SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. lir.
V Ljubljani, v petek 25. maja 1894.
Letnil* XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 23. maja. Pravosodno ministerstvo.
Danes je dr. B artoli govoril o razmerah pri sodiščih na Primorskem in dokazoval, da se ondu ne d& rpeljati narodna jednakopravnost, ker bi uradniki pri sodiščih na Primorskem morali znati štiri jezike, pa še to bi po mnenju Bartolijevem nič ne pomagalo, ker primorski kmetje ne govore slovenski ali hrvaški, temveč razna najbolj srbščini podobna narečja. Ko se zahteva narodna jednakopravnost, se pri podeljevanju služeb gleda le na jezikovno znanje prosilčevo, ne pa na druga njegova svojstva. Iz jed-nakega vzroka zahtevajo Slovani, da se okrož. sodišče prempsti v Pulj iz Rovinja.
Dr. K r o n a w e 11 e r se je pritoževal o zlorabi preiskovalnega zapora, in da ljudi preganjajo uklenjene od oblastva do oblastva, dočim je železje celo pri jetnikih odpravljeno. Sklicevanje na žandar-merijske instrukcije ne velja, ker niso noben zakon. Našteval je več vsgledov, Blesti kako so zaprli in slabo ravnali s sklicevatelji nekega ljudskega shoda v Galiciji, katere je pa sodišče še za nedolžne spoznalo.
Dr. R o s z k o v s k i je izrekel željo, da se le-vovska inkvizicijska ječa premesti iz mesta.
Vašaty se je pritoževal, da se je za predsednika deželnemu sodišču v Pragi imenoval mož, ki je nemškonarodnega mišljenja, pritoževal se, da se konfiskujejo nenemški govori v državnem zboru, in zahteval, da se osnuje za Češko posebno najvišje sodišče.
Pravosodni minister je sprva govoril o avan-zovanju in obetal se ozirati na razne izražene želje. Priznaval je, da so uradniki preobloženi. Potem je minister odgovarjal na razne pritožbe poslancev,
slasti na napade čeških poslancev Vašatyja in Ša-maneka in jima dokazal, da večkrat trdita stvari, ki niso utemeljene. Zagovarjal je novega predsednika praškega sodišča, Kallino , in cesarskega namestnika Thuna.
Poslancu Nabergoju je pjasnoval, da ni resnica, da bi pri mestnem delegovanem sodišču v Trstu znal le jeden uradnik slovenski, temveč znajo jeden deželne sodnije svetnik, jeden svetniški tajnik in štirje avskultanti, 1 pristav pa za silo. Dr. Bulatu je odgovarjal, da mu ne more zagotoviti, da se vpelje hrvatski notranji jezik v Dalmaciji, ker to ni le njegova stvar.
Proti Bartoliju je minister odločno naglašal, da na Primorskem biva mnogo Slovanov, ki imajo pravico do narodne jednakopravnosti pri sodiščih. Barto-lijevega stališča, ki nasprotuje narodni jednakopravnosti, vlada ne more vsprejeti. Kronawetterju je obetal, da se bodo slučaji, katere je on navedel, preiskali. Uklenjeno je pa večkrat potrebno goniti zločince. Poslancu Hormuzakiju je obetal, da se bode tudi v Bukovini gledalo na narodno jednakopravnost.
Poslanec dr. Gregorec je utemeljeval resolucijo, da se najvišje sodišče tako preosnuje, da bode lahko izdajalo tudi slovenske razsodbe, če se je stvar v prvi instanci slovenski obravnavala. Nadalje je govornik zahteval napravo slovenskih pečatov in napisov pri sodiščih na Slovenskem.
Na to se je prečitalo več resolucij, mej drugim resolucije nasvetovane po poslancu Laginji, da se preloži okrajno sodišče iz Rovinja v Pulj, poskrbi za hrvaščine oziroma slovenščine sposcbne uradnike v Istri, in da se osnuje okrajno sodišče v Dolni.
Na to je generalni protigovornik dr. Herold v dolgem govoru ponovil razne češke pritožbe in na-
vedel nekaj novih. S posebno odločnostjo je zahte-zal, da morajo vsi uradniki na Češkem znati oba deželna jezika. Prav po zaslužnosti je okrcal Barto-lija, ki noče poznati druzega jezika kakor italijanskega. Spomnil se je tudi .Omladine" in pri tem se skliceval, da je kazenski zakon že zastaran. Kdor v politiki deluje, se je že zakrivil proti § 65. kazenskega zakona, celo pravosodni minister.
Generalni zagovornik dr. M enger je pa največ mahal po protisemitih. Ko je govornik končal, se je budget pravosodnega ministerstva vsprejel.
Napad na poslanca Kaiserja.
Danes sta v zbornici poslancev dr. Lueger in dr. Gessmann stavila nujni predlog, da se vlada pozivlje, da pridobi zakonu veljavo, da se ne bodo več ponavljali taki dogodki, kakor je bil napad na poslanca Kaiserja.
V utemeljevanju je govornik označil ta napad za izgred velicega kapitala.
Ko je minister grof Schonborn zagotovil, da bode gledal, da se bode izpolnjeval zakon, je dr. Lueger umaknil svoj predlog.
Slovenski napisi.
Poslanci Spinčič, Nabergoj, Kušar in ovariši interpelovali so ministre notranjih stvarij, financ in trgovine, so Ii pripravljeni dati v Trstu napraviti na javna poslopja slovenske napise.
Prihodnja seja je v petek dne 25. t. m.
Narodna šola.
Govor poslanca dr. Gregorca v drž. zboru dne 27. aprila 1894.
(Konec.)
Drugi učitelj, ki sicer zmiraj rad posluša na-redbe deželnega šolskega sveta, ni mogel vsega do-
LISTEK.
»Matica Slovenska".
(Tajnikovo poročilo o društvenem in odborovem delovanji v XXIX. društveni dobi (1. VI. 1893—30. IV. 1894) na občnem zboru dne 17. majnika 1894. 1.)
Slavni zbor! Ker se je Matični odbor poprijel letos vže nekdaj veljavnega običaja v društvu, da je občni zbor sklicati v pomladnem, ne pa še le v poletnem času, ker se to tudi nekako boljše sklada z društvenimi pravili in ker so se mu za to zdeli najprimernejši prvi dnevi po Binkoštih, poročati mi je letos o nekoliko krajši društveni dobi kakor zadnja leta.
