ki jo toli učeni in olikani profesor Šuklje psuje z „literarno tatvino". Pa kaka je ta tvarina. Obravnuje s par odstavki reklamo, z ostalimi pa kamnotiskaue dopisovaluice in začetek, raz-vitek iu delovanje novinarskega urada. Poglejmo, kje pa je podlistkar v „Siov. Narodu0 obravnaval isto tvariuo.
Podlistkar je isto tvanno obravnaval v nepretrganih podlistkih „Slovenskega Naroda" začenši 21. decembra 1883 noter do 9. januvarja 1884 (in-clusive), to je v jeduajsterih podlistkih. In koliko pa obsegajo ti podlistki. V podlistku od 21. dec. začenja se ta tvarina razkazovati v zadnjih dveh predalih. Podlistek „Slov. Naroda" od 22. decembra ali krajši
v štev. 293 obsega 9 predalov, .     n     294      „ 9
Kardinal knez Scbmrzenberg imel je v saboto v naučnem ministerstvu daljši razgovor i ministrom Conradom zaradi ustanovljenja češke bogoslovske fakultete v Pragi.
Čeiki in poljski listi poročajo, da je v polj. lUom klubu nezadovoljnost zaradi tega, ker se Lichtenstdnov klub nekako po robu obrača zaradi gališkega dolga zemljiške odveze. Poljski klub je zaradi tega 2e mislil spremeniti svoje postopanj« nasproti vladi, ker se ta dovolj energično ne poteguje za poljske želje, in sicer s tem, da bi se ne bil udeležil budgetne debate. Še v seji, ki je bila v petek se je pritoževalo mno#o govornikov, da vlada premalo gleda na poljske težnje Mej sejo je pa prišel knez Sehwarzenberj£ kot zastopnik češkega kluba in je nagovarjal Poljake, da naj vsaj jednega govornika nazuačijo za budgetno debato. Vsled tega je klub pooblastil grofa Dzieduszv skija, da se oglasi za besedo pri obravnavi budgeta, in da naj v svojem govoru malo cikue na to, da Poljaki nemajo nobenega uzrok« potegovati Be za vlado.
tuaiij*' države.
Nedavno je prinesla Kolnische Zeitung nek dopis, v katerem se govori o nekem pismu ruskega carja princesinji \Valeski. Car je v tem pismu izjavil se o kuezu bolgarskem, da Bolgaiji nič nečejo vedeti o njem, ubogi knez pa tega nič ne opazi. Sofiiski dopisnik Poli. Corr.t sklicujoč se na ta pismo, dokazuje, da v mnogib ruskih krogih veje sovraAtvo proti knezu in navaja, da se v ruskih krogih poslednji Čas po gostem sinjo govorice o odstopu kneza Aleksandra. Zlasti slavanotili ne morejo odpustni knezu, da je Berotfhiki dogovor izbral za temeli svojej politiki. Konci tega tedna odide ruski d.ploniatični agent Jonin \i Sofije. Na j njegovo mesto pride generalni konzul Rosen. Rusija je v Algiru ustanovila nov konzulat.
Kakor se iz Sofije poroča, sešla se je na novo ! ustanovljenu postavodajalna komisija, ki ima namen j pripravljati zakonske predloge /a bolg:arsilto na- t rodno sobranje. Vsako ministerstvo razen vojnega | ima v tej komisiji svojega zastopnikn. Nienini pred- I sednikom je imenovan bivši podpredsednik državnega j soveta Mihaelovski. — Bolgaraaa vlada je povabila Srbijo, da naj odpošlje svoie pooblaščence, da se kon- ! čno uredi, kje se zveze ti srbska in bolgarska Železnica.
Kakor se poroča iz Pariza se bode v prihod- j njem zasedanji evropske donavske komisije, aprila meseca, zopet aililo na to, da se končno re5i tlo-« i navHko vprašanje*. Kakor j" znano, velevlasti še dozdaj m-so mo«le pripraviti Rurnunije, da bi pristopila k sklepom Londonske konference. Zastopnik francoski v Bukare:Hu baron Ring se je neki pri svojem Badnjem bivanji na Duiuji posvetoval s grofom Kalnoky-jem, kako bi Ivlo moč, pripraviti Rumunijo, da ni priznala omenjene sklepe.
/;in miv dostavek  k niMlio-iiemšKemu prijateljstvu je, da le veiiki knez Mibael na svojem j povratnem potu n Južne   Nemčije  v Petrograd   na I Berolinskem kolodvoru dobil   po   ruskem   poslaniku j Saburovu povabilo od cesarice Avguste,  da naj se takoj poda Se v popotnej obleki na cesarski   dvor. I Da je veliki knez vsprejel povabilo, razume se samo po sebi, in ostal je na dvoru pri cesarskej dvoj'ci do polu jedn;.jatih BVeeer. Veliki knes je neki večkrat izjavi! svojo zadovoljnost z vsprejemom   v Be-rolino, — Na Laškem pa rusko nemško prijateljstvo ni napravilo   nič  kaj   dobrega   upliva.   Ti ko piše „Riforma.~ da je nemški prestolni govor zopet jasno poka<al,  da tri severne   velesile  sestavljalo jeduo telo iu Italija je zdaj smatrati za P"to kolo na vozu To so uspehi, s katermn se more ponašati Manciui.
