Kamniški ObČAN Št. 19 50. leto Kamnik, 5. november 2011 Verjetno najmlajša planinca s prehojeno transverzalo Da je planinstvo primemo za skoraj vsa starostna obdobja, dokazujeta tudi mlada kamniška planinca, ki sta ob podpori svojih staršev prehodila slovensko planinsko pot (SPp), skupaj z razširjeno potjo. Slovenska planinska pot (transverzala) povezuje vrhove od Maribora do Ankarana. Speljana je tako, da se je potrebno povzpeti na 21 vrhov in obiskati 50 planinskih koč oz. drugih točk na Pohorju, Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah, Julijcih in jugozahodnem delu Slovenije. Razširjena pot (rSPP) pa zahteva obisk še dodatnih 36 vrhov oz. koč v Julijcih, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah, severovzhodni Sloveniji, Posavskem, Polhograjskem in Škofjeloškem hribovju, Dolenjski in Beli krajini, Notranjski in Primorski. To pot je prehodilo že več tisoč planincev in planik, vendar med njimi prav Desetletna Ajda in njen sedemletni brat Žan sta se 24. septembra letos povzpela na Bavški Grintavec kot zadnji vrh RSPP. gotovo ni bilo tako mladih, kot sta Ajda in Žan Auersperger. Danes desetletna Ajda je začela zbirati žige SPP že leta 2006, sedemletni bratec se ji je pridružil leto dni pozneje. Več na 11. strani. Od kod vzeti in kam dati O proračunu kamniške občine za leto 2012 Program Neodvisen.si -program za vse generacije Več na 2. in 3. strani. V četrtek, 10. novembra, bo v športni dvorani OS Frana Albrehta potekal program Neodvisen.si za predšolske otroke in osnovnošolarje, posebej pa bodo pripravili še program za kamniške srednješolce. Častni pokrovitelj programa je predsednik republike dr. Danilo Türk. Več na 4. strani. V teh dneh, ki minevajo v znamenju spomina na umrle, spomina na slovensko nacionalno identiteto in jesenskih počitnic, smo se v dolini zaman veselili napovedanega sončnega vremena. Sončni žarki so nas greli le ob morju, v hribih in višje ležečih krajih, kjer smo lahko občudovali kako se narava, odeta v pisane jesenske barve, počasi umirja in pripravlja na zimski počitek. Po tradiciji Slovenci na praznik Vseh svetih, 1. novembra, množično obiskujemo grobove in se s cvetjem in prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve. Nekateri pa smo se na ta dan raje podali v naravo. Tam gori nad meglenim morjem smo bili še bližje vsem, ki jih imamo radi, tako pokojnim kot še živečim, in v miru podoživljali trenutke, ki smo jih z njimi preživeli. Ob razgledu s priljubljenega Kamniškega vrha pa smo se lahko zbližali predvsem sami s seboj in prišli do ponovnega spoznanja kako malo rabimo, da nam je lahko lepo. ANITA MEJAČ V Mekinjah imamo »Damskega krojača« člani dramske skupine ŠKD Mekinje so v petek, dramske igre ponovili še v soboto in nedeljo, vse 21. oktobra, v društvenem domu, ki je obogaten z novimi stoli in višjim odrom, premierno uprizorili njihovo najnovejšo komedijo z naslovom Damski krojač francoskega avtorja Georgesa Feydeauja. Poleg premierne petkove predstave so izvedbo tri dni pa je preko petsto gledalcev v skorajda prepolni dvorani ŠKDM uživalo v slabo uro in pol dolgi dinamično-komični in nadvse zabavni predstavi. Več o predstavi na 5. strani. »Krompirjeve počitnice so super, počnemo vse tisto, za kar med šolo ni časa!« Petletna Gaja se je z bratcem Juretom in dedkom odpravila na potep v dolino Kamniške Bistrice. Medtem, ko se je Jure valjal po listju, je Gaja kot prava dama uživala na ograji. Igralci dramske skupine ©KD Mekinje in režiserka po odigranipremiernipredstavi (z leve): Etienn (LEON BERNOT), gospa Aigreville (MAJA KOROŠEC), Yvonne (SABINA GRUDEN), Moulineaux (NACE KON-CILJA), režiserka (ANDREJA HUMAR GRUDEN), Bassinet (SILVO BALANTIČ), Suzanne Copelli (LARA BERNOT), Copelli (MARK DOJČINOVIČ) in Rosa (SONJA BERNOT). Na fotografiji manjkata članici zasedbe gospa d'Herblay (JUDITA PAVLINI») in gospodična Pomponnette (MARIJA GOLOB). Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla v petek, 18. novembra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 11. novembra; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 16. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac @siol.net. Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si Sl^ ommerce-^ iaptv mimt^ in p^miad Huki NAS POGOVOR Pretekli smo Ljubljanski maraton! Za nami je 16. Ljubljanski maraton. Nekateri so se nanj skrbno pripravljali že vso tekaško sezono, kar v bistvu pomeni skozi vse leto, saj tudi manj ugodne vremenske razmere v zimskih dneh ne smejo biti ovira, da si obujemo superge za tekaški trening v naravi. Za tekače namreč ni slabega vremena. Drugi smo se maratona oziroma polmaratona udeležili predvsem z namenom, da doživimo vzdušje večtisočglave množice na Startu, ki odšteva minute ob zvokih skupine The Stroj, številnih navijačev ob progi, ki glasno spodbujajo prav vse tekače, orkestrov vpleh muzike, kar vse prispeva, da razdalja proge hitreje mine. Nepredstavljivo, to je enostavno treba doživeti ne glede na to koliko energije in volje je potrebno, da prestopiš ciljno črto na Trgu republike. Prav vse je poplačano že isti trenutek, ko čip na ciljni črti Se zadnjič zapiska. Za večino tekačev je preteči maraton ali polmaraton prav poseben izziv in osebna zmaga. Med njimi je tudi Kamničanka Ivanka Tadič, ki je letos prvič pretekla maratonsko 42-kilome-trsko razdaljo. In to brez težav ter z rezervo. To pomeni, da je bila dobro pripravljena. V pogovoru za naše bralce nam je razkrila delček skrivnosti njenega tekaškega uspeha. Več na 12. strani. Počasi in vztrajno se krajšajo dnevi, ki postajajo tudi vse hladnejši, vendar to ne zmoti osnovnošolcev in srednješolcev, da ne bi uživali v krompirjevih počitnicah. Za kratek čas so šolske torbe postavili v kot, nas pa je zanimalo, kaj počnejo v tem počitniškem tednu. Anketo objavljamo na strani 9. IZ VSEBINE AKTUALNO stran 3 Obvoznica je središče Mengša razbremenila Na vključitev v kamniške vrtce čaka 265 otrok PROJEKTI, PRIREDITVE stran 4 V Kamniški Bistrici nastaja pravljična dežela KOLEDAR PRIREDITEV VOLITVE stran 7 ODKRIVAMO SVET stran 8 Maroko - s štiritisočaka preko puščave do Atlantskega oceana NASA DEDIŠČINA stran 10 Minule podobe Kamnika: Šutna Prof. Ivan Zika: 750 let mesta Kamnika (II.) ŠPORT stran 12 in 13 čas je za 3. Zimsko ligo! Pogovor s trenerjem Francijem Sprukom:_ Kegljači Calcita napadajo vrh slovenskega kegljanja Triatlonka Mateja Šimic vse bližje nastopu na OI Kamniška odbojka Karateista Teja Košir in Tilen Humar odlična Pnevmaillie, AVTO CENTER Perovo 27, 1241 Kamnik, 01/ 83 08 350 www.gume.si plališča, pokrovi, SVEÄ dabor /CvlImi^ S\/EA - st^e imefOi doma! Kuhinjska blagovna znamkavfi / v Sloveniji Kamnik Kranjska 3a, Kamnik .tel.: 01/831 04 S1, 051/399 577 SUPER SEJEMSKA AKCIJA do 20. 1 1. 20-1 1 na slorilve (ptpuKi K ne Siitmi*) 5. november 2011 AKTUALNO - POGLED Kamniški ObČAN O proračunu kamniške občine za leto 2012 Od kod vzeti in kam dati V razpravi o predlogu odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2012 v prvi obravnavi so svetniki in svetnice občinskega sveta občine Kamnik nizali predloge, ki bi jih lahko poimenovali kar »spiske želja«, saj je pametnih, pomembnih, nujnih in zaželenih predlogov, projektov in potreb v naši občini veliko, vendar je (kot povsod drugje) sredstev za njihovo realizacijo občutno premalo. Ker je proračun tako rekoč tehtanje med prioritetami, je pred županom, občinsko upravo in občinskim svetom zahtevna naloga, da bodo modro ocenili in izbrali prave prioritete, ki občine Kamnik ne bodo ustavljale pri njenem razvoju tudi v težkih časih. Omenjeni proračun je zaradi svoje teže in pomembnosti zasenčil druge sprejete sklepe, v ospredju je bila le še razprava o rebalansu proračuna za leto 2011, kjer so se svetniki spraševali, kaj se lahko še naredi v zadnjih dveh mesecih tekočega leta. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pravičnejša in preglednejša S strani občinskega sveta sprejeti predlog novega odloka (v prvi obravnavi) odpravlja dosedanja neskladja in vzpostavlja sistem, skladen s trenutno veljavno zakonodajo, je poudaril Gvido Modrijan, predstavnik podjetja Locus d.o.o., odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo odslej pravičnejša in preglednejša. Tudi zavezanci bodo iz odloka lažje razbrali svoje obveznosti. Največjo korist z uveljavitvijo spremembe odloka bodo imeli občinski in davčni organi, ker bodo v primeru pritožb zavezancev lažje podali stališče, ki bo zdržalo tudi morebitno sodno presojo. Svetnice in svetniki so na seji potrdili se predlog odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Kamnik in predlog odloka o razglasitvi Korbarjeve domačije v Tunjicah za kulturni spomenik lokalnega pomena, po skrajšanem postopku so potrdili tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik v družbo po Zakonu o gospodarskih javnih službah. Korbarjeva domačija v Tunjicah je kulturni spomenik lokalnega pomena Občinski svet občine Kamnik je brez pripomb svetniških skupin, svetnic in svetnikov sprejel odlok o razglasitvi Korbarjeve domačije v Tunjicah za kulturni spomenik lokalnega pomena, saj ima zaradi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot poseben pomen za območje občine Kamnik. Korbarjeva domačija v Tunjicah datira v leto 1734 in je ena »Lista želja« ali predlogi prioritet za oblikovanje proračuna občine Kamnik za leto 2012 Matej Slapar, WS/: »Društvene dejavnosti in sredstva za mladinske organizacije (Kotlovnica!) se nižajo, tudi na področju knjižničarstva se stroški znižujejo, s tem predlogom proračuna se ukinja Športna zveza Kamnik, tudi za preprečevanje drog v Kamniku se morajo sredstva povišati za 5.000 EUR! DIPi za igrišča Mekinje, Šmarca,... se morajo pripraviti. Sem proti takšnemu predlogu.« Rudi Versnik, SDS: »Predlog proračuna je tak, kot smo ga v stranki pričakovali - naravnan je varčevalno. Predvidevajo se večji prihodki s strani države in EU, kar je vzpodbudno, vendar to pomeni, da moramo imeti projekte za te razpise pripravljene! Za šole je namenjenih 1 mio EUR, kar je znak, da ni potrebno biti pesimist. Na pobudo lokalnih skupnosti želimo, da se v proračun vnesejo postavke: da se popravi javna pot Lašče, javna pot Tunjiška Mlaka se nadaljuje in konča, za mrliško vežico v Zg. Tuhinju se ta sredstva povečajo, da se izvede otroško igrišče Pšajnovica, da gre GD Špitalič v obnovo, del sredstev naj se dodeli za potrebe invalidov.« Matej Tonin, NSi: »Sem se odločil, da bom pokazal, kako bi deloval, če bi bil v koaliciji (pa to nisem!): 60 mio evrov bi zneslo, če bi upošteval vse predloge za proračun. Raje predlagam resno finančno konstrukcijo - želim vedeti za vire, ki bodo financirali projekte. Opozarjam, da imamo dve možnosti - ali bodo projekti ostali nerealizirani ali pa nam povejte kje bomo dobili denar za predlagane projekte. Kaj konkretno lahko naredi župan, bomo videli v prihodnosti. Ali se bo zadolžil za 60 mio evrov in zadolžil še mnogo generacij Kamničanov? Tokrat bi glasoval za, da vidim kako je, če gremo nasproti občinski upravi in ji damo priložnost, da vse dobro pripravi do druge obravnave.« Marjan Semprimožnik, LDS: »Zavedamo se krizne situacije v Sloveniji in Kamniku. Sredstva za društva in javne zavode se močno znižujejo, kar je ravno v teh kriznih časih precej sporno. Vemo, da časi niso rožnati, vendar bi jih lahko znižali maksimalno za 5 do 7% in ne več. Že leta 2004 smo jim namenili toliko sredstev kot v tem predlogu, kar pomeni, da se vračamo 7 let nazaj! S temi sredstvi društva in javni zavodi ne morejo preživeti. Razbijamo kamniški šport, kamniško kulturo. Ni smiselno zniževati sredstev pavšalno kar 30%, ker je s tem lahko storjena velika škoda. Dvignimo sredstva za 10% za delovanje KS; trudijo se, da se izvaja družbeno življenje ... Tako bi bilo lažje tudi občini Kamnik.« Rudolf Pfajfar, LTS-za Kamnik: »Morali bi izdelati program, iz katerega so razvidna že vložena sredstva v obnovo cest in bi izluščili prioritete. Programsko se moramo lotiti stvari in določiti prioritete. Ljudje so pripravljeni sami dati kar polovico denarja za ceste, kot je povedal Tonin. Lotiti se moramo prerazporeditve za širokopasovna omrežja v razvojnih programih, ker konkretne izvedbe ni! Nič nismo namenili za obnavljanje starega mestnega jedra. Dejavnost za železniško postajo bi morda morali locirati drugje. Menimo, da je drsališče premalo časa odprto in bi ga bilo modro daljše obdobje vzdrževati s sofinanciranjem in ga dati za neko obdobje v najem. Poskusite maksimalno povečati sredstva za K9 -šole!