Od lani izstopivših po dobi najstarejših deset odbornikov so bili v zadujem občnem zboru zopet vsi izvoljeni, kot jednajsti namesto pokojnega predsednika — kanonika Marna pa prof. A. Tavčar.
Za predsednika si je odbor izbral prejšnjega
I.	podpredsednika, profesorja Fr. Levca, za I. podpredsednika pa odbornika dr. Fr. Lampeta. Mesta
II.	podpredsednika, blagajnika in ključarjev so ostala nespremenjena. Tudi pravdno zastopništvo je ostalo v istih rokah. Gospodarski odsek je obdržal iste zastopnike, književnemu pod načelništvom .predsednikovim, so bili pa privzeti poleg prejšnjih še odborniki dr. Lampč, Seuekovič in A. Tavčar.
V	zadnji dobi je imel odbor pet sej, namreč 3. in 19. junija, 21. decembra, 14. marcija in 26. aprila.
Prva seja je veljala načrtu novih pravil. Odbor je osnovo z malimi spremembami potrdil in lanskemu občnemu zboru predložil. Zbor je pravila z jedno samo spremembo končno odobril in odboru naročil, da jih predloži visoki c. kr. deželni vladi, katera je po razpisu z dne 3. julija t. I. št. 8153 Matici naznanila, da društvenega obstanka na podlagi teh pravil ne zabranjuje. Predsedništvo je na podlagi tega razpisa dalo novih pravil tiskati 4000 iztiskov in so vsi Matičarji ob jednem z lanskimi društvenimi knjigami prejeli po 1 izvod. Ostalih 1600 iztiskov je namenjenih novim društvenikom tekočega in prihodnjih let.
V	prvi seji po občnem zboru se je odbor ustanovil in končno odobril književni program 1893. 1. V decembrovi seji se je odbor poglavitno posvetoval o tiskarskih, pisateljskih in korektorskih nagradah in napravil nekaj bistveno različnih sklepov, po katerih se bo tudi v prihodnje o tej stvari ravnal. V marcijevi seji ja odbor razvil svoj načrt za letošnje društvene knjige, v aprilovi je pa odobril gospodarski program in pa načrt novemu opravilnemu redu.
Gospodarski in književni odsek sta se sešla vselej, kedar je nanesla potreba, da preudarita in priporočata v svoje področje spadajoče stvari odboru v sprejem in potrdilo z dotičnimi nasveti.
L W W\ >
Društvene knjige za leto 1893 so se bile zaradi nepričakovanih zadržkov nekoliko zakasnile. Zato so bili pa čestiti društveniki na drugi strani, vsaj tako upa odbor, za svoje čakanje odškodovani z dobrimi knjigami. Matica je izdala lani 55 tiskovnih pol raznovrstnega gradiva: Navadni Letopis z 20 polarni pod uredništvom odbornika profesorja Bartla; II. del Goriške odbornika prof. Rut a rja v obsegu 8 tiskovnih pol z goriško zgodovino, iu II. zvezek imenitne povesti „Z ognjem in mečem". Knjig se je tiskalo prvih dveh po 2500, zadnje pa po 2700 iztisov. Prvi dve knjigi sta do malega vže pošli, povesti „Z ognjem in mečem" je pa obeh zvezkov še vedno lahko dobiti precejšnje število, kar bodi povedano vzlasti onim novim društvenikom, katere je k pristopu napotilo izdavanje beletrističnih knjig. Kritika se o knjigah izraža povoljno in odbor ima to zavest, da je s temi knjigami zadostno poskrbel za raznovrstni ukus Matičarjev.
Tudi letos izda .Matica" pred vsem troje društvenih knjig, namreč: 1.) .Letopis za 1.1894". Urednik mu bode odbornik prof. Bartel; obliko bode imel isto, obseg podoben. Le unanjost se mu ima kakor sploh vsem Matičnim knjigam odslej dati ličnejša in sprejmo vse tiskarne, ki so prevzele od .Matice" naročila, nalogo skrbeti za to. .Matica", je s svojimi po unanjosti preveč jednoličnimi knjigami za drugimi društvi in izdajatelji sploh preveč zaostala. 2.) Doneski k zgodovini .Škofje Loke"
biti, kar je želel. Gobanz včasih dobro ue sliši, torej mu ni hotel tega dati, kar bi on rad. Kaj je; storil? Vzel je revolver in se peljal v Celovec, da' ustreli deželnega šolskega nadzornika. O nameravanem napadu so bili namreč pravočasno brzojavno v Celovcu obveščeni in so ga preprečili. Učitelja so razorožili. Poslali ga pa niso v zapor ali v blaz-nico, temveč vsprejel ga je deželni predsednik, ki ga je poslal na njegovo mesto. Še le čez nekaj časa so ga dejali v preiskovalni zapor in ga najbrž proglase za blaznega.
Največje presenečenje je pa vzbudilo to — tukaj se mi je dovolilo imenovati ime — da je učitelj Moro imenovan šolskim nadzornikom v Šmo-horu in da se mu je ondu dovolilo osnovati otroško zabavišče. Ta mož se je pri deželnem predsedniku in pri deželnem šolskem nadzorniku jako priporočil, in sicer s slavnostno pesmijo za nemški »partajtag" dne 13. novembra 1892. V tej pesmi primerja koroške Slovence zmaju, ki je v starodavnih časih bival blizu Celovca in so ga prebivalci ubili.
Da se koroški Slovenci z vsemi svojimi močmi bore za svoj narod, učitelju in ljudskemu izobraži-telju Hugo Moru ne ugaja in v tej pesmi pozivlje nemške sodeželane na Koroškem, da naj Slovence kar zmeljejo in uničijo.
Dotično mesto se glasi:
-----,gs jj^ a[s wont'
Nun abcrmals' der gift'ge Drache wachsen lin Karntenland. Vernichtang muss ihm werdea Dem Drachemvurm, der \vied'rum wachaen will, Zermalmen muas der Kiirntner ihm; dass merket, Zermalmen, ja, ja, beror er groas geworden.
