Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi. Murska Sobota, 18. november 2004, leto LVI, št. 47, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit ^murski župani so podpis Pogodbe o sofinanciranju *odooskrbe s pomočjo bruseljskih sredstev preložili Naslednji I vlak iz Brusil pripelje letal 2014 Nic vec Trst, Gradec in Lenti zdaj Orašje! Potrebujete poceni garderobo za zimske dne ali jo želite le dopolniti... Str. 10 - Na festivalu slovenskega filma nagrajeni trije Pomurcl Najboljša glavna ženska vloga Nataše Matjašec Str. 12-Dr. Majda Bagar Povše razkriva bogastvo Naravne mineralne vode, hvala bogu, da jih imamo leto po nesreči delavcev Cestnega podjetja . ki ju je med delom zadel tovornjak s priklopnikom dobila še nič. razen bolniškega nadomestila Le se LD Kobilje manjkajo lovni hektarji Nova lovska zakonodaja je precej spremenila razmere v lovstvu in lovskim družinam naložila dodatne obveznosti Vreme Sprita bo pretežno Jasno, nato p^ hladno In vetrovno.v Ponekod bo deževalo all sM^foX Str. 17 - Spolna zloraba otrok Pedofilskemu učitelju 12 let Sojenje je bilo zaradi narave kaznivih dejanj in vpletenosti otrok zaprto za javnost. Str. 7 - Radenska zmanjšuje zaposlenost Ob manjši proizvodnji preveč zaposlenih Str. 2-VponedeIjek narok za prisilno poravnavo Nafte Lendava Direktorica Janafa bo izkoristila vsa zakonska sredstva NAROČNIK AKTUALNO 18. november 2004-VESTNIK Komentar Trženje zgodovine in (regionalni) razvoj V soboto je bil tak težek, jesenski, deževen dan, v katerem človeku ne preostane drugega, kot da se odloči za »aktivno počivanje* v varnem zavetju stanovanja. Vsak, ki mora v teh vremenskih okoliščinah vzeti pot pod noge ter od hiše do hiše prodajati licenčno posodo, globinske sesalnike ali knjige, res nima enostavnega posla. Seveda, za te ljudi tudi sicer nimamo kaj veliko posluha, še posebej pa ne v dneh, ko naj bi za konec tedna vladal nekakšen nenapisan zakon »družinskega miru* - in še iz tople Andrej Horvat sobe je treba stopiti, se odzvati zvonjenju pri vratih, fa, naporno pač, saj veste sami No, to soboto zjutraj se mi je zgodilo ravno to: zvonjenje pri vratih, težko vstajanje s kavča, sprehodpo hladnem hodniku, odpiranje vrat, pogled na premočeno gospo okrog štiridesetih in neprijeten občutek ob mučnem uvodnem razgovoru o tem, ali imam pet minut časa Za kaj? Anketo da dela po naročilu Ministrstva za kulturo in Nove revije, in sicer o izdajanju Slovenske kronike, publikacije, ki bi ponovno prevetrila slovensko zgodovino od leta 1800 naprej. Hja, anketa. Ob poslušanju neprekmurske slovenščine in pogledu na razmočena oblačila je v meni prevladal tisti preostanek krščanskega usmiljenja, ki ga premore celo izobraženec mojega kova. Ampak ni bila samo krščanska usmiljenost, marveč tudi radovednost in tudi že upanje, da pa bom mogoče s sodelovanjem v anketi lahko kaj vplival na to, da bi ta Slovenska kronika vsebovala tudi kakšno spo- dobno obravnavo zgodovine Prekmuija. Mogoče celo posebno obra-tmavo nečesa, kar bi lahko poimenovali, recimo: »zgodovina slovenskih regij glede na razlike v kulturi, tradiciji, slovstvu, politični situaciji in gospodarstvu*. Že nekajkrat sem namreč na straneh tega časopisa opozoril, da je eden od pomembnejših razlogov za čedalje večjo gospodarsko in socialno mizerijo v Pomurju tudi v tem, da tako ljudje, ki v Pomurju živimo, kot tudi prebivalci preostale Slovenije premalo vemo o tem, od kod prihajajo naši predniki, kakšna usoda jih je zanesla v ta blatni dol*, kaj in kako SO pisali, peli ter pesnili in sploh, kdo so bili. Pa katere vojske so šle čez ta ozemlja v toku stoletij, zakaj danes v Prekmurju veljamo za slovensko prebivalstvo in kako malo je manjkalo, da bi že več kot 80 let v tem delu (sedanje) Slovenije govorili madžarsko, študirali v Budimpešti ali Gyoru, prekmurščina pa bi veljala za neko »etnično eksotiko*. Tudi zato sem v septembrskem času (ja, resje, to je bilo pred volitvami) v beltinski gradpovabil dr. Ota Lutharja, preklemano zavednega Prekmurca, zgodovinarja in direktorja Znanstveno raziskovalnega centra pri SAZU, mag. Leona Novaka, prepričanega prekmurskega promotorja razvoja regije in evangeličanskega duhovnika iz Murske Sobote, ter Alojza Benkoviča, prekmurskega borca za samostojno škofijo, izdajatelja Jeričevih spominov in župnika iz Beltincev. In eden od rezultatov pogovora na temo »Zgodovina, identiteta in tradicija: temeljni pogoji za Prekmurstvo in razvoj Pomurja* je bila izražena Lutkarjeva pripravljenost, da čim prej zbere ekipo domačih strokovnjakov in strokovnjakinj s tega področja, ki bi pod njegovim vodstvom v času 2-3 let za namen vključevanja teh vsebin v šolske učbenike obdelala gradivo, ki obstaja v obliki doktorskih disertacij, magistrskih in diplomskih nalog. Tako bi kot »pilotni primer* najprej to naredili za Pomurje in, v primeru uspešnosti projekta, gradivo predložili ustreznemu ministrstvu ter v nadaljevanju predlagali, da se nekaj podobnega naredi tudi v drugih slovenskih regijah Seveda, kar naprej, sem se torej strinjal z gospo, ampak res kratka naj bo ta anketa. Najprej soliden u vodnik o mojem m nenju glede odpiranja arhivov in osvetlitvi nekaterih lis modernega zgodovinopisja v Sloveniji. Seveda bi bilo to super, sem pritrdil, vendar bi se raje posvetil vprašanjem ankete. No torej, koliko naj bi stala posamezna knjiga Slovenske kronike v štirih delih? Hja, sem začel, glede na relativno majhne izdaje na tem področju v Sloveniji bi lahko zahtevali kakšnih 20 tisočakov. In še preden sem dokončal stavek, mi je gospa pred nos porinila lepo vezan prvi del Slovenske kronike ter naštela okvirne podatke: posamezna številka stane 45 tisočakov, prednaročilo poceni zadevo za toliko in toliko, družinski popusti so tudi mogoči - in tako naprej v maniri nič kaj raziskovalnega pristopa izvajanja ankete, marveč izkušene akviziterke. Moje razočaranje je že mejilo na ogorčenje, ko je na moje vprašanje, ali so bile v tej izdaji nove slovenske zgodovine obravnavane tudi »regionalne zgodovine*, odgovorila, da ne. Ja, zakaj pa potem sploh anketa, Če pa je že vse narejeno? No, to je bila zahteva Ministrstva za kulturo, da bo pod temi in temi pogoji sofinanciralo 3000 izvodov. Marketinški pristopi so torej pravi vodnjak idej za izboljšanje poslovnih rezultatov, in če gre za tako imenovane »nacionalneprograme*, kjer stvari sofinancira tudi država, dobi celotna zadeva tudi temu primerno resnost. Publikacija, ki mi je bila dana na vpogled, je nedvomno zelo kakovostno in koristno branje, vendar pa bomo na povezovanje (regionalnega) razvoja in zgodovine morali še nekaj Časa počakati. Škoda. Na koordinaciji županov le o sodelovanju po odpravi schengenskih M Dobrovniku nič pretresljivega Vzpostaviti prometne, industrijske in turistične povezave Na koordinaciji županov obmejnih občin Republike Slovenije in Republike Madžarske, ki je potekala v Dobrovniku, so govorili v glavnem o usklajevanju prostorskih načrtov z obeh strani obmejnih občin. Poleg županov so bili na koordinacijo povabljeni še uslužbenci ustreznih strokovnih služb. Tako kot se vsi povabljeni pomurski župani niso udeležili koordinacije, tako so se opravičili tudi trije od Štirih povabljenih poslancev v slovenskem državnem zboru (Maria Pozsonec, Geza Džuban, Mitja Slavinec). Prišel je le poslanec Jožef Horvat, doma iz Žižkov. Kljub temu se je v sejni sobi nove občinske stavbe v Dobrovniku zbralo veliko razpravljalcev. Istvan Fekete iz uprave Žalske županije na Madžarskem je pou- Jožef Horvat (v sredini) je prišel edini od povabljenih poslancev, vsi drugi so se opravičili. Foto: T. K. daril, da bi bilo treba vzpostaviti stike, s katerimi bi naselja na obeh straneh meje spoznala načrte drug drugega. Prostorski načrt bi moral sloneti na dejav- nikih, kot sta npr. promet in druga infrastruktura ter varstvo okolja, treba pa bi bilo vzpostaviti tako stanje, ki bi po odpravi schengenskih mej spet omogo- čilo nekdanje povezave, seveda v skladu s potrebami sedanjega časa. Rok za seznanitev z ot menti prostorskega načrta obmejnih občin v Pomurju i® w popravke v načrtih na Majskem je marec 2005, končnih za izdelavo in spreietje pf skih planov pa povsod v za&du leta 2006. Med glavnimi predlogi zup nov so bili železniška Lendava-Redics, gradnja ph' voda za industrijski plin W va-Pince, gradnja kok*1 kc steze Moravske Toplice-Lenda va -Redics-Tornyiszentmikl0* omenjeno pa je bilo še med* bojno povezovanje obrtno®11 sirijskih ter turističnih con : ■ takih turističnih con bi 1^' bila v okolici Žitkovec. Nujna pa je tudi obno^ nekdanjih cest, ki jih je »M' nja državna meja ostro ločdJ ■ ki bi spet pomenile bik®!*1 med naselji. tA V ponedeljek narok za prisilno poravnavo Nafte Lendava Direktorica Janafa bo izkoristila vsa zakonska sredstva Janaf je na očeh Evrope Za ponedeljek, 22. novembra, je razpisan narok za prisilno poravnavo Nafte Lendave, vendar do konca redakcije murskosoboško sodišče ni prejelo od hrvaškega podjetja Janaf predloga o ustavitvi postopka. Kot smo že poročali. Jadranski naftovod, ki mu Nafta Lendava dolguje 5,6 milijarde tolarjev, zase terja enak položaj, kot ga bo imela po prisilni poravnavi slovenska država. Predlog finančne reorganizacije namreč zanjo predvideva kapitalizacijo terjatev, za vse druge upnike pa 20-odstotno poplačilo Terjatev države do Nafte Lendava znaša skoraj 10 milijard tolarjev, z dokapitalizacijo pa bi se vrednost osnovnega kapitala Nafte Lendava (sedaj 1,6 milijarde) povečala za milijardo tolarjev. Družba Janaf je ta čas v središču hrvaške javnosti, in sicer zaradi slabših poslovnih rezultatov, predvsem pa zaradi mednarodnega projekta Družba Adria za izvoz ruske nafte prek romunske Constance in seveda zahteve za poplačilo terjatev do slovenske družbe Nafta Lendava. Med odmevnejšimi izjavami predsednice uprave Janafa Vesne Trnokop Tante, ki jo je dala za hrvaški tisk, povzemamo naslednjo. »Odločeni smo izterjati svojo terjatev, pri čemer bomo izkoristili vsa zakonska sredstva in možnosti, da zaščitimo svoje interese kot interese lastnikov Janafa.« Potegovanje Janafa za lastništvo v lendavski Nafti, do katere od Virja na Hrvaškem teče krak naftovoda družbe Janaf, smo v našem tedniku že pred časom povezovali s poslovnim interesom Janafa pri oskrbi osrednje Evrope z rusko nafto in seveda interesom madžarske naftne družbe MOL (ki je s svojo maloprodajo že vstopila tudi na romunski trg). Janaf postaja torej v projektu oskrbe z rusko nafto za Evropo ključnega p01"1 rJ zaradi česar so in bodo Janja v zvezi z Janafotn, , se tiče prisilne poravnave ■ ‘" to Lendava, na očeh Evrop Po poročanju tujega namreč šest evropskih med njimi tudi Avstrija, f Romunija, devetega nove®1 _ Bukarešti podprlo načrt voda, ki bi prek Kaspif^3 g Črnega morja zahodno Fvw oskrboval z rusko nafto, 1® v obsegu 60 milijonov r®* no. Prek Italije (Trsta) f! ‘, povezati s Transalpskn®' vodom, ki oskrbuje na-ult» minale in rafinerije v '' ‘ Nemčiji in Češki. Ob r povezavi jadranskega z ■L' P , naftovodom prek Italije '■ najkrajša pot še izLenJ-' Avstrije. Majda1^ Variš Lendava Pogodba za 650 milijonov in 30 novih zaposlitev Podjetje Varis Lendava je prejšnji teden podpisalo pogodbo z ljubljansko družbo Gradis skupina G, d. d., Gradbene storitve in inženiring o dobavi sanitarnih kabin za ob- jekt Poljansko nabrežje v Ljubljani. Gre za okoli 650 milijonov tolarjev vreden posel oziroma za izdelavo 862 kabin v enem letu, in sicer od januarja 2005 do januarja 2006, to pa pomeni zapolnitev približno tretjine proizvodnih zmogljivosti Varisa. Kljub serijski izdelavi kopalnic sc bodo pri Varisu prilagodili in upoštevali posamezne želje. Bolnišnica - nov razpis za direktorja Predsednik sveta zavoda murskosoboške bolnišnice Feri Horvat je zaradi zapletov z razpisom za direktorja murskosoboške bolnišnice sklical korespondenčno sejo. Člani sveta so se odločili za razveljavitev in objavo ponovnega razpisa, ki bo na enak način kot prvi, torej v Uradnem listu, Delu in Večeru, objavljen danes ali jutri. Čeprav je rok za oddajo vlog iz prvega razpisa potekel šestega novembra, razpisna komisija kuvert štirih kandidatov še ni odprla in jih bo zaprte vrnila prijaviteljem. Z novim razpisom pa se bodo lahko ponovno prijavili ti in seveda novi kandidati. M. H. Za uresničitev te in nih pogodb za nih kabin za naslednje pri Varisu dodatno ,, st^ delavcev za nedolo^cn oh" pa bodo, kot so še vestilu za javnost P^15 oSti*d zmanjšanju nezapoS'e M-lendavskem območju Popravek in opravičilo ......... V prejšnjiN«* pri podpisu pod škega župana r" pri članku Nc b0® . zagodel tiskarski ■ je bilo nepravih10 ime namesto Ant i $tj|H pri priimku °a^,rej< Štihek, pravilno 01 p(jz^ lo biti Anton Štd1^ temu se za nap vičujetno! IZHAJA OB ČETRTNIM- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, lože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše ■1 :l ' go Zaurreker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom)” Nasin uredništva la uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 53119 k _> ’ ” gj f®r Vestnika) Venera (trženje) 534 8015, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Naročnina a trt mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za naročnike » M*"1 P pd* , naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročalna za Internetne Izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun m naročnino pn Raiffeisen & ' 9000247884 Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.12.1998, št IH Izdaja; Podjetjeza informiranje d. d., M. Sobota proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št 103. Naklada: 15.400 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: »estnik@p-inf.si, Venere venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-tnf.si, WWW str*1 ' VESTNIK -18. november 2004 AKTUALNO Kopač: Podpišite pogodbo za oskrbo z vodo ali pustite In tako so pomurski podpis raje preložili Zupani ne vedo, ali imajo pooblastila, da bi podpisali pogodbo Prejšnji četrtek je prišel v burski Soboto na podpis po-Mb o izgradnji in obrato-’anju ter skupnem upravlja-“jj* regionalnega sistema os-prebivalcev s pitno vodo ^8'Janez Kopač s svojo eki- Nainen je bil, da se končno •jrtdi korak bližje k regijskemu najvišje prioritete. Pogod-■ '* lepo zložene čakale na mi-'1 so župani ugotovili, da je še ^”0 preveč nejasnosti in neu-’^enosti, in niti niso vedeli, ali "1° pooblastila, da te pogod-“e sploh podpišejo. Med tem ko nekateri župani zagreto deba. 1 so drugi le zmajevali z gla-110 zapuščali sestanek. župani premalo obveščeni. Menili so, da so bili štirje dnevi premalo, da bi pogodbo proučili, in s tem so se strinjali tudi prekmurski župani. Čeprav so vsi vztrajno poudarjali, da ni nihče proti oskrbi z vodo, pa ni bilo nobenega, ki bi konstruktivno nastopil in prispeval, da bi se pomurski župani strinjali s projektom, na katerem sta se doslej gradili povezanost in regija. O projektu je Kopač povedat: »Gre za ogromen projekt, ki naj bi stal po ocenah od 30 do 50 milijonov evrov Vsi pomurski župani ste že podpisali pismo o nameri, na okoljskem ministrstvu pa smo že odprli novo po- Naslednji vlak pripelje leta 2014 »Osnovni problem pri vas pa je,« je poudaril Kopač, »da v Pomurju nimate niti sredstev za izdelavo projekta, zato smo na ministrstvu za to rezervirali od 400 do 500 milijonov tolarjev. Časa ni veliko, in če jih pravočasno ne pošljemo, z vsemi dovoljenji in detajli, ki jih zahtevajo, ‘pademo skoz’. Vlak se nam vrne spet leta 2014. Pričakujemo lahko, da bomo iz evropskih skladov prejeli 55 odstotkov sredstev, preostalo pa se bo financiralo iz vodnega sklada, približno 10 odstotkov pa bi bil strošek Kopač je pokazal, daje razočaran nad tem, karse dogaja in o čemer govorijo župani. Danes prihajate z novimi !’JT1, namesto da bi usklajevanje končali. Foto: Nataša Johnov a preden je prišel mi-rj *r Kopač, pa so župani izko-1 pogovor o tem, kaj no-ne?°8odba prinaša, katere so ■ jn postavljali tudi svo-^fitevv lieb ' ,,r" n»cd nami in to je ’ ^čistiti,' je poudaril hj. Spindler, ljutomerski "" ih dodal, da so prleški stavko za vodosokrbo v Pomurju. Prav za potrebe Pomurja smo uvedli inovacijo, da ta projekt razglasimo za regijski, s čimer se je omogočilo, da se financira iz vodnega sklada pri MOPE. Projekt smo prijavili Bruselju, kjer naj bi ga uvrstili v proračun v letih 2007-2014. občin.« Še enkrat je poudaril, da je osnovni pogoj, da je projekt vezan na povodje reke Mure, da se ne loči na levi in desni breg m ima skupnega upravljalca ter da deluje najmanj pet let »Občine ustanovijo javno podjetje, ki bo upravljalo ta sistem in bo lastnik teh objektov. Po petih letih lahko gre projekt na dva dela župani in o tem se lahko odločite že sedaj. Teh pogojev se morate držati ali vse skupaj pustiti.« In se jih niso. Poleg vseh nejasnosti se jim je še porajalo vprašanje, ali župani sploh lahko podpišejo In zakaj potem pogodbe ni ministrstvo podpisalo že konec septembra. Takrat je bil vzrok, da župani niso imeli pooblastil občinskih svetov. Od takrat je minil mesec in pol, a teh pooblastil še vedno nimajo. S tem da se danes govori, da pravnik na okoljskem ministrstvu pravi, da sploh niso potrebna. Najbolj pa je za solidarnost občin in za podpise moledoval graški župan Daniel Kalamar: »Če tega ne želimo, se ne držimo za roke in ne hodimo skupaj, saj potem samo zgubljamo Čas.« Vroča razprava in prazna dvorana In so čas posvečali nejasnostim in tudi temu, koliko je doslej vsaka občina vložila v oskrbo z vodo. Po izračunih Franca Cipota naj bi vsaka občina v to vložila tudi po milijon evrov. Veliko se bo še vlagalo, Še posebno v sekundarno vodovodno omrežje, dokler voda iz pip ne priteče. Vsi pa so vztrajali, naj se ovrednotijo dosedanja vlaganja, saj bodo občine prenesle na skupno komunalno podjetje vso do sedaj zgrajeno infrastrukturo. Da bi pridobili več časa za ureditev neskladij, si je prizadeval rogašovski župan Janko Halb: »Dajte nam malo poštenja in več časa.