« Zvonimir Kolenik, SD: »Glede na situacijo, kakršna vlada v državi, menimo, da je predlog proračuna zelo soliden. Morda le preopti-mističen za transfere iz EU. Vendar kdor ima velike cilje praviloma več doseže, kdor ima nizke cilje, doseže manj. Hkrati tak proračun sili občinske uradnike, da realizirajo zastavljene projekte. Morda je malo več stvari, ki bi morale biti narejene na terenu - npr. premalo spodbude za razvoj kmečkega turizma. Glede na število kmetij in velikost naše občine bi lahko tu veliko storili. Ob 100-letnici šole izmed se redkih ohranjenih domačij z leseno, brunasto konstrukcijo sten in zidane veže na kamniškem podeželju iz časa predindustrijske dobe. Od nekdanje kmetije, ki je obsegala poleg hiše se gospodarsko poslopje, svinjake, kozolec in vodnjak, je danes ohranjena le se hiša z vežo in črno kuhinjo, leseno >hišo« z okni >na smuk« in manjšo sobo >cimrom«. Hiša je delno podkletena. Prvotna tricelična stavba je imela streho dvokapnico, prekrita pa je bila s slamnato kritino. Predstavlja dediščino tesarskih obrti, zgodovino načina življenja kmečkih ljudi v hribovitem predelu Tunjic. Malo dodali in malo vzeli ali rebalans proračuna za leto 2011 Občinski svet je v predzadnji točki oktobrske seje obravnaval in sprejel predlog odloka o rebalansu Proračuna občine Kamnik za leto 2011. Kot je povedala Martina Bajde, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, podatki o realizaciji proračuna od 1. januarja do 30. septembra 2011 in ocena realizacije do konca proračunskega leta narekujejo ponovno preveritev in oceno tako prihodkovnega kot tudi odhodkovnega dela proračuna 2011 ter oblikovanja predloga rebalansa z namenom doseganja nujnega proračunskega uravnoteženja proračunskih izdatkov z ocenjenimi razpoložljivimi viri, kar je potrebno zaradi financiranja rednega in investicijskega poslovanja javne uprave. »Ocenjujemo, da bodo predlagane spremembe in dopolnitve proračuna zagotovile proračunsko ravnotežje do konca proračunskega leta«, je poudarila Bajdetova. V poročilu je naštela glavne spremembe posameznih postavk: pri uradu župana in občinske uprave se dodatno zagotovi 70.000 EUR, za nakup gasilske avtolestve se dodatno zagotovi 222.000 EUR, pri družbenih dejavnostih se zagotovi za domsko oskrbo v socialnih zavodih 55.000 EUR, za ureditev stavbe na železniški postaji dodatnih 70.000 EUR, za POŠ Nevlje dodatnih 86.000 EUR, iz sklada za šole pa se prerazporedi 250.000 EUR, pri gospodarskih javnih službah se za redno vzdrževanje lokalnih cest dodatno zagotovi 60.000 EUR, za odpravo posledic elementarnih nesreč dodatnih 60.000 evrov, 120.000 evrov pa se prerazporedi z naslova urejanje varnih poti, pri gospodarskih dejavnostih se za gozdne ceste zagotovi se 22.000 evrov, iz projekta Brezmejna doživetja narave se prerazporedi 20.000 evrov, pri urejanju prostora pa se iz postavke za kolesarske poti prerazporedi 50.000 evrov. Na obrazloženi predlog rebalansa so svetnice in svetniki podali kar nekaj kritik, predvsem v zvezi s povečanimi sredstvi za PO© Nevlje, izplačili nadur, plačami poklicnih funkcionarjev in dodatnimi stroški za nakup gasilske lestve. Martina Bajde in Vesna Krmavnar sta obrazložili predlagane spremembe: da je bilo za postavko POŠ Nevlje pri pripravi proračuna 2011 planiranih 150.000 evrov, a so bila v postopku usklajevanja znižana na 100.000 evrov. Projekt prenove POŠ Nevlje poteka v več fazah, letos sta bili obnovljeni učilnica in jedilnica, pri pregledu del pa je bila sprejeta odločitev, da je potrebno Mekinje je primerno, da se šolo obnovi, se naredi zbornik. To je tradicija,... kar imajo ljudje radi. Kulturni domovi -občina jih mora vzdrževati in dati sredstva društvom, da delujejo.« Bizjak Mlakar, DeSUS: »Proračun je tudi razvojno naravnan - povečujejo se sredstva za predšolsko vzgojo, saj potrebe naraščajo. Neprofitne najemnine bi se morale povečati, povečujejo se sredstva za javna dela in za socialo.« Marjan Osolnik, LTS-za Kamnik: »Pohvalil bi predlog proračuna. Obstajajo tudi druge variante za zmanjševanje stroškov - z malo dobre volje bi se tudi stroški za delovanje občinske uprave lahko zmanjšali. V razvojni načrt bi morali umestiti cesto Tunjice-Kosirnik kot javno pot. Če bo vreme naklonjeno, bo letos realizacija ceste Sta-hovica-Praprotno izpeljana. Na srečanju KS so opozarjali na prehod za pešce na cesti Stranje proti Stahovici, ki je nujno potreben.« Karla Urh, Samostojna svetniška skupina: »To je realno zastavljen varčevalni proračun, želja je veliko. Tudi mi želimo, da se zaključi cesta na Vegrad, v prihodnjem proračunu pa naj se reši problem od-vodnavanja. Pridobiti je potrebno sredstva za osnovno obnovo doma KS - šport, kultura,.... Na tem mestu bi pohvalila Mateja Slaparja za delo v Mekinjah - vložil je veliko prostovoljnih ur, vendar je vselej potreben tudi kapital, ki ga nimamo kje vzeti.« Marinka Mošnik, LTS-za Kamnik: »Upam, da bo realizacija prihodkov takšna kot je predvidena. Cesta v Laščah je potrebna asfaltiranja. Zakaj je cesta Motnik-Vrhe že bila v razvojnih načrtih, pa se izvedbeno izmika - premaknjeno v 2013? Obstaja več takšnih primerov, zato prosim, da se najde način, da se vse realizira prej. Skrbi me znižanje postavk za humanitarna društva in socialne postavke. Lokacija za Dnevni center v Plečnikovi žel. postaji za ljudi z motnjami v razvoju ni najbolj primerna zaradi bližine tirov in ceste. Prostori v Mekinjskem samostanu so primernejši. Naj gre projekt »Majol'ka« naprej in se jo oživi! Kamniška kultura je na psu, pes pa je na cesti. Kulturna društva in mladi si zaslužijo več denarja!« Jože Korošec, SLS: »Sredstva se manjšajo, stroški se večajo, bolj kot ta proračun pa nas skrbijo prihodnji proračuni za leta 2014, 2015, ... Tudi naša stranka ima želje: ureditev problema lokalnih cest, sanacija Buč-Hruševka-Ravne. Kmetijstvo smo obdržali na določenih postavkah, vendar še vedno mislim, da je to siromašno. 30% zmanjšanje za društva je preveč, tudi ne smemo enačiti vsa društva, ker nimajo enakega poslanstva.« Nina Mavrin, SNS: »Vsak želi najprej popraviti cesto po kateri se vozi - tudi jaz cesto čez Podgorje - zato je nujen prioritetni načrt, na katerega lahko vsak pogleda kdaj bo na vrsti. S pametnim dialogom se da vsak navidezno pereči problem rešiti. Moti nas pretirano klestenje določenih postavk - druženje v društvih, jemljemo mladim, na katerih svet stoji. Ljudem jemljemo še tisto malo veselja v teh težkih časih. Ko dajemo športnikom priznanja, jim vsi ploskamo, ko jim moramo dati denar, se obrnemo stran.« Miroslav Sekavčnik, NSi: »Proračun je letos izredno varčevalno naravnan, prihodkovno in odhodkovno usklajen, vendar bi se ga dalo na odhodkovni ravni še bolj optimizirati. Tekoči projekti bi morali teči naprej, morda v manjših korakih v več zaporednih proračunih. Športno rekreacijski park v Šmarci je izpadel iz razvojnih projektov. Obljubljeno je bilo, da bo šel projekt naprej, ko bo sprejet OPN. Lastniki so zainteresirani za zamenjavo zemljišč, zato je potrebno voditi razgovore neprekinjeno, občina mora biti elastična, da poišče možnosti, da se to izpelje. Prepričan sem, da bo to uspelo.« Mateja Poljanšek, LDS: »Primerljiv proračun z letom 2010 - varčevanje in krize se zavedamo vsi . Vendar ne smemo varčevati na civilni družbi in družbenih dejavnostih. Proračun 2012 uničuje ti dve področji, zato je to zelo zaskrbljujoče - v teh časih bi morali namenjati za ti dve področji namenjati več in ne manj! Varčevanje, ki se ga zavedamo, naj velja za vse! Zakaj se materialni stroški na zamenjati tudi vrata s protipožarnimi. Celotna investicija je ocenjena na približno 160.000 evrov. V zvezi z železniško postajo Kamnik-mesto sta pojasnili, da je bilo pri sprejetju proračuna povedano, če država ne bo objavila razpisa za projekt »Majolka bod' pozdravljena«, bo občinska uprava s planiranimi sredstvi obnovila streho, kar je tudi storila. Kot sta poudarili, je proračun živa stvar, saj se prihodki prilivajo do konca leta, v interesu občinske uprave pa je, da se proračun izvršuje likvidno. Zato so določene investicije terminsko razporejene po določenih mesecih, ko se bodo lahko izvajale. Ker se je zgodil državni rebalans, je logično, da se tudi občina prilagodi z rebalansom. Matjaž Srša, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je po-vedal:»Sredstva za vzdrževanje lokalnih cest smo povečali zato, ker imamo pred seboj še deževno in snežno obdobje. Kar se tiče povečanja Potrjene ravnateljice znotraj CIRIUS Kamnik in predstavniki v Svet VVZ Antona Medveda Javni zavod VVZ Antona Medveda Kamnik je ustanoviteljico občino Kamnik obvestil, da dosedanjim predstavnikom ustanovitelja 27.11.2011 izteče mandat in predlagal, da imenuje nove predstavnike v Svet omenjenega zavoda. Po krajši razpravi je občinski svet v Svet VVZ Antona Medveda imenoval Tino Kaplja, Biserko Močnik in Andreja Kočarja. Potrdili so tudi Isabello Morel Bera za ravnateljico osnovne šole CIRIUS Kamnik, Sašo Markovič za ravnateljico srednje šole CIRIUS Kamnik in Ani Zadnik za ravnateljico Doma CIRIUS Kamnik. nadur naj povem, da morajo delavci opravljati nadzor, občinsko redar-stvo pa mora opravljati nadzor na javnih prireditvah. Mojim ljudem se izplača 180 zakonskih ur, opravijo pa skupaj 600 ur brezplačno!« Matej Tonin, NSi: »Zadovoljen sem s pojasnili in jih sprejemam. Mi je všeč, da se na tak odprt način pogovarjamo.« Jesensko vlaganje - amandmajev Svetniške skupine LTS - za Kamnik, LDS in Stranka mladih - Zeleni Evrope so pripravile konkretne predloge razporeditve sredstev znotraj proračuna za leto 2011. Ne preseneča, da so si svetniki in svetnice prizadevali zagotoviti največ sredstev za postavko K-9 šole, nato za obnovitev starega mestnega jedra ter zagotovitev sredstev za zavod Kotlovnica. Od vseh predlaganih amandmajev ni bil izglasovan niti eden. Proračun je tehtanje med prioritetami Kot je poudarila Martina Bajde, je prva obravnava predloga Odloka o proračunu za leto 2012 namenjena predvsem razpravi, pripombam in predlogom svetnic, svetnikov in svetniških skupin, da se oblikuje čim bolj racionalen proračun občine Kamnik. Nadaljevanje na 3. strani občini ne morejo znižati? Občinske plače bi se morale znižati za tri zaposlene, ki odhajajo na Center za socialno delo. OŠ Toma Brejca se gradi v 2012, vendar 4,6 mio EUR ni predvidenih v prihodkih oziroma prikazano, da se bo iz države pridobilo sredstva. Za Toma Brejca je predvideno cca 9 mio EUR, kar je za 1 mio več kot so planirali leta 2011. Ali ta znesek že vključuje stroške opreme, nadzora,...?« Ana - Marija Suhoveršnik, Stranka mladih - Zeleni SLovenije: »Žal mi je za to, kar se dogaja: revitalizacija starega mestnega jedra 0 EUR, KAMFEST znižano iz 25.000 na 20.000 EUR, »Ma-jol'ka bod pozdravljena« - premalo - nerodno mi je, da za take bisere namenjamo tako malo denarja, sredstev za pospeševanje in promocijo športa je absolutno premalo, varne točke 0 EUR, skate park 0 EUR, varne šolske poti za otroke - premalo! Vi boste odgovorni, če se kaj zgodi zaradi varčevanja! Zavod Kotlovnica - lani iz 60.000 na 45.000, letos na 15.000 EUR. Kot, da nič od tega ne potrebujemo! Ne morem se znebiti občutka, da župan in občinska uprava ne marata nas mladih, kar dokazujeta s proračunom. Ali nam sporočate, da naj gremo na ulice in v kafane? Se spreminjamo v mladim neprijazno občino, ali naj gremo v mladim bolj prijazne občine?« Janez Stražar, NSi »Podgorje ima dve cesti, s tem da bi bilo bolje, da ene ne bi bilo, ker je najbolj obremenjena v občini. Ne gre ves denar v Podgorje, zato predlagam, da se postavka razdeli na dva dela - en za preobremenjeno glavno cesto, en pa za cesto skozi vas, ki jo moramo spraviti vsaj v dostojno stanje! V Kamniku bo v kratkem času velik problem pokopališč, zato moramo iskati novo lokacijo. Potrebni so minimalni denarji za pripravo dokumentacije in nakup zemljišča. Za pisarniške in splošne materiale so predvideni previsoki stroški. Na kakšen način bomo, v stroškovnem in termin-skem smislu, realizirali projekte za 60 mio evrov?« Janez Balantič, ZARES: »Drugo leto je 130-letnica ustanovitve pevskega zbora LIRA Kamnik - TIC ima ob tem priložnost promovirati mesto. Nekaj sredstev moramo nameniti za Društvo invalidov Kamnik - Komenda. Ko tečem, kolesarim, se sprehajam iz mesta proti Podgorju, Mekinjam opažam zelo slabe pločnike ali pa jih sploh ni, potrebnega je več denarja za ta namen. Proračun je tehnično sicer dovršen, vendar sem daljnoviden - posledica vladavine LTS je tudi ta proračun in zato ni inovativen, da bi občini prinašal prihodke. V tem in naslednjem proračunu nas 29 posredno odloča o usodi 30.000 občanov. Niso pomembni le metri cest, ampak tudi, sredstva za vzdrževanje. Če ne bomo dolgoročno imeli nekaj lastnih virov prihodkov, ne le da čakamo na državna sredstva, ki jih bo vedno manj, se bomo od veliko projektov morali posloviti. Pogrešam takšne usmeritve v proračunu, morda partnerstvo - dolgoročno določena finančna sredstva. Ob vseh teh investicijah nam je jasno, da se bomo morali lotiti gradnje šol zelo postopno. Smiselno se je lotiti najprej statično slabše stoječe šole Toma Brejca - rekonstrukcija. Najprej zaključimo en projekt, šele nato začnimo z drugim. Za obe šoli naenkrat nimamo denarja in ga nikoli ne bomo imeli.