Ta mož, ta fanatični nasprotnik Slovencev, je postal šolski nadzornik! Gospoda moja, kaj naj si Slovenci mislijo? Misliti si morajo, da se deželni predsednik vjema z nazori tega moža, ki bi nas rad zmlel in uničil.
Slovenskemu prebivalstvu je v teh oblastvih težko videti dostojne predstavitelje Njega velečastva cesarja, kajti to že lahko trdim, da cesar ne želi, da bi nas zmleli in uničili.
Slovenci koroški nikakor ne morejo imeti zaupanja, dokler so razmere take, kakor so sedaj, dokler ostane koroški deželni šolski svet tak, kakor je sedaj, in dokler ima sedanjega predsednika na čelu in ne morejo ondu pričakovati pravičnosti. Zatorej se usojam predlagati resolucijo, ker v tem slučaju more pomoč priti le od učnega ministerstva. Resolucija se glasi:
»Visoka vlada se pozivlje, da koroške javne ljudske šole, v katere hodijo učenci slovenske narodnosti, vravna v smislu člana 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. leta in v ta namen:
1.	Sedanje tako imenovane dvojezične šole pre-ustroji v zares dvojezične, da se bode v njih v vseh oddelkih rabil slovenski učni jezik, nemščina se pa učila kot učni predmet od tretjega leta dalje;
2.	zaukaže, da se sedanjih 24 čisto nemških šol v največ slovenskih krajih razdeli v dvojne oddelke,
znanstvena razprava iz peresa prof. dr. Fr. Kosa. 3.) „Zgodovina slovenskega slovstva" ; spisal profesor dr. Karol Glaser. I. del (Od prvega početka do Vodnika). Knjige so proračunjene na 60 tiskovnih pol. Tisk se je izročil pri prvi knjigi »Narodni Tiskarni", pri drugi Blaznikovi, pri tretji »Kato-liški". Prve in druge knjige izide po 2700, tretje pa 3000 iztisov, ker se ima nadaljevati in bodo izvestno po njej segali novi udje poznejših let. Druga knjiga se vže tiska, prva in tretja gresta pa v kratkem v tiskarno.
Odbor je februvarja meseca objavil v domačih časopisih „Poziv slovenskim pisateljem", s katerim jih vabi, da pošljejo društvu do 1. julija letos primernih sestavkov za I. zvezek »Knezove knjižnice". Ako se odzove zadostno število pisateljev s primernimi spisi, utegne iziti letos še I. zvezek »Knezove knjižnice", katero prejmo potem tudi vsi Matičarji še kot četrto društveno knjigo za 1. 1894.
Mej založnimi knjigami se v zadnji dobi ni zvršila nobena sprememba. V zalogi ima »Matica" še vedno Cigaletovo terminologijo, Šumanovo in Križmanovo »Slovnico" ; Erjavčeva »Prirodopis živalstva" in „Somatologijo" ; dr. Kosovo »Vzgoje-slovje" in Bezenškovo »Stenografijo". Prošnja, da se zadnji dve omenjenih knjig potrdita kot šolski knjigi, kar bi vsakako ugodno vplivalo na njih živahnejšo razprodajo, še ni rešena, upati pa je vsakako ugodne rešitve. Lavtarjeve »Geometrije za
v nemške za 1316 nemških učencev in v slovenske za 3111 slovenskih učencev in da se na poslednjih pouk tako vravna, kakor je v točki 1 omenjeno.
3.	da se na učiteljišču v Celovcu ukrenejo take vredbe, da se zagotovi naraščaj popolnoma slovenščine veščega učiteljskega osobja;
4.	da se za slovenske šole le v narodnih vprašanjih objektivno misleči in pravični šolniki postavijo za okrajne in deželne šolske nadzornike."
Sedaj bi nekaj besed spregovoril še častitemu gospodu poslancu Ghonu. On je dosedaj že mnogokrat na najburnejši način govoril proti slovenskim poslancem v tej zbornici, ali on vendar ni tako hud, kakor je videti in kakor se dela. Jaz moram na njem konstatovati vidno poboljšanje, le želim, da bi bilo trajno in imelo praktične posledice za Slovence. Bil je tako dober, da je prišel s svojim tovarišem Kirschnerjem na 21. kmetski shod v Ledenicah. Ondu je imel govor, v katerem je izrecno rekel;
»Mi zastopniki koroški ne želimo druzega, da se otroci slovenskih starišev najprej dobro naučč svoj materni jezik v šolah, pri tem si pa prisvoje še tako potrebno nemščino."
To je lepo in jaz sem mu za to izjavo jako hvaležen. To je namreč ravno to, po čemur Slovenci od nekdaj tež^, njih smotri se popolnoma vjemajo s temi besedami. Toda priznati vendar morate, da se morajo Slovencem dati tudi neobhodno potrebna sredstva v dosego tega namena in k temu spadajo slovenski učni jezik, slovanske učne knjige, slovenščine vešči učitelji in ^di pravični šolski nadzorniki, potem je smoter dosežen. Slovenski otroci se bodo dobro in temeljito naučili svoje materinščine, poleg tega pa še nemščine, ki je na Koroškem zares potrebna:
Gospod poslanec je rekel dalje:
»Mi ne smemo netiti nepotrebnih bojev in prepirov. Mi želimo, da mir vlada mej nami."
To tudi Slovenci žete. Treba je le jedne besede, katero si vzemite k srcu in jo spremenite v dejanje. Ta beseda je pravičnost. To je potrebno pri šolski upravi. Ce hoče vlada narediti konec temu neljubemu šolskemu prepiru, naj pravično ravna in koristi člana 19. državnih osnovnih zakonov privošči vsem narodom države, potem bode zavladal mir in povsod vladala popolna pravičnost.
Politični pregled.
V Lju bljani, 25. maja.
Konservativna ljudska stranka na Češkem. Staročehi se prav nič ne ganejo in puste Mladočehom, da prevračajo kozolce po svoji volji. Mnogi Staročehi pa še celo podpirajo Mladočehe. Nekateri češki rodoljubi začeli so premišljevati, da bi se na Češkem osnovala konservativna ljudska stranka, katera bi šla mej narod in mu pojasnila, da se samo z lepimi govori, kakor delajo Mladočehi, ničesar ne doseže, temveč da je treba tudi previdnosti, politične razsodnosti, odločnosti in neustraše-
učiteljišča", ki je vže pred več leti popolnoma pošla kot Matičina založna knjiga, »Matica" ne bode več zalagala, ker ima od g. Bamberga zagotovilo, da jo izda in založi v II. natisku letos o takem času, da izide pravočasno kot šolska knjiga za šolsko leto 1893/94.