« Poudaril je še, da nekdanje investicije ne morejo biti predmet te pogodbe, prav tako pa se vlaganje v sekundarno omrežje rešuje na nacionalnem nivoju. »Danes pa je bil namen, da s svojim podpisom daste zeleno luč za pripravo tega projekta « In je niso dali, Čas pa so si podaljšali za dober teden, in ko se je razprava končevala, je bila prej polna dvorana napol prazna. A. Nana Rltuper Rodež Komentar Prejšnji teden se je z vso silovitostjo ponovno zapletlo okrog regionalne oskrbe s pitno vodo. Vrnimo se nekoliko nazaj. Pogodba o podpisu pogodbe z Ministrstvom za okolje je bila predvidena že pred volitvami, čeprav bi to lahko takrat razumeli kot predvolilno potezo takrat vladajoče LDS Do podpisa pogodbe takrat ni prišlo zaradi pravnega zapleta. Župani so bili neposredno pred podpisom Janez Votek obveščeni, da podpisano pismo o nameri ni zadostna pravna podlaga, ampak bi morali imeti sklepe občinskih svetov za podpis pogodbe, kije osnova, da se lahko kandidira za evropska sredstva za izgradnjo vodovoda. Od takrat sta minila skoraj dva meseca in župani so imeli dovolj časa, da bi podpisano pismo o nameri lahko formalizirali v obliki sklepov občinskih svetov. V tem času so na Ministrstvu za okolje ugotovili, daje podpisano pismo o nameri zadostna pravna podlaga za podpis pogodbe, ki naj bi se zgodil minuli četrtek. Vendar so se zadeve začele zapletati. V tem primeru moramo izvzeti razvojno agencijo Mura, ki je postopke korektno pripravila in tudi projekt normalno poteka in je vsebinsko pripravljen za kandidaturo za evropska sredstva. Zapletlo se je najprej na desnem bregu Mure. S podpisom pisma županov so ti zahtevali, da se uredi upravljanje in projekt razdeli na dva dela. V gradivu k pogodbi, kije bila usklajena, je bilo jasno zapisano, da se bodo medsebojna razmerja, način oskrbe in upravljanje urejali pozneje s podpisom aneksov k pogodbi. Na desnem bregu krivde ni mogoče prenesti povsem na župane, ampak glede na prisotne je bila v ozadju igra nekaterih komunalcev, ki v tem vidijo posel in si vsekakor želijo biti zraven od vsega začetka To je prva manifestna oblika, potem se je pred podpisom začelo zapletati pri nekaterih na levem bregu, ki kljub visoki ceni o samem sebi stvari ne razumejo, nočejo razumeti ali pa jim jeza javni interes občanov, za uresničevanje katerih so navsezadnje tudi dobro plača- Voda ni, malo mar. S takimi igrami in prepotentnostjo preprosto silijo občane te regije, da na koncu ostanejo brez državnega in mednarodnega kapitala, s pomočjo katerega bi spravili pod streho vsaj en pomemben infrastrukturni objekt brez dodatnega (razen davčnega J denarja občanov. Volitve in čakanje na novo vlado s tem projektom nista v nobeni povezavi in torej ni razloga, da se zavlačuje s podpisom pogodbe. Ali so občani Pomurja zaradi županske kratkovidnosti ponovno obsojeni na »regionalne* samoprispevke in druge oblike zbiranja denarja, da si zagotovijo normalno oskrbo s pitno vodo? V primerjavi s preostalo Slovenijo ga ni infrastrukturnega objekta na ravni krajevne skupnosti ali regije, kjer ne bi bilo med pomembnejšimi viri financiranja postavke »samoprispevek in dodatno zbiranje sredstev*. Celo bolnice ne bi imeli, če ne bi bilo dveh ali treh samoprispevkov, pa sedaj nimajo nobenega vpliva na to, kako naj jim bo zdravstvo dostopno. Zgodba o tem. kako se opremlja porodnišnica, pa itak že presega vse meje dobrega okusa. Pa so župani na to temo - če ne drugje, vsaj pri igranju nogometa - že rekli kakšno? Ne! Pse to nas prepričuje, daje lokalni prostor potreben drugačne organiziranosti, ki mora presekati popkovino lokalnim oligopolom. Hkrati pa se jasno vidi, da do regije ali pokrajine z lokalno pobudo ni mogoče priti. Problem je treba rešiti na ravni države. Ker tudi sicer, če nam bo država še naprej pošiljala denar, bomo čez štiri leta ponovno ugotavljali, da ljudje še naprej obremenjujejo svoje žepe več, kotje slovensko povprečje, hkrati pa se bo denar naprej izgubljal in bomo čez štiri leta ponovno ugotavljali, da nismo odprli niti pet- , najstih delovnih mest, pa tudi zelo potrebne regionalne infrastrukture ne bomo imeli. Planiko spet stečaj Delavci ostali brez plače Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. bo z obratom v Turnišču, bo povedal stečajni upravitelj V$na uPrava Planike je •a U*' Sredo, 10, novembra, tj sodišče predlog tij^ preklicnem odstopu Marjana Hladna. Medtem so za nadome* člana radenskega ta že imenovali Ivana’ ka iz Boračeve. Komisij ■ datna vprašanja, wlip e 'j, d’ novanja je namreč ug°'' j j nase je na volitvah, ki501 H 1 venibra 2002, v volilni na listi Združene li$tc ’ demokratov na drugo stil Ivan Trstenjak,41 dal pisno izjavo, da sprr r & pl kcijo člana občinskega jii1' nti je prevzel vse fnn^-1 ^poje imel doslej v občiH"'1 rih in komisijah jet* 4 *f I, k »l KHIIIK -18. november 2004 LOKALNA SCENA Romski mentorji od ponedeljka v šolah in vrtcih Želijo razviti nacionalni izobraževalni standard ^ponedeljek je enaindvajset rom-mentorjev nastopilo svoje delo-mesto v vrtcih in na osnovnih To je bil le en dogodek, zaradi lteroga je bila sklicana novinarska ’’’Aferenca, »Rad pa bi vas seznanil tshtmi prijetnimi podpisi pogo-’■ je povedal Alan Jurakovič, di-J/jor Pomurskega zavoda za izo-^vanje in raziskave. V nadaljnji želijo razviti romskega men-'lakot nacionalni izobraževalni standard. prvem podpisu gre za nadaljnje •clovanje s srednjo poklicno šolo iz kjer bodo letos izvajali pro-'' ki so ga na soboški Srednji poklic-,'1 tehniški šoli izvajali lani, pri nas pa ” boječi program dopolnili. Za skup-Projekt z Madžari so iz programa Pha-Ptejejj 5q evrov. Konec oktobra Zavodom za zaposlovanje podpisali , 1 da bo vseh enaindvajset rom- ! Mentorjev vstopilo v javna dela. 1?1, izvajal v sodelovanju z •"Jr'u ki imajo romsko populacijo. ia pogodba pa je bila podpisana z Osnova prostorskega razvoja Pomurja Imajo pomurske občine glede Prostora skupne ambicije? PAC-a so se zbrali žu-^murskih občin in predstav-si^. ?8»h institucij na prvi pro-1^,. ’ konferenci o Regionalni za-p Prostorskega razvoja Pomu-hj^Provlja ga Urad za prostorski Si1 p.r' okoljskem ministrstvu. 'r.J n je bil, da se od županov in 1ite । institucij zberejo dopol-ft,, " Usmeritve za program pri-Hify. javno razgrnitvijo želimo 1" vključiti vse, kar želimo na-” *em prostorom, in določiti, rojimo čim bolj optimalno M zase,« je uvodoma pove-d" Krapec, direktor RRA C'1 Matjašec, ki vodi izdelavo pro-. tJzložila, da je pri tem tendenca S se urbana naselja razvijajo po- %| l3CnQ- dJ se določi, kako naj se ; ' "Poselitvena naselja, načrtuje ■.^’^brtne cone, kako naj se lotijo ~h’ '"'območij, komunalne in pro-Si JHfr^okture ter drugega. Med ^k-T V dokumentu zabeležena že-n,' Podava Lendava-Murska So-"ha|e ua naj - i sc kolesarske steze po-Po celem Pomurju. Posebno Ministrstvom za delo v okviru programa Equal, s katerim naj bi v treh letih izpeljali zastavljen projekt Romski izobraževalni informativni center in bi romske mentorje po izteku javnih del redno’Za-poslili Iz evropskega programa bodo dobili v treh letih 80 milijonov tolarjev. To pa je bistveno manj, kot so pričakovali, zato se bodo prijavljali tudi na druge razpise. Prvi romski mentorji so v ponedeljek že začeli delati v vrtcih in šolah v občinah Murska Sobota, Cankova, Tišina, Puconci, Lendava in Kuzma pa tudi v Črenšovci. Vsak ima na svoji ustanovi 30-urni delavnik, en dan pa bodo nadaljevali z izobraževanjem in otrokom pomagali pri učenju. Skozi Izobraževalni proces želijo v prvi fazi in v sodelovanju s partnerji postaviti nacionalne standarde za romske mentorje in omogočiti certifikatni način izobraževanja. K sodelovanju so povabili tudi predstavnike vrtcev ter pedagoške in filozofske fakultete, je povedal Petar Bre-zič, pedagog na SPTŠ. V prihodnjem šolskem letu naj bi bilo delo romskega mentorja v vrtcih in osnovnih šola siste poglavje je namenjeno energetiki. Opredeljene so tudi hidroelektrarne, ki naj bi biie v zgornjem delu reke Mure, gorvod-no od Gornje Radgone. Premalo časa, a dovolj za negodovanja Prvi se je v razpravo vključil Anton štihec, župan MOMS, ki je poudaril, da so imeli župani prekratek čas, da bi predelali gradivo in da so med njimi župani majhnih občin, ki nimajo posebnih strokovnih sodelavcev, zaposlenih za to področje. Je pa Angelca Dokl Mir, ki dela na tem področju na Mestni občini Murska Sobota, povedala, da se je treba posebej lotiti naravnih parkov, cestnega omrežja, obvoznic okoli mesta in tudi preusmeritve tovornega prometa. Rogašovski župan Janko Halb pa je poudaril, da je treba ugotoviti, kako je z oceno stanja, ki bi po njegovem mnenju moralo biti na skupnem imenovalcu. »Občine pa imajo različne dinamike pri urejanju ali zasnovah prostora. Morali bi si pustiti daljše štartno obdobja da bi se lahko občine opredelile za svoje interese, se poenotile in ugotovile, ali sploh matizirano. Delovna mesta naj bi financiralo šolsko ministrstvo. Žal pa so tudi naselja, kjer nimajo mladih, ki bi imeli vsaj poklicno izobrazbo, da bi se lahko vključili v program za romske mentorje. Organizirano popoldansko učenje Skupaj s šolami so si zadali še eno nalogo za tiste otroke, ki šole in pouka ne obiskujejo redno. Otroke bodo pobrali doma in jih odpeljali v šolo, popoldan pa tudi v izobraževalni center v Borejce, kjer bo organiziran popoldanski pouk in bodo z njimi delali, jim razložili snov in jih na koncu odpeljali domov. Otroke želijo vrniti v Šolski sistem in jih motivirati, da bi v prihodnje redno obiskovali pouk. V središču v Borejcih bodo tako od ponedeljka že prvi romski otroci. Prva generacija romskih mentorjev je tako končala izobraževanje, vendar jih je premalo. Dali so pobudo, da bi skupaj z Zavodom za zaposlovanje izobrazili še eno skupino romskih mentorjev. A.Nana Rituper Rodež imajo skupne ambicije Vedeti pa je treba tudi to, kaj kdo dela, in ali RZPRP pomeni racionalizaciji dela ali ne.« Hočemo ali nočemo? Krapec Je odgovoril na Halbove očitke, da nimajo teritorija, da dela razvojna agencija z naglico in nelegitimno. »Ko smo videli možnost za prostorski razvoj celotne regije, smo se za to zavzeli, tudi Halb je bil med tistimi, sedaj pa se sprašujemo, ali ga hočemo ali ne. Če se odločimo, da ne, potem naj se pogodba razveljavi in denar vrne državi. Nekoč pa se bomo spet spraševali, zakaj tega nimamo. Sam pa si želim, da se naredi tak program, ki bo sprejemljiv za večino.« Franc Cipot, moravskotopliški župan, je nadaljeval: »Ko je nastala pobuda za ta dokument, je bil dvojni namen, da občine ne delajo vsaka po svoje in da se prostorska vprašanja rešujejo na regionalni ravni. Pomembno je, da v ta dokument zapišemo, da gre za pokrajino, ki slovi po naravnem in kulturnem območju in ima značaj sonaravnega kmetovanja in turizma. S tem bi presegli akte' države, ko nas izločajo, ker nismo kmetijsko ali Romski mentorji bodo odslej delali na šolah in v vrtcih ter v okoljih, od koder prihajajo in jih poznajo. Pomagali bodo pri učenju, poleg tega pa bodo izvajali različne delavnice. Med drugim delavnico z naslovom Sodelovanje s starši, šaj se zavedajo, daje uspešnost v šoli močno povezana s podporo v družini. Kjer so otroci zanemarjeni in ni razumevanja v družini, nastajajo konflikti, otroci pa imajo čustvene in učne težave in se neprimerno obnašajo. Mnoge romske otroke niso navajali k delu, niso bili deležen spodbud, to pa je težko nadomestiti. Izvajali bodo tudi motivacijske delavnice, s katerimi želijo otroke še bolj motivirati za delo in jih zadržati v učnem procesu. Janez Ori, ZEU, je v imenu Društva arhitektov Pomurja in kot prostorski načrtovalec izrazil potrebo, da se v ta dokument vključi tudi specifika Po-murja. Predvsem vodnogospodarske ureditve, ki naj se rešujejo regijsko, in železniške povezave, v okviru le-teh elektrifikacija železniških prog In železniška povezava z avstrijsko Radgono. Poudarijo naj se obmejnost prostora in vrsta lokalnih povezav z Avstrijo in Madžarsko ter tudi konfliktnost interesov intenzivnega kmetovanja in pitne podtalnice. Morali bi opredeliti, kaj je glavni interes. Določijo naj se tudi naravovarstveni režimi. Predvsem pa je treba, je še dodal, uskladiti občinske prostorske akte z regijskim, da bi na koncu lažje izdelali strategijo po občinah. turistično območje. Vedno nas nekako izločajo in vedno nekdo pozabi na nas.« Na koncu so se dogovorili, da bodo župani do tega petka na okoljsko ministrstvo poslali svoje predloge. A.Nana Rltuper Rodež ' tempirano Irena Kumer, p predstojnica 0F Zavoda za šolstvo R Slovenije v Murski Soboti: »Prepričana sem, da se v današnji družbi znanja čedalje bolj utrjuje zavedanje,-da ne gre za ustvarjanje VEČ znanja, ampak predvsem za to, kako učinkovito si lahko delimo skupaj razvito znanje in informacije ... Želim tudi, da bi se v prihodnje vsi strokovni delavci zavedali, da je poleg dobrega počutja, sproščenega razpoloženja med vsemi partnerji, to je starši, učenci in učitelji, ter kakovostnega vzgoj-no-izobraževalnega procesa poglavitno, da si z ustvarjanjem različnih strategij učenci v šoli pridobijo tudi sposobnosti in motivacijo za širjenje lastnih obzorij.« Danilo Krapec, direktor RRA Mura: »Ko smo videli možnost za prostorski razvoj celotne regije,smo se za to zavzeli, tudi Halb je bil med tistimi, sedaj pa se sprašujemo, ali ga hočemo ali ne. Če se odločimo, da ne, potem naj se pogodba razveljavi in denar vrne državi. Nekoč pa se bomo spet spraševali, zakaj tega nimamo. Sam pa si želim, da se naredi tak program, ki bo sprejemljiv za večino.-Branko Škafar, di-rektor Saubemiac- her & nomunale: ■ W| »Gre tudi za to, da tjgv je naš sistem zbira- nja odpadkov kro- W zen in da cim več I ■ oapadkov se enkrat uporabimo. Mi iščemo čim več in različne poti, kako odpadke spravimo v krogotok.« Aleksander Beer o velikosti površine za lov v Pomurju: »Potem ko je bil sprejet zakon in je vlada dala rok do septembra, da se uredijo lovne površine, smo organizi- rali sestanke in dogovore z lovskimi družinami. V Prekmurju jih je 24, prleška zveza pa ima osem družin. Lovske družine Iz Prlekije se niso srečale s problemom velikosti lovne površine, saj imajo vse že od prej dovolj površine. Mi smo imeli težave pri velikosti z osmimi družinami. Posredovali smo jim svoje predloge. Sedem primerov smo rešili, »odprta« je le velikost lovne površine družine iz Kobilja.«____________ Dr Majda Bagar - Povše: »Voda nam- JmIM reč postaja problem sveta. Ne vem tudi, kam nas peljejo go- HL 3 -e odpadkov. Smo v $ j|| nekem začaranem ||i|f'“ ■ krogu. Ki pa bi se ga HL jfB morali lotiti z druge strani. Morda bi se nekaj dalo narediti tudi pri potrošnikih, saj vendar kupujemo z očmi. Moda bi jih lahko naučili, da ni potrebno, da je neka stvar v petih škatlicah, pa če pogledate samo kozmetiko. Veliko bi se dalo narediti še pri proizvajalcih in njihovi izbiri primernih materialov za recikliranje, res pa je, da je to potem spet dražje, ker so pač dobre stvari dražje.« ^slavili 120-letnico OS Razkrizje Proces, ki traja prinesel tudi grenko spoznanje dopoldne v soboto na ? ^*r Vtl n***^’1 n* zmotilo sla-। pripravili v razkriškem iSJ*01 ^1,nu 120-letnici de-°Snovn^ Sole na tem ob-^močju. Dvorana je bila h'\|1 skoraj nabito polna, skoraj zagotovo Presenečeni nad zanimi-Sratnom, v katerem so na stopili nekdanji in sedanji učenci, slavnostna govornica pa je bila Irena Kumer, predstojnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo - Organizacijska Murska Sobota. Uvodoma je izrekla zahvalo »vsem tistim bistroumnim in odločnim ljudem, ki so i ■ mm giA desetletjih na tem prostoru, kjer so se vedno znova izmenjevali različni interest, zaorali v težko prst, ustvarjali rodovitno zemljo in vanjo polagali seme. Seme, ki je v bolj ali manj naklonjenih okoliščinah vzbrstelo in bogato rodi še danes.« V nadaljevanju je razmišljala, ali je tempo sprememb v šolskem prostoru res (prethiter in ali se v šole uvajajo Številne novosti s preveliko naglico. Dejala je, da je morda do neke mere res tako, vendar de te spremembe primerjamo s tem, kako se spreminja svet, v katerem živimo, vidimo drugačno podobo. Eden od odzivov na družbene in tehnološke spremembe pa je prenova vzgoje in izobraževanja. V osnovni šoli je to uvajanje 9-letne-ga programa Prenova pa ni neko dokončno stanje, ampak proces, ki traja. Med šolami, ki so inovativne in ustvarjalne, ki uvajajo vrsto novih stvari, pri tem pa se opirajo na bogato kul turno dediščino in povezujejo z okoljem, je po njenem mnenju tudi OŠ Razkrizje. Sicer pa je zbrane najprej pozdravil ravnatelj OŠ Razkrižje Bojan Macuh, ki je poudaril, da so v zadnjem obdobju na šoli ob zelo dobrih dosežkih učencev in njihovih mentorjev predvsem ponosni na pridobitev naziva članica UNESCO-ve ASPnet mreže slovenskih Šol, ki so ga prejeli junija letos leta v Piranu. V prihodnje pa se bodo poleg prizadevanj na vsebinskem področju vzgoje in izobraževanja zavzemali tudi za izboljšanje pogojev za delo pri izvajanju pouka na področju računalništva, kemije, knjižnice in predvsem Športne vzgoje. Njihov dolgoročni cilj je prenova in ureditev Šolske telovadnice, ki jo upo rabljajo tudi krajani za športnorekreati-vno dejavnost, obnovitvena dela pa so potrebna še na šolski stavbi, ki so jo zgradili pred 25 leti. Župan razkriške občine Stanko Ivanušič pa je ob jubileju šole med drugim dejal, da je zelo vesel, da se je raz-kriška občina 120 let obdržala v tem nemirnem obmejnem prostoru, obenem pa je žalosten, ker pada število otrok in prebivalcev. Občina si je zato zadala za eno prvih nalog sprejetje novega prostorskega plana, v katerem so uspeli zagotoviti tudi parcele za gradnjo novih hiš. Razmišljajo, da bi prihodnje leto mladim družinam ponudili komunalno opremljene parcele brezplačno. To bi bilo vsekakor nekaj zelo spodbudnega. Jože Graj 6 Stran sofinancira Ministrstvo za kulturo R Slovenije RAZVOJ 18. november 2004 - vestnik Krapec: Projekta ne želimo centralizirati Časa za usklajevanje besedila ni bilo Prleški župani so prejšnji teden tik pred podpisom pogodbe za izgradnjo regionalnega sistema vodooskrbe napovedali bojkot, na koncu pa pogodbe niso podpisali niti prekmurski župani. V novi pogodbi naj bi bilo preveč nejasnosti. O razlogih, zakaj je prišlo do sprememb pogodbe, v čem se spremenjeno besedilo pogodbe razlikuje in zakaj občine niso pravočasno dobile v usklajevanje nove pogodbe, je spregovoril Danilo Krapec, direktor, RRA Mure, ki ta projekt koordinira. Danilo Krapec Zbiranje odpadnih jedilnih olj Za večje količine odpadnih olj celo plačajo F čem je bistvena razlika med pogodbama? Sporno je bilo, da je prejšnja pogodba vsebovala delitev na dva podsistema, Prekmurje in Prlekijo, da bomo pravično ovrednotili in poračunali dosedanja vlaganja posameznih občin v sistem vodooskrbe, in ker je vsebovala Čiščenje odpadnih voda. Ker so bruseljska sredstva namenjena le za nove projekte, v katere je zajetih več kot sto tisoč prebivalcev, je nemogoče opredeliti, da mi vodooskrbo delimo na dva dela in da bomo poraču-navali za nazaj. Nova pogodba vsebuje tudi kazenske določbe v primeru, če katera od občin od projekta odstopi. V pogodbi se je država izrecno zavezala, da bo poskrbela za izpeljavo projekta. Zapisali smo tudi, da so med MOPE in nami stvari usklajene. Očitajo vam, da občine in župani niso bili pravočasno obveščeni. Kaj seje dogajalo? Težave so nastopile iz proceduralnih razlogov. Eno je, kar se tiče uradnega dokumenta, kar se tiče medsebojnega zaupanja pa so župani podpisali pismo o nameri. S tem ne želimo spreminjati stališča o dosedanjem poteku priprave projekta o vodooskrbi Pomur ja. Do odloga je prišlo, ker je MOPE z roki onemogočil izpeljavo prvotnega predpisanega postopka usklajevanja vsebine. 