« Gordan Ambrožič, DeSUS: »Zaradi problematike ceste, ki vodi iz Žal, če sta dva pogreba hkrati, predlagam dve varianti - prva je pot proti Vinšku oziroma proti Tunjicam, druga pa naravnost čez Velike poljane. Prosim župana, da pokliče prave ljudi skupaj, da se razreši zadeva z ukradenim spomenikom talca, ki je stal pred Utokom. « Anton Iskra, DeSUS: »Glede na obstoječo situacijo ocenjujem proračun kot dober. Dodali bi le še nekaj potreb: dom upokojencev in pot do tam potrebuje osvetlitev, ob 100-letnici OŠ Mekinje je nujna obnova fasade in strehe, nekaj denarja je potrebno nameniti za prostore delovnih invalidov. Pevski zbor Lira bo sodeloval na odprtju olimpijskih iger v Londonu, kar ima velik pomen in je priložnost za promocijo občine Kamnik v Londonu. Potrebno je urediti odvodnavanje v Mekinjah z namestitvijo večjih cevi, nadaljevati projekt Mamut « Nadaljevanje z 2. strani Iz prejetega izračuna primerne porabe s strani Ministrstva za finance je namreč razvidno, da primerna poraba za občino Kamnik za leto 2012 znaša 15.536.784 €. Izračunana je bila na osnovi povprečnine v višini 554,50 €, ki je določena v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012. V letu 2012 občini Kamnik iz državnega proračuna ne pripadajo dodatna sredstva kot finančna izravnava, saj prihodki za financiranje primerne porabe (dohodnina) presegajo izračunano višino primerne porabe. V dolgi razpravi je bilo podanih veliko predlogov in pripomb po drugačnem oblikovanju proračuna občine Kamnik. Kot je obljubila občinska uprava, bo v gradivu za drugo obravnavo poskušala upoštevati čim več predlogov, pozvala pa je, da se mora seveda tudi občinski svet zavedati, da v Kamniku razpolagamo z omejenimi proračunskimi sredstvi. V skladu s 13. členom Zakona o javnih financah, ki se nanaša na pripravo proračuna, predloži župan občinskemu svetu predlog občinskega proračuna z obrazložitvami, ki ga sestavljajo: splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Sam proračun pa se sprejema z odlokom. Splošni del proračuna sestavljajo: skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja: prejemki in izdatki občine Kamnik in vseh 22 krajevnih skupnosti v občini Kamnik. Splošni del proračuna občine Kamnik je za leto 2012 načrtovan na prihodkovni strani v višini 23,5 milijonov evrov, na izdatkovni pa je za 200 tisočakov višji. Dobrih 40% namenja za področje izobraževanja (9.005.740 EUR v rebalansu za 2011, načrt za 2012 pa 9.397.541 EUR), za varovanje okolja in naravne dediščine namenja 11,7% (1.823.160 EUR v rebalansu 2011, načrt za 2012 je 2.745.792 EUR), za promet, prometno infrastrukturo namenja 9,3% (2.585.780 EUR v rebalansu 2011, načrt za 2012 je 2.165.000 EUR), za lokalno samoupravo 9,2% (2.186.302 EUR v rebalansu za 2011, načrt za 2012 je 2.150.220 EUR), za kulturo, šport in nevladne organizacije namenja 5,8% (1.776.877 EUR v rebalansu za 2011, načrt za 2012 je 1.366.309 EUR)... Martina Bajde je pojasnila, da je za Sklad za šole občina namenila 1 milijon evrov, da morajo predložiti NRP, nimajo pa še sklepa z Ministrstva za šolstvo o tem, kako se bodo terminsko črpala državna sredstva v višini 3 MIO EUR (ali vse v 2012 ali delno tudi v 2013). Na koncu je občinski svet predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2012 v prvi obravnavi z 22 glasovi za in enim proti tudi sprejel. NINA IRT Na vključitev v vrtec čaka 265 otrok V Občini Kamnik smo v zadnjih nekaj letih priča naglemu povečanju števila mladih družin in s tem povečanju števila rojstev. Kako bo vodstvo Občine Kamnik v prihodnjih letih reševalo problem otroškega varstva in kakšen prirastek predvideva do leta 2015, je na zadnji seji občinskega sveta zanimalo svetnico Marinko Mošnik v imenu svetniške skupine LTS u Za Kamnik. »Kakšni so načrti občinske uprave, saj je iz predloga proračuna za leto 2012 razvidno vlaganje v oskrbne stroške koncesijskega vrtca, kjer pa so se dela popolnoma ustavila. Iz Načrta razvojnih programov je tudi razvidno, da razen minimalnega povečanja kapacitet v letu 2012 do leta 2015 ni predvidenih investicij na tem področju«, je izpostavila Mo-šnikova. Kot je dodala, je bilo v zadnjih štirih letih veliko storjenega na povečanju kapacitet, kot tudi kvalitete na področju otroškega varstva, sedaj pa je vse nekako zastalo, pogrešajo bolj ambiciozno načrtovanje tega področja, da bi se približali najbolj optimalni vključenosti predšolskih otrok v sistem otroškega varstva. Katarina Ščetinin Sever z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik pojasnjuje, da od 1.762 otrok, rojenih od začetka leta 2006 do konca avgusta 2010 (slednji so namreč dopolnili starostni pogoj za vključitev v vrtec s 1. septembrom letošnjega šolskega leta), obiskuje kamniške vrtce 1.265 otrok. To pomeni skoraj 72% vključenost v vrtce v občini Kamnik, kar uvršča našo občino v rang republiškega povprečja, ne pa tudi v rang osrednjeslovenske regije, ki beleži 76% vključenost otrok v vrtec. Glede na selitveni in naravni prirast zagotovljene kapacitete na področju predšolske vzgoje še vedno ne zadoščajo. Na vključitev v vrtec Nova obvoznica je središče Mengša razbremenila prometa Prvi, daljši del mengeške obvoznice je končno odprt, kar je v olajšanje in veselje tako mnogih voznikov, ki se dnevno podajajo na pot v službo ali po opravkih proti Ljubljani, predvsem pa Men-gšanov, ki jih je dnevno ogrožalo kar 17.000 vozil skozi središče mesta. V četrtek, 27. oktobra, je župan Občine Mengeš Franc Jerič s ponosom uradno odprl težko pričakovano obvoznico Mengeš, na katero so čakali skoraj dvajset let. Obvoznica Mengeš je razdeljena na dva pododseka, odprt je prvi, a daljši del obvoznice od krožiSča na Slovenski cesti do krožišča na Kamniški cesti v dolžini 3160 metrov, drugi pododsek od Kamniške ceste do meje z občino Komenda v dolžini 1600 metrov pa bo zaradi dolgotrajnih postopkov z urejanjem zemljišč in varčevanja zgrajen v prihodnosti. »Danes Mengeš praznuje. Ponosni smo, mnogo let smo čakali in končno dočakali«, je ob slovesnem odprtju po- V četrtek, 27. oktobra, je stekel promet po novem pododseku mengeške obvoznice od Slovenske ceste iz smeri Trzina pred vstopom v Mengeš do krožišča Kamniške ceste. membne pridobitve poudaril župan Občine Mengeš Franc Jerič. Veselje greni le nereali- Na obvoznico, ki bo središče Mengša razbremenila osebnega in tovornega prometa, so Mengšani čakali skoraj dve desetletji, zato je bilo veselje vseh sodelujočih pri največjemu projektu v občini, Mengšanov in še posebej župa^ Franca Jeriča (na skrajni desni) toliko večje. ziran del obvoznice proti Gorenjski, ki bi središče Mengša razbremenil tudi tranzitnega prometa v smeri proti Brniku in Kranju. Šele ko bo zgrajena celotna obvoznica, se bo središče Mengša razbremenilo vsakodnevnega osebnega in tovornega tranzitnega prometa ter postalo varnejše za prebivalce, predvsem pa za šolarje, saj je sedaj pot v šolo ob gostem prometu na nekaterih predelih zelo nevarna. Dnevno namreč skozi Mengeš pelje približno 17.000 vozil iz smeri Kamnika in približno 22.000 vozil v smeri iz Mengša proti Trzinu, tretjino predstavlja tovorni promet. Obvoznica Mengeš je v celoti financirana s strani države, Občina Mengeš je s 50.000 evri financirala le izgradnjo hodnika od krožišča na Slovenski cesti do semaforja pri TuSu in izgradnjo hodnika od krožišča na Grobeljski cesti proti centru Mengša. SAŠA MEJAČ ta trenutek čaka še 265 otrok: 12 otrok drugega starostnega obdobja, od tega 2 otroka letnika 2006, 1 otrok letnika 2007 in 9 otrok letnika 2008 ter 253 otrok prvega starostnega obdobja, od tega 14 otrok letnika 2009, 177 otrok letnika 2010 ter 62 otrok letnika 2011. V okviru zagotavljanja kapacitet za predšolsko vzgojo je Občina Kamnik v preteklem šolskem letu 2010/2011 zagotovila 17 novih oddelkov, od tega 10 koncesijskih. V letošnjem šolskem letu ponovno razpisu e koncesijo. Rok za prijave je 30. november 2011. V skladu z razpoložljivimi sredstvi je razpisanih 11 oddelkov predšolske vzgoje in varstva, pretežno za prvo starostno obdobje. »Za potrebe načrtovanja nadaljnjih kapacitet na področju predšolske vzgoje je potrebno določiti želeno ciljno pokritost s kapacitetami in doseči dogovor o zagotovitvi potrebnih finančnih virov v ta namen. Ob tem je smiselno opozoriti na to, da se, kot je bilo že razvidno iz demografske študije oz. njenega povzetka, spričo sodobnega načina bivanja želena ciljna pokritost dviguje, da pa je potrebno kljub temu računati z realno možnostjo, da določen delež otrok nikoli ne bo vključen v vrtec«,opo-zarja Katarina Ščetinin Sever. Po podatkih demografske študije, ki je bila predstavljena Občinskemu svetu v začetku letošnjega leta, bi bilo za ciljno vključenost v vrtce v občini v višini 75% potrebno zagotoviti še 101 prostih mest, za 80% vključenost 190 mest in 85% vključenost 280 mest. Za 90% vključenost pa bi bilo potrebno zagotoviti še 370 mest. V primeru podelitve koncesije za vseh 11 razpisanih oddelkov, s čimer bi se zagotovil vpis cca 150 otrokom prve starostne skupine, bi po današnjih podatkih dosegli cca 76% vključenost otrok v vrtce. V pričakovanju novega razpisa za obnovo in razvoj vasi Za težko pričakovano ureditev športnega igrišča v Vrhpolju je občina Kamnik po tihem računala na sofinanciranje s strani države ob uspešni kandidaturi na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za namen obnove in razvoja vasi. A izkazalo se je, da se zaradi predčasnega zaključka razpisa ni uspela pravočasno prijaviti na razpis. Občinski svet je v juniju na predlog Oddelka za družbene dejavnosti sprejel Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za načrtovano gradnjo športnega igrišča Vrhpolje. V obrazložitvi je bilo zapisano, da mora biti DIIP izdelan in sprejet takoj, če želi občina Kamnik kandidirati na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer za Ukrep 322 - obnova in razvoj vasi. Sredstva za investicijo so predvidena tudi v proračunu 2011, kar nakazuje, da je Oddelek za družbene dejavnosti nameraval oddati vlogo na razpis in dela izvesti še letos. Zato je o razpisu ter kandidaturi občine Kamnik oz. razlogih, vkolikor ni kandidirala, povprašal občinski svetnik Marjan Semprimožnik. Sandra Žumer Štupar z občine Kamnik pojasnjuje, da je občina Kamnik v letu 2010 pridobila celotno projektno dokumentacijo IDP, PGD, PZI in gradbeno dovoljenje za načrtovano gradnjo športnega igrišča Vrhpolje, saj je želela kandidirati na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v ta namen v letu 2011 pridobila tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za načrtovano gradnjo igrišča Vrhpolje. Potrjen identifikacijski investicijski projekt s strani občinskega sveta je bil tudi obvezna priloga k prijavi na razpis. Seja občinskega sveta, na kateri se je potrjeval DIIP, je bila 22.6.2011. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa je razpis Ukrep 322 - obnova in razvoj vasi objavilo 10.6.2011 in ga nepričakovano zaprlo 16.6.2011 (torej je bil objavljen le štiri delovne dni). Občina Kamnik se tako, kot razlaga Žumer Štuparjeva, na ta razpis ni mogla prijaviti, saj se ni izpolnjevala temeljnih pogojev prijave na razpis. Kot zagotavljajo na občini Kamnik, pa se bo občina prijavila na naslednji razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo predvidoma decembra letos. Seveda se ob zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah lahko kaj podobnega pripeti tudi v prihodnje, zato bi bilo modro, da občina pravočasno poskrbi za sprejem ustreznih DIIPov ter pripravo projektov in ustrezne dokumentacije Nepretočnost in nesreče zahtevajo spremembo prometne ureditve krožišča v Šmarci Odboru, ki bedi nad prometno ureditvijo v naši občini, je svetnik Janez Stražar podal pobudo, da preveri upravičenost in smiselnost postavitve prometnih obeležij ob naših cestah, Se posebej v naselju Podgorje. Po njegovem mnenju jih je vsaj četrtina preveč, s smotrnejšo in preglednejšo signalizacijo, ki bi pomenila tudi varnejšo vožnjo, pa bi občina lahko precej prihranila. Svoje trditve opira tudi na vsem dobro poznano nevarno in »unikatno« urejeno krožišče na Duplici, kjer mora voznik, ki pripelje iz Kamnika in želi naprej proti Šmarci, v samem krožišču kar dvakrat prečiti vozni pas! Tik pred krožiSčem pa je tabla, ki označuje konec naselja in dovoljuje vožnjo skozi krožišče s hitrostjo 90 km/h! Mag. Matjaž Srša, vodja oddelka za gospodarske javne službe občine Kamnik, pojasnjuje, da je Komisija za tehnično urejanje prometa obravnavala prometno ureditev na območju naselja Podgorje in ugotovila, da je prometna signalizacija postavljena v skladu s projektom PZI, ki ga je izdelal projektni biro Lunar. Tudi na občini Kamnik se zavedajo tega, da je krožišče Šmarca eno izmed najbolj obremenjenih krožišč v naši občini. »Prometna signalizacija je postavljena v skladu s soglasjem DRSC in izdelanim projektom. Po končani izgradnji krožišča je bil s strani DRSC izveden interni tehnični pregled, ki je potrdil sedanjo prometno ureditev. Glede na številne pobude občanov, stanje prometne varnosti in dejansko stanje komisija za tehnično urejanje prometa ocenjuje, da je nujno potrebno DRSC predstaviti »problematiko« navedenega križišča, saj število prometnih nesreč in pretočnost krožišča kažeta na določene nepravilnosti. Iz tega razloga bo občinska uprava na sestanku z DRSC zahtevala spremembo prometne ureditve krožišča v Šmarci. Nova družba bo izvajala dejavnost daljinskega ogrevanja Podjetje Svilanit je lastnik in upravljavec toplovodnega omrežja, na katerega so priključene obe osnovni Soli, športna dvorana, objekt nekdanje Metalke, stari del Ciriusa, dva stanovanjska bloka in zdravstveni dom. V prostorskem aktu UN K-9 Šole je predvideno alternativno ogrevanje Sol in športne hale iz toplovodnega omrežja. Pred dnevi sta generalna direktorica Svilanit d.d. Mojca Šu-bic in direktor ŠCRM mag. Šemso Mujanovič podpisala Pismo o nameri po medsebojnem sodelovanju. Svilanit ima namen s poslovnimi partnerji ustanoviti novo družbo, katere osnovna dejavnost bo izvajanje daljinskega ogrevanja. Svilanit bo zagotovil tudi osnovna sredstva za samostojno opravljanje dejavnosti daljinskega ogrevanja ter bo (sam ali po novoustanovljeni družbi) najpozneje v roku enega leta poskrbel za pridobitev vseh ustreznih dovoljenj za opravljanje dejavnosti daljinskega ogrevanja. Na podlagi podpisanega pisma o nameri se bo tudi objekt ŠCRM priključil na toplovodno omrežje tako, ko bo mogoče. Kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 4. 11. 2011. 