Na podlagi razpisa častnega darila 200 gld. iz obrestij Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene v prvi vrsti kakemu epičnemu proizvodu in z rokom do 31. decembra lani je prejel odbor dva sestavka. Njih presojevalci pa do sedaj s pregledovanjem še niso vsi gotovi.
Tudi letos se more torej »Matica" s svojimi sotrudniki le pohvaliti in z mirno vestjo gleda lahko v prihodnjost. S svojim previdnim in zmernim postopanjem si pridobiva društvo vedno več tal, nje-goTih nasprotnikov je vedno manj in počasi gine-vajo. Z gradivom za »Letopis" je »Matica" dobro založena, nadaljeval se bode »Opis slovenske zemlje", nadaljevala »Zgodovina slovenskega slovstva" ; na ponudbo je izvrstna češka povest z ilustracijami ; prevdarja se izdava novega zemljevida slovenskih dežel v večjem merilu nego Koslerjev zemljevid; na ponudbo je II. del »Slovenske stenografije", ki pa more priti sploh v razgovor, ko bode I. del potrjen kot šolska knjiga. Na ponudbo je in v načelu tudi sprejeta bogata .Zbirka slovenskih narodnih pesnij", ki jo sestavlja dr. K. Strekelj.
(Konec sledi.)
' Vi	.
f t i l ) J '
nosti. »Ceh" obžaluje, da je premalo konservativnih politikov, ki bi hoteli iti mej narod. Upati je pa, da se jih s Časom več dobi. Potreba je na Češkem vsekako velika, da ves narod ne zagazi v liberalizem. Največ je krivo neugodnih razmer to, da so Češki konservativci se premalo brigali za narod sam misleč, da je zadosti, če se njih ideje razširjajo v nekaterih višjih krogih. To so pa uporabili Mladočehi in si utrdili svoje stališče.
Ogerska. Od Kossuthove smrti sem se zlasti čudno sučejo razmere na Ogerskem. Neki puntarski duh se razširja mej mažarskim narodom. Sedaj ne gre več le za civilni zakon, temveč za vse druge reči. Očitno se agituje za odpravo gospodske zbornice, za uničenje srbske in rumunske cerkvene avtonomije, pa tudi zoper zvezo z Avstrijo. Tem agitacijam bi pa ne bilo konec, ako se vsprejme civilni zakon, temveč, potem bi se še le prav začele, ko bi razrušujoči elementi videli, da so res kaj dosegli in da se jih v višjih krogih boje. Najhujše je Da, da se sedanja vlada ne ustavlja temu vrenju, ampak je še podpira hoteč je izkoristiti v svoje namene. Ne bode pa dolgo, da bode Wekerle videl, da sam v.eč , ne vodi duhov, temveč da drugi njega vodijo, seveda, Če ga višji faktorji še kaj časa puste na krmilu. Mislimo pa, da se mu bode kmalu namignilo, da naj gre, ker jo je že tako predaleč zavozil. Njegovo odstranjenje je v interesu miru na Ogerskem.
Srbija. Ce je verjeti poročilom od vladne strani, so radikalci jako potrti. Previsoko so cenili svojo moč. Povod vsem tem prekucijam ? Srbiji je povrat Milanov. Sploh v Srbiji sedaj ne vlada kralj Aleksander, ampak le oče njegov. Nekateri radikalni listi so že nehali izhajati, ker se je tiskovna svoboda jako omejila. Iz več krajev dežele prihajajo de-putacije se kralju zahvalit za njegov najnovejši ukrep. V Srbiji je že navada, da pri vsaki premeni pride v Beligrad cela vrsta deputacij poklanjat in zahvaljevat se novim mogočnikom. Praviti pač ni treba, da je vse to umetno prirejeno, da bi se svetu pokazalo, da je premena po želji narodovi, ravno tako poročajo od vseh stranij prefekti, kako je ljudstvo s spremeno stvarij zadovoljno.
Cerkveni letopis.
Novi zvonovi.
Iz Starega trga pri Poljanah.
2e zdavnej ni bila naša Poljanska dolina tako vesela, kakor dne 8. maja t. 1., ko smo dobili štiri nove zvonove. Vas Predgrad in Stari trg sta bila tako praznično oblečena, da ni staro ni mlado ne pomni kaj jednacega. Malo ne raz vsako okno je vihrala narodna ali cesarska zastava, pred mnogo hiš si mogel opaziti i lepih mlajev. Ob 3. uri popoludne je bilo napovedano, da pridejo. Vse, vse, kar je moglo, hitelo jim je naproti. Šolska mladina z zastavo, na čelu jej učiteljsko osobje in domača duhovna, so jih pričakovali na meji Starega trga pri kapeli. Točno ob treh naznani strel njihov prihod. In glej ganljivega prizora! Od Predgrada sem se pomika paroma nebrojna množica, glasno moleč sveti rožni venec, za njo voz odličnih Predgrajcev in načelnik žendarmerijske postaje, potem pa vozovi s prelepimi zvonovi, ki so bili odičeni z zastavami in opleteni z venci od bršlina. Ko jih je po-kropil z blagoslovljeno vodo, stopi gospod župnik vidno ginjen pred množico, zahvali vrle može, ki so zvonove z velikim trudom od Kočevja nesebično tu pa tam po grdem in opasnem potu srečno pripeljali, razloži kratko pomen in namen zvonov tako lepo, da je marsikomu oko solza porosila ter vsem v spomin kliče, naj ne pozabijo biti hvaležni možu-rojaku, ki nam jih je poklonil.