28. oktobra bi morala biti koordinacija županov, dva dni prej pa smo hoteli uskladiti tekst z ministrstvom. Vendar do tega ni prišlo, zato smo koordinacijo prestavili. Končno besedilo pogodbe smo dobili na RRA Mura v četrtek popoldan in ga v petek s priloženim tekstom ministrstva poslali občinam v usklajevanje. Do ponedeljka zjutraj naj bi poslali objektivne zadržke za podpis. Pričakoval sem, da bodo napisali, da je premalo Časa za pregled pogodbe. pa se to ni zgodilo, in tako tudi razlogov, zakaj do podpisa naj ne bi prišlo, ni bilo Presenetilo pa nas je javno pismo Prleške razvojne agencije, da pogodba za prleške župane ni sprejemljiva S podpisom današnje pogodbe so strnjeni razlogi, da od države dobimo zagotovilo, da se strategija projektov, prijavljenih v letu 2006, ne bo spremenila in da je vodooskrba sestavni del te prijave ter da bomo k temu pristopili enotno. To zanima Bruselj. In tudi država želi imeti zagotovilo, da ima na drugi strani pripravljene partnerje, da se z bruseljskim denarjem ta projekt izpelje. Ne predstavljam si, kako bi bilo, ko bi v Bruslju izvedeli, kako se doma prepiramo. Odpadno jedilno olje se je v gospodinjstvih doslej v glavnem vlivalo v kanalizacijo, straniščno školjko, pomivalno korito ali v smeti. V zadnjem času pa prihaja na trgu do večjega povpraševanja po odpadnih oljih, iz katerih se lahko naredi gorivo, kot je biodizel, ali pa kakšni drugi izdelki, na primer mila in pralna sredstva. Tudi zato je začelo podjetje Sauberma-cher & Komunala iz Murske Sobote ločeno zbirati odpadna jedilna olja tudi od gospodinjstev. Zbiranje je brezplačno, z odzivom pa so zaenkrat zadovoljni. Do sedaj se je odpadno jedilno olje zbiralo le od pravnih oseb, hotelov, gostinskih lokalov in drugih večjih uporabnikov olja, posamezniki pa so odpadno olje zbirali glede na ozaveščenost V glavnem so ga zlivali v odtoke. Olje so po prekmurskih občinah doslej zbirali enkrat do dvakrat letno, letos pa so se odločili za sistematično zbiranje in širšo akcijo. Septembra so najprej vključili osnovne in srednje šole, ki so se prostovoljno odločile, da bodo same zbirale olje. Kar 750 posod so razdelili učencem, ti so jih odnesli domov in jih ob določenem dnevu polne prinašajo v šolo. V okviru druge akcije pa so v začetku oktobra približno tristotim gospodinjstvom v dvajsetih prekmurskih občinah razdelili posode. Posamezniki pa lahko prinašajo polne posode na sedež podjetja od ponedeljka do petka pa tudi v soboto dopoldan / Za odločitev, da začnemo zbirati odpadna olja, je bilo več vzrokov, pravi direktor Branko Škafar. V lendavski Nafti in tudi v nekaterih podjetjih drugod po Sloveniji načrtujejo proizvodnjo biodizla, za to pa potrebujejo večje količine odpadnih olj. Z večino teh povpraševalcev po odpadnih oljih imajo pogodbo že od prej, v zadnjem času pa je potreba po oljih skokovito narasla. »Povpraševanje po oljih je veliko večje kot jih lahko trenutno zberemo. Do sedaj smo letno zbrali okoli 16 ton odpadnih olj, po novem pa pričakujejo, da bi se letno nabralo 25 ton. Naš cilj je, da bi letno zbrali od 30 do 40 ton odpadnih jedilnih olj,* pravi Škafar. Še vedno imajo v podjetju na voljo okoli tisoč posod za zbiranje odpadnih olj. Posode, ki sprejmejo 3,5 kilograma odpadnih olj, dobijo posamezniki zastonj in lahko tudi zastonj oddajo olje. Tistim, ki oddajo večje količine olja, pa celo plačajo 10 tolarjev na kilogram. Po tem, ko Posameznikom v gospodinjstvih in po šolah so razdelili okoli tisoč rumenih posod, v katere se zbira jedilno olje iz cvrtnika in olja od cvrtja v ponvi. Tako olje je treba precediti, da ni trdih delcev, v to posodo pa ne sodijo marinade, majoneze in solatni prelivi. Polna posoda se lahko izprazni na zbirnih mestih in se uporablja dalje. odštejemo vse stroške, ostane nam na kilogram 5 do 10 tolarjev, saj cene glede na povpraševanje nihajo. Dodal pa je tudi, da so še pred nekaj leti morali pla- čevati, da so lahko oddajali odpa- Branko Škafar, direktor Saubermacher & Komuna|e-Doslej smo zbrali 16 ton odpadnih jedilnih olj, tujemo pa, da bi jih od 30 do 40 ton. Povpraševanje je vedno večje, še posebno med podjetji, ki želijo iz njega izdelovati biodizel. JEDILI^ dna olja, danes pa je drugače in dobijo posamezniki, ki oddajo večje količine, to celo plačano. Ne gre zato, da bi mi pri tem projektu kaj več zaslužili, to je bolj ekološki projekt, pravi Ška far. Odpadne jedilne tnak’'1^ lahko povzročijo zamašitev ° tokov, z zbiranjem olj r1 zmanjšalo obremeojevanje nalizacijskega sistema, čistil^ naprave pa tudi narave. •< *11 di za to, da je naš sistem &■'4 odpadkov krožen in da ■ i -'1 fC odpadkov še enkrat up^'b^ Mi iščemo čim več in ru4:'‘r' poti, kako odpadke spravim0 krogotok« V Prekmurju smo med P^' v Sloveniji, ki smo se M*? in sistematično lotili zbirki3 padnih jedilnih olj. Pohvalil P. tudi svoje stranke, saj je * Soboti in okolici več kot Učenih gospodinjstev, k* prej oddajala odpadna oip-"J pa se pogosto oglasijo po svojimi idejami, kaj vse bi zbiratikot posebne A. Nana Rituper R* d t I k 1 1 s J tl i l tl it A ti 'i * * » fe lil h * n Vs Ot Si Hj li h It h k> 1 li »i «1 * Zasadili hruškov drevored v Kuzmi Za ohranitev kulturne krajine D Iliče' Zasadili so ga s pomočjo nizozemske fundacije za pospeševanje obnove hruškovih nasadov, ki ji predseduje naš rojak dr. Jože Obcestni drevoredi sadnega drevja so bili v Evropi že od nekdaj sestavni del kulturne krajine, njihova prvotna vloga pa je bila, dajati plodove in senco popotnikom. Zdaj, ko ljudje potujemo z avtomobili, obcestni drevoredi izgubljajo svojo funkcijo in s tem tudi izginjajo. V Evropi so se že pred leti zavedli, da morajo ostati drevoredi sestavni in neločljivi del kulturne krajine, zato njihovi zasaditvi posvečajo posebno skrb. Na Nizozemskem že od leta 1998 deluje ustanova za pospeševanje obnove hruškovih nasadov in z njeno pomočjo so že zasadili več kilometrov obcestnih drevoredov. Pobudnik m ustanovitelj te ustanove je naš rojak prof. dr. Jože Rupreht, ki je zdaj tudi predsednik te fundacije. Dr Rupreht, ki je doma iz okolice Ve- Po lipovem drevoredu, ki so ga zasadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, bo okolico šole v Kuzmi poslej krasil še hruškov drevored. lenja in poučuje anesteziologijo na medicinskem centru Univerze v Roterdamu, ob tem pa je velik ljubitelj rastlin, še posebej hrušk, je želel hruškov drevored zasaditi tudi v Sloveniji in njegovi načrti so se zdaj uresničili. Na priložnostni slovesnosti, ki so jo konec prejšnjega tedna pripravili v Kuzmi, so v tem kraju ob tromeji, ki spada v Krajinski park Goričko, zasadili prvi hruškov drevored v Sloveniji. Po lipovem drevoredu, ki vodi mimo osnovne šole in so ga zasadili ob vstopu Slovenije v Ev Hruškov drevored v Kuzmi so poimenovali po naši rojakinji baronici Jeleni de Belder, kije bila velika ljubiteljica rastlin. Bila je častna predsednica mednarodnega dendro-loškega društva, za velike zasluge na področju hortikulture pa ji je belgijska kraljica podelila plemiški naslov. ropsko unijo, se ob cesti nad šolo zdaj ponašajo Še s hruškovim drevoredom, v katerem je po pet sadik različnih sort bele tepke, dunajčanke, Štajerske moštnice, rumenke in vinske moštnice ter ena sadika zimske strdenke in dve zanimivi drobnici, ki izvirata z Goričkega. Kot je v nagovoru poudaril dr. Jože Rupreht, so imele hruške v preteklosti pomembno vlogo predvsem med revnejšim slojem prebivalstva. Posušene so imele pomembno mesto v prehrani, sadno vino, narejeno iz mešanice ■ hilO hrušk in jabolk, pa Je gostejša pijača nakm^' sprotju z nekaterim* ' žavami, kjer v starthJ dovnjakih poberejo vc^.jjp Pf ter ga predelajo ih Pr nas največji del takeg3 je. Pobudniki zasad*' vega drevoreda v Ki ' .,4^' pričani, da bo sadje F njiD reda pobrano in cehi' .cjili°1’ vemu zgledu pa b°d° v drugih krajih. Dr. Aleksander S>; " jeni direktor soboŠK^,^ stva in ugledni stri* področju vrtnarstva । da tega drevoreda * . zasadili po naključj0 reč izbirali imeli namreč v n■! ' ' za zasajena dreves* ni so, da bodo v bro skrbeli- VESTNIK -18. november 2004 .GOSPODARSTVO Radenska zmanjšuje zaposlenost Ob manjši proizvodnji preveč zaposlenih •treh letih v pokoj ^delavcev i dan lanskega leta je bilo v Ra-। d. d., 406 zaposlenih za dolo-in nedoločen čas, do konca tega ' Pa jih bo 384. Število zaposlenih se 25 odhodih delavcev in treh no- Zaposlitvah letos zmanjšalo za 22 ’hvcev. delavcev se je upokojilo, od tega ^' invalidsko, zaradi samozaposlitve je , ’’pet delavcev, osmim se je iztekla po- >a o zaposlitvi za določeni Čas, trije dela-Paso ali še bodo z odpravninami šli na ' 11 za zaposlovanje, saj imajo manj kot "■ 'hi do upokojitve. , tevn0 zaposlenih pa se je v Radenski ^jšalo že lani, in sicer za 23 delavcev, ki kot samostojni podjetniki še na- ^P° Pogodbi delali za prodajo Radenske, '^zmanjševanja pa se bo nadaljeval tudi /*adnje, saj bo po načrtu družbe priho-le še 368 zaposlenih, torej spet 16 leim. V pokoj bo predvidoma od-, ''1 > delavcev, devet pa se jih bo dve Pred upokojitvijo prijavilo na zavodu. Ijj. *istvo je, da imamo z enakim ali neko-; '"‘Znjšanim številom zaposlenih precej 1,''*1 °bseg proizvodnje, na ta način pa (. Produktivnost na zaposlenega pada. razl°g, ki kaže na to, da smo kadro-Preveliki, pa je pretekla koncernska Radenske z organizacijo skup-Har Povedal o razlogih za ugota-Presežnih delavcev tako v proizvo-T jUpravnih službah generalni direk-4, t ' driske Zlatko Hohnjec ter napovedal, '"ed razlogi za zmanjševanje števila Ul, ' prihodnje mogoče tudi tehno-Posodabljanje, to pa je seveda poveza-^Peljavo investicij bilijonov polnitev Po$li 300 delavcev ^'^‘nikl so svojo kadrovsko zasede-, organiziranost dela primerjali z že 'Zvinil sorodnimi družbami in novona- „ .. s sekcijo kleparjev in krovcev pri pomurskih območnih IL ■ a ' rt, ?t)ornjCi $|OVeniieorganizator5. državnega prvenstva mla- : S* "W'T £ S in S v i sejma Megra v G. Radgoni. Med "astoLrjeVLr J kina ki so io sestavljali Stanislav Rakuša (mentor) iz Območne obrtne : 'Utnm U' 'Kklp:1'r")e z,ma8a a ek P Ldrm Rsitr-v. ■ (zaposlena pri samostojnih podjetnikih Stanislavu °* Luč Xter tewTlovalca MltJa M0!5"1 in orlico sodelovanja na 17. svetovnem prvenstvu mladih Kle O ‘ B.»S* seje'13 ekip V 13 M., k.te8or||l pokrivanj. š£k?ihentoJ november) v Gemblou Ntjmtno m Švta). Hbmno vrsta StoWfiOesaJe ^W^a^čnlma kr'7^ k omogočili udeležbo na prvenstvu, gre velika zasluga za uspe-*5,%^ ' 1 “'■l 011 števImh donatorji , ■ ■ . krovcev pri pomurskih območnih obrtnih zbornicah, ki "4 i*anom upravnega odbora sekcije kleparjev m wow h na en 1 "d',i' Š'pk0- ..... .. sitanisiavu Rakuši in Andreju Beloševlču (z leve ) čestital tudi ‘Sil"3 Sp v Belgiji Je sodelu očim Mitji Muršiču, Stams ayu ‘k °02 M. Sobota Vlado Mandič. - Besedilo in foto: Niko Sostanc stalimi ter ugotovili, da so jih v družbah s hipoteko preteldosti pri reorganizaciji dela že prehiteli, povsem sveže pa so novodobne družbe, tako glede kadrov kot produktivnosti. S kakšnim obsegom proizvodnje in ob kolikšnem številu zaposlenih bi torej Radenska dosegala raven produktivnosti na zaposlenega, kot ga imajo novodobne, njim konkurenčne družbe? Ob predpostavki, da doseže Radenska od 150 do 160 milijonov litrov polnitev -130 milijonov lastnih in od 20 do 30 milijonov storitvenega polnjenja - bi zaposlitev lahko imelo okoli 300 delavcev. Tak obseg polnitev pa bi bilo mogoče doseči, tako Hohnjec, predvidoma v letu 2007. Do večje proizvodnje s prodajo vod, cenejših proizvodov in polnitvijo trgovskih znamk V Radenski vidijo možnost povečevanja obsega proizvodnje, ki bo seveda zmanjšal fiksne stroške, torej tudi strošek dela, v tržnih nišah, in sicer pri prodaji vod in vod z okusi, v nižjem cenovnem segmentu izdelkov in v polnitvah trgovskih znamk. Za prihodnje leto tako načrtujejo povečanje prodaje za deset odstotkov na domačem in za sedemnajst odstotkov na tujem trgu, in to glede na letošnje leto, ki ga zaznamujejo velike težave, je izjavil Zlatko Hohnjec Ob pričakovanih poslovnih rezultatov v Radenski tudi prihodnje leto ne bo do delavcev tnanj prijaznejšega programa odpuščanja. »Imamo pa eno srečo. Kolektiv je sorazmerno star in v letih od 2006 do 2008 bi ob dveletnem dokupu delovne dobe lahko šlo v pokoj okoli sto ljudi.« To pa vendarle ne pomeni sto zaposlenih manj. V Radenski bodo še zaposlovali, seveda manj in zaradi zahtevnejše tehnologije predvsem ljudi z višjo izobrazbo. VBEDNOSTNI papir 1 8.11.2001 l«.11.2004 razlika v odstatkIh jamm* jwar« - " — । Gorenje, d.d., Velenje £.497,67 6.660,94 2X51 Intereuropa, d.d.,Koper 7.586.62 7.601,90 0,20 Krka.d.d.. Novo mesto 84.032,52 87.037.20 3,58 Luka Koper, d.d., Koper 8.120,74 8.314,25 2,38 M creator, d.d.r Ljubljana 42.979,97 42.060.73 -2,14 Petrol, d ,d. ,Xi u bijana 63,959,25 65.998,83 3.19 Pivovarna Laško, d.d., Laško 7,444,57 7,490.85 0.S£ , Proitl trt Juteks, d. d., Ž a I e d 32.551,26 33.002,10 - U39 -i.Tfl K D Holding d.d., Ljubljana - redne ril.420,18 11.215,73 KO Holding d.d., Ljubljana ■ predn. 6,500.00 6.400,12 -1,54 Prost, trg ImnsatlcS&ke družbo 1 Infond ID,d.d., Maribor 2,521,86 2.612,53 -0,36 KD ID d.d., Ljubljana 223,76 226.44 1,20 NFDl,d,d.r Ljubljana 334,49 342,04 2,26 Wnikl borati trg 1 A Uianz-javarovalništvo 89,49 91.96 2,76 Bayer-farmaclja 23.1$ 23.87 3.07 BMW-avtomobilska Industrija 32,60 32.49 ■0,34 D eutsche Telekom -tel eko m un i k aci j e 1W_ 15.86 5,52 Hypoverei nsBank-bančn išivo 15,59 15.§1 0,13 Si emens-elek Usnika 60,46 60.27 -031 IH p r z si 1 Slovenski borzni indeks SBI 20 4.860,58 4.921.78 lt26 Indeks delnic PlD-ov PIX 4.433,55 4.479.78 1,04 Nemški borzni indeksDAX 30 4.068 00 4.117.02J 1,20 Na borznem parketu V ospredju še vedno Krka Radenska ima »izrazite probleme na bosanskem trgu zaradi izjemno visokih uvoznih dajatev, ki pri mineralni vodi glede na ceno izdelka krepko presegajo sto odstotkov. Je pa to naš najpomembnejši izvozni trg.« Še trinajst prekinjenih pogodb Radenska, d. d., pa je s prvim novembrom prekinila tudi pogodbe s trinajstimi samostojnimi podjetniki, ki so bili do lanskega aprila njeni delavci v prodaji. Maja letos je namreč prišlo do združevanja pospeševalnih služb Radenske in Pivovarne Laško, ki po novem spada pod Pivovarno Laško. Na posameznega pospeševalca, ki je po novem prodajal proizvode obeh družb, je tako prišel manjši teren, hkrati pa je bilo opravljeno ob novi organizaciji pospeševalne službe še trimesečno ocenjevaje njihovega dela Na osnovi tega jih je potem obdržalo pogodbe z Radensko le Šest. Prekinitev pogodb je Radenski navrgla določene obveznosti, ki pa jih je, tako Hohnjec, tudi poravnala, pritožb pa doslej tudi ni bilo. Majda Horvat Zadnji trgovalni teden se je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 znova okrepil in je pridobil 1,J odstotka ter se ustalil pri vrednosti 4.922 točk, PIX pa je pridobil odstotek vrednosti in trenutno znaša 4.480 točk. V borzni kotaciji izstopa po rasti farmacevtska družba Krka, katere delnice so se zadnji teden podražile za 3,6 odstotka, pri vrednosti dobrih 87 tisoč tolarjev. Če pa ocenjujem dogajanje v preteklem mesecu dni, bi lahko sklenil, da je na trgu vladalo pravo mrtvilo s počasnim premikanjem celotnega trga navzgor, vendar pa je bilo zadnje dni spet kar nekaj dinamičnega dogajanja, ki je pognalo SBI 20 na novo rekordno raven. Po objavi poslovnih rezultatov za zadnje devetmesečje so se za 3,2 odstotka podražile delnice Petrola. Trenutno je njihova cena 66 tisoč tolarjev. Več kot dveodstotno rast cene delnice beležimo tudi pri delnicah družbe Gorenje in pri delnicah družbe Luke Koper. Najboljši sosed, trgovska družba Mercator, beleži pri svoji ceni delnice trenutno negativno korekcijo, ki znaša zadnji teden 2,2 odstotka pri ceni 42 tisoč tolarjev. Na tujih kapitalskih trgih je še naprej pozitiven trend, ki je sicer zadnje dni malenkost izgubil na svoji moči. Seveda je treba upoštevati sezonski efekt, ki govori o tem, da bi v tem obdobju lahko še naprej pričakovali rast tečajev. Ta efekt lahko poimenujemo »božični rally«. Iz raznih razlogov institucionalni vlagatelji in tudi majhni vlagatelji svoje portfelje v iztekajočem se letu neradi razprodajajo. Če že nameravajo, storijo to v novem koledarskem letu. Ta zadeva je zelo pomembna z davčnega vidika. Osrednji nemški borzni indeks DAX 30 je pridobil 1,2 odstotka in se je trenutno oblikoval pri 4.117 točkah. Vodilne po rasti so delnice družb Deutsche Telekom, ki so pridobile 6 odstotkov, sledijo delnice družbe Adidas-Salomon z rastjo 5,5 odstotka in dobrih 5 odstotkov so pridobile delnice družbe Schering. Največje pocenitve so pri delnicah družbe Linde, za 3,1 odstotka, sledi družba RWE st., ki se je pocenila za 3 odstotke, in za odstotek delnice družbe Fresenius M. C. Na valutnih trgih smo minule dni zabeležili zgodovinsko najvišjo vrednost evra in razmerje EUR: $, ki je znašalo 1,304. Temu je sledila majhna negativna korekcija oziroma pocenitev evra. Trenutno pa spet beležimo rast evra in razmerje EUR: $ je 1,3001. V prihodnje je še naprej pričakovati rast tečaja evra in padanje vrednosti ameriškega dolarja. V preteklosti smo zaznali tudi strmo rast cene nafte, pri čemer pa v zadnjih dneh prevladuje negativni trend in trenutna vrednost sodčka brenta severnomorske nafte znaša 43,10 dolarja. Žlahtna kovina zlato doživlja svoje zvezdne trenutke, kajti priča smo vrednosti zlata, ki je najvišja v zadnjih 16 letih. Trenutno moramo odšteti za unčo zlata 442,85 dolarja. Tudi pri tej surovini lahko pričakujemo rast vrednosti. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja. Štefan Kerčmar Subvencije v kmetijstvu 2004 Plačila že prihajajo Obračun in izplačilo teče po naključnem vrstnem redu V skladu z evropsko zakonodajo se lahko po 15. novembru začne z Izplačevanjem sredstev za EKO O na površino in drobnico, zato pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja v teh dneh pripravljajo vse potrebno za izplačilo nekaj manj kot treh milijard tolarjev za že izdane odločbe. Pri agenciji so povedali, da bo izplačevanje teh sredstev potekalo glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. bruseljski rok za to izplačilo pa se izteče JI. januarja prihodnje leto. Za neposredna plačila v kmetijstvu je agencija doslej izdala nekaj več kot 20 tisoč odločb za ukrepe iz Slovenskega kmetijskega okoljskega programa, ukrepe podpore kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki in EKO 0. Po vseh teh odločbah so kmetje upravičeni do nekaj več kot 9,3 milijarde tolarjev, za ukrepe Slovenskega kmetijskega okoljskega programa in območja z omejenimi dejavniki pa je bilo doslej izplačanih 6,3 milijar-dekolarjev Letos je agencija prejela 70.221 vlog, kmetijski svetovalci so doslej pregledali okoli 49 tisoč vlog, obračunali pa so približno tretjino vseh zbirnih vlog. Računalniški obračun vlog in izdajanje odločb poteka po naključnem vrstnem redu. Od preostalih odločb bodo najprej izdane odloč- be za Slovenski kmetijski okoljski program, območja z omejenimi dejavniki in EKO 0 na površino in drobnico, odločbe za neposredna plačila na živali pa bodo začeli izdajati predvidoma v aprilu. Kot so sporočili iz agencije za kmetijske trge so inšpektorji na terenu pregledali okoli 5.500 kmetijskih gospodarstev. Med doslej obračunanimi vlogami so izplačilo zavrnili 401 vlagatelju, in to zaradi neupoštevanja dobre kmetijske prakse in s tem nitratne direktive. Na te odločbe se vlagatelji lahko pritožijo do 31- decembra, svojo vlogo pa ustrezno dopolnijo z zahtevo za investicijo v nitratno direktivo. L. Kovač 8(IZ)BRANO 18, november 2004 - VESTHIK Barometer Eva Celec, študentka FDV, je s svojo vlogo v nagrajenem filmu Črvi opozorila nase in že dobiva nove ponudbe. Janko Halb, župan Roga-šovec, se je pokazal s figo v žepu, tako je kljub prvotnemu soglasju začel nasprotovati pripravi zasnove skupnega prostorskega razvoja regije in podpisu pogodbe o regionalni preskrbi s pitno vodo Marjan Hladen, občinski svetnik iz Radenec, je odstopil, podrobnejših razlogov ni pojasnil, posredi naj bili osebni, povezani z lokalno politiko. Dušan Bencik, direktor Term 3000, je sprejel odločitev, da se Zdravilišče Radenska znotraj Term 3000 preimenuje v Terme Radenska, Janko Horvat iz Skako-vec je odprl vzrejno središče merjascev in s tem dokazal, da se tudi zasebni kmetovalci lahko aktivno vključijo v razvoj kmetijstva in dosegajo višjo dodano vrednost. Dobro leto po nesreči delavcev Cestnega podjetja Ne vedo, kako naprej Prekmurje je 8. julija lani pretresla novica o prometni nesreči, ki seje zgodila na cesti pred Spodnjo Ščavnico Tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil italijanski državljan, je čelno trčil v delovni stroj murskosoboškega Cestnega podjetja, s katerim so trije delavci risali ločilno belo črto po cestišču. Vzrok nesreče je bila prevelika hitrost Zaradi del, ki so jih opravljali, je bila omejitev hitrosti na cesti 40 kilometrov na uro. Da po l 'J Na fotografiji je delovni stroj po nesreči, na katerem so delali Aleksander, Matjan in Jože. Nesrečo je povzročil 27-letni Italijan G. S. iz Tori na. v stroj je trčil z 80 km/h. Preiskava je pokazala, da je vozil neprekinjeno 18 ur. tekajo dela, je opozarjalo tudi kombinirano vozilo z lučmi, ki je bilo v spremstvu. Voznik, ki je vozil iz radgonske smeri, je to najbrž spregledal ali zaspal in tako trčil v stroj. Tega je nato potiskal pred seboj in ga povsem zmečkal. Posledice nesreče so na cesti vidne še danes. Aleksander Bedoke in Marjan VoroŠ, ki sta delala na stroju, sta bila v nesreči težje ranjena. Tretji član ekipe pa je bil le lažje ranjen, saj je pred trčenjem skočil s stroja. • Prva dva sta usodni 8. julij opisala za Vestnik. Aleksander Bedoke Kako sta nesrečo sprejeli družini Aleksandrova žena Danijela je za nesrečo izvedela od njegove V Nuskovi so se uradno tep1 Na Cestnem podjetju je pred nesrečo delal pet let na stroju za risanje črt. Nesreče in trčenja se ne spominja, o njej pa pove: »Na stroju sem bil zadaj, ker sem polagal stožce. Vem le, da me je vrglo v jarek. Ko so mi prišli pomagat, sem povedal, da naj gredo k drugim, ker jaz nisem hudo poškodovan. Nato sem želel vstati, a ker nisem mogel, poleg tega sem videl, kakšno nogo imam, sem se ulegel nazaj. Zdrobljenega komolca sploh nisem Življenje seje obema družina po nesreči postavilo na glavo. Povedali so, da ne veš, če tega ne doživiš in pretrpiš, kaj je to. Tega ne bi nikomur privoščili. Zahva lili so se tudi osebju rakičanske bolnišnice, kije res naredilo vse, kar je bilo v njihovi moči. Še posebej pa so hvaležni dr. Starcu, ki je Aleksandra in Marjana operiral. opazil. V bolnici so mi povedali, kaj vse je bilo in kaj vse imam poškodovano. Policist, ki je bil na kraju nesreče, mi je Še povedal, da česa takega še ni doživel.