4 5. november 2011 MED MLADIM Kamniški Oßm Program Ne-odvisen.si - program za vse generacije v četrtek, 10. novembra, bo v športni dvorani OŠ Frana Albrehta potekal program Neodvisen.si za predšolske otroke in osnovnošolarje, posebej pa bodo pripravili še program za kamniške srednješolce. Častni pokrovitelj programa je predsednik republike dr. Danilo Türk. Kaj je program NE-ODVISEN.SI? NE-ODVISEN.SI je širok, vseslovenski družbeno odgovoren program, ki otroke, mladostnike in odrasle z različnimi pristopi in vsebinami ozavešča o različnih pasteh zasvojenosti (od drog, alkohola, cigaret, prekomerne uporabe interneta, iger na srečo ...) in gradi na pozitivni samopodobi, mlade povezuje in jih usmerja v športne in druge zdrave aktivnosti. Strokovno vsebino programa NE-ODVISEN.SI sestavlja, dopolnjuje in gradi mreža priznanih slovenskih strokovnjakov z različnih področij kemičnih in nekemičnih zasvojenosti ter zdravega načina življenja. Posamezni strokovnjaki poleg odločanja o strokovni vsebini, ki jo program NE-ODVISEN.SI sporoča, vključujejo tudi kot gostje (predavatelji) na posameznih tematskih delavnicah. Ti so z njihovo predstavitvijo na delavnicah z mladostniki in strokovnih posvetih za starše ter tematskih posvetih na temo dobre prakse že pripomogli k večji ozaveščenosti o zasvojenosti ter prepoznavanju in preprečevanju vzrokov za njeno pojavljanje in širjenje. Dogodki programa NE-ODVISEN.SI so zavestno organizirani tako, da se v enem dnevu organizira in izvede program za vse generacije (najmlajši, mladostniki, odrasli) in tako doseže večjo učinkovitost, saj je načrtno organiziran tako, da sproži medgeneracijsko komuniciranje. Program NE-ODVISEN.SI je prilagojen različnim ciljnim skupinam • Program za predšolske otroke in učence I. triade O© (od 5 do 9 let) -zaradi velikega števila otrok bo program 10. novembra potekal dvakrat, in sicer od 9.45 do 10.30 ter od 11.00 do 11.45 Otroci preko poučne interaktivne predstave »Jaka išče nov dan« spoznavajo in utrjujejo znanje o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih. Moderator in akademska slikarka interaktivno sodelujeta z otroci. Preko filma »Jaka išče nov dan« pa otroci spoznavajo in utrjujejo znanje o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih. Zvesti štirinožni prijatelj Jaka skozi naloge išče in odkriva strokovnjake, ki mu v video izjavah podajo in razkrijejo odgovore. Vsak otrok prejme tudi namensko družabno igro ter čisto pravo domačo nalogo, vsaka je nagrajena. • Program za učence II. triade O© (od 10 do 12 let) - od 8.15 do 9.00 Mladostniki preko video stripa »Zarja in Svit s prijatelji sprejmejo sklop sporočil, in sicer o sprejemanju samega sebe, odgovornosti, pasteh zasvojenosti, prostem času in medosebnih odnosih. Vsak sklop odpre diskusijo v živo s strokovnjakom-terapevtom, ki sooči mladostnike o resničnih primerih ter jim na primeren način poda informacije o pravilni preventivi za varno in zdravo življenje. • Program za učence III. triade O© (od 13 do 15 let) - od 12.30 do 13.30 Strokovnjak-terapevt in moderatosr prikažeta na razumljiv in vizualen način primeže, v katere se lahko ujamejo mladostniki: znani in neznani dilerji, kemične in nekemične zasvojenosti, varna uporaba računalnika, ter poudarita vrednost pozitivne naravnanosti in zdravih medsebojnih odnosov ter prijateljstva. Mladostniki interaktivno sodelujejo na delavnici. • Program za srednješolce (od 16 do 20 let) - od 14.00 do 15.00 Strokovnjak-terapevt in moderator z interaktivnim druženjem in menjavanjem vlog na temo preventive pred kemično in nekemično zasvojenostjo, spodbujata v mladih občutek odgovornosti, samostojnosti in pozitivne samopodobe. Strokovnjak ob posredovanih informacijah na resničnih primerih, seznani z načini preventive in zdravljenja zasvojenosti, zdravih medsebojnih odnosov, mladostniki interaktivno sodelujejo na delavnici. • Družabni večer »Nariši nov dan« za odrasle - ob 19. uri v športni dvorani O© Frana Albrehta V Kamniški Bistrici nastaja pravljična dežela Na Agenciji za turizem Kamnik pripravljajo nov turistični produkt, poimenovan Pravljična dežela v Kamniški Bistrici, ki naj bi zaživel prihodnjo pomlad. Projekt, katerega idejni vodja je priznana slovenska pravljičarka Irena Cerar, umeščajo stran od mestnega okolja, v dolino Kamniške Bistrice, ki s svojo bogato naravno in kulturno dediščino kar sama kliče po pravljicah. Pravljična dežela obsega krožno pot s sedmimi pravljičnimi postajami. Vsako postajo bo zaznamo- vala kamniška ljudskih pripoved oziroma lokalno bajeslovno bitje, kot so gorski škrati, divji možje, ajdovske deklice.... Pot se bo začela pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici, kjer bo tabla z ilustriranim zemljevidom in opisom projekta. Od tam bo s smerokazi opremljena pravljična pot, kjer bodo pravljične postaje. Vsaka bo opremljena s kipi bajeslovnih bitij, ki jih bo izdelala akademska kiparka, mizicami in klopmi za otroke in starše ter z raznimi igrali. Pravljično pot so zasnovali s treh vidikov: kot samostojno urejeno pravljično pot za individualne obiskovalce - družine (ti bodo s pomočjo brezplačnega letaka sami poiskali pravljične postaje), kot vodeno pravljično doživetje s pripovedovanjem zgodb ter izbranimi aktivnostmi (gibalnice, ustvarjalne delavnice, igre v naravi, prilagojene letnemu času, celo zimi) in kot celodnevno prireditev za družine s pestrimi delavnicami in zaključnim dogodkom. V vrtcu Zarja praznovali prvi rojstni dan V koncesijskem Zasebnem Vrtcu Zarja na Perovem v Kamniku so 25. oktobra praznovali svoj prvi rojstni dan. Lani na ta dan je vrtec odprl vrata 156 otrokom v desetih oddelkih. Leto dni pozneje pa so zaposleni skupaj z otroki upihnih prvo svečko na veliki in predvsem okusni torti. ki so jo spekli kuharji vrtca. Kot je povedala direktorica vrtca Jelka Golob, so praznovanje dopolnili s prepevanjem vrtčevske himne z naslovom Hiša smeha in igre. »Ob prvem rojstnem dnevu smo odprli razstavo z naslovom Kultura bivanja, ki smo jo pripravili v sodelovanju z arhitektoma vrtca Zarja. Razstava prikazuje ljubezen med prostorom, okoljem in ljudmi v tem prostoru ter zgodbe, ki so iz meseca v mesec drugačne. Prijazno povabljeni, da si jo ogledate! S ponosom in radostjo v novem šolskem letu že ustvarjamo nove podobe z naslovom: »Življenje v Zarji«.« Program NE-ODVISEN.SI bo celovito sklenjen še s pripravljenim programom za ciljno skupino odraslih. Gre za interaktivno voden družabni večer z gosti - strokovnjaki s področja medosebnih odnosov, drog in zdravega načina življenja. Na družabnem p-^^/nf-^Oc^^n večeru se strokovnjaki dotaknejo LKl^O^J ' jDC^n medosebnih odnosov, usklajene vloge staršev in postavljanje meja v vzgoji BIP^^lP otrok, kemične in nekemične zasvoje- nosti. Družabni večer je obogaten z video humorjem fihnskega in gledališkega igralca Jurija Zrneca. Za vsako ciljno skupino so pripravljene tudi video izjave znanih osebnosti, ki na podlagi lastnih izkušenj nagovarjajo mlade k pozitivnemu življenjskemu slogu in bogati vrednosti življenja brez zasvojenosti ter tematske video prispevke priznanih področnih strokovnjakov, ki nam jasno in verodostojno podajajo izkušnje in ugotovitve iz različnih področij. Torej bodite neodvisni in se pridružite projektu NE-ODVISEN.SI v četrtek, 10. novembra, v športni dvorani O© Frana Albrehta! Pri projektu poleg Irene Cerar in Agencije za turizem Kamnik sodelujejo še Planinsko društvo Ljubljana Matica, občina Kamnik, Meščanska korporacija Kamnik, Turistično društvo Kamniška Bistrica, Zavod za gozdove in drugi. Kot pravijo na ATP, bodo za projekt, vreden 50.000 evrov poskušali pridobiti sredstva LAS Srce Slovenije, ki ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželje, ter sponzorska sredstva. V vrtec Zarja je vključenih 175 otrok iz prvega in drugega starostnega obdobja. Najmlajšim oziroma prvi starostni skupini je namenjenih šest oddelkov, drugi starostni skupini en oddelek, trije oddelki so kombinirani, delu z otroki se posveča 28 zaposlenih. Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV Dom kulture Kamnik www.domkulture.org, 031/775 700 ali 01/839-76-06 Nedelja, 6. novembra, ob 17.00 PODELITEV POKALA SLOVENIJE 2011 Organizator: Kolesarska zveza Slovenije Vstop prost! Četrtek, 10. novembra, ob 18.30 Peter Kus POJOČI GRAD Multimedijska predstava za otroke Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 6 eur Sobota, 19. novembra, ob 17.00 in 20.00 7. SREČANJE KLAP Organizator: Klapa Mali grad Vstopnina: 20 eur Komorni pevski zbor Šutna Nedelja, 13. november 2011, ob 18. uri, Kulturni dom Šmarca Letni koncert: Komorni pevski zbor Šutna in gostje Seniorski pevski zbor Glasbena matica Ljubljana Dirigent: Primož Leskovec Prostovoljni prispevki Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Torek, 8.11. 2011, ob 18.15 v knjižnici Šmarca Paulo Coelho: Alkimist "Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da se ti sanje uresničijo ...« Kaj si želimo ... kaj nas osrečuje ... ali lahko to dosežemo? Vodi: Barbara Božič Torek, 8.11. 2011, ob 17.00 v šoli Motnik Ivan Sivec: Moji edini, ki jo ljubim; Brian Grover, Jim Rickards: Poljub iz Rusije Resnični zgodbi, ki govorita o ljubezni, ki ni samo čustvo, ampak postane bistveno gibalo ustvarjanja in bivanja. Vodi: Danijel Bezek Torek, 8.11. 2011, ob 19.00 v knjižnici Kamnik Predstavitev knjige Jožeta Urbanije Soldat Klement. Knjiga, napisana po resnični življenjski zgodbi enega od ti-sočev Slovencev, ki so bili v nemško vojsko nasilno vpoklicani ali pa so bili pri tem zavedeni. Sreda, 9.11. 2011, ob 17.00 v knjižnici Kamnik Khaled Hosseini: Tek za zmajem, Tisoč veličastnih sonc Dogajalni prostor obeh romanov je avtorjeva stara domovina Afganistan. Vodi: Ivanka Učakar Sreda, 9.11. 2011, ob 19.00, Matična knjižnica Kamnik Potopisno predavanje Kolumbija Vodi:Jurij Bizjak Torek, 15.11. 2011, ob 17.00 v knjižnici Kamnik (za ZDSG) Desa Muck: Pasti življenja V knjigi so zbrane številne kolumne, ki jih je Desa Muck objavila večinoma v reviji Ona. V njih na humoren in odkrit način spregovori o različnih 17 področjih življenja - odnosih med žensko in moškim, ljubezni, preživetju ... Vodi: Irena Kotnik Torek, 15.11. 2011, ob 19.00 v knjižnici Kamnik Majda Golubovič: Kaj nam prinašajo lunine mene Predavanje, ki bo pojasnilo vpliv narave na zdravje in počutje. V Mekinjah imamo »Damskega krojača« člani dramske skupine SKD Mekinje so v petek, 21. oktobra, v društvenem domu, ki je obogaten z novimi stoli in višjim odrom, premierno uprizorili njihovo najnovejšo komedijo z naslovom Damski krojač francoskega avtorja Georgesa Feydeauja. Poleg premierne petkove predstave so izvedbo dramske igre ponovili še v soboto in nedeljo, vse tri dni pa so gledalci v skorajda prepolni dvorani SKDM uživali v slabo uro in pol dolgi dinamično-komični in nadvse zabavni predstavi. gledalce po vsej Sloveniji. In če bodo z igro podobno uspešni, kot so bili s prejšnjima komedijama (Zakonci stavkajo in Gugalnik), ki so ju skupaj odigrali že preko 50-krat (med drugim tudi po enkrat pri zdomcih v Nemčiji in zamejcih v Avstriji), potem bodo na svoj račun prišli tudi gledalci, ki tokrat niso uspeli priti v mekinjski dom. Skratka: na veselje tako gledalcev, med katerimi je bil na pre- mieri tudi g. župan Marjan Sarec, kot tudi igralcev in režiserke, je bil pretekli vikend mekinjski dom zopet skoraj pretesen. Poleg obilice smeha so bili gledalci po vsaki predstavi deležni tudi pogostitve, za katero gre zahvala gostinstvu Sklednik. Zahvala pa gre tudi ostalim pomočnikom in članom dru-stva ter donatorjem, brez katerih igra ne bi uspela, kot je. MATEJ SLAPAR Slike Vojka Turšiča I VB I ■ I ■ V ■ V občinski hisi Komedija se zaplete v stanovanju francoskega zdravnika Mouli-neauxa (NACE KONCILJA), ki se tudi zaradi stalnega vmešavanja njegove tašče, gospe Aigreville (MAJA KOROŠEC), spre s svojo soprogo Yvonne (SABINA GRUDEN). V stanovanju nastane popolna zmešnjava, saj problem začnejo reševati tudi ostali akterji, na čelu s služabnikom Etiennom (LEON BERNOT) in pacientom Bassinetom (SILVO BALANTIČ). Rešitev problema ponudi prav pacient, ki je nedavno podedoval nekdanje stanovanje šivilje. Najame ga doktor Moulineaux, ki bi rad prikril svojo sicer se platonično izvenzakonsko zvezo s poročeno ženo in se izdaja za damskega krojača. A za stanovanje se zanima tudi njegova tašča. Zgodbo se bolj zapletejo ostali akterji, ki se srečujejo v siviljinem stanovanju in so med seboj tako ali drugače povezani: gospod Copelli (MARK DOJČINOVIC), Suzanne Copelli (LARA BERNOT), Rosa (SONJA BERNOT), gospa d'Herblay (JUDITA PAVLINIČ) in gospodična Pomponnette (MARIJA GOLOB) Pride do velike zmešnjave, ko se že ne ve več, kdo je kdo. A zgodba se komično razplete po načelu: Konec dober, vse dobro. Igralci, ki so v prenovljeno dvorano SKD Mekinje v treh dneh privabili preko 500 gledalcev, so obljubili, da bodo tudi z novo komedijo v prihodnje razveseljevali Igralki Lara in Sonja Bernot - Suzanne Copelli in Rosa. Nov uspeh MePZ Odmev Navdušujejo z izjemno energijo in veseljem do petja MePZ Odmev Kamnik smo zabeležili nov senzacionalni uspeh na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Italiji - Rimini International Choral Competition. Poleg našega zbora sta Slovenijo zastopala se Ženski zbor Solzice iz Brežic in Domžalski komorni zbor. Tekmovali smo v dveh kategorijah: B (mešani zbori) in D (Folk, Gospel; Spiritual). V obeh kategorijah smo osvojili zlato plaketo. In, kar je preseglo vsa naša pričakovanja, v najmočnejši konkurenci 30 mešanih zborov iz Južne Afrike, Italije, Rusije, Filipinov, Indonezije, Makedonije, Estonije, Poljske, Švice, Hrvaške, Bolgarije, Grčije in Mehike, nam je uspelo zmagati. Tako smo se s posebej pripravljenim programom predstavili v velikem finalu za Grand prix, kjer pa smo morali priznati premoč južnoafriškemu mladinskemu zboru Ekurholeni children's Choir, ki je navdušil z izjemnim programom, obarvanim z njihovo folkloro, narodnimi nošami in izjemnim zvenom. Tudi kvaliteta ostalih zborov je navduševala in niti v sanjah nismo pričakovali taksnega uspeha. Je pa res, da se ob našem nastopu čuti izjemna energija, mladost in navdušenje, ki ga narekuje strokovno izbran program nase izkušene zborovodkinje Ane Smrtnik. Od svojega 11. leta je vodila tunjiski cerkveni zbor in iz nas potegnila najboljše. Zdaj vodi cerkveni zbor tudi na Jezerskem in tudi tam »premika gore«. Skladatelj Damjan Močnik meni, da je njen zbor eden najboljših