Zvečer je bil prirejen slavnostni banket, katerega so se udeležili vsi odličnejši tržani in drugi. Napivalo se je mnogo, posebno sv. očetu Leonu XIII., svitlemu cesarju, osobito pa dr. Juriju Šterbencu, dekanu v Leskovcu, našemu rojaku; ni čuda, saj je on bil povod vsega slavlja. Imeli smo namreč do zdaj samo tri zvonove. Gospod dekan je uakanil podariti četrti zvon. Ker pa stari niso bili lepo ubrani, kazalo je bolje, da so vsi novi, stare pa za-meniti, čemur je gospod dobrotnik rad pritegnil. Tako smo torej dobili vse šiiri nove lepo ubrane zvonove. Mali zvon podaril je g. zlatomašnik Jož-rf Sterbenec, tudi naš rojak, za vse drugo moramo zahvaliti gospoda dekana. Umevno, da je bila cela župnija tako hvaležno-vesela. Bog njima njun dar obilo poplačaj, mi ju bodemo vedno v hvaležnem
spominu ohranili.
f ^
Vsakdo, kdor je slišal naše nove zvonove in kaj razume, nas blagruje, posebno se odlikuje veliki s svojim rekel bi veličastnim in pa srednji s svojim milim glasom. Bes, povzdigujemo se, a dvigajo nas le mile roke. Muogo še sicer rabimo; treba je, močno treba, vso cerkev prenoviti, oltarje nove napraviti itd. O da bi nam mili Bog obudil še mnogo ali vsaj jednega ali dva Sterbenca!
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 25. maja.
(Slavnostni sprevodi presv. R. Telesa) vršili so se včeraj jako velečastno ob krasnem majnikovem vremenu. Procesijo stolne cerkve vodili so prevzv. gospod kuezoškof noseč Najsvetejše. Vdeležili so Sb pontifikalne sv. maše, katero je ob 8. uri daroval mil. g. stolni prošt dr. L. Klofutar in potem pri-cesije zastopniki raznih oblastev. Navzoči so bili: dež. predsednik baron Hein, z raznimi zastopniki uradov, deželni glavar Anton De tel a z dež. odborniki, deželnega sodišča predsednik Koče v ar, dvorna svetnika Plachki in Bačič, zastopniki mestnega odbora, trgovske zbornice, pošte itd. Procesije se je vdeležila tudi ! srednješolska mladina, Mabrov zavod in nekaj ljudskih šol. Na kongresnem trgu prejelo je ondi razpostavljeno vojaštvo blagoslov z Najsvetejšim. Krasno petje pri posameznih blagoslovih oskrbljevali so gg. bogoslovci podvodstvom gospoda P. Hugolina Sattnerja. —
(Ogenj.) Dne 23. maja t. 1. ob 47a uri popoldan nastal je ogenj v svislih Andreja Šustaršiča v Kamniku pri Preserju, kakor se sluti po zaniker-nosti otrok in je v pol ure uničil pri 16 posestnikih s slamo krite hiše, hleve, pode, kozolce, [en svinjak in en čebelnjak s čebelami vred. Škode je nad 20.000 gld. Na pogorišče prihiteli sta požarni brambi iz Borovnice in z Verda, tudi veliko ljudstva iz Preserjev in Podpeči z brizgalnicami in se [jim je posrečilo po velikem trudu ogenj ob 10 uri lokali-zirati in tako druga poslopja pred požarom oteti.
(Iz Rima) se nam poroča: Dne 21. t. m. je bil javni konzistorij, v katerem so lansko leto imenovani kardinali Lecot, Bourret iu Schlauch prejeli kardinalske klobuke ob jednem z novoimenovanimi, ki so: P. Andrej Steinhuber iz družbe Jezusove, rojen leta 1825 na Bavarskem; Cirijak Sancha y Nervas, nadškof v Valenciji, rojen leta 1838; Egidij Mauri iz reda sv. Dominika, nadškof v Ferrari, rojen 1828; Dominik Svampa, škof v Forliju, rojen leta 1851; Andrej Ferrari, škof v Komu, rojen leta 1850; Fr. Segna, rojen leta 1836. Za kardinala je bil določen tudi msgr. Perraud, toda francoska vlada ni dala dovoljenja zaradi pastirskega lista, v katerem je ugovarjal zakonu o cerkvenih predstojnikih.
(Prezentacija.) Na župnijo Kaplja ob Dravi na Koroškem je prezentovan č. g. Janez Ogriz, župnik v Titnenici, na župnijo Medgorje pa tamošnji župni upravitelj Štefan Bayer, poznati zagovornik slovenskih naših pravic.
(Cistercijenzi na Koroškem?) Razni listi poročajo, da se mislijo cistercijenzi z Mehreraua pri Bregencu naseliti na Koroškem, in sicer najbrže v Vetrinju ob Celovcu. Opat omenjenega samostana si je pred kratkim časom ogledal Vetrinj in več drugih krajev, kjer bi se mogel naseliti ta red. Kaj gotovega se o tem pa še ni ukrenilo.
(Zoper slovenske paralelke na celjski gimnaziji) so dne 18. t. m. govoričili in sklepali resolucijo v Beljaku, kjer je beljaški „Deutscher Volks-verein" sklical- svoje privržence, med katere se je postavil tudi dr. Steinvvender, da se navdahnejo s potrebnim „Furor teutonicus" in pobijajo slovenske paralelke. — Prihodnjo soboto, due 26. t. m. skliče celovški „Deutscher Volksverein" shod v Velikovec, da se bodo tudi tamošnji „Germani" na — ič, — ek, — ec itd. izrazili zoper slovenske paralelke. Pa tudi na koroške Slovence se ne bode pozabilo, tudi te se bode uničevalo vsaj z — bobnečiini frazami, ker te so ua Koroškem še vedno jako po ceni! „Nem-škim" Velikovčanom pa je res treba tiraci ultra-nemško politiko, ko žive od čisto slovenske okolice. Slovenski denar jih dela že res pre-ohole. Bi se li ne dalo malo ohladiti prevročo „nemško" kri s tem, da se slovenski okoličani trdno oklenejo gesla: »Svoji k svojim" ter težko prislužeuih novcev ne nosijo najhujšim narodnim nasprotnikom, ki so večinoma narodni janičarji in ko jih okolost nasproti Slovencem že ue pozua več meje?!	—m —
(Visoka starost. Hrošči.) Iz Planine dne 23ega maja. Sinoči, dne 22. t. m. je umrla v Planini
najstarejša oseba v fari, vdova Rotija Molek, rojena 4. svečana 1797. 1. — Užila je malo dobrot v življenju, do nedavna lazila še sama po hišah, prosit milodarov, — a vkljub siromaštvu imela zdrava, leporudeča lica ter učakala tako visoko starost. Naj v miru počiva. — Hrošče je tudi pri nas šolska mladina prav pridno nabirala. V ta namen je svetli knez podaril za šolo v Planini 20 gld., za Unec in Rakek po 10 gld., da so prejeli marljivi nabiralci nekoliko nagrade. Opazuje se tu, da je v dolini, prav malo hroščev, — vsi lete krišku proti gozdu. Torej tudi v tem oziru so gozdi koristni. Pisatelj teh vrstic je vsak dan iskal hrošča po drevju na vrtu, a ni jih dobil toliko, da bi bil enkrat ž njimi piščeta nasitil.