« V bolnici je bil osem dni, bil je tudi operiran Več kot leto dni po nesreči hodi še vedno na terapije za nogo in komolec. Hoditi mora tudi k ortopedu. Še vedno je na bolniškem dopustu. ker zdravljenje še ni končano. Ciljev za naprej nima, pravi, da je odvisno, kaj bodo povedali zdravniki. Tega, kar je do zdaj delal v službi, ne želi več početi. Pravi Še, da ima zaradi nesreče nočne more, da se nenehno zbuja in da ga je strah. Marjan Voroš Spominja se le, da so stroj pripravili za delo. Na Cestnem podjetju je delal deset let, zadnjih pet let skupaj z Aleksandrom na stroju. Ob nesreči je stroj upravljal O trčenju ne ve nič, po njem je padel v komo. Tretji delavec s stroja, Jože, mu je po nesreči povedal, da mu je pred trčenjem, preden je skočil dol, zakričal: »Marjan, gledaj!« Sam pa je menda le dejal: »Jezus Ma-rijal« Potem ko je bil prepeljan v bolnico, je bil takoj operiran »V operacijski sobi šem bil sedem ur Imel sem tri operacije. Na vranici in glavi. Vmes so ga morali večkrat oživljati. Rentgenska slika pljuč je bila čisto črna. NtČ se ni videlo Imel sem jih stisnjena, srce je bilo premaknjeno,« opiše poškodbe Marjan. Zd ravniki so mu dali le en odstotek možnosti, da bo preživel. Eden od njih mu je v šali dejal, da je že Marijo držal za roke; sam pa v smehu doda, da je že videl tistega s koso. Zaradi poškodb, ki jih je dobil med nesrečo, zdaj težje piše in bere, obiskovati mora logopeda Ker pa ima tudi epileptične napade, hodi tudi k nevrologu. Bil |e tudi na rehabilitaciji v ljubljanskem zavodu Soča, celotno zdravljenje pa bo Še trajalo. Marjan ne ve povedati, kaj bo po bolniškem dopustu, ve le, da v prometu ne želi več delati. Pred kratkim je bila v Nuskovi uradna predstavitev boksa kot športne discipline. Prireditev je organiziral Džusi pub iz Nuskove, predstavitev pa so pripravili štirje člani boksarskega kluba Legionar s Ptuja. Med njimi je bil tudi trenutno najboljši slovenski boksar Dejan Zavec, ki si sedaj služi profesionalni kruh v Nemčiji. Verjetno se še spomnite Vestnikove re sestre, ki je klicala in povedala, da je prišlo do nesreče. Nato je poklicala Jožeta, ki je delal z njima. Ta je potrdil, da so imeli nesrečo, in da je rešilec Aleksandra in Marjana že odpeljal v Rakičan, kamor se je odpravila tudi sama. O dogodkih po nesreči pove: »Hudo je to. Tri mesece je bil v vozičku. Ne moreš si tega predstavljati, če tega ne doživiš. Vsi te sprašujejo, kako ste lahko toliko pretrpeli. Sla sva Še pogledat, kaj je ostalo od stroja. Grozno. Se mi pa zdi lepo, da so ju po nesreči v bolnici obiskali sodelavci« In Marjanova žena Sonja: »Jaz sem bila takrat v Ljubljani na operaciji. Za nesrečo so mi povedali šele ob dveh popoldan. Ne sprašujte me, kako je bilo. To je bil šok za vso družino. Starejši sin je bil takrat pri babici, ker so bile počitnice Po radiu je slišal o nesreči nekje na Štajerskem. Babici je dejal, lahko da je ati, ker je danes šel tja. Ne vem, morda je zaradi vsega tega, in ker je videl očeta po nesreči, zdaj postal tako zaprt. Moramo ga voziti k psihiatru. Marjan je takoj, ko je prišel domov, želel iti pogledat, kakšen je stroj po nesreči.« Srečanje s povzročiteljem nesreče Decembra lani je bilo na gor-njeradgonskem sodišču sojenju vozniku, ki je povzročil nesrečo. Voznik je prišel v spremstvu odvetnika in prevajalca Izogibal se je obeh družin, nič ni spraševal, nenehno je gledal v tla, celo skrival se je pred njimi. Sodišče mu'je izreklo denarno kazen in kazen prepovedi vstopa v Slovenijo. Nismo verjeli, da bo sploh portaže o dvoboju Dejana Zavca z Rusom Viktorjem Satanovim v Mariboru, kjer je naš boksar osvojil naslov medcelinskega prvaka po verziji NBA (National Boxing Association). No, Dejan je po tej borbi nanizal še nekaj zmag, sedaj pa je ta velikan slovenskega boksa - sliši se skoraj neverjetno - predstavljal boksarske veščine v Nuskovi. Obiskovalci so lahko najprej videli, kako poteka trening Aleksander Bedoke je imel noge, udarnine in odrgnine, im-tudi zdrobljen komolec. Prestat ' operacij, januarja ga čaka se ena, mu morajo odstraniti vijake.-■ mora hoditi na terapije. Pravi, ve, kaj bo po koncu zdravljenja- Zdravniki so dali Marjanu . odstotek možnosti za preživele »J je hude notranje krvavitve, pv?k ' vane možgane, zlom lobanj:. »jenih več reber in ključnico • ■s' sojena pljuča. Takoj po new . operiran, ker so mu odsW/ vranico. Nato sta sledili Še ciji. V operacijski sobi je bil se# ..’ v bolnišnici tri tedne. Zaradi ' ima sedaj epileptične napa:l- prtšel, ker pa je, smo se bo opravičil. Pa tudi italijanščini, le da bi se, so dali. Nekaj odškodnin^ ■ 13 srečo so dobili kot akontacijo. Kolikšni bos|jV zavarovalnina in odškoduj3, odvisno tudi od konca Ijenja in ocene zdravnika« nika civilno ne luxlv ' Andrej foto: Natasa i 6 n ii 11 1 boksa, nato spoznali h-b P skih tehnik in udar^* , je sledil najbolj zaba^ ( se obiskovalci lahko iitP’ , li s ptujskimi boksad reči, da so udeležb' promocije v Nuško« P veliko poguma in ■«. Po končani pre*^ skih veščin je za ( Vikend band. ' T. B" p VESTNIK -18. november 2004 (IZ)BRANO 9 Nova lovska zakonodaja Le še LD Kobilje Mi centralizaciji Nova lovska zakonodaja, ki Načela veljati aprila, je pre M spremenila razmere v lo-v Sloveniji in lovskim 'Ožinam naložila dodatne Zveznosti. Z nekaterimi temami pri sprejemanju no-zakona so se srečale tu-' lovske družine iz Prekmu-1». Največ negodovanja je Povzročila določba o veliko-“lovne površine posamez-"elovske družine. Zakon o divjadi in lovstvu “Mvideva, da morajo lovske 'Zine svojo dejavnost izvajati ^000 ha lovne površine. Če določila ne sprejmejo, jim ne podeli koncesije. Po-to vodi v propad dru-Naš sogovornik, ki nam je Reneje predstavil težave ™™niMklli lovcev in izpolnje- zveza pa ima osem družin. Lovske družine iz Prlekije se niso srečale s problemom velikosti lovne površine, saj imajo vse že od prej dovolj površine. Težave pri velikosti smo imeli z osmimi družinami. Posredovali smo jim svoje predloge. Sedem primerov smo rešili, »odprta« je le velikost lovne površine družine iz Kobilja,« nam na vprašanje, kako je z izpolnjevanjem pogoja velikosti površine za lov v Pomurju, odgovoril Aleksander Beer. In kako so to reševali? »Družinam, ki niso imele dovolj lovne površine, so zemljišča odstopile sosednje družine. Primer je recimo Lovska družina Rankovci, ki ji je manjkalo približno 100 ha. Potrebno površino sta ji odstopili družini s Cankove in Tišine. Družine pa so se v nameri, da si zagotovijo lovno površino, tudi združevale. Tako sta se združili v eno lovsko družino družini iz Aleksander Beer, Zveza lovskih družin Prekmurja: »Novi zakon je bil ootreben, vendar je v nekaterih delih prestrog. Poleg že omenjenega določila o velikosti lovne površine je izpustil status zvez lovskih družin. Te tako ne bodo več pravne osebe. Delovanje lovskih družin bo spadalo neposredno pod Lovsko zvezo. To je centralizacija. Lahko se vprašamo, kako bo imel nekdo iz Ljubljane stik z lovci v Prekmurju.« Zavod za gozdove potem naredi novo karto površin in zemljišč, ki jih upravljajo družine. To nato pošljejo vladi,« opise način, kako so se znašli, Beer. Za Kobilje še doda, da jim manjka 50 ha, ki naj bi jim jih odstopili družini iz Prosenjako- svojo lovsko družino. Če ne bo šlo drugače, se bodo morali nekako spet združiti, sklene Beer. Sicer so se S problemom( ki se tiče velikosti lovne površine, srečali tudi drugi lovci v Sloveniji. Tudi tam so ga reševali na podoben način. Lažje se je to plati. Pri sestavljanju novega zakona so s svojimi predlogi sodelovali tudi lovci, vendar vse njihove pripombe niso bile uresničene. Zakon posega tudi v delovanje že obstoječih zvez lovskih družin. Zveze naj bi izgubile status pravnih oseb. Zaradi Barometer Marija Skledar, dolgoletna ravnateljica Srednje kmetijske šole v Rakičanu, ki je skupaj s svojim možem odigrala pomembno vlogo pri razvoju pomurskega in tudi slovenskega kmetijstva, praznuje osemdesetletnico. Čestitamo! 8- člen Zakona o divjadi in lovstvu med drugim pravi, da je lovišče prostorsko Zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2000 ha lovne površi-Lovišča ustanovi vlada. Lovske družine morajo po zakonu izpolnjevati pogoj velikosti lovne površine, ker drugače ne dobijo koncesije za gospodarjenje z divjadjo. Tega v Po-Mu trenutno ne izpolnjuje le Lovska družina Kobilje, 3' kriterijev novega zakona, . ““Predsednik Zveze lovskih _ '«iti Prekmurja Aleksander Hkrati je tudi član upravni^ '^bora Lovske zveze Slove- Kroga in Bakovec, druga taka združitev pa so lovci iz Rakičana in Lipovec. Nekatera zemljišča pa sta dala družinam tudi gojitveni lovišči Kompas in Fazan. vec in Dobrovnika. Vendar se zatika pri slednjih, saj so med njimi še stare zamere iz časov, ko se je Kobilje odcepilo od Dobrovnika in samo ustanovilo uredilo na hribovitih območjih, kjer so imele družine že od nekdaj večje lovne površine, težje je šlo v nižinah, predvsem na mariborskem območju in v Slovenskih goricah. Povprečna velikost celotne površine, s katero gospodari lovska družina v Slovenije, je 1000 ha, v Prekmurju 2700 ha In zakaj določba o 2000 ha lovne površine? Strokovnjaki menijo, da je to optimalna površina, kjer se lahko dobro dela po lovski in gospodarski /Jlc™> ko je bil sprejet zakon vlada dala rok do septem-J se uredijo lovne površi-Organizirali sestanke in V p '°rc z lovskimi družinami. ^^Jniirju jih je 24, prleška V Pomurju je trenutno 1300 lovcev, od tega 800 v prekmurskih lovskih družinah. Letos so sprejeli novih 34 lovcev. Prekmurska in prleška zveza lovskih družin sta dve od 18 zvez v Sloveniji. Pod pivo spada 24 družin, pod drugo 8. Največja prekmurska lovska družina so Prosenjakovci s 5700 ha celotne površine. tega bi lahko prišlo do zapletov z njihovo lastnino. Zveze so redno skrbele za svoje lovske družine. Zdaj naj bi se vse skupaj vodilo prek območnih zvez in iz Ljubljane. Lovci temu nasprotujejo, saj po njihovem to vodi v centralizacijo, postavlja pa se tudi vprašanje učinkovitosti takega delovanja. Nova zakonodaja pa določa tudi število članov v posamezni lovski družini. Le-to je povezano z velikostjo lovne površine. Tako mora dosegati Lovna površina na enega lovca 50 ha. Če to ni izpolnjeno, lahko družina‘omeji sprejem novih članov. Andrej Bedek; foto: Nataša Juhnov Dr. Dušan Keber, minister za zdravje na odhodu, je z zapletom pri razpisu ponovno poskrbel, da nova soboška porodnišnica še vsaj pol leta rie bo odprta. °11100. obletnici dežnikarstva v Lendavi Oprema porodnišnice Razstavili del zapuščine tovarne dežnikov s- * Zavoda za kulturo in promocijo Lenda-todn, razstavo strojev, opreme, Izdelkov k-j dokumentarnega gradiva, s katero ®’movali 100. obletnico dežnikarstva v i j ’' ^d sto leti je namreč v Lendavi zače-. °Uvodnjo tovarna dežnikov Hungaria. ‘ 'v je ohranil del zapuščine, tako strojev dokumentacije in izdelkov, torej 'c i. ' in da so to zbrali in razstavili, je poskrbela 14, J st" lc organizirala pred nekaj leti v štu-^04lenc*“vski Zvezi kulturnih društev in "4^/ ^ar: Huzjan Razstavo je odprla direktorica muzeM Murska Sobota Metka Fujs, ki d’govorila o pomenu te zapuščine in zgodo-n’Rarskega podjetja, ki je bilo vrsto let eden ^htiejšlh gospodarskih dejavnikov v Potnu-“ni *e je spomnila tudi nekaterih drugih df . ““ ostankov tehnološke dediščine, kot je 'bili Kučanova delavnica v Murski Soboti, ki Nar esedno uničeni. Sfavi si obiskovalci lahko ogledajo tudi kar opreme, izdelkov in drugega gradiva *°sien lefanu Huzjanu še posebej trudila nekdanja L ’ Prilikami Karel Gone in Franjo Bajs. nekaj izdelkov, ki so bili narejeni v tej tovarni, še posebno iz zadnjih desetletij, ko jih je proizvajalo podjetje Indip, kjer izstopa veseli stil sedemdesetih let. Vsi govorniki pa so poudarjali pomen ohranitve te tehnične dediščine, ki bi jo ob stečaju podjetja marsikateri lastnik kar pobral iz skladišč in jih odpeljal na odpad. Zgodba o dežnikarstva v Lendavi se je začela leta 1904, ko je iz majhne delavnice nastalo podjetje Hungaria, katere lastniki so bili domačini in je zaposlovala predvsem domačine, z izjemo nekaj strokovnih delavcev, ki so prišl^pd drugod. Na začetku je podjetje zaposlovalo 60 ljudi, vendar se je širilo in posodabljalo, še posebej v tridesetih letih, ko je Lendava dobila elektriko. .V tistem obdobju je veljala za »največjo dežnikarno na Balkanu Med drugo svetovno vojno se je proizvodnja precej zmanjšala, skorajda prenehali in spet stekla leta 1947, ko je vključila tudi drugo tekstilno industrijo v Lendavi. Sledil je spet razcvet podjetja pod imenom Indip, ki je bilo Še zelo uspešno v sedemdesetih letih, nato pa so sledile precejšnje težave v poslovanju vse do stečaja podjetja. Slovenske dežnike pa so na naših trgovinskih policah nadomestili poceni italijanski in azijski izdelki, za katere nam ni žal, če jih kje pozabimo, smo slišali na razstavi. Mentor krožka, katerega želja je, da bi ustanovili v Lendavi muzej dežnikarstva, Štefan Huzjan je povedal, da je potem, ko je v Vestniku prebral, da je šlo podjetje v stečaj, poklical stečajnega upravitelja, s katerim sta se uspela dogovoriti, da so lahko iz skladišča pobrali vse kar se jim je zdelo koristno za zbirko, ki bo pričala o zgodovini dežnikarstva v Lendavi. V delo pri zbiranju so se aktivno vključili še drugi člani krožka, še posebej Karel Gone in Franjo Bajs, ki sta bila tudi sama zaposlena v podjetju Indip, veliko pa je tudi pripomogel Rajko Stupar in tako so zbrali precej gradiva, ki priča o zgodovini industrializacije Lendave J. Ga. Po enem letu izbira dobaviteljev spet na začetku Postopek za nakup opreme za murskosoboško porodnišnico se vrača na začetek. Ministrstvo za zdravje bo torej moralo ponoviti razpis, kar odločanje o dobaviteljih v najboljšem primeru spet odmika za poldrugi mesec, če seveda ne bo novih pritožb, kar pa je malo verjetno. Državna revizijska komisija je namreč 25- oktobra ministrstvu sporočila, da je po zadnji izbiri ponudnikov ugodila zahtevi dveh neizbranih po reviziji postopka javnega naročanja. Po tem ko so iz razpisa umaknili dobavo operacijskih miz in jih vključili v skupni razpis še drugih bolnišnic, se je postopek javnega naročanja nadaljeval za osem sklopov. Do 21. maja je prispelo 11 ponudb, vendar je zaradi nepravilnih ponudb komisija naročila oddala samo zatri sklope v vrednosti okoli 189 milijonov tolarjev, ostale sklope v vrednosti 179 milijonov tolarjev pa zavrnila in začela postopek oddaje z napovedjo, da bo oprema dostavljena sredi decembra. Na takšno odločitev komisije sta se po vpogledu v dokumentacijo izbranih dobaviteljev pritožila dva zavrnjena, revizijska komisija pa jima je pritrdila, da bi morali tako, kot so zavrnili zaradi slabe ponudbe njiju, zavrniti tudi ostale dobavitelje. Javni razpis je torej uspel zgolj za manj pomemben sklop opreme, in sicer za vizualne komunikacije. Z mrtve točke pa se ne premakne tudi javni razpis za operacijske mize za pet bolnišnic. Za 12. november najavljeno odpiranje ponudb je bilo spet preklicano, saj je bil tik pred zdajci vložen zahtevek za revizijo postopka. Tako ostaja po več kot letu dni od objave javnega razpisa (november 2003) murskosoboška porodnišnica Še vedno brez opreme. In dokler ne bo prišlo do sprememb pri zakonodaji o javnih razpisih, ki ponudnikom dopušča, da s pritožbami ne le iščejo svojo pravico, ampak z diktiranjem postopka izbire ponudnike stiskajo za vrat, za obetavne napovedi ni prostora. M. H. Dr. Jože Rupreht, ustanovitelj in predsednik fundacije za pospeševanje obnove hruškovih nasadov, ki deluje na Nizozemskem, je zasadil drevored na Kuzmi. Stefan Kovač naj bi dovoljeval pospešeno sekanje v gozdovih, ki naj bi bili v denacionalizacijskem postop-kuvSredišču. Lilijana Grof se je odločila, da ne bo končala mandata direktorice Ljudske univerze v Murski Soboti, in je odstopila. OSEBNI PEČAT 18. november 2004- /ESINIK 10 80-letni življenjski jubilej Marije Skledar Odlična pedagoginja in agronomka Osemdesetletni življenjski jubilej praznuje v novembru Marija Skledar, upokojena ravnateljica srednje kmetijske šole v Rakičanu. Skledarjeva je prišla v Prekmurje leta 1950 kot prva diplomirana agronomka v teh krajih in z možem Francem Skledarjem sta pomembno zaznamovala kmetijstvo v regiji, še posebno pa sta zaslužna za razvoj kmetijskega šolstva v tem prostoru. Marija Skledar je začela učiteljsko pot na takrat Kmetijskem šolskem centru Rakičan, pozneje je bila do upokojitve ravnateljica Srednje kmetijske šole Rakičan in bila odlična pedagoginja, ki je veliko prispevala k razvoju kadrov in kmetijske stroke v pokrajini ob Muri in tudi v širšem slovenskem prostoru. Za svoje pedagoško delo je prejela leta 198’ največje državno priznanje Žagarjevo nagrado, kolektiv Šole pa se je svoje nekdanje ravnateljice spomnil z včerajšnjo priložnostno slovesnostjo, ki so jo pripravili v prostorih kmetijske šole. L. K., fotografija: N. J. Nekdanji direktor Zvezde Karel Černjavič pojasnjuje nepoznavanje okrog ustanovitve moravskih toplic »Švedska analiza za občinski praznik ni bila pomembna« Ustanovitelj je Zvezda - Očitek o nizki ceni za zemljo ne drži Upokojeni direktor Gostinskega podjetja Zvezda Murska Sobota Karel Černjavič je letošnji dobitnik naziva častni občan v občini Moravske Toplice »za zasluge pri izgradnji zdravilišča Moravske Toplice«. Toda sam je stalni kritik datuma 7. september, ki so ga v občini izbrali za svoj občinski praznik, in nekaterih pojasnil okrog ustanovitve moravskih toplic. Sam nas je poklical zato, ker želi pojasniti nekatera »nepoznavanja in nesporazume«. Svoje verodostojne dokumente je izročil tudi županu Francu Cipotu. Precej pripomb ste imeli na pomen »švedske analize«. »Občina je pripravljala in iskala najbolj zgodovinski datum za Moravske Toplice, ko naj bi bil občinski praznik. Že takrat, ko je bilo to razpisano, sem izvedel, da bi bil za ta datum izbran dan, ko so švedski strokovnjaki naredili analizo vode. Na osnovi te domnevne prve analize naj bi postali Moravci naravno zdravilišče. Na ta osnutek sem v časopisu vložil pripombo, da se s tem ne strinjam, ker to ni pravi dogodek, ki bi lahko bil osnova za datum občinskega praznika. No, občina ga je kljub temu razglasila. To je bil le en primer, ki je zame sporen. Analizo so namreč naredili domači strokovnjaki iz Ine Nafte Lendava v svojih laboratorijih, Zdravstveni zavod Maribor, Inštitut Jožef Stefin iz Ljubljane, dr. Jožef Gregorc, ki je izdelal najbolj popolno analizo z indikacijami (pokazatelji, op. p.) in kontraindikacijami, ter prof. dr. Režek z Veterinarske fakultete v Zagrebu, zadnjo analizo pa naj bi naredili Švedi Prof dr. Rezek in prof. dr. Leskovar z Inštituta za bal-neologijo (balneologija = raziskovanje kopeli, op. p ) v Rogaški Slatini sta bila dva dni v Moravcih in naredila popoln pregled. Inštitut je bil pristojen za predlog priznanja moravske vode kot zdravilnega sredstva in je po poročilu prof. dr. Režka to tudi predlagal Republiškemu sekretariatu za zdravstvo. Le ta je izdal dovoljenje, da se lahko moravska voda uporablja za zdravljenje gostov pod določenimi pogoji.