Kakor Pol). Corr. poroča iz Carigrada, gleda (unka vlada t neko skrbjo v Egipet. Turski državniki se boje, da ne bi preveliki uspehi Anglije v Egiptu dali Rusiji povoda zopet orijentalsko vpra-
šanje spraviti na dan. Mussurus paša se prizadeva, da bi vsaj dosegel kako formalno potrjenje sultanove suveranitete, angleška vlada se pa obnaša jako /držljivo v te) zadevi. Turčija je poslala nekej vojakov v Džfddah, ker se tamošnje prebivalstvo vedno bolj nagiba k Mahdiju, in se je bati ustaje.
Osmnn Digma je odločno odbil vsako pogajanje z m ngf leži. Za to bodo angleški vojaki kmalu na-pali Osmanove čete. Grabam se pogaja z Angležem prijaznimi rodovi za Osmanovim hrbtom, da bi mu ti zaprli povratni pot.
Dopisi,
1/ Krškega 7. marca |Izv. dop.] Kar so prijatelji kmetijstva že dolgo želeli pri nas, to se je vendar zgodilo. Kmetijska podružnica je bila sklicala skupščino, pa menda ne iz lastnega nagiba, ampak na toplo prigovarjanje za gospodarsk: nnpredek jako vnetega gosp. Ogulina in Novega mesta. No, ta redki kmetijski zbor, pri katerem je bito navzočnib 15 gospodov, pa nobeden k m e t (I), je učinil važeu sklep. Na gorko prigovarjanje jako delajočega g. Oguli na, ki dela vse priprave, sklenilo se je, letošnjo jeseu prirediti v Kriketu kmetijsko razstavo, s katero v zvezi bode menda tudi premiranje goved in konj. — Za vse to se bodo na delale še priprave, prosilo se bode pri vladi in drugod podpore in dovoljeuja. Pri tem zboru se je bil sestavil samo program razstave, za kar smo g. Oguliuu, ki je duša pri tem podjetji, in pa prečast temu gospodu korarju Poljaku, ki se k j tibu svojej starosti dela ne vstraši, prav hva-ležol Grajati moremo le to, da se k temu prvemu zboru ni povabil ni jeden kmet, čeravno so se vabili tudi nedružabniki; potem nam vabila jedino le v nemškem jeziku neso bila po volji, pa tudi razgovor bil je le v tem jeziku, in če je kdo vmes posegel s slovensko besedo, drugi ga neso podpirali. — Sicer se pa nadejamo, da se bode to, kar se bo odslej v tej zadevi dalo v javnost, tudi slovensko p r i o b č i 1 o.
4>«1 Ulcdverijelia, 9. marca. [Izv. dop.] (Nalezljive koze). V vaseh: na "Vrhovem, v Spodnjih Praprečah in v Marti nji vasi v župniji A. Lorenca na Temenici na Dolenjskem, kakor tudi n» Medvejesk, v Velikem grabnu in njega okolici liudje bodisi otroci, kakor tudi odrasčeni in stari hudo zbolevajo na kozah. Tudi smrt ta ne prizane-sjivka zahteva svojih obilih žrtev — ne zbiruje je li mlado ali staro!
Ravno tako so vsled te bolezni ondu Se vedno ljudske šole, kakor v Velikem gabru — uže od srede meseca decembra 1883 in pri St. Lorencu na Temenici pa od prve polovice meseca januarja t. 1, uradno zatvorjeue.
Da se ta bolezen ne omeji pripisovati je prav veliko svojeglavnosti ljudstva samega; kajti ueče verovati, da so koze res nalezljiva bolezen; ter kljubu prepovedim in naredbam gg. zdravnikov : litijskega okrajnega poglavarstva — nasprotovati hočejo, ter hodijo ne zmene se, da je bolezen nalezljiva, ter da je prepovedano — v hiše, kjer so koze.
Ravno tako se za kozami umrli mrtvaci ne prinašajo povsod' in vselej, kakor je po gg. zdrav-
— ii, tak bi moral biti tudi naš zgodovinar profesor Šuklje, ki neprestano poudarja svojo objektivnost — bode le /. malo pazljivostjo pri čitanji zgoraj navedenih tnuajsterih podlistkov zasledil, da je podlist-kar one po Šuklji s toliko natančnostjo z Wuttkom primeni-ne  vrste  in   odstavke  v  svojih podlistkih rabil sem ter tja, kot je to ravno razjasnovanj« obravnavan^ stvari same zahtevalo. Kako bi z ozirom na to m z ozirom na toliko obzirnost dotičnih podlistkov v ,.Slov. Narodu" mogel še kateri razumni iti   pošteni   čitatelj  ali  soditelj jih  obsoditi  in 8 Šuklji in  imenovati „literarno tatvino.   Iu  to razmerje mej odstavki  z \Vuttkea povzetimi   in mej trinajateriini   podlistki  v   „Slov. Narodu"   moral je tudi piof. Šuklje dobro   poznati;   a  tega  ni smel očitno priznati,  ker bi potem ne bil imel najmanjšega povoda zabavljuti iu očitati „tatviuo". Šuklje je  vsled   svoje razdraženosti   mislil :  kričajmo po stsri DHvadi, razupimo, da so „Slov. Naroda1' podlistki „liter.iiiiii tatvina'' — in uničili jih bodemo. To pa d.>bro ve tudi Šuklje, da je mej čitntelji tako malo razsodnih ljudij, ki se s kričanjem na prvi mah ne dajo preslepiti, ampak  stvar sami pregledajo, primerjajo in samostalno presojajo. Da je res tako, to priča oni uvodni   članek v goriški   „Soči", to priča zadnji „Brencelj", to priča Spectabilis v svo-
jem dopisu v zadnjem „Slovanu" („Listek"). Vsi ljudje neso za vse — in pri takih stvareh tudi ne morejo imeti vsi dotično sposobnosti, da bi stvar samostalno, bistveno in temeljito presojali. V tem slučaji je to tem težje, ker dotičniki ne morejo dobiti dotične knjige sami v roke, da bi dotične odstavke bili primerjali s podlistki v „Slovenskem Narodu". To primerjanje pa je kaj sitno in m ud no po Šukljevih 4 dopisih v tržaški »Edinosti*; tem težavnejše je to primerjanje, ker neprestano kričanje in zabavljanje toli učenega prof. Šuklja mora močno motiti tudi naj mirnejšega, najbolj objektivnega čitatelja iu soditelja. A še ni dosta! Profesor Šuklje je v rečenih dopisih v »Edinosti" celo tako kričal in pisal, kot bi bilo vsidi d2 podlistkov „Slov. Naroda" le prepisanih in ukradenih. Da je to očitanje hudobno in brez vse stvarne podloge, pač ni treba podlistkarju očitno poudarjati. Podlistke je podlistkar skoval na podlagi dolgoletnega opazovanja slovenskih časopisov in slovenskih čaaopiseev; skoval jih je na podlagi dolgoletnega opazovanja političnega delovanja naših starih in mladih prvakov in neprvakov in vseh onih mož in možiceljev, ki se zdaj po potrebi, zdaj po nepotrebi urivajo v javno življenje.