(Velikodušna banka v Trstu — ali epilog k aferi Contento.) Iz Trsta: Znano je našim čitateljem, da je Contento, kot bivši denarničar komercijalne banke v Trstu, izneveril čez 60.000 gld. in pobegnil v Krf ostavivši pri svoji soprogi v Genevi 25.000 gld.; katero svoto pa je ona povrnila banki, ko je v Trst prišla: Ker je nji bilo težko po ljubljenem soprogu, namenila je zadovoljiti svoji ljubezni in obiskati že tako zadovoljnega soproga Contenta. Storiti je lahko vse, če se razpolaga z denarji, če pa denarja ni, tedaj gre slabo. Tak6 je bilo tudi tukaj. Brez denarja za popotovanje v Krf naprosila je soproga „gospoda Contenta" pomoč pri komerci-jalni banki, da more srečna objeti predrazega — nezvestega soproga. „Kdor trka, temu se odpira", pravi pregovor in tako je bilo pri naši gospej. Trkala je in odprli so ji zopet — blagajno komercijalne banke, podarivši j i 2 0 0 gld. za srečno potovanje v Krf, da izroči svojemu soprogu presrčni pozdrav bankinih delničarjev, ki so ostali tudi „contenti", da jim „gospod Contento" ni odnesel par stotisočakov več. Seveda, bankino ravnateljstvo je dovolilo soprogi Contentovi 200 gld. iz hvaležnosti, ker jim je povrnila 25.000 gld. in je bilo ob enem veselo, da je vse tako ceno šlo, kajti postava določuje nagrado 10% za slučajno zopet vdobljeni denar — ki je bil zmatran zgubljenim! Prosit Contento !
(Toča.) Kakor na Kranjskem je tudi na Slovenskem Štajerskem v preteklem tednu toča naredila veliko škode. Dne 16. t. m. je pobila v Radi-slavcih in Godomercih blizu Ljutomera in napravila škode za 10 tisoč goldinarjev. Dnč 18 t. m. pa je hudo oklestila Srednji Murščak, Stanenski vrh in Srednji Rožiški vrh župnije Sv. Jurja na Ščavnici; ob enem je bil grozen naliv, da ljudje kaj enakega ne pomnijo.
(Pravila kmetijske družbe za Trst in okolico) so potrjena in se pričakuje v kratkem konstitujoči občni zbor. Želeti je, da Slovenci v Trstu in okolici uporabijo lepo priložnost, ki jo jim ponuja ta drnžba ter se vpišejo v družbo mnogoštevilno, kajti to ne bode le njim v korist marveč tudi skupni narodni stvari sami. Ozirajo naj se na kranjsko kmetijsko družbo, ki zelo koristno deluje že toliko let.
(Telefonska postaja) se bode otvorila na Občinah ter zvezala s centralno postajo v Trstu. Tudi v Ljubljani bi bil že čas za tako postajo.
(Pekarska razstava v Amsterdamu.) Od 16ega julija do 6. avgusta t. 1. \rši se v Amsterdamu me.jnarodna razstava za mlinarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo in čokoladno industrijo in vse sosedne obrte. Interesovani krogi se na to razstavo opozarjajo s pripomnjo, da je program za to razstavo vsakemu na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Demonstracije vseučiliščnih dijakov). Iz Zagreba. Naša vseučiliščna mladež se ni mogla vzdržati, da ne bi bila priredila poulične demonstracije povodom nevspelih dogovorov med opozicijama. Manji del mladeži, skrajni življi, se potegne za stranko prava ter je njihove voditelje burno pozdravljal, posebno dr. Franka, ki je pravi pouzročitelj vseh teh nepotrebnih dogodkov. Mladež seveda s tem ni bila zadovoljna, nego je hotela izliti svojo jezo nad svojimi profesorji, ki niso hoteli pristopiti k stranki prava. Tako se odločnemu možu in učenjaku prof. Šmiči-klasu priredili mačjo podoknico, Češ da je on največ kriv, da se je sloga razrušila, a vendar je dobro znano, da je hotel dr. Frank neslogo. Profesor Šmieiklas bode si gotovo zapamtil, da je nezahvalen posel, zavzeti se sploh za svoje varovance, kakor je je on to večkrat storil, posebno pa takrat, ko je s prof. Brestijenskim branil vseučiliščne dijake radi prevelike strogosti od redarstva. Takrat so dijaki proslavljali oba profesorja, a zdaj jih žalijo z javnimi
demonstracijami. Istina je, da se je tako ponašal manji del naše vseučiliščne mladine, kajti kar je trezuejih, obsodili so strogo tako ponašanje ter izrekli prof. Smičiklasu sožalje radi tega čina. Vidi se, vendar le še ni ves mlajši svet v taboru Starče-vičevem, vsaj surov noče biti, če tudi morda drugače ceni njegovo politično idejo. Nam se pa prav čudno zdi, da se med uglednimi člani stranke prava ne najde nobeden, ki bi obsodil tako ponašanje mla-deži. Takrat pa, ko je bilo treba izvesti čisto plemenito nakano, da se namreč ovenča Jelačifev spomenik na pogrebni dan Košutov, je ravno dr. Frank odgovarjal mladež od tega čina. Kjer se na tak način z mladežjo ravna, tam je nestalnost političaih nazorov na dnevnem redu iu iz vsega tega ne morejo slediti čvrsti in odločni značaji v borbi, marveč emah-Ijivci, kakoršnih je postalo ravno iz te stranke prav veliko. Tako demonstracije škodujejo našemu dobremu glasu, a mladež se na ta način le zapeljuje.