v regiji. Skromna duša in vehko srce. Ona živi z nami, nas dobro pozna in nas je popeljala med vrhunske zbore. S svojo pozitivno energijo pritegne vedno več mladih in dobrih pevcev, ki kljub dodatnim obveznostim z veseljem prepevajo v našem zboru. Ana, žena in mati treh otrok, pride na vaje vedno nasmejana, njen smeh je nalezljiv. Na vajah uživamo ob zanimivem programu, včasih se tudi malo poheca-mo, na nastopih pa smo vedno zbrani in uspehi se vrstijo. Zbor, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, se pripravlja še na regijsko revijo pevskih zborov v MePZ letos praznuje 30 let pevskega ustvarjanja. Bil je lep večer: v Kamniku in ©kofji Loki v petek in soboto, 21. in 22. oktobra, so pri kamniških frančiškanih in v škofjeloškem Sokolskem domu skupaj zapeli Cantemusovci in Grudnove Smikle. Pevsko prireditev, ki je hladno jesen toplo zavila v sakralne, ljudske, umetne, pa se kakšne druge tone, so preprosto naslovili Večer zborovske glasbe. In od kod tema dvema pevskima zasedbama zamisel za taksen dogodek? Najprej zato, ker je dirigentka Marjeta Naglič in se nekaj njenih Smikel prepevalo tudi v Cantemusu, drugič pa zato, ker so vedno z veseljem pripravljeni zapeti tistemu, ki jih želi poslušati. Poleg tega je povezovanje med zasedbami zelo pomembno za razvoj ljubiteljske zborovske kulture. Žensko vokalno skupino Grudnove Smikle idejno in izvedbeno od vsega začetka gradi zborovod-kinja Marjeta Naglič. Pevke, ki se od ustanovitve leta 2002 redno predstavljajo na različnih prireditvah, koncertih in projektih, so svojo kakovost dokazale z nizom velikih uspehov, med njimi: zaključni koncert Sozvočenj v Slovenski filharmoniji (2008), uvrstitev v tekmovanje Grand Prix na mednarodnem zborovskem festivalu na Ohridu v Makedoniji v konkurenci 44 zborov iz 14 evropskih držav in osvojitev 1. mesta (2009); osvojitev zlatega priznanja z odliko na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov leta 2009 ter osvojitev zlate plakete in posebnega priznanja ter nagrade za izvedbo sodobne slovenske skladbe na uglednem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2010. Tokrat so v Kamniku in Škofji Loki zapele srednjeveško pesem Riba Faronika, Godca pred peklom na besedilo Vena Tauferja, skladatelja Damijana Močnika, Simoniti- jevega Črička na vrtu, za katerega je besedilo napisala Dora Gruden, ljudsko iz Ziljske doline Trije koroški svatskireji, ki jo je priredil Samo Vremsak. Potem so bile na vrsti Sončnice Svetlane Makarovič, glasbo je zanje zložil Uroš Rojko, Ambrož Čopi je uglasbil pesmi Franceta Kosmača Kaplja rose in Bele ladje. Za konec je v Kamniku zazvenela se Ave Maria Ambroža Čopija, v Skofji Loki pa so v spomin na pravkar preminulega priljubljenega pesnika Toneta Pavčka dodale se eno njegovo. Mešani pevski zbor Cantemus, ki je letos napolnil že 33 let in od leta 2009 prepeva pod vodstvom Andreje Martinjak, Kamničani že dobro poznajo, zato le nekaj opomnikov na njihove pomembnejše koncerte. Mednje zagotovo sodi Haydnov oratorij Stabat Mater s solisti in instrumentalisti, Orffova Škofji Loki, v decembru pa, če bo vse po načrtih, lepo vabljeni na naš jubilejni koncert. Zagotovo boste uživali! MARINA KOŽELJ Zborovodkinja Ana Smrtnik (na desni) zna s svojo pozitivno energijo iz pevcev izvabiti najboljše in jih popeljati med vrhunske zbore. Do konca leta hodnike občinske hiše krasijo slike Vojka Turšiča, člana Likovnega društva Senožeti Radomlje. Vojko je po poklicu računalniški telinik, slikanje pa mu je v veliko veselje: Pravi, da mu je mentor, akad. slikar Janez Zalaznik, odkril mnogo neznank v slikarstvu in ga spodbudil k novim iskanjem. Poleg slikarstva se Vojko Turšič v prostem času ukvarja tudi z eko pridelavo na vrtičku, nabiranjem gob, zelo rad potuje in raziskuje neznane kraje. Kot pravi akad. slikar Janez Zalaznik, v likovnem ustvarjanju Vojka Turšiča sjedimo iskanju presečišča dveh, vsaj na prvi pogled nezdružljivih hotenj. Želja po ekspresivnem izražanju, pri katerem se barva in poteza čopiča uklonita avtorjevim čutenjem, se na slikah prepleta s poskusi analitičnega razmisleka o slikovni površini, ki korenini v prilaščanju kubističnih modelov razumevanja časa in prostora. Na tokratni razstavi je to presečišče uokvirjeno s primeri obeh hotenj - na eni strani gledalca nagovarjajo ekspresivne podobe kamniških vedut in na drugi skoraj abstraktne kompozicije, ki izhajajo iz redukcije oblik predmetnega sveta. Novo likovno razstavo v prostorih občine Kamnik je uradno odprl župan Marjan ©arec in izrazil veselje, da se umetniška dela razstavljajo prav v občinski stavbi, saj jih tam vidi veliko ljudi. SAŠA MEJA» Veselo srečanje pevskih prijateljev Delavsko kulturno društvo Solidarnost iz Kamnika je v soboto, 15. oktobra, v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku prirpavilo 7. srečanje pevskih prijateljev. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1919, ima bogato tradicijo, povezano s prizadevanji za delavske pravice in med NOB z bojem proti okupatorju. V svojem bogatem repertoarju pesmi zborov DKD Solidarnost prevladujejo delavske, narodno zavedne in partizanske pesmi. Poleg Otroškega pevskega zbora Mali vrabčki, ki ga vodi Marinka Aparnik, ter moškega in ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom zborovodje Marka Tirana, sta navdušila gostujoča pevska zbora - moški pevski zbor Papirničar iz Jagnjenice in pevska skupina Lavrencij iz Rake pri Krškem. Zbrane je v imenu Občine Kamnik pozdravila podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je med drugim poudarila simbolično povezavo tradicije petja DKD Solidarnosti s protesti proti kapitalu in odtujenostjo večine prebivalcev od odločanja o zadevah, pomembnih za življenje ljudi, ki so se prav na dan srečanja pevskih prijateljev odvijali po številnih svetovnih mestih in tudi v Sloveniji. Po prireditvi, ki jo je povezoval Martin Gorenc, se je druženje pevskih prijateljev ob prepevanju zavleklo se pozno v noč. 16. november scenska kantata Carmina Burana s 150 nastopajočimi, gostovanje v Berlinu, v nemškem mestu Andechs skupaj s kamniškim zborom MePZ Odmev ter vsakoletna izvedba božičnega koncerta. Tokrat so po daljšem koncertnem postu pripravili izbrane pesmi iz obdobja romantike, nekaj Lisztovih v spomin na njegovo 200-letnico rojstva: Salve Regina, Ave maris Stella in Ave Maria, ter širokim množicam manj znanega nemškega organista in skladatelja Josefa Rheinberger-ja: Warum toben die Heiden op. 40 N2; Josef Rheinberger: Morgenlied (Drei geistliche Gesänge op. 69, N1); Hymne (Drei geistliche Gesänge op. 69, N2) in Abendlied (Drei geistliche Gesänge op. 69, N3). Zanimivo slogovno prepletanje romantike in sodobnejšega glasbenega zvenenja je poslušalcem v dveh žlahtnih slovenskih mestih napolnilo srce in duha ter kar kliče po ponovitvi se kje drugje. A. J. 20h CARMEN / drama /1995, Slovenija / r: Metod Pevec / 98 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA Četrtek, 17. november 1 18h CHE - NOVI ČLOVEK / dokumentarni film / Che, un hombre nuevo / 2010, Kuba, Argentina, Španija / r: Tristan Bauer /129 min 20:30h POD NJENIM OKNOM / romantična drama / 2003, Slovenija / r: Metod Pevec / 93 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA petek, 18. november | 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA / r: Stephen J. Anderson, Don Hall / 69 min / sinhronizirano, 4+ 20h JANE EYRE / drama / Jane Eyre / 2011, Velika Britanija, ZDA / r: Cary Fukunaga /121 min sobota, 19. november 1 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA/ r: Stephen J. Anderson, Don Hall / 69 min / sinhronizirano, 4+ 20h JANE EYRE / drama / Jane Eyre / 2011, Velika Britanija, ZDA / r: Cary Fukunaga / 121 min ponedeljek, 21. november | 18h ALEKSANDRINKE / dokumentarni film / 2011, Slovenija / r: Metod Pevec/94 min/CIKEL FILMOV METODA PEVCA MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si 5. november 2011 POGLEDI KORPORACIJA SPET NA ZAČETKU Vrhovno sodišče Slovenije je ugodilo zahtevi državne pravobra-nilke in Občine Kamnik za revizijo denacionalizacijskega postopka v primeru vračanja podržavljenega premoženja agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik. Zato je razveljavilo sodbe Upravnega sodišča, s katerimi je bilo KORPORACIJI že pravnomočno vrnjen določen del premoženja. Vendar ni razsodilo, da se denacionaliza-cijski postopek ustavi oz. zavrne, ampak je vrnilo celotno zadevo na začetek - prvo stopnjo. Ni razsojalo vsebinsko, ker bi v tem primeru moralo upoštevati tudi dejstva, ki jih je navajala Korporacija, temveč je razsojalo predvsem procesno. Na ta način je Korporacijo onemogočilo, da bi se pritožila na Ustavno sodišče in naprej na mednarodno sodišče za človekove pravice, saj je bilo v postopku kršeno načelo pravičnosti, načelo poprave krivic, načelo enakosti pred zakonom oz. sodiščem in še marsikaj. Tako se bo še za nekaj let podaljšal postopek, ki se je začel že leta 1990, takoj po zakonu o denacionalizaciji z zakonitimi in utemeljenimi zahtevki za vračanje deležev v podržavljenem korporacij-skem premoženju in se intenziviral po sprejemu Zakona o ponovni ustanovitvi agrarnih skupnosti s skupno vlogo v letu 1995. Prva in druga stopnja bi morali namreč zavrniti denacionalizacijo, šele na višjih stopnjah pa bi moralo biti podržavljeno premoženje vrnjeno. To pomeni ogromno škodo tako Kamniku in tudi sami državi, saj to onemogoča normalni razvoj, poleg tega pa omogoča stekanje več sto tisoč evrov letno v privatne žepe izven Kamnika. Morda je ravno to pravi razlog za tako dolge postopke? B. Pollak PRORAČUN NI RAZVOJNO NARAVNAN Venci pred osrednjimi spomeniki padlim Skozi fotoobjektciv Je ne varna kamniška proga? Proračun je temeljni občinski dokument, saj pomeni orodje za realizacijo prioritet občinske politike. V proračunu se kažejo želje, zahteve, namere in tudi odnos župana in koalicije do problemov, s katerimi se srečujejo občani. Ker je zahtev in potreb vedno več, kot je na razpolago proračunskega denarja, je sestavljanje proračuna vedno precej zahtevno opravilo, ki terja dobro mero poznavanja problemov, jasen koncept in predvsem zavedanje svoje odgovornosti, ki so jim jo z zaupanjem na volitvah naložili občani. Tedaj nastopi tehtanje med posameznimi potrebami in željami, predvsem postavljanje prioritet, kaj je bolj potrebno in kaj lahko počaka. Pri tem sta vedno razkorak med tistimi postavkami, ki bodo kraju ali občini pomagale rešiti večji problem, in zasledovanjem politične všečnosti, ki ponudi vsakemu kraju ali društvu nekaj sredstev za rešitev njihovega lokalnega problema. S takim načinom razporejanja dav-koplačevalskega denarja se izkaže značaj in odločenost župana in njegove ekipe. Predlog proračuna za leto 2012 je načrtovan zelo optimistično, načrtovani prihodki so kar za 8 % višji od rebalansa proračuna za leto 2011. Načrtovano je 30 % povečanje prihodkov iz naslova prispevka za stavbna zemljišča in skoraj podvojitev iz naslova prejetih transferov iz sredstev državnega proračuna in sredstev EU glede na planirane v letu 2011. Iz teh dveh postavk je bilo v letošnjem letu realiziranih nekaj manj kot 10 % načrtovanih prihodkov. Ena temeljnih predvolilnih zavez skoraj vseh kandidatov za svetnike, kakor tudi vseh kandidatov za župane, je bilo reševanje problema kamniških mestnih šol oziroma nadaljevanje njihove gradnje. Žal je spomin običajno zelo kratkega veka. Na eni od prvih sej občinskega sveta smo bili svetniki seznanje- ni s to problematiko, predložen nam je bil tudi nov predlog, ki bi bil po zagotovilih občinskega vodstva bistveno cenejši in ki bi omogočal pričetek gradnje mestnih osnovnih šol že letos jeseni. Te svoje zaveze so se očitno zavedali tudi na občini, saj so poleti, kot v posmeh, sporočili, da so pričeli z realizacijo projekta šol, ko se je pričela sanacija dela obrežja Kamniške Bistrice. Ob pregledu oziroma obravnavi pripravljenega predloga proračuna za leto 2012 pa se je izkazalo, da je realizacija tega projekta odmaknjena v prihodnost. Temu primerno je tudi načrtovana razporeditev sredstev v sklad za gradnjo osnovnih šol, ki je bistveno nižja, kot pa je bila sprejeta na eni od sej prejšnjega sklica občinskega sveta. Investicija v osnovne šole je ena od strateških investicij sedanjega in bo, kot je videti, tudi bodočega mandata. Bistveni pogoj za uspeh investicije je višina sredstev šolskega sklada, saj bo možnost zadolževanja občine v bodoče zelo verjetno bistveno omejena. Poleg tega pa je načrtovanih še več investicij, predvsem v sisteme kanalizacije, ceste in podobno. Eden od svetnikov je na seji opozoril, da je skupni znesek načrtovanih investicij v razvojnih programih blizu 60 mio evrov, pri čemer niso znani viri investiranja. To seveda pomeni, da je proračun, predvsem v delu investicijskih odhodkov, nerealen in da so v razvojne programe vključene predvsem želje brez realnih predpostavk, ki bi omogočale realizacijo teh investicij. To so argumenti, ki bi terjali resen razmislek in korekcijo proračunskih ciljev, vendar nam dosedanje izkušnje z občinskim vodstvom ne vlivajo optimizma. Reševanje problemov in sprejemanje težkih odločitev je zahtevno in včasih tudi nepopularno. Jože Zagorc Tradicija prižiganja sveč v spomin na mrtve ostaja župan Marjan Šarec je v počastitev dneva spomina na mrtve skupaj s predsednikom kamniškega Združenja borcev za vrednote NOB Matevžem Koširjem in predsednikom ZVVS Kamnik - Komenda Zvonkom Cvekom 29. oktobra dopoldan položil vence pred osrednje spomenike padlim. Poklonili so se pred spomenikom Rudolfa Maistra, pred spomenikom padlim med 1. svetovno vojno, piramido sprave, spomenikom NOB ter ob grobu Eda Peperka, padlega med vojno za Slovenijo. Po podatkih Agencije za okolje je bilo v Sloveniji v letu 2010 zbranih 2.360 ton odpadnih nagrobnih sveč, recikliranih jih je bilo 823.165 kilogramov. Slovenci letno prižgemo toliko sveč, da bi zložene na kup velikosti 10 krat 10 metrov dosegle višino 67 metrov. V povprečju namreč vsak Slovenec letno na grobove prinese 13 sveč, polovico prav ob prvem novembru. Ministrstvo za okolje je v letošnjem letu pričelo z akcijo »Bi prižgali letos svečo manj«, s katero želijo spodbuditi k razmisleku, da storimo korak k preprečevanju nastajanja odpadkov. K ozaveščanju naj bi vplival tudi slogan letošnje pobude »predniki vam ne bodo zamerili, če boste letos prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni.« Sprehodila sem se po Kamniških Žalah in povprašala nekaj mimoidočih, ali poznajo letošnjo akcijo, ter koliko sveč so prižgali v tem času. Gospa Helena iz Kamnika je povedala, da se s prižgano svečo spomni na pokojnika, s tem mu pokaže spoštovanje in misel nanj, da je še vedno v njenem srcu. Zaveda se, da pogorele sve- če predstavljajo ogromne količine odpadkov, vendar pravi da s prižigom sveče ohranja misel na pokojnika. Ob letošnjem prazniku spomina na mrtve je obiskala 6 grobov in prižgala 8 sveč. Na grob svojih najbližjih hodi tudi med letom, ostale grobove pa obišče le v tem času. Gospa Milena iz Kamnika je povedala, da je umrle treba ljubiti in spoštovati. Dodaja še, da vse svoje nosi v srcu, se jih vsak dan spominja in jim v ta namen prižiga svečke. Pravi, da elektronskih sveč ne kupuje, saj se ji zdijo kot tiste za novoletno jelko. Pove tudi, da mora biti sveča narejena iz voska. Na grobu, za katerega skrbi, vse leto gori vsaj ena svečka, poleg tega prinaša tudi šopek v vazo in ureja nasad cvetja pod spomenikom. Družina Zupan iz Kranja je na kamniško pokopališče prišla prižgat svečo starim staršem. Povedali so, da jim sveča predstavlja simbolni pomen in da otroke od malega učijo, da se pokojniku prižge svečko. Njihovi otroci starih staršev niso poznali, vendar jima otroka že od malega prižigata sveče in se vsaj takrat zavesta, da tam počivata njuna stara starša in jih tako ohranjata v svojih mislih. Družina ob tem času obišče okoli deset grobov, prižge pa deset ali dvanajst nagrobnih sveč. Barbara iz Preserij pri Radomljah se je na kamniškem pokopališču spomnila na svojega dedka. Pravi, da so v tem času obiskali tri grobove, na vsakem pa so prižgali po eno svečo. Vprašala sem jo, če pozna slogan letošnje akcije ozaveščanja, pa mi je povedala, da se tradicije prižiganja sveč ne da na hitro izkoreniniti. Pomembno pa je, da začnemo razmišljati o tem in morda tudi med letom in naslednje leto spet prižgemo kakšno svečko manj. Pove tudi, da ob vsakokratnem obisku groba svečk ne prižiga. Ni nujno, da se človek le s prižigom sveče spomni na pokojnika, ampak da se misel nanj pojavi kar tako, pogosto sploh ne na pokopališču. Na pokopališče pa pogosto odnese rožico... P.G. Županski kandidat Zvone Potočnik obsojen na 8 mesecev zapora Kot je pred dnevi poročal časopis Dnevnik, se je na deželnem sodišču v avstrijskem Gradcu končalo sojenje organizatorjem nelegalne piramidne igre, s katero so si pridobili blizu 20 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Med trinajsterico, ki so obogateli zaradi naivnosti tisočih oškodovancev, so tudi trije Slovenci in med njimi 59-letni Zvonko Potočnik iz Mekinj, ki se je na lanskoletnih lokalnih volitvah potegoval za mesto kamni-šlKakšen je terminski plan za obnovo in postavitev športnih objektov in sicer športne dvorane, pokritega bazena, skate parka? Kot je že vsem znano, športna dvorana ni primerna, da bi uspešni športniki in klubi gostili evropske tekme, ki bi po našem mnenju v Kamnik pripeljale tudi kar nekaj turistov in tujih športnih navdušencev. Sicer je res, da je prenova dvorane predvidena ob izgradnji in obnovi osnovnih šol, toda vprašanje je kdaj se bo ta projekt sploh začel uresničevati. Uspehi pri vodnih športih prav tako niso zanemarljivi, da ne bi bolj intenzivno razmišljali o rešitvi zimske sezone s pokritim bazenom. S tem bi pridobile tudi šole in vrtci za izvajanje svojih programov plavanja. Skate park, ki so ga zaradi postavke 11.000 evrov v proračunu za leto 2011 mladi že navdušeno pričakovali, pa je enostavno izginil. Zavedamo se, da je finančna stiska v tem času velika, da vsega ni mogoče uresničiti z danes na jutri. Vendar ljudje pričakujejo, da se iščejo za te stvari najbolj realne rešitve, ki bodo v bližnji prihodnosti le prinesle obojestransko zadovoljstvo. Predvsem seveda zadeve časovno opredeliti in se terminskih planov nato držati, ne pa obljubljati iz leta v leto«, je na oktobrski seji nazorno izpostavila problematiko obnove in graditve športnih objektov v občini svetnica Nina Mavrin, samostojna svetniška skupina SNS. Da se občinska uprava zaveda pomembnosti načrtovanja investicijskih vlaganj v pridobitev ustreznih vadbenih površin za nadaljnji razvoj športne dejavnosti v občini Kamnik, je v odgovoru poudarila Sandra Žumer Štupar. >Načrt investicijskih vlaganj na področju športa je določen v predlogu Načrta razvojnih programov 2012-2015. Prenova športne dvorane je zajeta v projektih, ki predvidevajo obnovo osnovnih šol. Projekt se bo pričel uresničevati hkrati z izgradnjo šol. Športna dvorana pa že gosti evropske tekme, saj je Odbojkarski klub Kamnik zelo uspešen v tekmovanju na najvišjem nivoju. Postavitev skate parka za Domom kulture Kamnik je predvidena v letu 2013. V letu 2011 smo imeli v proračunu zagotovljenih 11.000 evrov, vendar tega projekta ni bilo mogoče izpeljati, saj je bilo na postavki načrtovanih premalo sredstev za celostno izpeljavo investicije, predvsem z vidika zagotovitve varne uporabo objekta. Na podlagi pridobljenih predračunov za celotno investicijo smo za leto 2013 predvideli 36.500 EUR. Z investicijo nameravamo pridobiti novo infrastrukturo za mlade, ustvariti nove zunanje lokacije za njihovo druženje in jih spodbuditi k športi dejavnosti«. Občinska uprava pa razmišlja tudi o rekonstrukciji obstoječega bazenskega kompleksa >Pod Skalco«. Sredstva za izdelavo projektne dokumentacije so v Načrtu razvojnih programov predvidena za leto 2013, po pridobljenih projektih pa se predvideva pričetek investicije. Ostrejši nadzor v bližini šol V jutranjih konicah je v okolici obeh kamniških mestnih šol (OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta) in ŠCRM pravi prometni kaos. Vozniki pogosto izsilijo prednost ne le pred drugimi vozniki, celo pred pešci, kar običajne so vožnje >v rdečo«, ne-ustavljanje pred prehodom za pešce, mnogo je kritičnih prometnih situacij... Na podlagi opozoril je občinska uprava na tem območju pričela izvajati nadzor z občinskem redarstvom in s problematiko seznanila Policijsko postajo Kamnik. S skupnimi nadzori se je stanje na navedenem območju sicer izboljšalo, vendar bo nadzor potreben tudi v prihodnje, saj je potrebno zaščiti najšibkejše udeležence v prometu (otroke) na poti v in iz šole. i Med prednostnimi nalogami so: zagon gospodarstva, pocenitev državnega aparata in zagotovitev pravne države. Smo za reformo pokojninskega sistema, za socialno pravično državo In proti privatizaciji javnili siužb. DeSUS nI povezan z mrežami, lobiji In tajkunskiml zgodbami, zato je sposoben presekati slabo stanje v državi. Na listi DeSUS bo za poslanko Državnega zbora kandidirala Kamničanka, borka za javno zdravstvo, podžupanja, poslanka Državnega zbora, magistra nn<;lovnp nnlitikp in nrnanizariip Juliiana Biziak IVIlakar. 8 5. november 2011 ODKRIVAMO SVET Kamniški ObČAN MAROKO - s STIRITISOCAKA PREKO PUŠČAVE DO ATLANTSKEGA OCEANA »Štirideset stopinj in več, kako bomo pa to prenašali,« smo zmajevali z glavo in si vsak dan ogledovali vremensko napoved za Marakeš. »Pa saj se boste scvrli! Avgusta se ne hodi v Maroko!« so bili pametni drugi. Pa smo preživeli in se pri tem še prav dobro imeli! Osem vandrovcev se nas je letošnjega avgusta odpravilo na štirinajstdnevno potovanje po Maroku, edini kraljevini med severnoafriškimi državami. Nemirov, ki so pretresali Libijo, še prej pa Tunizijo, Alžirijo in Egipt, tod ni bilo niti zaznati. Prav povsod smo se počutili varno, ljudje so prijazni, radovedni, a ne pretirano vsiljivi. Najbolje prideš skozi s francoščino, vendar za osnovno komunikacijo zadostuje tudi angleščina. Marakeš - mesto barv, zvokov in vonjav 13. avgusta smo se Peter, Romana, Janez, Mojca, Dare, Andreja, Zvonka in Vladka že navsezgodaj zjutraj odpeljali proti tržaškemu letališču, od koder smo ob sedmih poleteli v Rim, od tam pa naprej v Casablanco. Imeli smo srečo, da smo z letališča kar takoj stopili na vlak, ki nas je po treh urah pripeljal v Marakeš. Tistih štirideset stopinj v senci ni bilo iz trte izvitih, vendar je bil zrak tako suh, da se jih je dalo kar dobro prenašati. Zvečer smo se odpeljal še v mesto na osrednji trg - medino, ki se skriva za mogočnim obzidjem. Čeprav je bila ura že pozna, je mesto vrvelo od življenja. Vsepovsod stojnice z najrazličnejšo hrano, ulični glasbeniki, krotilci kač, vmes pa otročad, ki ti ponuja vse - od ročno izdelanih pahljač do papirnatih robčkov in ustekleničene vode. Tudi tržnica je bila še odprta. Poleg obveznega cenenega kiča je bilo videti marsikaj lepega in dragocenega. Na stojnicah so se ponujali ročno izdelana obutev, pisana tradicionalna oblačila, rute, torbe, nakit, dišave in naravna zdravila ter kozmetika. Različne začimbe so bile umetelno postavljene v piramide in od vseh vonjav, barv in zvokov se ti je kar zvrtelo v glavi. Ker je bil naš prvi večer v Maroku, smo si na trgu privoščili večerjo po sistemu »a boste vsakega po malo?«, kar pa se je izkazalo za hudo drago varianto. Na izkušnjah se pač učimo... Naslednji dan dopoldne smo si medino in suke (četrti z obrtniškimi delavnicami) ogledali še pri dnevni svetlobi pod vodstvom vodiča Rašida, ki nam je povedal marsikaj zanimivega. Obiskali smo tudi versko šolo - mederso, kjer sta se nam s fotografij častnih gostov med drugimi smehljala tudi nizozemski princ Williem Alexander in soproga Maxima. pa nas je še dolg sestop v dolino. V Imlil smo se vrnili okrog sedmih zvečer in tam tudi prenočih. Tu smo prvič večerjali tadžin. Tadžin je glinena posoda s stožčastim pokrovom, v kateri se duši zelenjava, krompir in tudi meso. Niti v sanjah pa si nismo mislili, da bomo odslej dobili tadžin za večerjo prav vsak dan... Naše fante je skrbela žeja v naslednjih desetih dneh smo prepotovali dobršen del južnega dela države. Najprej smo se vrnili v Marakeš, se opremili z zalogo piva, od tam pa se usmerili proti jugovzhodu. Tole s pivom je bilo pravi projekt. Z alkoholom je v arabskih državah pač križ. V Maroku lahko pivo in druge alkoholne pijače kupiš samo v velikih supermarketih, pa še tam so pod ključem. Kupi jih lahko samo tujec, ki se mora izkazati s potnim listom. Na blagajni so nas malo čudno gledali, ko smo se pojavili vsak s svojim kartonom... Ampak do naslednjega supermarketa je bilo še daleč! Dragulj na robu puščave Pot nas je vodila preko najvišjega cestnega prelaza v Maroku, 2260 m visoke Tiške (Col du Tichka). Večje mesto v tem delu je Ouarzazate, ki slovi po največjem rudniku srebra na afriški celini. Pokrajina je postajala vse bolj pusta in rdečkasta, vegetacija vse redkejša, za nami so izginjale osamljene berberske vasi. Na koncu dneva pa nas je pričakal pravi dragulj - vas Ait Ben Haddou, kjer smo tudi prespali. Na robu puščave stoji na vzpetini starodavna naselbina z obzidjem in utrjeno zgradbo, imenovano kasba. Večina prebivalcev se je že pred leti odselila, vodič pa nam je povedal, da danes v njej vztraja le še peščica družin, ki so si obnovile stara domovanja. Naselbina sedaj sodi pod zaščito Unesca, zaradi prvinskosti in ohranjenih stavb pa predstavlja hvaležno naravno kuliso za snemanje zgodovinskih filmov; tu so bili namreč posneti prizori iz filmov Lawrence Arabski, Nilski dragulj, Zadnja Kristusova skušnjava, Gladiator, Aleksander, Nebeško kraljestvo in še nekaj drugih. Na vrhu Jbel Toubkala, kije s 4167 metri najvišji vrh pogorja Atlas, smo zapeli Zdravljico. Na robu puščave stoji na vzpetini starodavna naselbina z obzidjem in utrjeno zgradbo, imenovano kasba. Vas Ait Ben Haddou je danes pod zaščito Unesca in je čudovita naravna kulisa mnogim filmskim uspešnicam. Živopisana tržnica v Marakešu. Gremo v hribe! Glavni cilj našega potepanja je bil Jbel Toubkal, 4167 metrov visoki (najvišji) vrh pogorja Atlas. Že v Marakešu smo naleteli na taksista Aziza, ki nas je celo povabil domov na večerjo - na tradicionalni kuskus. Možakar v zrelih letih je imel zelo zelo mlado ženo in nekajmesečnega dojenčka. Mimogrede - dekle nas je sprejelo v kavboj-kah, nezakrito in tudi z moškimi se je rokovalo. K Azizu je prišel še njegov šef in dogovorili smo se za prevoz do vasi Imlil (približno 1700 m nad morjem), ki je izhodišče za vzpon na Toubkal in tudi za nadaljnjo pot po Maroku. V ponedeljek, 15. avgusta, smo se zjutraj odpeljali v približno 60 km oddaljeni Imlil. Po petih urah hoje smo prisopihali do planinskega zavetišča (Refuge de Toubkal) na višini 3207 m, kjer smo prenočili. Koča je odprta vse leto, saj je Atlas zanimiv tudi pozimi, ko ga obiskujejo turni smučarji. Pot je speljana skozi razvlečeno dolino in se blago vzpenja. Ves čas smo srečevali mule (z mulovodci, seveda), ki so turistom tovorile opremo do koče. Spremljal nas je vodič Amin, simpatičen in izobražen fant, ki se raje kot s poučevanjem arabske književnosti in kulture ukvarja s turističnim vodenjem. Sicer pa se nam je kar smilil - vsej vročini navkljub ni spil niti požirka vode, kaj šele pojedel kakšen grižljaj. Od sončnega vzhoda do zahoda prav ničesar! Bil je namreč ramadan. Naslednje jutro smo se