« A takih primerov je bilo po vašem mnenju še več. »Drug tak primer je bil, ko je občina razglasila enega od prejšnjih častnih občanov za ustanovitelja Moravskih To- plic. Tudi to ne drži. Ustanovitelj je bila lahko - kot je že znano - samo Zvezda. Zvezda ima odločbo občine, kjer je potrjeno, da je ustanovila moravske toplice. Nadalje so se pojavljale govorice in tudi v časopisih je bilo zapisano, da je Zvezda pritiskala na občino, da ji mora dati to kopališče, ki so ga začeli graditi vaščani In da naj bi ga Zvezda tako tudi dobila. Zvezda naj bi bila takrat nosilec, vendar so nekateri vaščani temu nasprotovali, češ da Zvezda nima strokovnjakov in finančnih sredstev. Vaščani so pritiskali na občino, da naj jim da določena sredstva za ureditev kopališča. Vendar pa jim je predsednik občine Lan-ščak povedal: »Vi kot društvo ne morete dobiti sredstev in ne morete biti nosilec investicij. Poiščite si partnerja.« Tako so določili tajnika krajevne skupnosti, da naj obišče firme, ki bi lahko prevzele nosilno vlogo razvoja moravskega kopališča oziroma nadaljnjega zdravilišča. Tako je gospod Koloman Pintarič obiskal vse večje firme v uk11*' ni soboški občini. Nazadnje je prišel k meni in ml »Tovariš Černjavič, upam, da mi še ti ne boš dal * Vsepovsod smo bili in povsod so nas odklonili Upan*> " bi pa Zvezda to hotela prevzeti.« Potem je predse-!'- • občine sklical sestanek s krajevno skupnostjo ter vniki turističnega društva in vaščani, da bi se z®1 '1I ’ kako naprej. Tajnik krajevne skupnosti je poročal, J ' uspel dobiti nikogar, in dodat »Nazadnje sem bil pri®*2 di. Tam so mi dejali, da bi bili to pripravljeni pftvjif vendar ravno gradijo prizidek hotela Zvezda in kava t Jelša, zato zdaj nimajo finančnih sredstev, imajo pa v ■ Potem je bila razprava Tudi tukaj so vaščani drht*^’ tem, da tega projekta ne bi dali Zvezdi. Vendar se je oglasil predsednik občine in dejal: ‘Zdaj mi je pa «■' Hodite okrog mene in me prosite denar. Pravira vam denarja za investicije ne moremo dati kot tun- ■ mu društvu. Najdite si tistega, ki vam bo to prevzel- -vam odklonili, edino Zvezda kaže vsaj malo volje, težave z denarjem. Če je tako, da ima voljo, ji bomo nd nančno pomagali Od zdaj naprej je Zvezda nosilec dnje kopališča v Moravcih To, kar ste storili do _■ izpeljite do konca skupaj z Zvezdo, za naprej pa bo & da pripravila investicijski program.’ Tako je bd sklep, da mora Zvezda takoj pristopiti k pripravi na-' in nadaljnji gradnji.« Kakšen odnos je bil takrat med vaščani in ' -zdo? »Vaščani Moravec so v začetku vložili veliko nega dela in denarja. Prav tako so zaposleni dela-' Zvezdi vlagali ogromna sredstva na račun mvesuctp ■ vzdrževanja. Lahko bi dobivali večjo plačo, ven 3 strinjali, da del sredstev vložimo v gradnjo miKi1 $ plic. V začetku gradnje je bilo malo pomoči, ven c bojazni, da bo vode v Moravcih zmanjkalo in da bo'1 rab vlagati kakšna večja sredstva Zato smo morali v * v vse, kar smo delali in gradili, vlagati večinoma las' dstva. Dobili smo očitek, da je Zvezda takrat plačev ■ , Ijo za gradnjo toplic po zelo nizki, zapisano je bilo i*' t »po nesramno nizki« ceni, zato naj bi Zvezda nare01^ ।, poračun. Moram povedati, da Zvezda ni samostoj ločala cene, ampak je to določala komisija, v kaW1 tudi predstavnik krajevne skupnosti in turističo' -štva. Zato so ti očitki na račun Zvezde neupravičen- f I I I P i t S| t P <1 » v Kako so praznovali 40-letnico na OŠ III M. Sobota Pester program Tretja osnovna šola v Murski Soboti praznuje letos 40-letnico delovanja. Ta jubilej so proslavili z različnimi dejavnostmi, pripravili pa so tudi osrednjo proslavo. Najprej so pripravili dneve odprtih vrat za starše. Le-ti so se v zelo velikem številu odzvali vabilu, da bi videli, kako njihovi otroci preživijo en dan v Šoli. Sledila je prireditev z naslovom Korajža velja. Nastopajoči so se resno pripravljali prve tri ure, potem pa je šlo zares. Mlajši učenci so vzeli vse bolj za šalo, med večjimi pa je bilo opaziti pravo tekmovalnost. Vsak razred je navijal za svoje nastopajoče, v zrak so dvigali plakate, vpili... Zmagala je najboljša - Alma. V sredo so povabili športnike, nekdanje učence Šole. Jože Voroš se je predstavil s svojim mo-nociklom in se zapeljal po telovadnici Nato je sledila nogometna tekma. OŠ III so zastopali učenci nogometaši in se niso dali kar tako. Opazili so veliko dobrih potez in videli kar nekaj golov. Izid? Naj bo skriv nost. Na osrednji prireditvi v športni dvorani so nastopali sedanji in nekdanji učenci. Prireditev sta povezovala »njihova« napovedovalca, upokojena zborovodkinja je sklicala svoje nekdanje pevke, vabilu pa so se odzvali skoraj vsi nekdanji učitelji in drugi delavci šole. V slavnostnih govorih so bile izrečene same lepe stvari o šoli. Pa saj je res, da so učenci uspešni tudi pri nadaljnjem šolanju. D. Š„ J. G. „ Na festivalu slovenskega filma nagrajeni trije Pomurci Najboljša glavna ženska vloga Nataše Matjašec Debitant leta Robert Černelč, najboljši skladatelj Drago Na 7. festivalu slovenskega filma, ki se je končal s slovesnostjo v ljubljanskem Cankarjevem domu, velik uspeh filmskih ustvarjalcev iz Pomurja Nagrado vesna za najboljšo žensko vlogo je dobila Nataša Matja-šec, doma iz Murske Sobote, za vlogo režiserjeve žene v najbolj nagrajenem fdmu Ruševine. Žirija je utemeljila podelitev vesne Nataši Matjašec s tem, da se je igralka izognila nevarnosti, da bi »igrala« igralko, njena izjemna čustvena stanja pa so zaživela brez patetike. Zanimivost Natašine vloge je porasla že z dejstvom, da je bil njen soi gralec glasbenik in nekdanji prvi mož legendarne zagrebške skupine Haustor Darko Rundek, ki pa se je tokrat filmsko odlično predstavil, saj je tudi on prejel vesno, in sicer za glavno moško vlogo. Nasploh je film Ruševine režiserja Janeza Burgerja v številčno in kakovostno slabi produkciji daleč odstopal, saj je prejel kar osem nagrad Eno med njimi je dobil tudi skladatelj Drago Ivanuša, sicer doma iz Lendave, čeprav je utemeljitev žirije - milo rečeno - nekoliko ne- lili' Nataša Matjašec - najboljša igralka slovenski skega festivala navadna: »Glasbe v filmu skorajda ni. In tako je tudi prav« Treba pa je dodati, da je glasba Draga Ivanuše takrat, ko se v filmu pojavi, močna in sugestivna. Vesno za debitanta leta je dobil Robert Černelč, sicer doma iz Filo- vec in znan tudi po svoji likovni dejavnosti, za študijski igrani film Črvi. Dodajmo Še, da je Nataša Ma- p p « —---------------mdiP’ tjašec igralka leta 20 y rin^ izboru Stopove žiriji za tradicionalni ,; ur171’,, nagrade Jožeta Babiča" . f C1' , izjemnim dosežkom * dokumentarnem p' l*_l, jid , nalne televizije ter °1*' ■ študentov AGRFT. sodeloval tudi Vlado ■ i vestnik -18. november 2004 KULTURA 11 Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede Večernico letos podelili Slavku Preglu »Čudovito je dobiti nagrado, čudovito je dobiti nagrado od vas, dragi kolegi,« je ob prevzemu večernice, nacionalne nagrade za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, povedal Slavko Pregl, Letos so jo na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev, ki tradicionalno poteka v Murski Soboti, podelili že osmič. V lanskem letu je izšlo 117 slovenskih otroških in mladinskih knjig, strokovno komisijo pa je najbolj prepričala Pregljeva knjiga Srebro iz modre špi-Ije. »To je knjiga, ki je visoko odskočila od drugih knjig, in je knjiga, ki je prebila zenit,« je v imenu komisije povedal Tone Partljič. »Pri tej knjigi ne gre za klišejsko, ampak individualizirano zgodbo, ki bralca vrže iz samoumevnosti in se ne izteče v srečen konec. Zgodba ostane odprta. Otroci v Pregljevi knjigi iščejo materialno zaklad, nehote pa najdejo nekaj, kar jim omogoči skupno duhovno rast,- Na prireditvi v grajski dvorani so zbrani prisluhnili odlomkom iz del petih finalistov za letošnjo večernico, brali so učenci Osnovne Šole I Murska Sobota in si ogledali gledališko predstavo Samorogi so med nami gledališke skupine Beletrina. V glasbenem programu je nastopila glasbena et-noskupina Mlada beltinska banda s pevko Moiro, prireditev pa je vodila Norma Bale. Na dvodnevnem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, ki ga organizira Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc, se je zbralo več kot štirideset pisateljev in pisateljic, ki pišejo za otroke, ter več kot trideset različnih strokovnjakov za mladinsko književnost. Prvi večer so pripravili pod okriljem revije Otrok in knjiga simpozij na temo Struktura junaka v mladinski književnosti. Pisateljice in pisatelji so obiskali osnovne in srednje šole po Pomurju, razstava njihovih del pa je na ogled v knjižnici. Zadnji dan so udeleženci srečanja popotovali Še h Kocbeku, Dajnku in Golarju. V okviru svojega druženja so pripravili in sprejeli še izjavo za javnost. V njej med drugim navajajo: »Izjave in trditve društva Pobuda za Šolo po meri človeka ob izbo- ru knjig za domače branje, bralno značko, tekmovanje za Cankarjevo priznanje in maturitetni esej so nas presenetile. Društvo kritizira izbor in meni, da bi morali starši soodločati pri izboru knjig v šolskih in obšolskih dejavnostih.« Kot primer problematične literature za osnovnošolce so omenili dela Princeska z napako Janje Vidmar, ki je že prejela nagrado za najboljše slovensko mladinsko delo in mednarodno nagrado besede brez meja, in knjigo Cimre Maje Novak, delo Menuet za kitaro Vitomila Zupana pa je neprimerno za maturo. Zahteve društva so označili kot težnje po ponovni rabuizaciji nekaterih tem v leposlovju in po stigmatizaciji nekaterih avtorjev. A. Nana Rituper Rodež Lahko bi bilo boljše * velike nagrade Bienala Zdenko Huzjan. V Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru je na ogled razstava 3. bienala slik malega formata. Ljutomerski Zavod za kulturo si je bienale slik malega formata zastavil kot eno svojih najbolj pomembnih likovnih manifestacij. Razpisanih je bilo pet nagrad: velika nagrada, mala nagrada in tri plakete. Ker smo se člani komisije v sestavi dr. Milček Komelj iz Ljubljane, Nataša Smolič iz Maribora in spodaj podpisani zelo jasno zavedali namena ljutomerskega bienala - narediti tradicionalno in pomembno likovno razstavo z umetniško težo smo podelili veliko in malo nagrado in samo eno plaketo. Večina del, ki so prispela na tokratni Portret - Študentka Eva Celec iz M. Sobote Edina ženska vloga V nagrajenem filmu Roberta Černelča Črvi na Festivalu slovenskega filma v Ljubljani razpis, je bila prav obupno slabih, tako hilim nobenega razloga za pestovanje kakršne koli užaljenosti. Nekatera dela so simpatična in odkritosrčna v svojih namerah, a na žalost po likovnem znanju P[J ‘ 'h| tega, da bi lahko bila vključena na vrhunsko razstavo. Nekatera dela pa so bila ^katastrofe. Verjamem, da takšna dela sicer imajo - predvsem za avtorja - veliko j.' JlnientaJno vrednost, na tako visoko zastavljeni razstavi pa izpadejo komično. Jasno J likalna selekcija povzroči veliko užaljenosti, ravno tako, kot je jasno in žalostno ^^’o, da mnogim ostajajo principi visokega modernizma tuji in neznani. Če pa tJ^jno srečajo s takšnimi deli, je reakcija nanje izjemna antipatija in negodo-|J ^razumljenim umetninam tako nerazumljeni »umetniki« zoperstavijo svoje no ■ i Matično in nezavezujoče videnje sveta na takšen način, da bi se marsikatero znašlo na pokrovčku bonboniere, seveda pod pogojem, da bi bilo bolje g*«- Tako pa si bo večina del našla svoj prostor pod soncem na steni kakšne , ^stilne. Na srečo? Na žalost Ne vem. Po mojem pa je to tudi poglavitni vzrok, I ( ; ljutomerskem bienalu sodeluje premalo prominentnih slovenskih umetnikov, komisija izbrala za razstavo, je najboljše izmed poslanega, to pa hkrati tudi ne po-I. ।',lj Wr prav v vseh primerih za resnično dobra dela. Za slike, ki so bile nagrajene, Hj, mirne duše rečemo, da sodijo med vrhunska likovna dela Veliko nagrado bie-H J' d°bil Zdenko Huzjan, ki nas neprenehoma prepričuje, kako močna in živa je ^slikarskega čopiča. Huzjan na enostaven in lahkoten način podarja svojim podo-Uir.^nje in uročljivo moč. Ljudje na njegovih slikah so nomadi, ki jim je pusta, sao' Potujejo, samo začasen dom, medtem ko svoj pravi dom vedno znova najdejo ^‘s'janju svojega bivanja. Malo nagrado trienala je prejel Zarko Vrezec, ki ga pozna-itc,? Cnega najbolj inovativnih in pomembnih slovenskih likovnih umetnikov. Vre-človeški čas oziroma človeško sedanjost, ujeto med s katero " sPomin. tn med prihodnost, s katero nas vežeta upanje m strah. Na sredino J Polja Vrezec ponavadi vključi narisan ali dejanski vrez, s čimer se poigra s ^Phihikom in na takšen način avtorizira svojo lastno sedanjost. Plaketo je prejel Q ^tunten - čop, ki sodi med najizvirnejše slikarje mlajše generacije in ga bo treba -.1predstaviti tudi na našem koncu. Cop se v zadn’em V? m P’ slikanje insektov, ki za ljudi predstavljajo nadlogo ze od biblic^h časov V V«ndar pa slikar svojih naslikanih insektov ne razume kot nadloge. Pn j I da se mu zdijo precej bolj humani kot ljudje. Njegova mušica v jantarju je . 1 videti kot nevsiljiva in pravkar odkrita dragocenost. Eva Celec je stara 21 let In je Študentka drugega letnika kulturologije na FDV v Ljubljani, Vlogo v filmu slikarja in režiserja Roberta Černelča je dobila, kot je videti na prvi pogled, po naključju, ko jo je nekdanji voditelj gledališke skupine, v kateri je delovala, Vito Vratarič povabil s seboj na avdicijo. Vendar pa je to naključje lahko tudi posledica Evinega poprejšnjega dela in nenehnega zanimanja za gledališče in v otroških letih predvsem za ples. Nastopala je v različnih predstavah na gimnaziji pa v MIKK-u, sodelovala je pri plesni skupini Flota, katere umetniški vodja je Matjaž Farič, in verjetno smo kaj še pozabili. V filmu Črvi, v katerem ima glavno vlogo Ludvik Bagari, sicer pa v glavnem nastopajo naturščiki, in je Robert Černelč dobil zanj vesno v svoji kategoriji, je odigrala vlogo dekleta, ki se odpravi na ljubezenski sestanek, doživi pa posilstvo in smrt Zaradi tega filma se je Evina filmska zgodba nadaljevala v spotu za pesem Vlada Kreslina Nocoj igramo za vas. Pri montaži fdma Črvi (premiera je bila 9. novembra) jo je namreč opazil režiser Franci Slak in povabil k sodelovanju. V »odšteka-nem spotu, kot pravijo, predstavlja nevesto, ki zaman čaka na ženo. Tako se je torej pojavila Eva, nov filmski obraz iz Murske Sobote, po slišanem in videnem pa je domnevati, da bomo še poročali o njej in da njena prva filmska vloga ni samo bežni utrinek B B. L. ^^spektivna razstava Vilka Gerleca —“e n,“" 1 '* 1 Kilimandjaro izleta 1992. T. K.,loto.T. K. Kipi sredi Če smo natančni, moramo priznati, da je naš naslov nekoliko zavajajoč, saj so bili omenjeni kipi razstavljeni nekoliko zunaj Središča na Goričkem, in sicer pri Art Centru. Šlo je namreč za prvo javno razstavo z naslovom Metamorfoze - kipi iz aluminija, ki so jih postavili umetniki Bojana, Ljuli Borštnik, Nuša, Vita Žgur in Žiga iz Slovenije ter Miklos Boros iz Madžarske, ki so delali pod mentorstvom kiparja Tomaža Kolariča, na ogled na prostem. Poleg tega so v Art Centru zavrteli še projekcijo fotografij in dokumentarca, projekcijo dokumentarcev Produkcija Art Center, na ogled pa je bil še projekt Žvrgoli 2004 oziroma razstava Cym (iz Nizozemske), umetnice v rezidenci, ki je prikazovala projekt virtualne igre in odnos med resničnim in navideznim ter prehajanje drugega v drugega. Kipi s festivala Metamorfoze so bili izdelani v livarni v Art Centru v obdobju štirih mesecev, saj je šlo v bistvu za ve- Središča liko količino. Dokumentarni film o Goričkem se je delal tri tedne, bilo je šest udeležencev na čelu z mentorjem režiserjem Bogdanom Novljetom iz Ljubljane. Posnel se je dokumentarec, katerega krajša verzija traja dvajset, daljša pa trideset minut, v Art Centru pa upajo, da bo dokumentarec zanimiv tudi za nacionalno televizijo. Še letos bodo v An Centru - Zavodu za kulturo, umetnost in razvoj poskušali izvesti nekaj delavnic, kot na primer delavnico oblikovanja na računalnikih in delavnico za mlade kustose, slednja je pod okriljem Sorosevega centra za sodobne umetnosti, ter teden kiparstva v snegu (če bo sneg seveda, op. p.). Zainteresirani se lahko prijavijo ob pomoči spletne strani www.artcenter-slove-nia.org ali pa pokličejo telefonsko Številko (02) 544 91 08. T. K. Še eden od razstavljenih kipov pri Art Centru. Foto: T. K. Silovitost bakovske godbe V soboški kinodvorani je izvedla svoj tradicionalni koncert Prekmurska godba Bakovci pod vodstvom dirigenta prof. Željka Ritlopa. Občinstvo, ki je skoraj do konca napolnilo dvorano, je slišalo silovit in samozavesten Martinov koncert - kakor se je tokrat imenoval - bakovske godbe, ki je dobila na zadnjem državnem tekmovanju slovenskih pihalnih godb četrte težavnostne stopnje zlato priznanje in se tako uvrstila v tretjo težavnostno stopnjo. V Murski Soboti je bil prvi del koncerta sestavljen iz skladb Združeni avtorja Vinka Štrucla, Budapest Impessions Rolanda Kernena, Air Bacha in Hautvasta ter Let’s Do The Jive Gunterja Norisa s solističnim vložkom Željka Marušiča na saksofonu. Nato je Društvo Slavček iz Beltinec prikazalo tradicionalni krst mošta, v drugem delu pa je 42 mladih godbenikov najprej izvedlo tri skladbe skupaj z mešanim zborom Štefana Kovača, in sicer Time To Say Goodbye Francesca Sartorija (aranžma: John Glenesk Mortimer), The Conquest Of Paradise Vangelisa (aranžma: John Glenesk Mortimer) in Bohemian Rhapsody skupine The Queen (solist Demien Šarkezi na kitari). Sledile so skladbe Rock And Go Manfreda Schneiderja, Magyaren Polka Roberta Allmenda, Walzergrube aus Oberkrain Vilija in Slavka Avsenika (aranžma: Siegfried Rundel, solist Tadej Žižek na harmoniki) ter Radetzky Marsch Johana Straussa očeta (aranžma: Ehmig). T. K., foto: T. K. 12 INTERVJU 18. november 2004- /buh Dr. Majda Bagar - Povše razkriva bogastvo Naravne mineralne vode, hvala bogu da jih imamo Doktorska disertacija Majde Bagar - Povše Biološka učinkovitost jodida iz naravne mineralne vode pri zdravih prostovoljcih je nov biserv odkrivanju naravnih danosti pokrajine ob Muri ’’T> r h r Ponujen je ljudem, da ga dodajo nizu naravnih bogastev, ki jih tu obdajajo. Spoznanja, ki so jih znanstveno verificirali v raziskovalnem oddelku Radenske, torej niso in ne morejo biti last nekoga, ampak jih dajejo v služenje človeku. V pričakovanju, da jih bo varoval, spoštoval in cenil, ne da bi jih kdaj zamenjal za cenene in ponarejene bisere. Če mi rečete voda, jaz najprej vidim tri srca - Ko vam kdo reče voda, na kakšno vodo najprej pomislite? Mislim, da sem tu profesionalno spremenjena. Če mi rečete voda, jaz najprej vidim tri srca, saj v bistvu že petindvajset let delam z vodo in proizvodi ob vodi. Ko pa to odmislim, imam pred seboj zdravo pitno vodo. Veliko razmišljam o tem, kaj se bo zaradi okolja, ki nas obdaja, zgodilo s podtalnico Ob tem pa sem precej skeptična, previdna, pa tudi žalostna. • Kaj vas najbolj žalosti? Je to brezbrižen odnos ljudi do vode v smislu potratnosti in onesnaževanja, prepočasno spreminjanje odnosa do vode? Glede ravnanja z vodo