Ali naj tukaj še omenim, kaj mi je dalo po-
nikih „strogo" zaukazano — precej po smrti v kar-nah ali mrtvašnico.
Tudi nekaterih neubogljivih tukajšnjih žapanov
bi radi te epidemije imel se spomniti--pa naj
izostane za sedaj!
Pa potoženo vendar bodi, da ni vse povsodi vredu ! —e—.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je cerkvenemu predstojništvu v Poljčanah za nove zvonove 300 gld., za popravo farne cerkve pri sv. Joštu na Kozjaku 300 gld. in za šolo v Dolu 100 gld.
— (Za nameščenje Ljubljanskega vladike) ie vlada že zgotovila predloge. V kratkem se odpošljejo v Rim.
— („Skrata") izide danes peta številka.
— (.Glasbena Ma ti ca" ) priredila je včeraj popoludne z gojenci „Glasbene Sole" v Oitalničnej dvorani javno skušnjo, pri katerej se je videlo, koliko se da doseči v kratkem času pri doslednem in sistematičnem pouku. Glasbena šola šteje 40 učencev, ki se brezplačno poučujejo v sviranji na glasoviru, na gosli in v petji. Dasi pouk ne traja niti pol leta, so doseženi vspehi jako povoljni in gojenci, večinoma Se pod 10. letom, svirali so na glasoviru in na gosli tako dobro, da je občinstvo za vsako točko izražalo glasno priznanje. Skupni zbor „Po jezeru bliz Triglava" bil je prav krepak iu ubran in mladi pevci in pevke dovršili so s posebnim veseljem svojo nalogo. Gospod Ledenik, kot društveni podpredsednik imel je kratek, a jako umesten govor, v katerem je mladino opominjal, naj napreduje na pričetem potu gg. učiteljem Ohm-Janušov-ski, "VViedemann in Stiaral pa izrekel zahvalo za njih izredno trudapolno delovanje, ter kouečno pozval gojence, da presvitlemu cesarja trikrat zakličejo „živio44, katero se je iz mladih grl glasilo jako navdušeno. Po razdelitvi priznalnih diplom najboljšim gojencem zapeli so slednji jako krepko cesarsko pesen, katero je prisotno občinstvo stoje poslušalo. Ta javna skušnja pokazala je, kako neumorna deluje vrla „Glasbena Matica", kako skrbi za muzi-kulen naraščaj in prav obžalovali smo, da ni bilo pri tej skušnji par ravnateljev kraujske hranilnice, katere bi morala rudečica obliti, ko bi videli, da so za tako občekoristen zavod, kakor je „Gflasbena MuUca" določili bagatello 50 gld.! Jako mnogobrojno občinstvo bilo je pri skušnji prisotno, izmej dostojanstvenikov imenujemo deželnega predsednika gosp. barona Wiukier-ja, g. župana Grasseiii-ja, več deželnih poslancev, mestnih odbornikov in prav veliko zastopnic krasnega spola. „Glasbeni Matici" sme se čestitati na včerajšnjem izbornem vspehu, ki je najlepše spričevalo za neumorno, previdno in dosledno delovanje. Včeraj pridobil si je ta zavod toliko prijateljev, kolikor je bilo poslušalcev, naj bi ti prijatelji v svojih krogih skrbeli tudi za podporo tega prekoristnega zavoda.