(Huda bolezen.) Iz Knežaka 23. maja. Epi-demična bolezen se v domači vasi in sosednji vasi Bač z vsakim dnevom bolj razširja. Neprestano se glasi in klenka mrtvaški zvon smrtuo pesem. Od 20. do 22. maja t. j. v dveh dnevih imamo sedem mrličev, starih med 2—21 letom, koje je ugrabila grozna morilka — škrlatica združena z davico (Scharlach-Diphtheritis), kateri se še rada pridruži plučnica; 33 jih pa še bolnih leži. Simptomi te bolezni so: bolnik občuti sprva hudo drisko, žeja ga, začne bljuvati, po telesu se razpusti nekak rudeč prišč, vrat zateče, da otroka v 24 urah zaduši. Ljudje so kar preplašeni, kaj bode, ako nas v kratkem Bog ne otme in odvzame te strašne šibe svoje! Po dva do trije mrliči so vedno v mrtvašnici, jednega zakopljemo, vže drugemu zvoni. Ne molimo zastonj: Nagle in neprevidene smrti, reši nas o Gospod!
(Domača cerkvena umetnost.) Farna cerkev na Raki dobi krasno novo monštranco za praznik Sv. R. Telesa. Izdelal jo je pasar g. Ivan Kregar v renesančnem zlogu. Mon8tranca je bogato v ognju pozlačena, lunula je iz čistega zlata. Dragoceno umetno izvršeno delo bode v trajen kras župnijski cerkvi na Raki.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 13. do 19. maja je bilo v Ljubljani 21 novorojencev, 18 jih je pa v lem času umrlo. 1 je umrl za davico, 2 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 3 za starostno oslabelostjo, 9 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 5 tujcev, 5 iz zavodov. Zbolel je 1 za ošpicami in 2 za škarlatico.
(Letna poročila c. in kr. avstro-ogerskih kon-zulskih uradov). Ravnateljstvo c. kr. avstr. trgovinskega muzeja na Dunaju pričelo je izdajati važnejša letna poročila c. in kr. konzulskih uradov v posebnih zvezkih. Ta letna poročila bodo vestno poročala o trgovinskih, obrtnih, prometnih, poljedelskih in drugih razmerah v okoliših posameznih c. in kr. konzulskih uradov. Cena posameznim zvezkom je določena na 30 kr. Naročila sprejema ravnateljstvo c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja na Dunaji. Preskrbi pa to tudi trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ako kdo to želi.' Ravno izšli 6. zvezek teh poročil obsezajoč poročilo za 1. 1893 c. in kr. glavnega konzulata v Berolinu je na vpogled vsakemu v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(C. kr. kmetijska družba na Dunaju) priredi tudi letos od dne 6. do 10. septembra povodom IV. mejnarodne razstave plemenske in druge živine posebno razstavo strojev za pripravljanje piče, mlekarske oprave, hlevne oprave, hlevnih potrebščin in tečne piče, kakor so razne obloje, otrobi, mekini itd. itd. Programe in oglasnice k tej razstavi dobiti je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Žalosten ples). V vasi Schitzen pri Šopronju na Ogerskem je bil 16. maja ples. Fantje so se pa začeli pretepati; navzoči orožnik ali žendar jih je hotel pomiriti, ali dobil je marsikatero gorko. Orožnik je ustrelil na to dvakrat na plesalce. Ubil je jednega mladeniča in njegovo plesalko. Zdaj razkačeni fantje planejo ua orožnika, ki še je tri ustrelil, in ga ubijejo. Toraj je obležalo na tem nesrečnem plešišču šest mrličev.
Telegrami.
Dogodki v Srbiji.
Belgrad, 14. maja. Potrjuje se, da so Raj ko Tajšica zaprli.
Belgrad, 24. maja. Bivši minister Bo-gičevic je imenovan belgrajskim županom.
v Belgrad, 24. maja. Ne potrjuje se poročilo. da bi bili našli tajno munieijsko tovarno.
Ministerska kriza na Franoosk«m.
Pariz, 24. maja. Ko je predsednik republike se posvetoval s predsednikoma obeh zbornic in je Bourgeois odklonil sestavo nove vlade, je bil Dupuy danes poklican v Elisee.
Pariz, 24. maja. Dnpay je izjavil predsedniku republike, da se njemu zdi potrebno poskusiti z radikalno politiko. Sicer pa pride še jedenkrat v Elisee, ko se poprej pogovori še z nekaterimi osebami.
Pariz, 24. maja. Popoludne je bil Du-puy zopet pri predsedniku republike. Vspeh posvetovanj je bil tak, da pri obstoječih razmerah Dupuyu ne kaže naročati sestave nove vlade.
Pariz, 24. maja. Peytral je odklonil sestavo nove vlade. Stanje krize je nespremenjeno. Misli se, da predsednik republike še pokliče Bourgeoisa, da mu naroči sestavit novo vlado.
Dunaj, 24. maja. Sv. Rešnjega Telesa procesija vršila se je po navadi. Udeležili so seje cesar, nadvojvode Karol Ludovik, Franc Ferdinand, Oton, Ludovik Viljem, Ferdinand, veliki vojvoda Toskanski, Leopold Ferdinand, Jožef Ferdinand, Peter Ferdinand, Leopold Salvator, Franc Salvator, Albreht Salvator, Evgen, Jožef, Avgust in Rainer, redni vitezi, dvor, telesna straža. Kardinal Gruscha je imel slovesno mašo v sv. Štefana cerkvi, potem se je začel slovesni sprevod. Po ulicah, po katerih je šla procesija, so bili postavljeni vojaki v spalirju. Slovesnost se je končala z defilovanjem vojakov.
Dunaj, 24. maja. Rumunski kralj se je ob 8. uri zvečer s spremstvom semkaj pripeljal in je ob 8. uri 20 minut dalje potoval v Moguncijo.
Dunaj, 24. maja. Bolgarska kneginja Marija Lujiza je odpotovala iz Ebenthala v Schwarzau, da obišče svoje stariše.