ljudje prepočasi sprejemamo napotke. V zavest nam še pride, ne pa tudi v dejanja. Koraki so prepočasni, tega pa se bojim, saj je popravljati potem zelo težko. To vodi do uvajanja novih tehnologij, novih postopkov, novih načinov, vendar pa so potem stvari, ki so pozitivne v eno smer, negativne v drugo. - Od kod ta vaš strah? Poglejte Jadransko morje, kako je onesnaženo ob izlivih rek, potem celo Sredozemsko morje, ali če poslušate ljudi, ki plujejo preko Atlantika, ki pravijo, da po njem pljujejo vsemogoči odpadki. Voda namreč postaja problem sveta. Ne vem tudi, kam nas peljejo gore odpadkov. Smo v nekem začaranem krogu, ki pa bi se ga morali lotiti z druge strani. Morda bi se nekaj dalo narediti tudi pri potrošnikih, saj vendar kupujemo z očmi. Moda bi jih lahko naučili, da ni potrebno, da je neka stvar v petih Škatlicah, pa če pogledate samo kozmetiko. Veliko bi se dalo narediti še pri proizvajalcih in njihovi izbiri primernih materialov za recikliranje, res pa je, da je to potem spet dražje, Destilirana voda ni dobra za organizem -Ali ponudba najrazličnejših pijač naravni mineralni vodi izbija atribut zdra- Bojim se delno komercialnih pristopov vrednotenja vod - 5 čedalje večjim onesnaženjem in pomanjkanjem zdrave vode postaja voda del potrošniškega sveta. Voda postaja strateška surovina, v kateri mnogi vidijo priložnost za zaslužek. Ljudje vedno bolj verjamejo vodam v steklenici kot iz vodovodnega omrežja. In teh vod bo vedno več. Problem pa je v tem, da ljudje ne poznajo razlik med namiznimi, izvirskimi in naravnimi mineralnimi vodami. Pojavljajo se tudi vedno nove zasebne inštitucije, katerih strokovnjaki zagovarjajo svojo pot raziskovanja teh vod. Lani in letos se je pojavil problem genotoksičnosti vode, z njim pa so nastopili ljudje, ki nimajo dovolj dobro opremljenih laboratorijev ali pa iščejo priložnost v smeri, ki pa za te tipe vod ni zmeraj znanstveno verificirana. Ti strokovnjaki so uporabljali metodo, to je čebulni test, ki jo poznajo v tujini in je priporočljiva samo za hitro kontrolo odpadnih vod. Omenjena meto- Danes se veliko govori tudi o tem, da moramo piti čim bolj destilirano in »razredčeno« vodo s čim manj esencialnimi mineralnimi snovmi. Vendar to ni dobro. Prav s to disertacijo smo prišli v prostor, kjer smo dokazali, da so nam mikrominerali še kako potrebni, in hvala bogu, če jih lahko dobimo z naravnimi mineralnimi vodami. da ni primerna za testiranje pitnih, izvirskih in naravnih mineralnih vod in jih zato ni mogoče razvrščati in vrednotiti po tej metodi. Za te vrste vod se uporabljajo testi na sesalskih celicah. Ljudje pa, ko slišijo besedo genotoksiČhost, že rečejo, op, s tem pa je nekaj narobe. Interpretacija rezultatov torej ni prava in s tem se sedaj mi borimo. Prej ste me vprašali, česa se bojimo. Tudi teh delno komercialnih pristopov, v katerih nekateri vidijo priložnost zase. vilnosti, ki so ji ga priznavali že nekoč? Jaz bi začela na drugi strani. Atributa zdravilnosti pravilnik ne uporablja več in se jih v tem smislu tudi ne sme reklamirati. Mi, ki delamo z naravnimi mineralnimi vodami, pa vemo za njihove pozitivne lastnosti, vsebnost mikromineralov, vemo, da so čiste in zaščitene pred onesnaženjem, in vse to želimo dopovedati tudi potrošniku. Vendar pa je potem pri njem dostikrat odločilna cena. - Pse to tudi na osnovi raziskav, kot je slednja glede biološke učinkovitosti jodi- Raziskava nam je dala tudi druge pomembne ugotovitve, najpomembnejša pa je gotovo ta, da so ljudje dehidrirani, torej da telo čuti pomanjkanje vode. da iz naravne mineralne vode Sicheldorfer, Jožefov vrelec. To je seveda le drobec v raziskovanju, s katerim se v Radenski ukvarjamo že vrsto let. Že zgodovina Radenske govori o strokovnem pristopu in prvih analizah gospoda Romana Henna, mi v Radenski pa smo mu sledili Bila so obdobja, ko je bilo to delo manj intenzivno, ampak od devetdesetega leta raziskujemo sistematično. Mi ostajamo pri tem, da poskušamo pri vseh naših mi- primerno, saj Slovenija še zme- neralnih vodah strokovno potrditi lastnosti, ki so se pokazale skozi leta Raziskujemo pa tudi zato, da ovržemo nekatera podtikanja in nestrokovne razlage, s katerimi poskušajo spodbijati nekatera vedenja. Voda, ki jo imamo, je fenomen - Po ugotovitvah v raziskavi o biološki učinkovitosti jodida Iz naravne mineralne vode Jožefof vrelec priporočate dva decilitra te vode na dan. Zakaj ravno toliko in kaj dobrega s tem naredimo za svoje telo? To, kar imamo, tako bogata mineralna voda je fenomen. Voda iz Jožefovega vrelca namreč vsebuje desetkrat več jodida kot na primer iz Petanjskega vrelca. Le redko kje je narava na tako majhni razdalji tako radodarna kot ravno na tem območju in nam omogoča tako pestrost. Kaj torej imamo? Danes živi na svetu še vedno milijarda in pol ljudi na območjih, kjer je pomanjkanje joda, to pa povzroča razna obo- ■I h Majda Bagar Povše, doktorica znanosti, seje leta 1990 na Ministrstvu za znanost vpisa13 med raziskovalce, leto pozneje pa pri Radenski prevzela vodenje raziskovalne enote. se ježe od vsega začetka ukvaijala s proučevanjem naravnih zdravilnih dejavnikov, nara vne mineralne vode za pitje, mineralne vode s plinom CO2 za individualne kopeli, termo mineralne vode za kopanje, peloida in klime na človekov organizem. Izsledke je obja^ v številnih strokovnih člankih tako doma kot v tujini, aktivno pa sodeluje tudi v številni raziskovalnih nalogah in projektih domačih in tujih inštitucij. lenja, povezana s ščitnico, mi pa smo v raziskavi hoteli ugotoviti, kako jodid v naravni mineralni vodi vpliva na človekov organizem in kolikšna je tista količina, ki zadošča organizmu za dnevno porabo jodida. In to je dva decilitra. Če je popijete več, se bo ta pač izločil z urinom. Dokaz, da telo potrebuje mikro-mlnerale, je tu - F raziskavo ste vključili zdrave prostovoljce, pa vendar, komu bi zaradi pozitivnih učinkov na organizem priporočali pitje te vode? Na splošno zelo težko rečemo, saj je obolenj ščitnic zelo veliko in zaradi tega glede na bolezen posamezniku to lahko svetuje le zdravnik Za zdrave ljudi pa je pitje te vode vsekakor raj spada v območje z endemsko golšavostjo. Zaradi tega je bil lani sprejet nov pravilnik, s katerim se povečuje jodiranje soli. Toda po drugi strani priporočamo manj soljeno hrano Zato je pitje vode, ki je obogatena z jodidom, nova možnost, ne da bi svoje telo obremenjevali s soljo. Če se spet navežemo na mineralne vode. Naša ugotovitev je res fenomen in velik prispevek k znanosti, saj smo s tem, ko smo raziskovali tudi hormon hipofi-ze, naredili korak naprej od zgolj preverjanja Ščitničnih hormonov. In kaj smo ugotovili? Ko vi pijete mineralno vodo Jožefov vrelec, jodid, ki pride v organi Vrsto let smo se ukvarjali tudi z mineralnimi vodami, ki se uporabljajo v druge namene, na primer za kopanje. Strokovno smo proučevali vpliv kombinacije naravnih mineralnih vod, termo-mineralnih vod s plinom C02 na človekov organizem. S svojimi raziskavami smo Zdravilišče Radenci potrdili kot zdravilišče s petimi biseri, saj ima pet naravnih dejavnikov, česar nima nobeno slovensko pa tudi ne evropsko zdravilišče. zem, da impulz hipofizi in ta začne proizvajati hormon tirostro-pin (TSH), ta hormon pa da informacijo Ščitnici, da mora proizvajati trijodotironin (T3) in ti-roksin (T4). Jodid torej pride v telo, encimi pa ga potem prenašajo iz krvi skozi stene celic v ščitnico, kjer se proizvajajo ščit-nični hormoni. Če ni encima, ki vsebuje selen, potem se ta pro ces ne sproži ter TJ in T4 ostaneta na enakem nivoju, čeprav je dobila ščitnica informacijo, da mora proizvajati več ščitničnih hormonov. To dokazuje, kako zelo pomembni so tudi drugi mikrominerali, s čimer tudi lahko zavračamo priporočila o pitju destilirane, »prazne« vode. V organizem je treba vnašati selen, železo, litij, cink, baker in še in še, vse to pa seveda lahko najdemo v mineralu ih vodah. Priložnost vodi da živi • Kakšen pomen ste torej dali z raziska vo mineralni vodiJožefov vrelec? Najprej tega, da jo sploh lahko promoviramo.in ji tako damo priložnost, da živi, ljudem pa, ki jim primanjkuje joda, pa povemo, da jo lahko pijejo, ne da bi pri tem prišlo do spiranja organizma. Raziskava nam je dala tudi druge pomembne ugotovitve, najpomembnejša pa je gotovo ta, da so ljudje dehidrirani, torej da telo čuti pomanjkanje vode. Pri prostovoljcih, ki smo jih vključili v raziskavo, namreč nismo spremljali le ščitničnih hormonov, am pak celotno krvno sliko- 8 vili smo, da se je krvna sW minjala v pozitivno smer * , pitja tako raziskovane ko merjalne vode. Večkrat # ko slišimo, da plin ' ; , ber, mi pa smo ugotovili. . vnosom hidrogenkarbona iona, ki je prisoten v H®® . fJ vodi, acidobazni status spremenil. Vse to pa so 1rl ... ki so dali tej mineralni vo dnost, jo podkrepil1 in J posebno mesto. Ko smo zahajali v srž p ma, so se nam odpira11 nova vrata, še prej pa $®J ^ji da morali imeti dobro s,h o preiskovancih, da sm° lahko rekli, da so zdravi kava je bila zato dolg°tr sfuC tudi ne poceni, vanjo P^ vložili veliko truda. In kr ga je, da smo prišli do te» tatov, s katerimi bomo znanili javnost. -Raziskovanje 11 neralne vode za pW edino področje, ki ■ lotevali v razif^^ oddelku Radenske- ..i . Res je. Vrsto let sm° jali tudi z mineralnimi vo se uporabljajo v dn। j na primer za kopanje-smo proučevali vpliy" ... cije naravnih miner®j * pli®? termo-mineralnih vo CO2 na človekov svojimi raziskavami \('jjr;'' lišče Radenci potrdili 1 lišče s petimi biseri, naravnih dejavnikov,11 • nobeno slovensko p1 fl,j sko zdravilišče. Na e® imamo naravno minC za pitje, ki je priznan1 * ni zdravilni faktor, r", talno vodo s plinom11 ^jet® vidualne kopeli, ted11^ jj n no vodo za kopanje, pe . j f' mo. In vse to dobnimi raziskavami, za jodid. O raziskovanj ul' vnih zdravilnih hovem vplivu na člov' ^-1’ nizem je bilo opravil . delo, največje v Slove <0 I; * ll »I it 't 1 HSTNIK -18. november 2004 KMETIJSTVO 13 Gornja Radgona letos vzgojili več kot 10.000 sadik trte Prvi merjasci iz zasebnega vzrejnega središča s testno postajo Dovolj za potrebe pomurske prašičereje V vzrejnem središču pri Horvatovih v Skakovcih so prejšnji teden zasebnim rejcem prodali prve tri plemenske merjasce /Eniški družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone, gospodarijo s 301 ha vinogradov, uporabljajo za obno-(jv'nogradov le doma vzgojene trsne sadike. V družbi ugotavljajo, da (rta, ki je vzgojena v domačem lu najbolje uspeva. V ta namen v tukajšnji družbi že । "'J 1938. leta vzgajajo trsne cepljenke in nato iz njih vz-J1° trsne sadike. V ta namen imajo lastne matične nasa-pa pripravljajo iz najbolj rodnih vinskih trt. pomladi so v Radgonskih goricah na zemljišču ob ceste in železnice v Gornji Radgoni posadili 120.000 tr-^Pljenk. Šlo je za 22 različnih vrst, med njim je bilo 6.000 w. ^dgonske ranine. ""ll‘ Ponedeljek (15. novembra) je okrog 60 delavcev Rad-goric pospravilo trsne sadike. Vzgoja le-teh je letos zaradi uiitc,. USpeiai saj so jih »pridelali« več kot 50.000. Vzgoja • e doka j odvisna od vremena; daleč najslabša v zadnjem ob-k bila v letu 1985, ko so iz 150.000 trsnih cepljenk vzgojili '°0,1 trsnih sadik. 01°”* vzgojenih trsnih sadik bodo v Radgonskih gori-tabili za obnovo vinogradov. Besedilo In foto: Franci Klemenčič Pomurje postaja vedno bolj prašičerejsko območje, po besedah dr. Milene Kovač, profesorice na ljubljanski biotehniški fakulteti, pa so na tem območju še možnosti za razvoj te dejavnosti. Strokovna služba za prašičerejo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Soboto se že 15 let ukvarja s strokovnim in selekcijskim delom na pomurskih vzrejnih središčih, ki oskrbujejo rejce z brejimi in nebrejimi plemenskimi mladicami, skrbi pa tudi za proizvodnjo in prodajo merjaš-Čevega semena iz osemenjevalnega centra v Bakovcih. Središčem za vzrejo plemen foškem sejmu v Munchnu ^'slovenska vina “išeči Steyerjev l^minec iz Radgone Ko i,jCc minulega tedna se je na tradicionalnem 20. med-"111 v^nskem sejmu Forum vino v Munchnu pred-kot 350 vinskih hiš iz Evrope in drugih celin. Satl)n<‘ni razstavnein prostoru vinoteke »Buteljka«, ki 'rij ® Prodaja na nemškem tržišču samo slovenska predstavilo tudi pet uglednih slovenskih vi- * kiz Kopra je navduševal z refoškom in malvazijo, zna-4/ 1 hiša Dušana Kristančiča iz Medane je navduševala % 'Uct s sivim pinotom in cuveejema pavo rdeče in pavo •1(' /^Pavške doline se je predstavil vinogradnik Batič z ro-^sta s ^riotom in chardonnayem. Vinorodno deželo PodraW kopala in predstavljala Vinag iz Maribora s penino tz ^e. ‘1 rižlinga in lisičkinim vinom, Hiša dišečega traminca ' Plitvice pri Gornji Radgoni pa je v Munchnu predstavi - navduševala pa je tudi z dišečo penino in Steyer e5em O. B. V vzrejnem središču za plemenske merjasce na kmetiji Janka Horvata v Skakovcih so prejšnji teden prodali zasebnim prašičerejcem prve tri plemenske merjasce. Buteljka Elisabeth Daxer - Blatnik, Mitska vina. >n\inar Danilo Steyer iz Plitvice pn Gornji Rad# 7 H skih mladic se je letos pridružilo še vzrejno središče plemenskih merjascev, prejšnji teden pa so opravili tudi prvo prodajo le-teh. Dogovori o vzpostavitvi vzrejnega središča za merjasce v zasebni prašičereji so potekali že nekaj časa, ob upoštevanju vseh ve*terinarsko-sanitarnih in tehnoloških kriterijev pa so za to izbrali kmetijo Janka Horvata iz Skakovec. Strokovna služba zavoda je pripravila v sodelovanju s katedro za etologijo, biometrijo in selekcijo pri ljubljanski Biotehniški fakulteti vse potrebno za uhlevitev čistopasemskih živali, po temeljiti strokovni presoji pa so se odločili za testiranje merjascev hibrid 54, ki jih odlikujejo odlična rastnost, mesnatost, odpornost in kakovost mesa. Pomurski rejci imajo s temi merjasci dobre izkušnje, saj dosegajo z njimi dobre klavne in ekonomske rezultate. Po ocenah je na pomurskih prašičerejskih kmetijah okoli 400 plemenskih merjascev, večina pa je križancev hibrida 54. Vzpostavitev vzrejnega središča in prodaja prvih plemenskih merjascev sta pomembna dogodka, saj se je zanimanje za tovrstno vzrejo na velikih farmah iz objektivnih razlogov zmanjšalo, to pa bodo nadomestili z vzrejo na zasebnih farmah. Vzrejno središče s testno postajo pri Horvatovih v Skakovcih je prvo te vrste v Sloveniji, podobno rejo pa ustanavljajo tudi na ptujskem območju. Zmogljivost vzrejnega središča pri Horvatovih bo takšna, da bo lahko zagotovila zadostno oskrbo rejcev in osemenjevalnih’sre-dišč. Kot pravi dr. Milena Kovač, na velikih prašičerejskih farmah v celoti umetno osemenjujejo, medtem ko je v zasebnih rejah še veliko naravnega pripusta, v teh rejah pa je še okoli tisoč ple menskih merjascev. Njihovo število je težko oceniti, saj so plemenski merjasci tako v rejah s tremi ali tridesetimi plemenskimi svinjami. Je pa težnja, da bi prešli tudi v zasebnih rejah pretežno na umetno osemenjevanje, saj se rejci za to lahko usposobijo in sami opravljajo osemenitev. Brez merjascev pa kljub vsemu ne bo šlo, saj je njihova prisotnost v čredah potrebna tudi iz drugih razlogov, razlaga dr. Kovačeva. Prisotnost merjasca namreč vzpodbuja spolni nagon in bukanje. pri tem pa kakovost merjasca ni odločilna. S plemenskimi merjasci, ki jih bodo vzredili pri Horvatovih, bodo zadovoljili potrebe pomurske prašičereje in rejskih središč, pravi Karel Guček, strokovni sodelavec za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, z merjasci iz teh središč pa se bodo lahko oskrbovali tudi osemenjevalni centri, saj je kakovost tu vzrejenega plemenskega materiala zagotovljena. S testiranjem namreč skušajo poiskati najboljše proizvodne lastnosti ob določenih pogojih reje, uporabljajo pa tudi novo tehnologijo vzreje, ki poteka v skupinskih boksih in Prof. dr. Milena Kovač: »Z ustanavljanjem zasebnih vzrejnih središč s testno postajo za plemenske merjasce želimo nadomestiti izpad na velikih farmah, kjer so tovrstno vzrejo tudi iz objektivnih razlogov opustili.« omogoča živalim komfortno gibanje. Vse podatke testov sproti pošiljajo na katedro za etologijo, biometrijo in selekcijo ter prašičerejo Biotehniške fakultete, kjer podatke obdelajo in živalim izračunajo plemensko vrednost, s tem pa je kakovost merjascev iz takšnih vzrejnih središč še dodatno zagotovljena. Ludvik Kovač TRAKTOR FARMER Cena: 5.413.333 sit ♦ DDV model F-10544 C 2 10S KM-40 km/h Cena: 6.625.000 sit« ddv Servis in nadomestni deli zagotovljeni. Izjemno ugoden način plačila: do 5 let na položnice! INTERCESSIO, d. o. o. tel: 03 425 76 81 Teakter je debil ar»br»« ■nedelje M* kmetijskem •ejma v Oesmji Kadvemi. Cene v kmetijskih trgovinah Mercator - Agrooprema, Industrijska ul., Murska Sobota Artikel MK V SIT/kom. trosilec mineralnega gnojila, 300 kg, INO 55.262,60 trosilec mineralnega gnojila, 400 kg 56.6964» trosilec mineralnega gnojila, 500 kg 53.13120 mulčar tfc 130 kladivar INO 464.55130 mlin hs 32 n, bori sežana 197.269,00 parafinsko olje, 11 460,00 parafinsko olje, 0,51 167,00 vosek kletarski, 250 g 679,00 žveplasta kislina, 51 1.007,00 bentonit special, 1 kg 1.304,00 bentonit special, 200g 681,00 kristalna soda, 1 kg ____________299,00 pipa za sol, lesena-sliva 1.391,00 pipa za sod št.4 z gumo 1.444,00 žvep i eni zakad, 0,3 kg ptujski 466,00 žveplalnlk, mati 549,00 vrelna veha 120 709 00 vrelna veha 80 619,00 guma za inoxsod, 120-1801 1.029,00 guma za inox sod, 200-2501 1.102,00 guma za Inox sod, 300-4001 941,00 guma za inox sod, 800-10001 1.477,00 črpalka za vino 25 rover 20.800,00 črpalka za vino 20 rover 12.900,00 brzopanlnik !nox ,601, Agrarne* 39.606,00 brzopa ri inik lnox ,80l 47.297,00 brzoparilnlklnox,100l 45.7414X) brroparifnikinox,120 I 52.749,00 kotel za žgan jeku ho, 801 107.770,00 avto prikolica, 600 kg 119.000,00 kad za zelje, 1001 2.965,10 kad za age, 501 1.415,00 kad za zelje, 701 1 956,00 stekleni baloni: 5 litrov........................ 831,00 10 litrov 1.540,00 15 litrov 2.032,00 20 Htrov 2.510,00 25 litrov 2.848,00 34 litrov 3.618,00 motoma žaga stihi ms 290 120.346,00 motorna žaga stihi ms250 135,000,00 olje za motorne žage lancol, 11 715,00 olje sdhI za pripravo mešanice, 100 ml 354,00 veriga za motorno žago oregon. 33 zob 3.946,00 veriga za motorno žago oregon, 34 zob 3.946,00 pvc kad 350 i, ital ija nska 5.898,10 pvc kad 5001, italijanska 8.2 72,90 posodazavinomor 1001 zottei 16.900JM) 15Olzottel 21.110,00 3OQIzottel 39.402,00 kad pvc 10001............ 