— (Iz Gradca) se nam v 9. dan t. m. piše: Poročano je že bilo v Vašem cenj. listu, da je tukajšnje c. k. nainestništvo volitve občine Celjske okolice ovrglo. Jednaka osoda bode prezadela volitev okrajnega zastopa Ptujskega, pri katerej so se
vod  k  spisovanju  prekrotkih podlistkov? Zadnjo jesen mudil  sem se na Notranjskem po opravilih. Tja so bili prišli tiije dobri mi Nimrodovi prijatelji. Dva dni smo se na raznih krajih zbirali iu radovali v družbi, katerej se je bilo pridružilo nekaj notranjskih veljakov. Govorilo se je mnogo, tudi o zadnjem deželnem zboru in o bodoči volitvi jednega notranjskega poslanca  v deželni zbor.   Pri tej priliki se oglasi jeden izmej Notranjcev, da je iz Beča dobil staro „Presse", v katerej officiosus podaja Sehreva in Zamika.   Kar se oglasi še drugi,  rekoč, da je tudi on dobil dotični časopis, če ravno ni nanj naročeni Jeden izmej nas Ljubljančanov, kaj veljaven gospod, poprime za besedo ter skuša stvar pojasniti:   „pressbureau,   preBsbureau dela tako".   A njegovo pojasnilo je bilo kaj nejasno, kajti videlo se je notranjskim možakom, da ga neso dosta razumeli. Jaz pravim sosedu pri mizi: dobro bi bilo, da bi naši listi to pojasnili.   Iu že Bem bil na tihem sklenil to stoiiti. Vrnivši se v Ljubljano, začel sem nemudoma spisovati podlistke „časnikarstvo in naši časniki".   Tako so nastali podlistki v „Slovenskem Narodu".   A skoro smo zgrešili pot, zato se nemudoma vrnimo h kritiki preučenega profesorja Šukljeja.
(Dalje prib.)
godile še večje nepostavnosti, nego pri prvih kajti pri le tih je c. k. o kra j a o g 1 a va r a t vo Ptujsko ravnalo samovoljno, razpisalo volitve proti ukazu c. k. name a toi j š tv a G r a šk ega na podlagi daćo eg a prepisa pro 1882, a reklamacije vršile so se na podlagi prepisa pro 1883,ter se na tak način odvzela mnogim posestnikom najvažnejša državljanska pravica.
— (Slovanščinav Italiji.) Iz Rima se v „Wiener allg. Ztg.u poroča: »Kralj s posebnim dekretom naroča, naj se na vseučilišči v Bologni ustanovi učna stolica za češki, poljski in hrvatski jezik iu slovstvo v teh jezicih, ob jednem za to nakazuje 10O0 lir na letu". Ta vest zdi se nam nekoliko sumna, ker je nakazana vsota premalo.suia in nikakor ue zadostuje smotru.
— (Seme kali poganja). Nedavuo smo poročali, da je po obrtnej oblasti sklicani shod, krojaških pomočnikov sklenil, da ne mara nikakor za ustanovljenje zadruge pomočnikov in blagajnice, kakor tudi ne za razsodišča po novej obrtnijskej postavi. Takrat smo rekli, da brije neki kužni veter iz sv Fiorijana ulic. Skusilo se je nato trditev nekoliko zanikavati, a zaman, kajti včeraj se je zopet pokazalo, da hočejo naši slabo poučeni delalci ravnati se po programu zloglasne „Zukuuft". Včeraj so bili sklicani čevljarski pomočnki, da si ustanove V smislu obrtne postave zbor pomočnikov. Navzočnib je bilo nad 60 pomočnikov, a kot dresirane, po trojici slabo poučene čete, sklenili so na predlog čevljarskega pomočnika g. Vovka v službi pri gosp. čevljarskem mojstru Goltachu, da nečejo ničesar vedeti o ustanovi zbora pomočnikov, ker jim zadostuje popolnem njih bolnišno-čevljarsko društvo. Vladni zaatopblk magistratni komisar g. J. Tomec je gospodom pomočnikom, razložil, da njim pasivna negacija veljavne obrtue postave ne pomaga čisto nič, in da se bode izvršila i preko njih glav in muenja. Ali gospodje čevljarski pomočniki ostali so pri svojem inneuji in zborovanje je bilo brezuspešno zaključeno. Tu se vidi, kako se neumna kuga po malih osobah razširja! Na Kranjskem pač ni prostora za take eksperimente!
— (Mesečni živinski so me nj ) preteklo soboto bil je izredno številno obiskan. Prignalo se je vse živine, konj, volov, krav, telet 1070 glav. Cene so bile jako visoke, par volov, koiikanj pitanih veljalo je nad 400 gld. Trije posebno lepi pari volov prodali so se za 1500 gld. Kupci iz Gorice, Tista, Reke iu Pulja, kakor v občo laški kupci, pobrali so nad 200 glav goveje živine in izvrstno plačali. Tudi Korošci in Tirolci so mnogo kupili. Mej kmetovalci je bila kupčija dokaj živahna, posebno, ker so kupovali njim potrebno živino za delo. Konj je bilo nad 600, ne ravno mnogo lepih, a precejšnje število tacih, kakeršne rabijo Lahi za mlatenje riža. Pokupili so Lahi do 80 konj, nekaj lepih, dokaj pa slabih in dobro plačali, da so bili kmetovalci-prodajalci zelo zadovoljni.
— (Šolsko.) Naučni naš minister doposlal je vsem deželnim šolskim svetom ukaz, ki veli : „Ministerstvo je zvedelo, da se na uekaterih ljudskih šolah otroke posredno ah neposredno do tega pripravi, da šolskim ravnateljem za novo leto darila donašajo. Jaz poživljam šolska oblastva, dy to nedovoljeno navado, ki stariše po n opravičenem oškodava, z vso odločnostjo zatirajo v smislu in po določbah touradnega ukaza.