Dunaj, 25. maja. Poslanec Tuček je stavil nujni predlog, da naj se preiskuje, če se ukaz pravosodnega ministerstva o konfisko-vanji državnozborskih govorov, ki niso proto-kolovani, vjema s tiskovnim zakonom. Morre je govoril proti nujnosti in opomnil, da bi tukaj tudi Nemci imeli kaj zapovedovati. Potem je nastal velik hrup mej Mladočehi. Brzorad, Pacak, Spinčič, Biankini, Luegerin Kaizl govore za nujnost, Bareuther, Pininski in Morsey proti nujnosti. Nujnost se pri glasovanji po imenih odkloni s 157 proti 62 glasom.
Praga, 24. maja. Policijsko oblastvo je naznanilo mestnemu svetu, da nima pravice nabijati čeških uličnih napisov na hiše, katerih posestniki se temu ustavljajo. '
Požun, 24. maja. V pravdi zaradi ru-munske spomenice naznanil je predsednik, da se je odložila obravnava proti Albiniju, ki je hudo zbolel.
Berolin, 24. maja. „Reichsanzeiger" objavlja, da je cesar podelil red črnega orla 1. vrste rumunskemu ministru vnanjih stvarij Lahovaryju.
Pariz, 24. maja. Železniški kongres se je otvoril dopoldne, ne da bi se bilo kaj posebnega prigodilo. Prišlo je le majhno število odposlancev.
Pariz, 242 maja. Carinska komisija je zavrgla povišano carino na posušene grozdne jagode in pritrdila povišanje carine za me-laso od 10 do 12 centezimov.
London, 24. maja. Gladstonu so danes srečno mreno z očesa izrezali.
Novi Tork, 24. maja. Po poročilih došlih iz San Salvadora so bili ondu zadnje dni hudi boji, v katerih je padlo kacih 3000 mož.
Umrli so:
22.	maja. Marija Juntes, ključaničarjeva hči, 3 mesece, TržaSka cesta 20, plučnica.
23.	maja. Karolina Bajec, črevljarjeva hči, 6 mesecev, Opekarska cesta 62, katar v lelodcu. — Stanislar Bergant, gostilničarjev sin, 19 dnij, Breg 20, Želodčni is črevesni katar.
V bolnišnici: 21. maja. Marija Ana Maloth, kavarnarjeva žena, 43 let, alkoholisraus. — Katarina Božič, kajžarica, 53 let, kap. — Andrej Lerc, gosta č, 80 let, ostarelost
V vojaški bolnišniei: 23. maja. Franc PoBch, c. in kr. poroinik, 26 let, plndni edem.
Tujci.
21. maja.
Pri Slonu: M. Cerny, uradnikova soproga, u Božtanja.
—	Schrautzer iz Planine. — Keglerich iz Opatije. — Freu-dencich, AniC iz Zagreba. — Grtlawald, Molnar in Stark z Dunaja. — Beneschofsky iz Budimpešte.
Pri Maliiu: Goldsteiner, Palisa, Beer, Harich z Dunaja. — Schlesinger iz Krnova. — Miacollo, Heudl iz Trsta.
—	Guerra iz Beljaka. — Elitner s CeSkega. — Lipp iz Gradca. — Matilda Lowy iz Pulja. — Hribar iz Nemčije. — Haner iz Garsten-a.
Pri Jutbnem kolodvoru: Drolshagen ii Kolonije. — Eckstein z Dunaja.
Pri avstrijskem. caru: Grflnfeld, Tomberg z Dunaja. Pri bavarskem dvoru: ZnidarSič iz Dobrepolja.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 <-•2 3 b
opazovanja		zrikomen t mm	toplomera po Coliijn			■S« 5 S « " a
23	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 a. zvpč.	735-6 736-4 737-9	13-8 21-3 15-0	si. vzh. si. jzap. si. vzh.	jasno n u	0'00
24	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zvee.	738 9 736 7 7361	14 4 22 0 18 0	si. vzh. si. zap. brezv.	jasno n oblačno	3-30 dež
•vicuujn voiupciatuia uui
13° in 2 7° nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 23. maja.
PSenica, m. st.	.
Rež, „ .	.
Ječmen, „ .	.
Oves, „ .	.
Ajda, „ .	.
Proso, „ .	.
Koruza, „ .	.
Krompir, „ .	. Leča, hktl.
Grah, „ .	.
Fižol, „ .	.
Maslo, kgr.	.
Mast, „	.
Špeh svež, „	.
gl.|kr	
7	40
5	50
5	80
6	50
7	—
5	—
5	_
1	87
12	—
12	—
8	—
—	92
—	68
—	58
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjska „ „ , KoStrunovo „ „ . Piščanec . . .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. n mehka, 4 „ „
miril
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
gfi®fe@j§T
508 50-31 za voz are nje
ima
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Najsigurnejše ln najboljše
ss= nalaganje glavnice ss
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253 33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
"v I^jnt>ljani.
295 3
^H5E5HSH5č
3 ^
3
l A ©
I ©
^sasasHSHsa^
Nadaljevanje prostovoljne prodaje_
Glrajščina „Rakoynik"
pri zelenem hribu v Ljubljani
nadaljevala bode prostovoljno prodajo po kosih
dne 28. maja 1894 ob 8 uri dopoldne
na lioi mesta.
Na drobno prodalo se bode blizu
iill eni kiHbov* nflw la
kar se s tem daje na znanje.	296 (3-3)
u n a j s k a borz a.
Dn6 25. maja.
Papirna renta 5%, Iti* davka .... 98	gld. 35 kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98	„	30 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....120	„	50 „
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97	,	95 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	997	„	— ,
Kreditne akeije". 160 eld................350	.	25 .
London, 10 funtov stri........125	.	15 ,
Napoleondor (20 fr.)................9	„	95 .
Cisarski cekini....................5	„	89 ,
Nemških mark 100................61	„	27'/,,
Dn6 23. maja.
OgerRka zlata renta 4%.......120 idd. 10 kr.
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . .	95
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	158
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....201
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 *	98
4* kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke, 100 gld.......198
8t. Genois srečke. 40 gld.......70
05
50 60
4* srečke dunajske parobrodne družbe .
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........74
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........25
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	J 50
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	3035
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. ,	101
Papirnih rubeljev 100......134
142 gld. - kr
50 60
75
25 . 37 •/.„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najnianjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E B C U K"
Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B.
Pojasnila "gJEt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti PP naloženih ar 1 avn i c.