19.5084)0 todpvc7501 11.212,00 kad pvc 2201 4.513,00 kad pvc 1301 3.345,00 kad pvc ovalna, 851 2.611,00 samokolnica za kmetijstvo 801, montlma JL728,00 kolo samokolnice 2.751,00 sekira, nasajena 1,60 kg 4.379,00 ročaj za sekiro, lesen, 80 cm 486.00 ročaj za sekiro, lesen, 90 cm 517,00 ročaj za sekiro, lesen, 60 cm _ 311,00 železne vile za gnoj, brez ročaja 2.685,00 železne vile, 5 rogov, brez ročaja 3.877,00 železne grablje, nasajene 1.333,00 grablje za listje 1.393,00 lopata za sneg, nasajena, alu. 2.499,00 motoma žaga Husquama 55 23 KW_________________ 116.900,00 Akumulatorji kesna: 135AH ..26.759,40 63 Ah 11.214,30 100 Ah 17.399,90 97 Ah 15.151,00 55Ah 10.332,30 mesoreznice: ročna št 32 12.305,60 ročna št 12 6.102,00 ročna št. 22 10039,80 kolo samokolnice 5.145JJ0 črpalka za beljenje 14.182,00 škarje Felc« 6 8.747,60 škarje, L0we 11 7.360,50 detergenti za molzno opremo: Calgonlt S, spec. Prah, 2,5 3.957,00 calgonlt S, tekoči, 51________ 4.278,70 calgonlt D, tekoči, 5I 5.686,00 calgonlt 0, prah, 5 kg 5.294,00 calgonlt D, prah, 10 kg 9.478,00 calgonlt koncentrat 1:10,11 1.947,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 18. november 2004 - VESDilK Na martinovanje z napakami Nekaj dni pred martinovanjem je bilo v Lendavi videti tudi vabila za martinovanje na Madžarskem (v restavraciji Go-sztola Gyonye blizu Lentijaj. Bila so v slovenskem in madžarskem jeziku, bo tu vse lepo in prav. Kdor pa je nekoliko podrobneje pogledal besedilo v slovenščini, je lahko našel vse polno napak. Popačena slovenščina pa gotovo ni primerna za tako vabilo! Besedilo in fotografija: J. Ž. V občini Sv. Jurij ob Ščavnici so se spomnili 130-letnice reje kasačev Tudi Bolehnečici center rejcev konj Občina Sv. Jurij ob Ščavnici in Kasaški klub Ljutomer sta pripravila v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj v večnamenskem prostoru župnišča pri Sv. Juriju ob Ščavnici razstavo 130 let reje kasačev in kasaških dirk v Ljutomeru. Prlekija in Ljutomer z okolico sta namreč zibelka reje kasaških konj in prirejanja kasaških dirk. Ob visokem jubileju - 130-letmci - so se namreč spomnili prvih kasaških dirk, ki so bile 12. septembra 1874. leta na cesti od Križevec pri Ljutomeru do Ljutomera. Domači župan Anton Slana je povedal, da je občina Sv. Jurij ob Ščavnici že dolgo povezana z razvojem kasaškega športa v Prlekiji Že pred sto tridesetimi led je v Botehnečicih deloval rejec kasaških konj Franc Štuhec med prvo in drugo svetovno vojno pa v isti vasi tudi Josip Slana. Še več, tudi letošnji zmagovalec slovenskega kasaškega derbija Jože Hojs prihaja iz Bolehnečic, ta naslov pa je osvojil s kobilo, ki je last Branka Slane. Otvoritvi razstave sta prisostvovala tudi dr Lojze Slavic in predsednik Kasaškega kluba Ljutomer mag. Janko Slavič. Slednji je poudaril, da razstava kaže veliko ljubezen do konjeniškega športa, ki ga gojijo v občini Sv. Jurij ob Ščavnici Avtorici razstave sta Marija Masten in Nada Jurkovič, ki sta zbrali tudi vse potrebno zgodovinsko gradivo. T. K. Zaradi obilice moče je letos bela rega debela kot malokdaj, risom zijam Marjeta in Anton Klemenčič iz Črešnjevec p n Gomj Radgoni. Na nji n. kjer sta pred tem pospravila pšenico, sta v začetku avgusta posejala seme pred k ra tkim pa se nista mogla načuditi, Kako debela repa je /rada Nekatere’ehD le celoveč kot 3 kilograme. Predelu so jima priskočili na pomoč sorodnih ir sosedje. Letošnji pridelek repe bosta Klemenčiče/a namenila prvi r.ern za hrano prašičev, goveje živine in zajcev. Nekaj malega je bosta porabila sama ir seveda jena voljo tudi za prehrano»po močni kom» pri »pipanju- I k Simboli Lendave »čez hlode« Grad, cerkev sv. Katarine in nov kulturni dom so prav gotovo naj pomembnejši simboli mesta Lendava. Tedni smo jih »ujeli" v objektiv iz neko liko neobičajne perspektive - č& hlode na dvorišču lendavske žage F Bo Boreča Kraj, kjer je zmeraj sonce BoreČa je majhna vas sredi Goričkega. Do vasi vodi več poti, in sicer skozi Kuzmo in mimo križišča »Križarka- ali pa skozi Petrovče, Šulince in Ženavlje. Lahko pa tudi že v Mačkovcih zavijete proti Vi-doncem in naprej v Borečo. Franc Kozar, 1.1 vaški predsednik je opisal življenje v Boreči V 36 gospodinjstvih živi 9’ ljudi. Vas spada v krajevno skupnost Šulinci in petrovsko obči- Borečani so zelo ponosni na svoje gasilce. V bistvi je vsakBorečan tudi gasilec, seje pošam Franc, vec letso oonavijali gasilski dom naslednje leto pa bodo praznovali 50 letnica gasilstva v vasi. Poleg doma pa stoji tale »umetnina«, ki je na fotografiji. V Kristancih ohranjajo bogato vaško dediščino »Zegnanje« ob 100-letnici Ena od poti od Banovec do Ljutomera vodi tudi čez lepo prleško vasico Kristanci. V njej je dvaindvajset hiš, v ka terih živi osemdeset prebivalcev. Večina domačij sc ukvarja s kmetijstvom, vendar sta pri vsaki hiši vsaj en ali dva družinska člana zaposlena tudi zunaj kmetij stva. Bhzu kraja poteka železniška proga po kateri sc prevaža pre dvsem šolajoča sc mladina proti Murski Soboti Ljutomeru Ptuju, Mariboru in še kam Železniška proga je tudi mejnik z vasjo Gr lava druga sosednja vas pa so Sahnci s katerima imajo skupno krajevno skupnost Prostovoljno gasilsko društvo z gasilskim domom pa si delijo z vasjo Šalinci S skupnimi močmi vaščanov vseli treh vasi so kmalu po drugi svetovni vojni zgradili vaški dom katerega lastnica je Kmetijska zadruga Križevci. Danes si vaščani prizadevajo, da bi ta dom dobili nazaj v svojo last. Dom uporabljajo za razne vaške prireditve, obdaja pa ga tudi športno igrišče. Skozi Kristance teče tudi potok Sirotka. Potok je dobil ime Ob naročilu kurilnega olja vam bomo brezplačno pregledali in očistili vaš oljni gorilnik. OMV ISTRABENZ eg; © 0802332J no. Prav s slednjo so končali zadnji večji projekt v vasi. »Uredili smo jarke ob cestah, naredili več betonskih prepustov, zal pa imamo v vasi slabo finančno stanje Prav zato smo vse to lahko naredili le s pomočjo občine, predvsem župana, saj je priskrbel javne delavce, ki so omenjena dela postorili, in tudi gradbeno mehanizacijo," je in vesticijo pojasnil Franc Kozar in spomnil da so dobili večino de- po svoji umirjenosti, zaradi česar se je zgoraj naredila plast, ki spominja na prleško sirotko. V grbu vasice Grlava je vrč z luknjicami - sirotka Vanj nalita osvežilna pijača - »sirotka-, domači sok ali vino - nikakor niso hoteli teči v grlo, ampak po bradi in trebuhu. Prisoten je bil na Če pridete v Kristance, vas najprej » pozdravi* tafe tabla. Obnovljena kapela v Kristancih Zanesljiva toplota. tl I narja iz samoprispevka, ki poteče konec leta 2005. Potem ga' nameravajo spet uvesti, saj jih čaka še ena naloga. To je asfalt na 1,3 km dolgem odseku ceste, vse druge vaške ceste so namreč asfaltirane. Potreben denar pa želijo dobiti še s finančno pomočjo krajanov. Tu pa bi se lahko zapletlo, saj sta v vasi le dva večja kmeta, manj kot deset ljudi je zaposlenih, petina pa jih je starejša od 70 let. vsaki vaški poroki in raznih vaških prireditvah, tden od teh vr čev je še danes shranjen pri Vik torju Polaniču. Kot. glavna vaška znamenitost Kristance se sredi vasi razkazuje kapela, posvečena Mariji. Že dve leti imajo urejeno električno zvonjenje in trikrat vsak dan se Franc Kozar, predstavnik vasi. "M mo se pohvaliti. Vsaj nekaj, i :-leži v celoti na prisojni strani, meni, da če je zjutraj sonce,F r‘ dan sonce. Kraj, kjerje zmeraj so®4 hi torej lahko dejali Starost vaščanov je tudi " ’ ki najbolj skrbi Franca, saji^ ljudi od 97, kolikor jih ž®1’' vasi, starejših od 70 let. " ne vračajo oz. jih sploh m1 F je najbrž problem vseh g011 ’ vasi, hitro in realno sklene »P’ blematiko« starosti. V vasi deluje le gasilsko štvo. Ustanovljeno je bil®I L 1955, vanj pa je vključenaK večina vas'čanov. Gasilcih kombinirano orodno vozilo-1 5000-litrsko cisterno, žj11' leta so obnovili garaži za*0®1' obnovljen pa je bi) tudi vi^ gasilski dom. Za to so p<>^ več let. Franc pravi, da K tako počasi zaradi po nian^ denarja in da obnove neni ■ gii brez pomoči krajanov in P10 stovoljnega dela. Le-ti se v<* pozimi zberejo v dvorani kjer se družijo, si najbrž p" •' kaj zanimivega, vržejo pa M tudi kakšno partijo miznega tenisa. . Andrej I 1 »( daleč naokrog sliši njihov zvon Kapela je letos čo' svojih 100 ki, zato SOJ"' ob tej obletnici obnovi-1 kratkim pa so pripravi1 nanje kapele«, ki ga jč' križevski župnik šicf<;n 1 vic Po tem dogodku je selo druženje do pozni’ nih ur. To dokazuje, da •' ni Kristance dobro P" med seboj ter da se |r za skrb in ohranjanje bike dediščine. , Besedilo fn , B- J USTNIK -18. november 2004 IZ NAŠIH KRAJEV Mrtvec« bo spet oživel Takole so se veselili, ko so pokopan motor vlekli iz »groba' GiJ;, Bo v njem zavetišče za ostarele? sem za tiste, ki so nemočni in l^11 °bjekt.kl Je zgodo . 119 motorju, kije trideset let ležal zakopan globoko podzemlje. Njegova ,ezdaj spet mirna. so si pomagali. Ko so »mrtveca« končno potegnili na plan, so ta podvig proslavili z dobro kapljico (50-litrski sod je pripeljal s sabo Anton Novak s Hujbarja) in prigrizkom gostitelja. Franc je medtem poskrbel tudi za poseben prostor, v katerem so razstavljeni stari motorji in en osebni avtomobil. Najstarejši med oldtimerji je izkopani Puch TF, ki nosi letnico 1952, avto pa je znamke Fiat Spider Cabrio, letnik 1968, in je namenjenem predvsem njegovi ženi Mimici, saj se vozi z njim na razna tekmovanja ali relije. Pred kratkim je v spretnostni vožnji na Madžarskem v svoji kategoriji zasedla 1. mesto. Tudi Franc se ponaša s številnimi pokali in medaljami, ki jih je prejel na tekmovanjih oldtimerjev. Zdaj bo imel nekaj časa precej dela in skrbi z obnavljanjem izkopanega Pucha TF, saj se je odločil, da ga bo spet oživil, tako da se bo lahko z njim tudi zapeljal. Besedilo In foto: Jože Graj Tudi Radgončani na pohodu za Guinnessov rekord Enako kot v Slovenj Gradcu, Tržiču, Kopru, Litiji, Velenju, na Ptuju, v Idriji, Kočevju in Ljubljani, so v nedeljo tudi v Gornji Radgoni pripravili Pohod proti sladkorni bolezni, s katerim so se potegovali še za Guinnessov rekord, ki trenutno znaša ” ‘ 1 - " ■' n-J---[ brtt 1 1 mri nA crAdniap- * Ihta ki nimajo nikogar, ki bi na jesen življenja skrbel zanje. In tako se je porodila dobra misel, da se objekt preuredi v dom za oskrbovance. Besedilo In foto: Jože Žerdin Vseh teh trideset let meje hudo pekla vest. Kadar me je pot zanesla mimo vrta, je bilo trpljenje nepopisno. Zato sem se odločil, da motor s pomočjo prijateljev iz Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine J. J. Puch Ljutomer izkopljem in ga shranim k večnemu počitku v svojem mini salonu oldtimerjev,« nam je povedal Franc, upokojen lastnik avtoiičarske delavnice v Presiki. Preden so odkopavali »grob«, je vse prisotne, bilo jih je okrog petdeset, najprej pozdravil predsednik omenjenega društva Milan Belec, pozdravni nagovor pa je imel seveda tudi Franc Hri-beršek. Najprej so iskali motor z detektorjem za kovine, in ko so odkrili pravo mesto, so se lotili dela z lopatami in rudi z bagrom GASILCI la določen del sredstev razpisu Ministrstva R Za kulturo. '‘a se omenja stavba v ohranilo svojo prvotno podobo vse do leta 1927, ko so ga odkupile šolske sestre iz Slovenske Bistrice, ki so ga namenile za vz-gojno-izobraževalno delo, nekaj časa pa je v njem delovala tudi sirotišnica. Po drugi svetovni vojni sta bila župnišče in posest ob njem nacionalizirana. Prostore župnišča so uporabljali tudi za šolski pouk in telovadnico ter stanovanja Leta 1993 so po denacionalizacijskem postopku staro župnišče in posest ob njem vrnili šolskim sestram, ki so ga podarile tumiški župniji Že pred leti je bilo na župnijo naslovljenih veliko prošenj, da naj bi v prihodnje v njem uredili dom za ostarele župljane, predv- S kupi na stanovalcev Doma Lukavci se j d nedavno podala na izlet po domovini. Ustavili so se tudi prt spomeniku svetovnega znanega glasbenika Tartinija v Piranu, kjer je nastal tale posnetek. Povsod pa so z navdušenjem opa zovali lepote in zanimivosti Slovenije. L. N. Požar na kmetiji Na zaščitni reševalni vaji z delovnim naslovom Požar na kmetiji, ki jo je pripravilo sektorsko poveljstvo pri GZ Ljutomer, so sodelovali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Ljutomer, Gresovščak, Spodnji Ka-menščak in Radomerje. Namen vaje je bil koordinacija dela, gasilci pa so preizkusili zveze, izvedbo pravilnih notranjih in zunanjih napadov, zagotavljanje zadostne količine požarne vode na požarišču in gasilsko opremo. S to vajo so se končale aktivnosti, ki so bile pri GZ Ljutomer v mesecu varstva pred požari. Tekst in foto: N. Š. b £ obnove.' niem «ai uredili dom in sicer za vasi ^edelica, Renko X 1 ipa in Brezo-v turniško & načrti za ob- Mi prtd k ti zaščitili pred Milj tako, da so na-Strj. Ostrešje °bse8a zaščito ■ -,i, m mokroto. Sanacijo Zdravstveni strokovnjaki svetujejo vsakomur vsaj su minut zivanne noje pet um v wuhu. uu viirvnjcm čmrlji omv iu«r zvedeli, daje danesv Sloveniji že od 110 do 130 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo. Ta bolezen povzroča hudo kronično pešanje zdravja, lahko pa tudi zgodnjo smtt. Besedilo in foto: 0. B. f II uutjrcttjuvisv uuivr-iviiugu — ---------------. . vropskem času. Gre sicer za akcijo, ki sta jo pripravila ob svetovnem dnevu boja proti sladkorni bolezni, 14. novembru, Svetovna organizacija za diabetes in danska farmacevtska družba Novo Nordisk v številnih mestih po svetu. Namen pohoda je predvsem pritegnili pozornost ljudi k vedno večjemu problemu, ki ga predstavlja sladkorna bolezen, in jih spodbuditi k večji telesni dejavnosti. Hoja je poceni, enostavna in učinkovita metoda za vzdrževanje te lesne aktivnosti. u-t* »*+ । Hh omao । a rt i ^Lrtiii e mn tiiHt uPniŠče v Turnišču naj bi v prihodnje preuredili v dom za ostarele, zapisih že leta 1658. Gre za objekt iz časa renesanse in je zaščiten spomenik prvega reda. Župnišče (samostan ali stara šola) na turniškem trgu je bilo zgrajeno med letoma 1664 in 1669, dokončano pa leta 1671, pri čemer se je iz tistih časov ohranil del kamnitega vhodnega «A<-taia. ki ga danes hranijo v PUA L M am, lendavskem gradu (v njegovem muzeju oz. galeriji). Ob novem župnišču je bila leta 1675 pozi dana kapela svetega Antona Pa-dovanskega, pri čemer je imel levji delež Anton Jurij Szechenyi iz Beltince. Daje bilo župnišče skupaj s kapelo vseskozi središče trga v Turnišču, pričaio zapisi iz 18. stoletja. Župnišče je kaj takega ali vsaj podobna, kot smo bili pred kra-Hm priča v Presiki - kraj je nekoč znan po rudniku Mmoga , se najbrž ni zgo-še nikjer. Čeprav so od-‘°pavali »grob«, so se veseli-Ptti, jedli in se zabavali. Ti-kar je bilo zakopano pod "Mo, je namreč ostalo v v1Tnem še celo, tako da bo ^kojnik« spet lahko oživel. Bilo je pred tridesetimi leti, T Prane Hriberšek gradil no-v Presiki. V trenutku de-^ne vneme pri izkopavanju Atijev mu je šinila v glavo ne-1V1dna ideja, in sicer da bi v |°°min na ta dogodek zakopal parjen motor znamke Puch ‘° je tudi storil, potem pa ... '° je bila huda napaka. & Spoznavanje St^^orfne 16 REPORTAŽA Nič več Trst, Gradec in Lenti - tukaj je Orašje! Na vzhod do Arizone Pištolo pustite doma BRČKO ...i više od trgovine! ITALPROJECT i p:. - h * ■ ■e v Orašju dobite tudi spodnje perilo za svoje najdražje. Pa hladilnike Gorenje in kuhinje Marles. * k <1 k it it hi S« k k t Tomo Koles, Andrej j g., ' Poljanec, foto: V. Potrebujete poceni garderobo za zimske dne ali jo želite le dopolniti? Verjetno ste v preteklih dneh ali tednih že slišali za podobno reklamo, ki vas vabi na neverjetno ugoden nakup. Od poletja naprej nekatere turistične agencije v Sloveniji in tudi v Murski Soboti ponujajo nakupovalne izlete v novo bosansko trgovsko meko - Orašje. Po sledeh govoric o najbolj poceni nakupih se je odpravila tudi naša Vest-nikova ekipa. Najprej je treba pojasniti, da ogromna tržnica Arizona, kjer se vse to dogaja, ni v kraju Orašje, ampak še kakih dvajset kilometrov naprej v notranjosti Bosne in Hercegovine. Marsikoga, ki se bo na pot odpravil prvič, bo presenetila velika razdalja od Murske Sobote do Oraš-j1 Do tja namreč pridete po nekdanji poti bratstva in enotnosti, avtocesti Zagreb-Beograd, kjer je sedaj že več kažipotov z oznakami SiCG in ne samo Lipovac, kot je bilo še pred nedavnim Proti Orašju je treba zaviti šele pri hrvaškem mestu Županja, in če si predstavljate, da je Županja južno od Osijeka, vam je lahko jasno, da gre za kar precej stotin kilometrov. V Bosno se pripeljete prek Save po novem mostu Županja-Orašje, saj je bil stari leta 1993 v vojni uničen. Pot po bosanskem delu ne vzbuja ravno optimizma Ob cesti so levo in desno večkrat table s smrtno glavo in napisom »Mine«, saj to območje še ni razminirano. Pot delno poteka tudi po Republiki Srbski, zato vas tam pričakajo napisi v cirilici. Ko smo se ustavili v motelu Kuglana, je nekatere presenetil, nekatere pa spravil v smeh znak na vratih s prečrtano pištolo - v ta motel se ne vstopa z orožjem! Toda razpoloženje le ni tako turobno, kot se zdi na prvi pogled. Vidna so gospodarska vlaganja v čim hitrejši razvoj, tako lahko opazimo že več trgovin in uradnih BALKAN Da nas niso pregledali m da nismo čakali na meji, je vodnica Manja »podkupila« bosanske vat nostne organe z 20 evri, hrvaške pa s 50. Komentar Balkan. V soboto je del tržnice sameval, in to iz treh razlogov; muslimanski praznik bajram, selitev v nove prostore in izropane stojnice. prostorov tudi slovenskih firm Bosanski delavci in uslužbenci v restavracijah in lokalih delajo hitro in zanesljivo. Tudi ob močje tržnice je bilo videti na prvi pogled bolj ubogo, vendar le zaradi tega, ker je ravno takrat padal dež in je bilo že polno mlak. Sicer pa je med neštetimi stojnica mi, ki so v glavnem pod streho, večinoma asfalt. Navsezadnje pa moramo omeniti, da se bo celotno območje tržnice sedaj preselilo v novi, modernejši del Seveda vas najbolj zanimajo cene. Plačujete lahko v evrih ali konvertibilnih markah (KM), slednjim nekateri pravijo Tunica Arizona. Vec kot te trgovina. »bam« (bosanska marka, op. p), razmerje pa je tako: 2 marki sta 1 evro. Nekaj primerov: za nakup plašča je treba odšteti JO mark (15 evrov), za pulover znamke Tommy Hilfiger 35 mark (17,5 evrov), za ženski puli 18 mark (9 evrov), za nakup moških športnih copat znamke Nike 30 18. november; 2004- ARIZONA . MARKET FrancHorvatjebilvOrasjuzeZMv^ najbrž pozna zadevo. In kaj pravi: dobiti tudi dobre stvari. Ne le slabe in P0' dke, kot mnogi trdijo. Cene so tretjini nižje kot pri nas. Največkrat g ; a družbo z avti. V bistvu je to za nas izto'- • ''.. smo tudi že v Tuzli. Čez mejo pa ne n*- . Županji, kjer so hrvaški cariniki a!e^r' Slovence.