— (V pokoj) šel je g. Peter Gostenčnik, župnik na Rečici.
— (Hudodelstvo uboja.) 26. decembra 1883 na sv. Štefana dan, napravili so fantje vBrezji blizu Dobrove podoknico pri Bernikovi hiši. Že prej sta se zatoženi Martin Lipnikar in Jaka Beruik, kmetska fauta z Brezja, v drugi hiši, kjer so rakijo pili, nekaj sporekla, ker je Bernik ubil steklenico in dvakrat ugasnil luč, a ni hotel plačati ubite steklenice. Ko so opravili podoknico, odšli so fantje preko vasi in izvabili tudi Jaka Bernika, da je šel ž njimi. Šla sta Bernik in zatoženi Lipnikar nekaj korakov za drugimi fanti, se nekoliko kregala, na kar je Lipnikar udaril s polenom Bernika po glavi, da se je ta precej zgrudil na tla, in 28. decembra 1883 umrl. Zatoženi svoje dejanje obstoji popolnem. Zdravniki pa izpovedo, da je bil Bernik vsled mnogega žganjepitja itak že na možganih bolan. Porotniki potrde vprašanje, glaseče se na uboj, in sodišče obsodi Lipnikar ja na tri leta teške ječe, poostrene s postom fn trdim ležiščem, pa tamnico vsako leto 26. dan decembra.
— (V R ud olf ov em) sodi  porota  pri prvi letošnji sesiji  samo od   3. do vštetega 10. t. m. 3. marca moral se je zagovarjati Peter Bukovac od hrvatske meje zaradi hudodelstva posilne nečistosti. V pijanosti spozabil se  je   39 letni oženjeni mož nad neko 57 letno vdovo. Porotniki mu neso hoteli verjeti, da je bil čisto pijan in potrdili so stavljeno jim glavno vprašanje, vsled česar  je bil obtoženec obsojen na 14 mesecev v težko ječo. Od 4.—6. marca stal je pred porotniki Franjo Horvat,  bivši župan Svetokrižki, zaradi zlorabe uradne oblasti, kakor v prejšnjem   zasedanji   njegov   tovariš Kostaujevški Kuntarič. Obtožnik pravi, da je odtrgava! kmetom, ki  so za Časa živinske kuge na Hrvatskem od leta 1879 —1881 stražili mejo od britko v hudih zimab zaslužene dnine po 10—20 kr., mesto da bi izplačeval tako, kakor je vlada določila.   Dr. Moscho zagovarjal je sicer dobro in slovensko,  a porotniki so vender  obtoženca spoznali krivim,  in   dobil je 6 mesecev težke ječe. Slovensko zagovarjanje omenimo zato, ker se sosebno jeden   tukajšnjih odvetnikov ne more ž njim   sprijazniti.   Naj  nam naši juiisti razjasnijo,  ni Ii pri porotah, pri katerih tudi porotniki razumejo skoro   izključljivo le slovenski, nemško zagovarjanje prejaaeo uzrok — ničevosti?! 7. marca stala sta pred porotnim   sodiščem brata Martin in Jakob Šebanec  iz   MokronošKega okraja zaradi hudodelstva uboj h. Mlaisi brat hotel je vsemu sam kriv biti, pa sodišče dalo je  vender vsakemu 5 let težke ječe.  8 marca bil   je  obsojen Alojzij Zupančič iz Trebanjskega  okraja  na   7   let težke ječe, ker je svojega prijatelja Longerja  najpiei z udarci omamil, potem pa   ga oi opal srebrne ure irj verižice.   Tudi temu hudodelstvu  bilo je večinoma vzrok le — žganje.   Slednjič bode we   10 marca moral zagovarjati bivši trgovec, Ferdinand Sever iz Kostanjevice zavoljo hudodelstva goljufije.
— (Notranjska poso.jiluica v Postojni i) imela je v teku prvega svojega upravnega leta 1883 38.820 gold. 66 kr. dohodkov in 38.208 gid. 02 kr. izdatkov, torej skupnega prometa 77.028
1 g!d. 68 kr. čistega dobička  pa 360 gld. 99 kr. —
' V svojem prvem rednem občnem zboru dne 24. febr.
! t. 1., kateri je bd zadostno ohiskovan, spominjal se je zbor pri prve j točki sporeda svojega v teku leta umrlega   ravnatelja gospoda Ignacija   Doxata Po
i poročilu denarničarja o društvenem stanji volil se je ravnateljski i:i nadzoroval ni odbor  iu   so   bili v
j le te voljeni gospodje: Alojzij Kraigier. trgovec ravnateljem, Josip Lavrenčič trgovec denarni carjem, Peter Kr aig le r trgovec kontrolorjem in namestnikoma, dr. Jos. Pitam ic odvetnik in Fran Kuttin trgovec, vsi v Poatojini. V nadzorovalo! odbor so bili voljeni gospodje: Anton Glob oč ni k c. kr. okr. glavar v Postojini, Adolf Obreza trgovec in državni poslanec v Cerknici, Fran Lavrič veletržec na Rakeku, dr. Jur Šterbenc župnik in deželni poslanec v ILreuovicah, Fran Križaj trgo vec v sv. Petru in Ignacij G run t ar c. kr. belež nik v Logatci. Od tistetia dobička od 360 gld. 99 kr. sklenilo se je deležnikom plačati po 4 gld. od sto, pripiše se nadalje, ker se ravnateljstvo svojej uagradi odpove, 52 gld. 33 kr. reservnemu fondu, kateri znaša zdaj z mej letom došlo pristopnino od 84 gld. 07 kr. 136 gld. 40 kr., in ostanek se prepiše na nov račuu na konto inventarja kot izguba. Dividenda se plačuje vsako soboto (uradni dan) in sicer po 4°/o po primeri uplačil deležev. — Notranjska posojilnica sprejema hranilne uloge po4x/a°/o obresti in zahteva od posojil po 8% obresti brez vsakih drugih stroškov. Odpade tedaj obrestna up-ravuina in pristopnina. Ker so pravila zadruge tukajšnjim razmeram neprimerna, sklenilo se je pravila predrugačiti, in se je volil v to svrho odsek treh gospodov ravnateljstva. Ta odsek stavil bodo svoje predloge občnemu zboru, kateri se ob svojem času v pretresovanje pravil na novo skliče. Svojemu naineuu zadostujoč bo društvo skušalo po okoliščinah že v teku tega leta obresti posojilom znižati. Rodoljubom i>o našej Notraujskej pa priporočamo uaše društvo, saj vsakdo zna kakega pomena je denarni zavod v narodnih rokah.