ob petih, še v trdi temi, odpravili proti vrhu. Hodili smo po nezahtevnem skalovju in grušču. Gore so rjave, saj je kamnina povsem drugačna kot pri nas. Sama pot ni dosti zahtevnejša od običajne poti na Grintovec, recimo, nekatere pa je malo zdelovala višina. Vendar smo vsi prišli na vrh in to šteje. Veselje je bilo veliko, razgledi z vrha pa mogočni in impresivni. Tudi vreme nam je šlo na roko, nebo j e bilo namreč brez oblačka, temperatura pa za tako višino kar visoka - okrog 15 stopinj. Obiskovalcev je bilo precej -poleg nas še Spanci, Angleži, Cehi, Poljaki, Nemci -pravi svet v malem. Sledilo je obvezno fotografiranje, za Naš prvi tadžin, ki smo ga nato večerjali prav popoln umetniški vsak dan. V glineni posodi s stožčastim pokrovom vtis smo zapeli še se duši zelenjava, krompir in meso. Zdravljico. Cakal Drzno speljana cesta v sotesko Dades. Več stometrske stene soteske Todraprivabljajo plezalce z vsega sveta. Dades in Todra - v skalovje vrezani soteski Cilj naslednjega dne sta bili dve soteski - Dades in Todra. Do prve vodi drzno speljana zavita cesta, ki so jo zgradih že pred 2. svetovno vojno. Druga, Todra, pa je prava plezalska meka. V manj vročem obdobju leta se tu zbirajo plezalci z vsega sveta, saj sotesko obdajajo več kot dvestometrske stene, v katerih je speljanih nešteto smeri. No, avgusta kaj prida plezalcev ni bilo opaziti, edini, ki je spretno premagoval vertikalo, je bil maček, ki je zalezoval skalne golobe. V soteski smo tudi prenočevali, doživeli pa smo še eno presenečenje - dež! Spretni prsti berberskega deklica Naslednje jutro smo si pobliže ogledali eno izmed mnogih oaz. Kjer je le količkaj vode, je vsaka ped zemlje skrbno obdelana. Polja in nasadi so prepredeni z namakalnimi jarki, ki dovajajo vodo jablanam, pomarančevcem, figovcem in visokim datljevim palmam. Zavili smo še v pravo berbersko hišo in si ogledali tkanje preprog. Za statvami se je skrivala kakih štirinajst let stara deklica, ki je med prsti spretno sukala niti in ustvarjala čudovite vzorce. Ob kozarcu metinega čaja smo izvedeli vse o materialih, barvah, vzorcih in tehnikah tkanja. Naš odhod so spremljali razočarani pogledi -ničesar nismo kupili. Čaj v Sahari? Ne, tadžin v Sahari! Sledila je vožnja proti puščavi, kjer smo prenočevali. V obcestnem hotelu smo pustili prtljago in šoferja Mohameda, nato pa se na kamelah kako uro dolgo zibali v notranjost puščave do berberskega tabora, kjer nas je čakala večerja in prenočevanje v šotorih ali pod milim nebom, kakor komu drago. Za večerjo - kaj drugega kot ta-džin! Tako kampiranje je seveda organiziran turistični aranžma, zato bi o kakšni resnični avanturi bolj težko govorili, prijetno doživetje pa je le bilo. Poleg nas je bil edini gost mladi Japonec, ki je potoval sam, zato smo ga povabih k naši mizi. Posebno doživetje pa je bil sončni vzhod v puščavi. Lazili smo gor in dol po sipinah in škljocali kot obsedeni - turisti pač! Potrpežljive puščavske ladje so nas varno prenesle nazaj v civilizacijo, mi pa smo se odpeljah proti dolini reke Draa (Vallee du Draa). Nadaljevanje v naslednji številki. Odzibali smo se nazaj v civilizacijo. VLADKA VREMŠAK Za statvami se je skrivala berberska deklica, ki je med prsti spretno sukala niti. Čudovit sončni vzhod v puščavi. Naša anketa »Krompirjeve počitnice so super, počnemo vse tisto, za kar med šolo ni časa!« Počasi in vztrajno se krajšajo dnevi, ki postajajo tudi vse hladnejši, vendar to ne zmoti osnovnošolcev in srednješolcev, da ne bi uživali v krompirjevih počitnicah. Za kratek čas so šolske torbe postavili v kot, mene pa je zanimalo, kaj počnejo v tem počitniškem tednu. Noal (13 let) iz Mengša obiskuje osmi razred, počitniški dan pa je preživljal v družbi odbojkarskih kolegov. Počitnic je vesel, pravi da se še bolj intenzivno posveča treningom odbojke, s katerimi je pričel v tem šolskem letu. Poleg športa bere tudi knjigo v angleškem jeziku, saj opravlja angleško bralno značko. V hribe in v naravo v tem času ne zahaja, tudi kostanja ne nabira, saj se mu enostavno ne ljubi. Raje se posveti odbojki ali pa igranju računalniških igric. Eva iz Domžal in Katja iz Volčjega Potoka sta srednješolki. Eva obiskuje 2. letnik ŠCRM, Katja pa 4. letnik Gimnazije Ljubljana. V začetnem delu počitnic šolskih torb nista kaj dosti odpirali, povesta pa, da ju naslednji teden čakajo testi. Počitnice bosta namenili veselemu druženju in počitku. Prve dni počitnic sta bili v komendski Bazi, kjer sta v petek uživali ob zvokih Big foot mame, v nedeljo pa sta plesali na disko glasbo DJ Silvana in Sashe Lopez. Obe tudi trenirata odbojko pri Calcitu, ravno med počitnicami so imeli odbojkarski turnir, kjer sta skupaj z ekipo dosegli 3. mesto. Na vprašanje, če vesta od kod izraz krompirjeve počitnice, pa sta povedali, da iz starih časov, ko so otroci med počitnicami pobirali krompir. Gaja (5 let) in Jure (3 leta) sta se z dedkom odpravila na potep v dolino Kamniške Bistrice. Ustavili so se na spodnji postaji nihalke, kjer sta otroka uživala v spuščanju po vrvi in krožničkih. Jure se je valjal po listju. Gaja pa je kot prava dama uživala na ograji. Povedala sta, da hodita v vrtec, vendar imata zdaj tudi onadva krompirjeve počitnice. V tem času ne pojesta nič več krompirja kot sicer, privoščila pa sta si kostanj. Nista ga sama nabrala, pač pa ga je kupil in spekel ata. Povedala sta, da uživata na toplem sončku in da bodo dan nadaljevali v Kamniški Bistrici na sprehodu, popoldne pa bosta preživela v družbi mesec dni starega bratca, ki je ta dan ostal doma. Katarina (12 let) in Janina (13 let) sta se s kolesi odpravili v trgovino, saj sta ta dan namenili peki piškotov, zmanjkalo pa jima je sestavin. Poleg šolskih obveznosti obiskujeta tudi razne interesne dejavnosti. Katarina trenira triatlon in obiskuje plesne vaje. Janina trenira plezanje in igra tenis. Pravita, da interesne dejavnosti obiskujeta tudi med počitnicami, v času praznikov pa te odpadejo. Janina se je med počitnicami s starši odpravila na Veliko planino in na Kamniški do golfa. Nabrala je veliko kostanja in gob. Obe preživita veliko časa tudi za računalnikom, v soboto pa načrtujeta obisk Kotlovnice, kjer bo zabava z »ročk muzko«. Povesta, da počitniški čas posvetita tudi učenju, saj morata nadoknaditi zamujeno, poleg tega pa ju prihodnji teden že čakajo preizkusi znanja. Pia (9 let), Nei (4 leta) in Laura (2 leti) so počitniški dan namenili obisku frizerja, srečala pa sem jih, ko so v mesto Kamnik prišli vrh in v gorah uživala na soncu, medtem ko je bila v dolini megla. Z družino so nabrali tudi kostanj in ga spekli. Dekleti med počitnicami veliko časa preživita ob branju knjig in gledanju televizije. Blaž (13 let) iz Domžal, je počitniški dan preživljal v družbi mlajšega brata in očeta v dolini Kamniške Bistrice. S seboj so pripeljali kolesa in se odpravili po Koželjevi poti. Blaž pravi, da ga na kolesu ni zeblo, saj se je letnemu času primerno oblekel. Občudovali so jesensko listje, ki v tem času barva gozdove in ustvarja prijetno šumenje. Fanta sta vesela počitnic, saj za kratek čas lahko odmislita šolo in počneta stvari, za katere sicer ni časa, ker jima šolske obveznosti zapolnijo že tako prekratke dneve. Larisa (16 let) in Zala (15 let) sta dijakinji ŠCRM-ja v Kamniku. Pravita, da so počitnice odličen čas za druženje s prijatelji in športanje. Larisa veliko časa nameni risanju na platno, papir in zid. Prosti čas preživlja tudi športno, saj veliko kolesari, hodi na Stari grad, Špico in po kostanj. Bili so malce razočarani, kajti prodajalec kostanja pod gradom je imel ravno tisti dan zaprto stojnico. Otroci so mi zaupali, da so kostanj nabirali tudi sami, vendar so že vsega pojedli. Pia počitniški čas posveti tudi učenju, saj jo prihodnji teden čakajo testi, poleg tega pa z veseljem prebira knjige. Ker imajo počitnice tudi pri baletu in show-plesu popoldneve preživlja v družbi bratca in sestrice. Nei pove, da ima on tudi počitnice, medtem ko najmlajša Laura pridno obiskuje vrtec. Družina je počitniški čas izkoristila tudi za nabiranje gob in orehov. Anejo (7 let) iz Kamnika sem ujela na sprehodu z mamico in bratom. V roki je imela kostanj, pravi pa, da so počitnice čas, da počneš tisto, kar rad delaš in tisto, česar med šolo ne utegneš. V minulih dneh so z družino obiskali Veliko planino in bazen, nabirali so tudi kostanj. V večernih urah rada gleda televizijo. Aneja še doda, da obiskuje krožke karateja, baleta in flavte, a imajo v tem tednu prav tako počitnice. Sošolca, 13-letmka Anže in Žiga povesta, da počitnice preživljata ob igranju igrice e-republika, brskanju po Internetu, facebooku, branju knjig in gledanju iige prvakov v nogometu. Rada igrata nogomet in Dober obisk Term Snovik II ■■ ■■ VB^B B med krompirjevimi pocitnicami O obisku med letošnjimi krompirjevimi počitnicami smo povprašali največjega turističnega ponudnika v občini - Terme Snovik. Kot so nam povedali, so zadovoljni z obiskom tako dnevnih obiskovalcev kot apart-majskih gostov. »Obiskovalci nas prepoznavajo kot EKO Terme in našo vizijo pozdravljajo. Pozitiven odziv gostov nam daje vzpodbudo za naprej, zato lahko v bodoče upravičeno pričakujemo še večji obisk«. V primerjavi z enakim počitniškim obdobjem lani so letos presegli število nočitev za 40 odstotkov. Največji obisk so zabeležili minuli podaljšan vikend, vendar, kot poudarjajo, počitnic še ni konec. Za aktivno preživljanje krompirjevih počitnic so pripravili različne animacije tako za otroke kot za odrasle, med njimi ustvarjalne delavnice (na fotografiji), vodne vragolije v bazenu, jutranje teke, družinske pohode, sežig čarovnice in kostanjev piknik, izrezovanje buč, ... Animacije so lepo obiskane, udeleženci pa zadovoljni. Edita Kopač iz Idrije, ki je s hčerko počitnice prvič preživljala v apartmaj-skem naselju Term Snovik, je povedala: »Tu je lepo in sva zelo zadovoljni. Narava in okolica Term kar kliče k aktivnemu preživljanju prostega časa, zato sva veliko hodili, kolesarili, uživali v bazenu. Sobe so nama zelo všeč, Terme si res zaslužijo naziv eko terme, saj je njihova skrb za okolje res prepoznavna in vzpodbuja tudi nas goste k ohranjanju narave. Vsekakor se bomo še vrnili!« košarko, vendar so zdaj jesenske temperature prenizke za to. Oba obiskujeta orientacijske treninge, ki jih imata vsak dan, tudi v času počitnic. Pravita, da se med počitnicami tudi učita, celo več kot med šolskim letom, imata pa tudi ogromno domače naloge, še posebej pri fiziki. Z mladimi počitnikarji se je pogovarjala POLONA GRAHEK 5. november 2011 NASA DEDIŠČINA - NAS POGLED Prof. Ivan Zika: 750 let mesta Kamnika (II.) »Kamnik bo ostal Kamnik« V novi knjigi nam prof. Ivan Zika pripoveduje o najstarejši kamniški zgodovini, kar bo gotovo zanimalo vsakogar, ki ima rad naše mesto. V naše kraje so predniki Slovencev prodirali s treh strani. En tok se je usmeril z vzhoda na Črnivec in po stranski rimski poti na Gozd in v dolino, drugi tok pa mimo Vranskega in Motnika po Tuhinjski dolini. Tretji tok je šel verjetno ob strugi Kamniške Bistrice proti severu in zasedel pokrajino proti planinam. V novi domovini so slovenski doseljenci najprej zasedli območja po prisojnih gričih in vzpetinah, ki so bila že obdelana. Seveda pa njihova naselitev v sedanji domovini ni potekala brez bojev. Ha, na katerih zdaj prebivamo, so si utrli in osvojili z mečem v roki. Napačno bi bilo misliti, da je bilo ozemlje popolnoma prazno. Po hribovitih, odročnih krajih je ostalo še mnogo poromanjenega ilirskega in keltskega ljudstva, skupaj s starimi rimskimi doseljenci. Od prebivalstva, ki je še ostalo, so sprejeli mnogo imen za reke, gorovja in kraje: Sava, Krka, Drava, Alpe, Kras, Celje, da omenimo samo nekatere. Seveda pa so novim krajem, kjer so se nastanili, dali svoja imena. Bistrim rekam je od Karpatov pa do Alp ostalo ime Bistrica. V stari domovini so živeli v ravnini, prav tako na prehodu skozi Panonsko nižino. Ko so prodirali v naše kraje, bodisi ob bistri reki proti planinam ali pa po starih rimskih poteh od Zlatega Polja čez današnjo Lašno na Vranjo Peč ali pa čez Črnivec navzdol, jim je dolino zaprla visoka skala Malega gradu, na drugi strani pa so se morali ustaviti na kopastem vrhu Starega gradu, ki je strmo padal v strugo gorske reke. Najstarejši kovanec iz kamniške kovnice na Malem gradu je iz leta 1180. Na sprednji strani ima orla grofov Andeških, ki ga je po njih dobil tudi grb dežele Kranjske. Prof. Ivan Zika okrog leta 1955. Kakor so s travo porasle predele so imenovali travnike, prostore, kjer so pasli živino, pa pašnik, tako so kamniti skali rekli kamnik. To ime je lahko veljalo današnjemu Malemu ali pa Staremu gradu ali pa vsej okolici. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je bila vsa okolica današnjega Kamnika, zlasti proti jugu, široko območje proda, ki ga je hudourniška Bistrica nenehno poplavljala in nanašala nov izpran in bel gramoz. Za ljudi iz travnatih in pašniških predelov, kjer so živeli stoletja, je bil kamen redek pojav. Zato ni čudno, da so rekli Kamnik predelu, ki je bil tako na široko prekrit s kamnitim prodom, za njim pa so se vzpenjale pečine današnjega Malega in Starega gradu, še dlje zadaj pa visoke planine. Kamor so pogledali, so videli kamen. Na tem kamniku, ali še točneje rečeno, ob tem kamniku so se ustavili, kraju pa je ostalo ime. Tako je nastal Kamnik. Najstarejši podatki o prvotni naselbini naših prednikov na območju našega mesta in o njegovem imenu sicer niso ohranjeni, pa vendar novejše arheološke najdbe potrjujejo, da so prebivali tudi na Malem gradu in tamkaj pokopavali svoje pokojne. Strokovnjaki sklepajo, da je bil na njem v predkrščanskem času poseben obredni ali kultni kraj. Iz tega časa verjetno izhaja izročilo, ki ga omenja Janez Vajkard Valvasor, da je bilo na Malem gradu enooko božanstvo, ki je prerokovalo. Ko so naši predniki postopno prišli pod tujo nadoblast, so prišleki novo nastalo naselbino poimenovali sicer po nemško Stain ali Stein. Najstarejše slovenske oblike imena niso ohranjene, pa vendar je očitno, da je nemško ime nastalo na podlagi slovenskega. Slovensko poimenovanje mesta se je ohranilo v kasnejših listinah (leta 1343 Champnich, 1436 Camenich, 1593 Kamineg, 1608 Camnich, 1622 Camnigh): Leta 1689 je Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske zapisal - Kamnek. V knjigi prof. Zika razlaga tudi nastanek in pomen imen Žale, Šutna, Menina in drugih. In še zanimivost za planince: leta 1670 je bil prvič zapisan Kamenski vrh. Leta 1969 je prišel v Kamnik predlog, da bi imenu mesta dodali še kak pristavek, s katerim bi se lahko ločil od drugih krajev, ki se tudi imenujejo Kamnik. Kamničani so se odločno uprli in poudarili, da je ime mesta staro in mu ne kaže dodajati pristavka. Kamnik naj ostane Kamnik, drugi mlajši pa naj imajo pristavek, npr. Kamnik pod Krimom in še kateri. Glede na svojo zgodovino Kamnik pač ne potrebuje nobenega pristavka. pripravil FRANCE MALEŠIČ Kako znano in pomembno je bilo nekdaj mesto Kamnik, nam povedo tudi dogodki iz let 1619 do 1622. Takrat so želeli v Železnikih ustanoviti samostojno župnijo, ločeno od Selc, kar je moral dovoliti sam oglejski patriarh, na podlagi poročila in soglasja Krištofa Planka, župnika v Kamniku in nadžupnika (arhidiakona) Kranjske. Zavoljo nove župnije v Železnikih je Železnikar Jurij Plaveč 24-krat potoval v Kamnik (in Camnigh) k arhidiakonu, osemkrat v Ljubljano, šestkrat v Kranj, dvanajstkrat v Videm, na patriarhat, po enkrat v Vipavo, Gorico, Gornji Grad in Radovljico, štirikrat v Loko, za kar je porabil več kot sto dni in potrošil veliko denarja. Listino za ustanovitev je 12. februarja 1622 končno prinesel v Železnike, jahaje mimo Selc na konju po Selški Sori, da se mu ne bi v nasprotujočih Selcah kaj zgodilo... prof. Ivan Zika 750 let MESTA KAMNIKA Iz kamniške zgodovine št.7 r Šutna T"^ ANES PA PREJ TAKO BOGATO IN OBLJUDENO MESTO PROPADA: SKORAJ ČETRTINA HIŠ, ČE NE VEČ, JE RAZPADLA, VSE TRGOVSKE SHRAMBE, KI JIH JE BILA CELA VRSTA, VV I ■ SO RAZEN ENE ZAPRTE... .« TAKO JE O KAMNIKU ZAPISAL VALVASOR PRED VEČ KOT 300 LETI, PO TEM, KO JE KAMNIK PRIZADELO VEČ NESREČ: POTRESI, POŽARI IN ^' KUGA. Tudi kasneje, leta 1788, je požar na Šutni uničil 56 hiš. A mesto si je vedno opomoglo. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil Kamnik priznan LETOVIŠKI KRAJ. TRGOVINE IN DRUGI LOKALI SO SE NA ŠUTNI OBDRŽALI VSE DO ODPRTJA TRGOVSKIH CENTROV NA OBROBJU KAMNIKA. DANES JE NA ŠUTNI NAJBOLJ ŽIVAHNO OB SOBOTAH DOPOLDAN, KO TAM ZAŽIVI SEJEM STARIN IN RABLJENIH PREDMETOV. Xi)pai:ŠČt XN >u T3 re s ^^ uj' J^ ■S 2 "m "O o 5 S ž: - S o' -o -a x fu "S ^^ " C? g 6 I ci^-S^ SiS -S 3 -i;^ MED MLAD 5. november 2011 Nova doživetja in prijateljstva na prostranem morju »Mirno more« je najuspešnejši socialno-pedagoški projekt v Evropi za otroke in mladostnike. Christian Winkler iz Spodnje Avstrije je ob izbruhu vojne v državah bivše Jugoslavije prvi pomislil na to, da bi otroke iz držav na vojnem območju združil na isti jadrnici in z njimi zaplul pod motom »Skupaj v istem čolnu«. Tako bi se znebili predsodkov in se naučili strpnosti. Iz osnovne zamisli, da bi povezali otroke z vojnih območij balkanskih držav, se je razvila ideja o Floti za mir, ki omogoča otrokom in mladostnikom iz otroških in mladinskih domov, sirotišnic, domov za begunce ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, da pozabijo na svoj vsakdan in na prostranem morju sklepajo nova znanstva in prijateljstva ne glede na njihovo versko ali narodno pripadnost. Slovenija že od leta 2007 sodeluje v tem projektu, prav tako pa tudi otroci iz kamniških VIZ ustanov. V sončnem sobotnem križarjenje po srednji Dalmaciji. Pred odhodom sta vsem slovenskim udeležencem jadranja na Brdu pri Kranju in v Ljubljani kjer nas je pričakalo 105 jadrnic, od tega jih je bilo 13 namenjenih slovenskim otrokom. Pridružili so se tudi otroci iz Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske, Bosne, Hrvaške in Srbije. Vzdušje je bilo nepopisno, saj so se prelivali različni jeziki in kulture, hkrati so se tkale nove prijateljske vezi. V nedeljo smo v zgodnjih popoldanskih urah zapustili Biograd in odjadrali v Vodice. Kljub oblačnemu in vetrovnemu ponedeljkovemu vremenu nam ni zmanjkalo dobre volje, saj sta nas na vsakem koraku jutru 17. septembra smo se učenci in spremljevalci OŠ 27. julij in CIRIUS Kamnik v okviru mednarodnega projekta »Mirno morje« odpravili na nepozabno zaželela prijetno letovanje predsednik države dr. Danilo Türk in župan MOL Zoran Jankovič. Pot po kopnem nas je pripeljala v obmorsko mestece Biograd, spremljala glasba in ples. Otroci in odrasli smo se na pomolu pozibavali v ritmih hip-hopa. »Kar po domače« smo zapeli in zaple-sah ob zvokih harmonike. Ker se veter v popoldanskih urah še ni umiril in so valovi na morju presegali višino treh metrov, so se naši skiperji odločili za varnostne ukrepe. Spremljevalci so otroke pospremili na avtobus in se z njimi odpeljali nazaj v Biograd, mornarji pa so hrabro zapluli v morje. Za vse se je srečno končalo. V torek in sredo so potekale vodene aktivnosti, kjer so se otroci izkazovali v ustvarjalnih delavnicah. Počasi, a spretno so izpod otroških rok nastajale zastave in otroške tetovaže. Ob ritmičnem udarjanju na bobne so nastajale prijetne melodije. V večernih urah smo se na pomolu za zaključek dneva vsi sproščali v ritmih disko glasbe. »Pika na i« je bila sredina zaključna prireditev, na kateri so se predstavile skupine mladih iz raz-hčnih držav. Slovenska skupina je požela velik aplavz za točko s harmoniko in z morsko himno, ki so jo spesnili otroci in njihovi spremljevalci. V četrtek so jadrnice izplule iz marine in v nebo je poletelo na stotine balonov. Začeli smo odkrivati lepoto jadranja med stoterimi otočki v Komatih. Navdušeni smo bili nad kristalno čistim morjem, njegovo temačno modrino, predvsem pa nad igrivimi delfini, ki so nam sledih. Čas smo izkoristih tudi za kopanje. Vse lepo enkrat mine. Prišel je zadnji dan in z njim težko slovo, ki ga je omililo spoznanje, da se vračamo v šolske klopi bogatejši in srečnejši. Skiperje-ma Matjažu in Daretu, ki sta nam omogočila odkrivati lepote Jadranskega morja z jadrnico in stkati ogromno nevidnih in vidnih prijateljskih vezi, se najlepše zahvaljujemo. Mojca Dolar Borštnar Dragica Vrhovnik Vseslovensko srečanje na Srednji ekonomski šoli ©CRM v Kamniku VZGOJITELJADA 2011 Na Srednji ekonomski šoli ŠCRM Kamnik smo v četrtek, 20. oktobra, gostili dijake, mentorje in ravnatelje devetih slovenskih srednjih šol, ki tako kot v Kamniku izobražujejo v programu predšolska vzgoja. Na srečanju so sodelovale šole iz Ajdovščine, Celja, Izole, Jesenic, Ljubljane, Ljutomera, Maribora, Metlike, Mute in seveda iz Kamnika. Prireditev, ki je poimenovana Vzgojiteljada, poteka vsako leto na drugi slovenski srednji šoli, letošnje deveto srečanje pa je častno doletelo našo šolo. V uvodnem delu srečanja je navzoče pozdravil župan Marjan Šareč, ki je vsem zaželel prijetno in ustvarjalno druženje, sledil je kulturni program, v katerem so se predstavili sedanji in nekdanji dijaki ŠCRM Kamnik. Srečanje za ravnatelje in mentorje pomeni zlasti izme- njavo mnenj in izkušenj, za dijake pa prijetno druženje, sproščenost, igrivost in delo v ustvarjalnih delavnicah. Naši mentorji so za dijake pripravili deset delavnic. V raziskovalni delavnici so spoznali legende, po katerih so znani njihovi domači kraji, ter izbirali dejavnost na tisto temo njihove domače legende, ki bi jo lahko izvajali z otroki v vrtcu. V likovni delavnici so izdelovali kipce iz gline oziroma tridimenzionalno Veroniko, simbol mesta Kamnik in tudi Vzgojiteljade 2011. Glasbena delavnica je potekala v dveh skupinah - v prvi so se dijaki na različne instrumente učih igrati pesem Mamma mia, drugo skupino pa je sestavljal pevski zbor, ki se je to pesem naučil zapeti. Verižni eksperiment je bila delavnica petih fizikalnih eksperimentov, ki so jo obiskali tudi otroci iz vrtca. Namen naravoslovne delavnice, katere tema je bila svetloba in barve, poskus pa se je imenoval mavrica, je bil ustrezen prikaz eksperimentov otrokom v vrtcu. Dijaki so se s pomočjo profesoric Zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljane lahko naučih tudi osnov slovenskega znakovnega jezika, se pomerili v štafetnih igrah, ljubitelji igre in gledahšča pa so v dramski delavnici v celoti pripravili gle-dahško igro z naslovom Kamniška Veronika. V delavnici za odrasle so igro človek ne jezi VERJETNO NAJMLAJŠA PLANINCA Z DOKONČANO TRANSVERZALO Da je planinstvo primerno za skoraj vsa starostna obdobja, dokazujeta tudi dva mlada planinca, ki sta ob podpori svojih staršev prehodila slovensko planinsko pot (SPP), skupaj z razširjeno potjo. Slovenska planinska pot (transverzala) povezuje vrhove od Maribora do Ankarana. Speljana je tako, da se je potrebno povzpeti na 21 vrhov in obiskati 50 planinskih koč oz. drugih točk na Pohorju, Kamnisko-Savinjskih Alpah, Karavankah, Julijcih in jugozahodnem delu Slovenije. Razširjena pot (rSPP) pa zahteva obisk se dodatnih 36 vrhov oz. koč v Julijcih, Karavankah, Kamnisko-Savinjskih Alpah, severovzhodni Sloveniji, Posavskem, Polhograjskem in Škofjeloškem hribovju, Dolenjski in Beli krajini, Notranjski in Primorski. To pot je prehodilo že več tisoč planincev in planik, vendar med njimi prav gotovo ni bilo tako mladih, kot sta Ajda in Žan Auersperger. Desetletna Ajda in njen sedemletni brat Žan sta se namreč 24. septembra letos povzpela na Bavški Grintavec kot zadnji vrh RSPP. Ajda je začela zbirati žige SPP že leta 2006, brat se ji je pridružil leto dni pozneje. Seveda sta oba začela postopoma in v spremstvu staršev, ki sta ju ves čas spodbujala in nudila potrebno usmeritev in varnost. Začela sta po lažjih sredogorskih poteh, nato pa rasla skupaj s potjo in postopno osvojila tudi številna planinska znanja. Ajda se je v okviru PD Kamnik tudi izobraževala za varnejšo hojo v gore: leta 2009 se je udeležila planinske šole na Kamniškem sedlu, leto pozneje pa še tečaja za varnejšo hojo v hribe v snegu. Oba sta se udeležila akcije Ciciban planinec in prišla do srebrnega znaka. V času bivanja v gorah sta pridobila tudi številne veščine, vezane na stik z živo in neživo naravo, kar se zdaj močno opazi tudi iz njunih usmeritev na šolskem področju. se priredili v igro Veronika, ne jezi se; v tej delavnici so sodelovali samo tisti, ki so vpisani v program Izobraževanja odraslih. Dijaki pa smo se postavili tudi v vlogo novinarjev - na koncu smo pripravili bilten, oblikovali spletno stran ter posneli film o prireditvi. V zaključni prireditvi smo dijaki predstavih svoje delavnice in končne izdelke, prav na koncu pa smo vsi skupaj tudi za-peh. Prihodnje leto se srečamo na slovenski obah, v Izoh. Novinarska delavnica Vzgojiteljade 2011 Na Kocni z očetom leta 2011 (foto Auersperger). Poleg planinstva oba veseli športno plezanje in zato trenirata v sklopu mladinske šole športnega plezanja ŠPO Kamnik. Ajda se tudi udeležuje tekmovanj v športnem plezanju na državnem nivoju, kjer dosega zelo lepe uspehe v kategoriji starejših cicibank, čeprav jo bolj veseli plezanje po naravnih stenah. Rada se giblje po brezpotjih, kjer se je navadila varno premagovati lažje težave v bolj krušljivem svetu do II. težavnostne stopnje. O Slovenski planinski poti sta povedala... Ajda: »Transverzala je neke vrste zbirka žigov iz gor (Julijske Alpe), planin (Idrija in okolica), hribov (Pohorje), gričev (Primorje) in izbranih krajev (Ankaran), ki potekajo od IVlaribora, Sela do Ankarana. Med njimi so tudi gorski velikani kot so: Triglav, Škrlatica, Mangart, Jalovec, Bavški Grintavec, Špik, Razor, Prisojnik, Skuta, Grintovec, Kočna, Koroška Rinka itd,« Žan: »Najprej sem mislil, da je težko, potem pa mi je bilo počasi lahko. Najbolj se spominjam Via Italiane. Zelo sem srečen, da hodim v hribe, ker je ful zanimivo.« In zakaj sta se odločila za transverzalo? »Zanjo sva se odločila, ker rada hodiva v gore. Začela sva na nizkih (Slavnik, Menina planina ...), končala pa na visokih (Jalovec, Mangart, Prisojnik, Razor..).« Zanimiv je tudi njun opis nekaterih vrhov... Viševnik: Lahka gora, za nekatere dober izziv (moja mama s poškodovanim kolenom). Na Jalovec (foto Auersperger). Jalovec: Težak vrh, a se izplača zanj potruditi, ker je zelo lep. Razor: Krušljiv, a zelo lep. Prisojnik: Prava posebnost, zakaj ga ne dajo kar na eno razstavo? Triglav: On je itak najvišji v Sloveniji. Bavški Grintavec: Namesto cerkev bi lahko, zaradi njegove kupole, gradili kar njegove kopije. Špik: Ima drugače zelo dolgočasen spust skozi Kačji graben, drugače pa je »kul«. Grintovec: Po njegovi strehi bi lahko speljali tobogan. Kočna: Nanjo bi moral voditi skozi predor vlak. Skuta: Za na kruh namazat, a ne? Slavnik: Če divjajo plazovi, se zatečemo na stari, dobri Slavnik. Za prehojeno pot jima iskreno čestitamo! TRGOVINA S PERILOM na Šutni 16 v Kamniku mmsnto\ (vi|750% i OD 14. II. DO 15. 12. ARADI ZAPRTJA TRi 12 5. november 2011 POGOVORI Z NAŠIMI ŠPORTNIK Kamniški O^ČiiV Pogovor s trenerjem Francijem Sprukom Kegljači Calcita napadajo vrh slovenskega kegljanja V letošnji sezoni zanimanje za kegljanje narašča iz tedna v teden. Toda ne zaradi deklet, ki so že dalj časa v slovenskem vrhu, ampak zaradi fantov, ki so na začetku sezone našli tisto pravo formo izpred dveh let, ko so navduševali z igro in rezultati. Po prvi tretjini prvenstva so na prvem mestu. V Kranju jih čal