— („Goriške ljudske posojilnice") nadzorstvo je imelo sejo, v kateri si je volilo predsednika g. Franca Erjavca iu tajnika g. Fr. Ferfilo. Nadzorstvo je odobrilo račune iu bilanco, katere je bil položil osnovalni odbor pri občnem zboru, ia je izreklo svoje priznanje in zahvalo bivšemu odboru, ki se je zdaj premenil v ravnateljstvo. — Pozneje je bila skupna seja ravnateljstva iu uadzorstva, v kateri se je odobrila tudi za naprej ona u*topuina,
ki je veljala do zdaj. Obresti za hranilne uloge so se zvišale na 41 od sto, kakor pri Goriški hranilnici; za izposojeni denar po zahtevala posojilnica, kakor do zdaj, obresti bo 6 od sto in nekaj uradnih stroškov, kakor je bilo v .Soči" že naznanjeno.
— (S Ptuja) se nam 8. t. m. piše: Danes opoludne vstrelil se je prostak tu nastanjenih pijo-nirjev. Uzrok samoumora je strah pred kaznijo, katera bi ga bila zadela zavoljo žaljenja svojega višjega. Ustrelil se je v goltanec, krogla šla mu je skoz glavo in obležal je pri tej priči mrtev. Njegovi v istej sobi bivajoči kolegi mislili so, da snaži^puško, sto prv, začuvsi strel, izvedeli so, kaj počne.
— (V Trnovskem gozdu) potika se, kakor piše „Sočau, huda zver ris. Gozdnarji, pripovedujejo, da sta celo dva. Jednega da so te dni zasledili ter ga nagnali v neko hrezdno, kamor se je skril. Brezdno so potem založili s težkimi kameni, ter ga tako zaprli in obsodili na smrt od glada — ako ne najde drugje kacega izhoda, kar pri razvotljenih tleh Trnovskega gozda ne bi bilo nemogoče. — Ris je dandanes v naših krajih nenavadna prikazen, zadnjega so menda ubili na Tolminskem pred kacimi tridesetimi leti. Stalno prebiva ta zver blizu nas samo še na Kranjskem v velikih gozdih okolu Snežnika, pa tudi ondu je že redka. Kolikor je nam znano, ubili so ondu zad»|ega 1. 1870. Ta dva štošta priklatila sta se gotovo ispod Snežnika črez Javornik in Hrusico v Trnovski gozd.
— (Akademično društvo „Slovenija") ima 12. t. m. redni občni zbor. Spored: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Berilo. 4. Volitev revzorjev. 5. Slučajnosti. Mestnost: Guster-schii'z' Rest. I. Auersjiergstrasse 6. Začetek: l/a8. zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Duhoven ske izpremembe v G o -riškej škofiji.) Gosp. Toma Oerin, vikar v Avčah postal je prvostolni vikar v Gorici. — Župnijski izpit delal je ob izrednem času g. Josip Toso, kaplan v Flumičelu.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Kajira 10. marca. Osman Digma odbil je He\vettov poziv, da se mora do ponedeljka udati.
Berolin 10. marca. Pri včerajšnjem gala-diner-u povodom carjevega rojstnega dne napil je cesar na njegovo zdravje.
Najnovejše vesti.
Kakor poroča „JNorddeutsche Allg." bil je pruski princ Henrik z grofom Miinsterom v isti čas na AVaddington-kolodvoru v Londonu, ko je bil ondu nastavljen dinamitiii stroj in sicer je bil princ v sobi nad skladiščem, v katerem je bil stroj. Stroj se zaradi tega ni sprožil, ker se je olje v sprožilni uri zgostilo.
Spanjski kralj Adfonzo je  močno obolel.
V Lyonu razpočila je pred vojašnico carinskih stražnikov dinamitna patrona. Jeden podčastnik smrtno ranjen.
V Lyonu zasegli so pošiljatev, grofu Pariškemu namenjeno, ter našli v njej bombo.
Upravni odbor društva „Narodni dom", sklenil je v svoji seji dne 9. marca t. I., da se od uplačanih deležev izplačajo obresti za leto 1883.
V smislu §. 4 društvenih pravil pozivlje torej podpisani odbor vse one, p. u. gospode deležnike, kateri zahtevajo, da se njim te obresti izplačajo, naj se oglase do konca 1. 1884 pri društvenem blagajniku, g. dr. Stare tu, ker bi inači po navedenem paragrafu taiste zapadle   društvu   na korist.
V Ljubljani, dne 10. marca 1884.
Za upravni odbor društva „Narodni dom": Iv. Hribar, Dr. Alf. Mosche,
tajnik. predsednik.
Razne vesti.
* (Z a u i m i v o p r a v n o v p r u Sanje) nastalo je vsled smrti neke zakonske dvojice, ki je utonila, ko se je potopil parnik „Oty of Columbus" na JMassachussethkem obrežji. Oba nesta imela otrok, pa sta zapustila veliko premoženja. Ker se pa ne ve, kateri je prej umrl, tedaj je teško določiti ali moževi ali ženini sorodniki podedujejo za njima premoženje. Vendar se sodi, da bode sodnija razsodila, da je pri ladjelomu žena, kakor slebši del prej umrla, iu moževi sorodniki bi tedaj podedovali premoženje.
* (Koliko je po naših deželah bilo žetve in trgatve v 1883 letu?) Ministerstvo naše za poljedelstvo objavilo je te dni posnetek z izkazov, ki so doslej mu došli o lanskej žetvi in trgatvi v Avstriji. Podatki v tem posnetku, ki obsega poglavitna žita in vinsko trgatev, kažejo se po absulutnih številih, ob jednem pa so tudi razodeta razmerna števila, kakor jih je dobiti s primerjanja s poprečnimi žetvami v dobi od 1870. letadoušte-tega leta 1882. natančni izkazi se razglasijo v poljedelskega ministerstva letnem poročilu. Iz objavljenega posnetka je videti „da je bila žrtev in trgatev lansko leto tako-le:
Plenice      Rii     l-on-iu      Orsa      Turiice Vina
1000 hektolitrov 1.236 2.824 1.163 3.682 1,534 205 947 571 209 371
Niže-AvBtrijsko Gornje-Avstrijsko
folnogradsko . tajersko   . . Koroško .   . . Kranjsko    . . Nemške Tirole Cesko    .... 4.062 Šlezija   .... 177 Galicija ....   3397 4.808 Bukovina    .   .   . 211 GoriSko   ... 122 Istra s Trstom 124
703 128 753 262 249 141
716 26 886 231 223 159
7.883 5.795 627 444 3.938 315 45 121
? 169
374 24 136
182 825
1.601      — —
241      — —
1.439  1.183 468 824 259 361 304
136    197 207
10 833     — ?
1.188     — —
9.182 1.597 — 605 1.459
14   284 101
110     64 100
MeteorologiČno poročilo.
9	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
j 8. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73050 mm. 730 61 mm. 731-77 mm.	-4- 1-4'C + 4-3JC + 2 2° C	si. zah. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	0-70 mm. snega.
8   7. zjutraj g ; 2. pop. 9. zvečer °* 1		730 98 mm. 73041 mm. 730-67 mu.	+ 1-2°C + 5 4» C — 0-4° C	Drezv. brezv. brezv.	obl. obl. jaa.	0-00 mm.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 2-6° in + 2-l", jednaka normalu in za 0*7° pod normalom.
ID-UL3nLa.3sls:ča. borza
dne 10 marca t. I.
(Izvirno Lele#raričuo poročilo, j
Papirna renta....... .79 gld. 75 k:
Srebrna renta .... 80 r   85 „
Zlata rento...... .   .   101 .   90 „
5°/0 marčna renta.........95 . 35
Akcije narodne banki' .....*44 ,   — ,
Kreditne akcije ....       .   .   324 „   — „
London   . ... 121 „   50 g
S.ebro ......... — „ ,
Napol. . ........ H , 62
U. kr. cekini .       .   . .   , r> „   70 „
Nemške murke ..... .     69 „   15 „
■*•/„ državne srečke iz 1. 1854   250 gld.   124 , —
Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld.   170 „ —
4rt/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   .   101 ,85 „
Ogrska zlata renta 6°/0......121 „95 „
.     i".'. ....     91 „   50 ,
„     papirna renta 5n/0 ..... 88 ,   75 „
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   .   104 „   50 „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld.   116 , 75
Zomlj. obč. avBtr. 4'/»* o *hiti zai*t. Uftl .   120 „60
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnico   106 „   65 n
Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice   105 „   25 „
Kreditne srečke......100 gld.   173 „   75 ,
Hudoltbve srečke .... 10   „      20 „ 50
Ak.ije anglo-avstr. banke .   .   120   „     116 „ 25
Tranimway-društ. velj.  170 gld. a. v.    .   232 n   75 „
Polni bridke žalosti javljamo namesto posebnega naznanila vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je neizprosna smrt iztrgala iz naše Brede preljubega sinka, oduosno bratca
ki je po tridneviiej težkej b dežni, nenavršivši le sedmo leto svojega mladega življenja, izdihnil včeraj svojo dobro dušo.
V Gorici, 9. suŠca 1884.
Fran Erjavec, Marija Erjavec,
oče. mati.
Ljudmila, Milena,
sestri. (157)
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja za dolge bolezni in o smrti svojo predrage hčere, oziroma sestre
GIZELE,
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, osobito prečastitej duhovščini, gg. uradnikom, go-spodičinam za darovani venec in trakove itd., izreka prisrčno zahvalo
žalujoča
(156) rodbina Murgel.
V Velikih Laščah, v 8. dan sušca 1884.
Poslano.
(15—5)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas i/kusan li«k proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehn-nim katara,
III \ li K MATT0IV1JA
Karlovi vari i Widn.
Na etiketo in minuli« kakor kaže podoba, jJmT~~ iri'tm ostro paziti.
MATTONL'5
GlESSHliBlEi
Oznanilo. Letošnji redni zbor
kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države,
pa tudi
letošnji občni zbor
hranilnega in posojilnega uradniškega društva v LJubljani
bodeta
v nedeljo tliiO O. tipirilu, lS8dL ob 10. uri dopolnilne v gostilni tukajšnje kazine.
Dnevni red zbora kranjskega odseka:
1. Poročilo predsednikovo in potrditev računa za minulo opravilno leto 1883.
2. Volitev novih odbornikov za opravilno leto 1884.
3. Posamezni nasveti.
Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30 društvenih pravil.
Dnevni red se naznani p. n. gospodom društvenikom po pravilih pismeno
To se naznanja p. n. gospodom društvenikom.
V Ljubljani, dne 8. marca 1884.
Odborov predsednik hranil-uega in   posojilnega uradniškega društva: Verderber.
DruStvenik: Anton Svetek. (161)
Odborov predsednik kranjskega   odseka uradniškega društva: Ituiiu. IMrker.
Št. 151G.
Razpis
(134—3)
slnžbe II. nadpaznika v dežclnej prisilnej delavnici v Ljubljani.
V prisilnej delavnici v Ljubljani se bode od dala služba II. nadpaznika t, letno plačo 400 gld., z uradno obleko iti stanovanjem v nelavn ei in 8 deputatom G sežnjev drv in 12 funtov svet ter vsaki dan I llt funta ki uha. — V slučaji podelitve te službe komu izmej paznikov I. razreda ne bode od dala služb* paznika I razreda z letno plačo 3G0 gld. in s postranskimi zgoraj omenjenimi užitki; ko bi prišel  kdo izmej   paznikov II. razreda  za paznika
I. razreda, se  bode  pa oddali tudi služba paznika
II. razreda z letno plačo 300 gld., s službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z 1 Va funta kruha na dan.
Prošnji ki z» to službo naj svoje (za službo II. nadpaznika lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdrav m in krepke postave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakega rokodelstva; :n popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daje prednost) in t uosUvkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu. izroce (in sicer kdor more osobno)
do 31. marca 1884. I. upravništvu deželne prisilne delavnice.
Od deželnega odbora kranjskega.
Stanovanje se išče
na deželi ali blizu farne cerkve ali pa hiša v najem
in nekoliko vrta. — Ponudbe naj se oddajo pod: 9,J. J. v Kranjl, poste restante". (159)
Za bližajočo me <*«■#.I Jo
priporoča
najstarejša in naj glasa vi tej ša firma za sito
Morica Burna
v Brnu
(■astanovljena leta, 1822)
pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. 6.— meter. Bogata izbčr mu k mi »ukn|e (Streicb-und Kammgamrockstoffe) od gl. 3.— do gl. 7.— in sukna sa hlače, najnovejši uzorci, od gl. 1.20 do gl. — meter, f'rnl Peruvlcns za suku|e in Tocikln* za hlače od gl. 3.— navzgor do gl. 6.—, gl. 7.— in više meter.
Velika zaloga vsakovrstnega sukna za «;lyllne in vojaške obleke, livreje« cerkve, biljarde in vozove.
Sukna za požarne straže« veteranska ln strelska društva ln druge korporacije
l'rlatnl angleški potni plaldl, 3 metre 50 cm. ii.in 1 meter 66 cm. Široki, po gl. 3.50, 4.75, 5.25 do gl. 1«.—.
Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatvo, katerih vrednost znaša nad gl. in.—, pošiljajo Be franko.
Gospodje krojaški mojstri dobe na zahte-vanje vzgledne knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (149—1
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežuo zoper nesiaat do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, napib.no-njo. kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pšeno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz fceiodca), /.oper krč v že-lodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo.
< -J-.: -. ' <>;■_; SI :
Lekar C. Itradv, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 3e rabi, stane Hrt*.
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip S v o boda, na PreSirnoveui trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip B e r g m a n n. V P o b t o j n i: Anton L e b a n. V G o-rici: lekarna A. de Giioncoli. V Ajdovščini: lekarna Mic. hael Gagi tel m o. V Celji: lekar J. Kupfersoamied. V Kra n j: lekar Um^ Savni k.
V Kamniku:  lekar Josip Moćnik.   V Radovljici:  lekar At R oble k.   V Sežani:  lekar Ph. RitBchel.   V Činom Ij i: lekar Ivan Blaž ek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabipni.
W0T Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah iti pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinueljskc kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Kchte Mariazeller Magentropfen — Brady Sc Dostal — Apotbeker, skletnca mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podoba utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim »namenjeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nema jo teh znakiiv istinitosti, oaj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj nii-znaniio, da bodo aodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—130
Po mojem umrlem bratu Andreju Vodniku prevzel sem
l    gostilno in kavarno „pri malej kamnitej mizi44
in bodeni vedno stregel z laTMinimi vini« okusnimi Jedili ter s prizuato dobro kavo, kakor je že znam, Ljubljanskemu občinstvu.
Za pogosto obiskovanje prosi JI
j (1 (1_2) Josip Vodnik v Spodnjej Šiški. ^
Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železu i kar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".