« mark (15 evrov), za ženske športu* te znamke Adidas 20 mark (10; 111 j0 ženski komplet žametnega joP1' ,, žametnih hlač 70 mark (35 kavbojke 26 mark (13 ^*2' gre za standardno velikost. Ni da boste kje drugje ali pa z bur3"1 dosegli še nižje cene. Od kod door- • govci to blago - originalno ali nC j vorov je toliko, kot je trgovcev. svojo verzijo. In če boste prvič t-1^ , vas ne preseneti veliko avtonrobb venskimi registrskimi tablicami-' pih se največ Slovencev ustavi v f ugledni restavraciji Elrado porcijo čevapčičev v lepinji ods1 marke (2 evra), za pivo Tuborg 2? (1,25 evra.) in za pivo Laško 2.. evro). Zdaj pa sami preračun^’ . vam splača iti s svojim avtom0 1 . ,. agencijskim avtobusom na 41 trov dolgo pot v eno smer. 1® ** ste, od trgovcev nikar ne vzemi1* krat meter velike vrečke, amp3*'' ju? razdelite v več manjših vrečk- N3 j,. Hrvaško je uradno dovoljeno P®« go le do višine 50 evrov po o^1 Nekateri so pretiravali. Eni z nakupovanjem, drugi z nabavljanjem stvari za preprodajo doma. Hr vaški cariniki sicer menijo, da na zagrebški tržnici, menda pa je cilj preprodajalcev tudi Sobota. ». t. ii »i ti 4 it! it VESTNIK - 18. november 2004 KRONIKA Spolna ^raba otrok Pedofilskemu učitelju 12 let 1,1 okrožnem sodišču se f1 ^tttek z izrekom sodbe sojenje 33-letnemu G. Š. iz M. Sobote, ki tožilstvo bremenilo več-, ’še spolne zlorabe otrok. i Meje bilo zaradi narave ' 'tolvih dejanj in vpleteno-^hok zaprto za javnost. ■ r^vni tožilec Robert Stojko ^obdolženega zahteval 16 pol Zaporne kazni, sodni ' kiiflup predsedoval sod-Nflin Forštnarič, pa mu je T"1 kazen 12 let zapora. V ■ 11 i® všteta še pravnomočna dveh let zapora, ki je bila . Rrcčeni aprila lani za po-/'■ kaznivo dejanje. etrtkova sodba Še ni prav °^na, Pričakovati je, da se hh^ovornica obtoženega Ta-" B°bar na razsodbo , Job To je storila že pri pr Ul ni> prav tako pa je vložila ^'tovu za varstvo zakoni-ilj/ pritožbo bosta menda po-, ’' "b na evropsko sodišče pravice. it, mu je očitala stori-kaznivih dejanj spol-raP^Ndu na osebo, mlajšo *et, in kaznivo dejanje T’anla in izdelave porno- : 1 gradiva. Za prvi de-n " daj višja zagrožena kazen C j ^Pora, za tretje pa 3 leta. e bil kot učitelj zaposlen tuj1,11 goričkih šol in na eni osnovnih šol. Oči-. na- bd počel od leta ■f spomladi 2003 v svo- Pri tem naj bi ■„ 11,1 grožnje, dejanja pa je ii^’ral. Aprila 2003 je bil šik : " 1 takrat je v pripo-počakal tudi na prav-q "°st zadnje sodbe. Mu’' T Cab PriPora dvakrat tjjj 41 storiti samomor, ves ic poudarjal, da je 'tir'." S Plsmom-v katerem k|j ai da ni kriv in da si 'brc, se je odzval . "iiH* kot predsednik ^rvaj, se je lotil te-1 ''lil' * katerimi bo-1 kbnljšati varnost Pronurtu. se zavzemajo za 'rr zaščitnih oziroma ST '"h količkov ob hitro-" !i lr‘"1 Banovcih in Koio-.. /'hiii.. v Veržeju 11 nal s talo srčki čimprej \ najbolj varne poti v V. ”10 Osnovno šolo jstevajo za to, da bi po-prepoved vožnje k d' Pr’ veržejskem gasi-SrevQn,’' tukaj ljudje vseeno poskusi ' ” kraj narediti prijetnejši za Življ^' pa kaže majhna avtobusna čak- J, okrašena s cvetjem. Pranim1*® maknjenost pa ima tudi svoje p-'1 • nosti za ljubitelje miru in naraTl ' posebno bodo tukaj prišli nj" račun ljubitelji in opazovalci p' pri katerih med slednjimi Pf£* dujejo ščinkavci. z nostalgijo spominja boljših časov, blizu pa je tudi kapelica iz Štiridese- Markirana pot na vse strani sveta Prizadevni člani Planinskega društva Lendava, ki vsako leto v jeseni ''-n"' največji planinski projekt Pohod po Miškovl poti, imajo lepo urejene m s?.v svoje planinske poti, ki so čez leto dobro obiskane. V Lendavskih . pohodnike uredili tudi lep počivalo! prostor in na drevo postavili »planinske s ze« za vse strani sveta. Tako se je mogoče od tam napotiti celo v Sydney¥' , . pot’ razdalja do tja pa je 16019 kilometrov. Preostali leseni smerokazi pa Tadžikistan, Islandijo in Trško goro. - J. Ž. j Človek še nikoli ni bil tako blizu zvezdam in tako daleč od samega sebe. (A. Schweitzer) | Sveti Martin na hribu svetega Martina 0b klasičnem praznovanju dneva (dnevov) svetega Martina, kije ta konec tedna potekalo tudi po vsem Pomurju, je za Kobiljčaneto obenem tudi praznovanje župnijskega zavetnika svetega Martina s farnim proščenjem. Po svetem Martinu pa so poimenovali tudi hrib ob vasi s kapelico, ki ga obkrožajo vinogradi in postaja čedalje zanimivejša turistična točka. Na tem prizorišču se je tudi začelo praznovanje v četrtek, ko je bil najprej shod otrok z lučkami in baklami pred Oskarjevo kletjo, ki so se potem skupaj z drugimi udeleženci odpravili do kapelice, kjer je bila sveta maša, potem pa še blagoslov mošta. Potem pa so še v obliki gledališke predstave uprizorili Martinovo legendo ob kresnem ognju. Obiskovalcem pa so brli ob domačih jedeh na voljo tudi izdelki ljudske obrti. Praznovanje župnijskega zavetnika svetega Martina seje končalo v nedeljo s farnim proščenjem in romanjem v cerkvi svetega Martina v Kobilju. - J. Ga. Britanski turisti prihajajo! V eni do prejšnjih številk Vestnika smo pisali, da je med Britanci precejšnje zanimanje za nakupe hiš v pokrajini ob Muri in da se vsi, ki so to storili, strinjajo, da je »Slovenija osupljivo lepa eksotična dežela«. S tem pa se očitno strinjajo tudi britanski turisti. Da je postala Slovenija priljubljena turistična destinacija britanskih turistov, priča tudi nagrada, ki je bila Sloveniji podeljena za prvo mesto v kategoriji priljubljenih evropskih turističnih dežel med Britanci Nagrado podeljujejo uredništvi britanskih časnikov The Guardian in Observer ter uredništvo spletne izdaje Guardian Unlimited. Prav zato so se tudi v Slovenski turistični organizaciji odločili za aktivnejše sodelovanje na Svetovni turistični borzi v Londonu, ki je potekala od 8. do 11-je bila skupaj s slovenak®11 nim gospodarstvom pre-14 turistična ponudba Slovemr se je udeležilo več kot 5.*"1 vljalcev iz 190 držav, bilo . več kot 44.000 poslovnih ’ pf cev. Na stojnicah Slovenil1' pt* dstavilo 28 podjetij z ve* k' o dstavniki turističnih podJl',,, nizacij. bP Da se je povečalo , p' tanskih turistov za juje tudi podatek, da se F tanskih turistov v pnit’ secih letošnjega leta v J večalo za 48 odstotkov,u" M ; r r nočitev pa za 29 odstotk0* . F je po podatkih Statistični i?" Slovenije našo državo v P tih mesecih letos obi^" 1 900.000 turistov, to P P' . ke več kot v enakem m’'10 )■e I I VESTNIK 18. november 2004 ŠPORT 19 Vestnikova akcija za izbor športnikov leta 2004 Kdo bodo letos najboljši pomurski športniki? Športno uredništvo tednika Vestnik ob koncu vsakega koledarskega leta pripravi slovesno Uglasitev najboljših pomurskih športnikov, športnic in ekip. Tako bo tudi letos. Zato vas, spoštovani bralci, pikamo, da sodelujete v an-‘1 ‘ za izbor športnikov in Vrtnic ter športnih kolektivi ki so se v letu 2004 pose-4 Izkazali na svojem pod-^Ni. Vaše glasovnice, iz-W>čno originalne iz časopi-p lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, arhitekta Novaka 13, ■1 * Murska Sobota. Med pri-'P^Umi odgovori bomo žrebali tri, katerih pošilja-' !; prejmejo praktične ^iižne nagrade in Vestniko-majico. Pomoč vam ponujamo ime-' "^uspešnejših tekmovalk in Umovalcev ter predstavnikov *^tvenih športov, ki so s svoji-*' Uspehi zaznamovali letošnje kmrstlte jih po vrstnem prvega do tretjega me-1 točkovanje: 1, mesto 5 točk, •mesto 3 in 3 mesto 1 točka. odgovore pričakujemo ^neje do torka, 7. decembra. za IfUkfl Pomurja: '“»oti Spila k,državni mla- di n 5piWK, državni mla-I qj11 reprezentant v kolesar- • ■'-prežemam v KOiesar-11 dvojni slovenski mladinski v kronometru in cestni nosilec bronaste medalje ^JPi vožnji na svetovnem mla- Boštjan Bagari, športni modelar, 12. na tekmovanju za svetovni pokal; Bojan Ropoša, slovenski mladinski in članski reprezentant v namiznem tenisu, udeleženec evropskega moštvenega prvenstva za člane; Zoran Golubovič, slovenski teniški reprezentant, državni mladinski prvak do 18 let, Denis Gjuran, eden od vodilnih slovenskih mladih šahistov, pomurski prvak in klubski prvak ŠD Radenska - Pomgrad v pospešenem šahu; Marko Slavič, vodilni kasač v slovenskem merilu, zmagovalec Številnih dirk; Boštjan Maček, državni reprezentant v trapu, udeleženec evropskega prvenstva; Miloš Miloševič, nosilec bronaste medalje na državnem prvenstvu v jadranju na deski v prostem slogu. Predlogi za športnico Pomurja: Marika Kardinar, državna kegljaška reprezentantka, nosilka zlate medalje v klubski evroligi; Sonja Roman, državna atletska reprezentantka na srednje proge, državna prvakinja v krosu, 11. na svetovnem dvoranskem prvenstvu; Maja Uršič, državna prvakinja med mlajšimi članicami v judu v | '1,1 prvenstvu; Sedmak, državni roko- E" rePrezentant, zmagovalec kategoriji do 63 kg in prva Pomu- nprbca Slovenije, tvf( ■1 bronaste medalje na V Is*itji mladinskem prven- rka s črnim pasom; Sendi Lešnjak, državna pr Športniki Pomurja (1961-2003) Kuhar, državni repre-V rokoborbi v grško-ri-v^’"1 sitimi nosiiec bronaste na evropskem mladin- vakinja med mlajšimi članicami v judu v kategoriji do 57 kg; Tina Jureš, državna mladinska reprezentantka in prvakinja v ■'ijjX|rJ*u nosilec bronaste atletiki (tek na krajše proge); ,e na evropskem mladi«- Tina Kuplen, državna kadet-lq.| enstvu; ska prvakinja v hitrostnem ro- ' " Korotaj, zmagovalec lanju, zmagovalka tekmovanja za rlj ll(a°vanju za svetovni pokal slovenski in donavski pokal; v kategoriji light kon- Vanja Bransberger, državna mladinska prvakinja v golfu, zma- Anica Korpič, državna reprezentantka v nogometu, najboljša slovenska strelka; Simona Gomboc, tekačica na ‘-■vrnili, cun arzavne govma sicvnum l1 %;?nUnL C v spustu na divjih Andreja Klepač, državna re- |4et 5. mesto na prezentantka v tenisu, udeiežen- 1^ J : hi ptvHmvu ka mnogih svetovnih turnirjev; Markoja, slovenski re-h^"1 'nt v strelstvu, državni ■■■j.’ malokalibrsko puško v M3 " Podprvak v samostrelu ------------- a tekmovanju za svetovni dolge proge, zmagovalka krosa za pomurski pokal; ^sovnica - Pomurski športniki leta 2004 Hervis j. Priimek in naslov: Jožica Šiftar, tekačica na dolge proge - veteranka, zmagovalka številnih domačih in tujih tekmovanj; Špela Horvat, državna mladinska prvakinja v taekwondoju; Iva Popovič, državna mladinska prvakinja v taekwondoju; Urška Martinec, državna pionirska prvakinja v krosu in zimskem krosu za mlajše deklice. Predlogi za najboljšo pomursko ekipo: Hokejski klub Lek Lipovci, večkratni državni prvak v hokeju na travi, dvoranski hokejski prvaki RS in vodilni v mednarodni inter ligi, zmagovalci C-skupine evropskega prvenstva; Ribiška družina Radgona, državni prvak, tretje mesto na svetovnem prvenstvu; Namiznoteniški klub LOKO lendava, v vrhu slovenskega namiznega tenisa; Namiznoteniški klub Kerna Puconci, v vrhu slovenskega namiznega tenisa; Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota, moštvo slovenske košarkarske 1. B-lige, nosilec pomurske košarke; Nogometni klub Mura, nosilec pomurskega nogometa, član 1 državne nogometne lige; Nogometni klub Nafta, vodilno moštvo 2. slovenske lige in’ polfinalist tekmovanja za slovenski pokal; Atletski klub Pomurje -PDU, nosilec pomurske atletike s številnimi državnimi reprezentanti; Odbojkarski klub Zavarovalnica Maribor Ljutomer, uspešne tekmovalke v 1. slovenski odbojkarski ligi za ženske; Rokoborski klub Sobota, nosilec pomurske rokoborbe v grško-rimskem slogu z državnimi mladinskimi reprezentanti; Ženski nogometni klub Pomurje Len Filovci, v vrhu slovenskega ženskega nogometa s številnimi državnimi reprezentantkami; Tekaška sekcija Radenska, nosilka množičnosti in uspešna organizatorka številnih tekmovanj; Badmintonski klub Mladost Lendava, eden od vodilnih nosilcev badmintona v Sloveniji z državnimi mladinskimi reprezentanti; Kasaški klub Ljutomer, v vrhu slovenskega kasaškega Športa; Košarkarski klub Pomurje Skiny, nosilec pomurske ženske košarke, tekmuje v 2, slovenski ligi; Kegljaški klub Radenska, vodilni v slovenski I B-ligi za moške; Strelska družina Štefana Kovača Turnišče, zmagovalka 1. slovenske lige v streljanju z zračno puško. 1961 - Feri Maučec (nogomet); 1965 - Aleš Mrzel (motociklizem); 1966 - Jože Žekš (namizni tenis); 1967 - Jože Žekš (namizni tenis); 1968 - Miro Steržaj (kegljanje) in Miša Pfeifer (atletika); 1969-JožeŽekš (namizni tenis) in Diana Škoberne (atletika); 1970-Jože Žekš (na mizni tenis) in Ivanka Šormaz (košarka); 1971 - Edi Berden (motociklizem) in Ivanka Šormaz (košarka); 1972 - Zoran Cirkvenčič (nogomet) in Ivanka Šormaz (košarka); 1973 - Igor Vinčec (namizni tenis) in Tatjana Murmayer (šah); 1974 - Igor Vinčec (namizni tenis), Ida Sabo (kegljanje) in NTK Sobota; 1975 - Ivan Šafarič (padalstvo), Marica Varga (kegljanje) in NTK Sobota; 1976 - Vlado Kocuvan (spidvej), Vera Škraba n (atletika) in AMD G. Radgona; 1977 - Igor Peternel (atletika), Zdenka Glažar (padalstvo) in NTK Sobota; 1978- Štefan Kovač (namizni tenis), Martina Belci (judo Jin NTKSobota; 1979 - Miro Steržaj (kegljanje), Zdenka Benko (košarka) in NTKSobota; 1980 - Štefan Varga (kajak), Greta Kardoš (košarka) In AMD Gorenje Varstroj Lendava; 1981 - Andrej Halas (rokoborba), Milica Šinko (strelstvo) in AMD G. Radgona; 1982 - Vinko Apšner dudo). Slavica Mlinarič (rokomet) in Konjeniški klub Ljutomer; j#83 - Franc Podlesek (rokoborba), Anica Utroša (rokomet) in Brodarsko društvo Mura Krog; 1984 - Milan Balek (atletika), Brigita Čavužič (šah) in ŠD Pomurje; 1985 - Vito Šiftar (atletika), Marinka Šiško (košarka) in Konjeniški klub Ljutomer; 1986 - Franc Podlesek (rokoborba), Marika Kardinar (kegljanje) in 8D Mura Krog; 1987 - Artur Horvat (spidvej), Manueia Pergar (atletika) in AMD Lendava; 1988 - Rudi Kocmut (atletika), Marija Števanec (atletika) in Športno društvo Tišina; 1989 - Štefan Varga (kajak), Marija Števanec (atletika) in AMD Lendava; 1990 - Hary Steržaj (kegljanje), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1991 - Mamo Slavič (kasaški šport), Ga bika Bočkaj (karate) In NTK Sobota; 1992 - Hary Steržaj (kegljanje), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1993 - Damjan Špur (atletika), Marika Kardinar (kegljanje) in NTK Arcont Gornja Radgona; 1994 - Borut Horvat (kanu), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1995 - Borut Horvat (kanu), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1996- Borut Horvat (kanu), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1997 - Marko Slavič (kasaški šport), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1998 - Marko Slavič (kasaški šport), Marika Kardinar (kegljanje) in NK Mura; 1999 - Borut Horvat (kanu), Sonja Roman (atletika) in Kasaški klub Ljutomer; 2000 - Borut Horvat (kanu), Marika Kardinar (kegljanje) in šahovsko društvo Pomgrad - Pomurje;2001 - Milan Osterc (nogomet), Sonja Roman (atletika) in 0K Pomurje Galex; 2002 - Robi Markoja (strelstvo), Sonja Roman (atletika) in NK Križevci; 2003 - Robi Markoja (strelstvo), Marika Kardinar (kegljanje) in Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota. Šahovski kotiček Ena od blejskih lepotic Kasparova Ko sem imel pred približno dvema letoma lepo priložnost, da si v živo ogledam 35. šahovsko olimpijado na Bledu, ki je bila s kar 1.500 udeleženci in še vsaj tisoč uradnimi spremljevalci rekordna, sem si seveda najbolj želel, da bi od blizu spremljal nastope večine najboljših šahistov sveta na čelu s svetovnim šahovskim prvakom Garijem Kasparovom, ki je ta laskavi naslov branil kar 15 let (1985 - 2000), ko je primat prevzel Vladimir Kramnik. Ta želja se mi je izpolnila. Mojstri kraljevske igre so že sedli za šahovnice, toda Kasparova ni bilo od nikoder. Šele po nekaj minutah se je prikazal in takrat je okrog njega vse završalo. Predstavniki sedme sile smo ga lahko na hitro fotografirali, kajti začel se je neizprosen boj na 64 črno-belih poljih. Gari Kasparovza sanovnreo na blejski olimpijadi. Foto: M. J. »Svoj slog igre vidim kot nekakšno mešanico slogov Aljehina, Tal j a in Fischerja. Premagal sem Karpova in postal svetovni prvak zgodovinskega leta 1985, ki sovpada s prvim letom »perestrojke« Gorbačovi, predhodnice razpada Sovjetske zveze in pomembnih sprememb na zemljevidu sveta. Tudi uveljavljena pravila vladanja v Šahu so klicala po spremembah. Po še nekaj obupnih poskusih stare vladajoče garniture (Še trije dvoboji s Karpovom!) je tudi šah dokončno zakorakal po novi poti in se priključil skupini popolnoma profesionalnih Športov. A kljub temu nas mnogo sprememb še čaka - tako v Šahovskem sve tu In tudi nasploh,« je v svoji naj novejši knjigi z naslovom Moji veliki predhodniki zapisal 41-letni ruski velemojster Gari Kasparov. Kot reprezentant Rusije na omenjeni šahovski olimpijadi na Bledu je s svojo avtoriteto predstavljal pravega vodjo ekipe, Njega namreč poslušajo vsi - hote ali nehote. Pa čeprav svojo domoljubje vselej povezuje s primernim honorarjem, ki nikakor ni manjši od 100.000 dolarjev. Taktično prelisičil nasprotnika Za Garija Kasparova velja, da je izvrsten taktični igralec. To dokazuje tudi naslednja partija na blejski olimpijadi, ki jo je igral s poljskim velemojstrom Krasenkowom. Uvrstili so jo med lepotice. Beli: Kasparov, črni: Krasenkow 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3- Lb5 (Kasparov slovi kot velik poznavalec škotske otvoritve, vendar se vse raje vrača k dobro poznani, klasični španski otvoritvi, ki jo poznamo že od sredine 15. stoletja.)... a6 4. La4 Sf6 5- 0-0 Se4 (To je uvod v odprto varianto, zelo popularno sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Po dvoboju Karpov - Korčnoj, ko je prvi zmagoval kot za šalo prav v tej varianti, so se velemojstri raje izogibali takim partijam. Toda Kasparov je s svojim štabom očitno preštudiral boljše možnosti za belega.) 6. d4 b5 7. Lb3 d5 8. de5 Le6 9- Sbd2 (Mogoče je bilo igrati tudi potezi c3 ali sodobno Lej, Kasparov pa se je odločil za tretjo pot.)... Le7 10.c3 Sc5 11. Lc2 Lg4 (Črni odlaša z rokado, saj se nadvse dobro zaveda, da je odločilnega pomena prevlada v središču.) 12, Tel 0-0 13- Sb3 Se4! (Kmet seveda ne šteje, saj bi Črni po 14. Le4 de4 15. Dd8 Tad8 16. Te4 Tdl prišel do močne pobude. Zato poteka borba okrog kmeta e5.) 14. Lf4 Te815- h3 Lh5 16. a4! (Ta poteza je del taktičnega načrta belega, ki skuša čimprej razbiti tesno povezano vojsko črnih kmetov.)... ba417. Ta4 Lf8 18. Sbd4! (Ker je beli dobil taktično dvoboj v središču, mora črni pristati na dolg pozicijski pritisk nasprotnika ali na pol korektno kombiniranje. Krasenkow je izbral slednje, s čimer pa Kasparova ni mogel prelisičiti.)... Se5 19. Le5 Te5 20.g4l (Seveda ne 20. Sc6?, na kar je stavil črni. Sledilo bi . Lf3 21. Df? (21. gf3 Tg5!... Sg5 in na šahovnici visi vse, toda belih figur je več,)... Df6 21. Sc61 Tg5 22. Le4 de4 23- Sg5 Dg5 24. Tae4 1:0 (V poziciji, ko je imel Krasenkow kvaliteto manj, zanjo pa prav nobenega nadomestila, se je raje vdal.) Milan Jerše 20 ŠPORT 18. november 2004 - tfESTHIK Karate Ljutomerčani s tremi državnimi naslovi Na državnem prvenstvu za kadete in mladince v Postojni je nastopilo sto tekmovalcev iz 35 klubov. Tekmovalci ljutomerske karate sekcije pri TVD Partizan so osvojili tri državne naslove. Med kadeti je Samo Prelog ubranil lanska naslova v katah in borbah do 70 kg, Aleš Preglej pa je zmagal med kadeti v borbah nad 75 kg. Med mladinci je bil David Marin drugi v borbah nad 80 kg. Še predstavniki karate kluba Rofix Murska Sobota: drugi je bil mladinec Robert ŽekŠ, tretji pa mladinec Samuel Hodošček, kadetinja Katjuša Micevski in kadet tuja Peroš. Ljutomerski karateist Dejan Halec pa je na mednarodnem turnirju za pokal Istre v Poreču zmagal v borbah mlajših kadetov do 48 kg. Tretja sta bila Boštjan Halec v borbah kadetov do 80 kg in Sara Bolkovjč v borbah mlajših kadetinj do 50 kg N. Š., M. J. Med zmagovalci tudi Denis Madjar V Radljah ob Dravi je bil finalni turnir državnega prvenstva S. K. L F v dogovorjenem kumiteju za mlajše selekcije. Sodelovalo je 74 tekmovalcev iz 17 klubov. Na državnem prvenstvu so premočno zmagali domžalski karateisti, takoj za njimi pa so predstavniki pomurskih klubov Tromejnika iz Kuzme in Sho kana iz Apač. Izidi Pomurcev: kihon - ippon komite, mlajši dečki (vsi pasovi); 2. Matjaž Rožec (Apače), 4. Jaka Safer (Kuzma); mlajše deklice: 2. Manja Kocet (Apače), 3- Nuša Žohar, 4. Maja Ficko (obe Kuzma), starejši dečki (rumeni do vijoličasti pask 2. Mitja Čer-pnjak (Kuzma); mladinci (rumeni do vijoličasti pas); 1. Denis Madjar (Kuzma); dyu-ippon kumite, starejši dečki (modri in rjavi pas); 3. Tilen Solar (Kuzma), starejše deklice: 2. Manja Kocet (Apače); mladinke (modri, rjavi in prvi črni pas): 4. Polona Rožec (Apače); kihon-ippon kumite ekipno, mlajši dečki/ deklice: 1. Sho-kan Apače, 3. Tromejntk Kuzma; dyu-ippon kumite ekipno, tnladinci/mladinke: 4. Apače; kumite kategorijsko, starejši dečki (do 45 kg); 3 Veno Grujič (Apače); starejši dečki (do 55 kg): 3. Tilen Solar (Kuzma): starejši dečki (nad 55 kg): 2. Evgen Bunderla (Kuzma); starejše deklice (nad 45 kg): 3. Polona Rožec (Apače). Milan Jerše Namizni tenis Točka za Sobočane Obe prekmurski ekipi, ki sta nastopili v šestem krogu 1 SNTL za člane, sta bili uspešni. Sobočani so na gostovanju v Križah pri letos neprepričljivi domači vrsti zamudili priložnost za zmago. Pri Sobočanih je bil daleč najboljši Kocuvan, ki je premagal vse tri domačine. Ocepek, ki je zamenjal poškodovanega Koščaka, je ostal brez zmage, prvi igralec Ropoša, ki zadnje čase igra slabo, pa je dosegel le eno V naslednjem krogu igrajo doma s Krko. Pucončani pa so pometli z nekdaj najboljšo ekipo v Sloveniji Olimpijo, saj gostom niso oddali niti seta. Namesto obolelega Nišaviča je moral v ekipo vskočiti veteran Kovač, ki je mladim nasprotnikom pokazal, da so še daleč od njegove kakovosti. V naslednjem krogu igrajo v gosteh s Ptujem. LendavČani so svojo tekmo zaradi nastopa Ignjatoviča na MP Nemčije, kjer je izpadel že v kvalifikacijah, z Vegradom preložili. V naslednjem krogu gostujejo pri Olimpiji Križe - Sobota 5:5 (Jazbič - Kocuvan 1:3, Stojanovič - Ocepek 3:2, Jazbec - Ropoša 3:0, Stojanovič - Kocuvan 1:3, Jazbič - Ropoša 3:2, Jazbec - Ocepek 3:1, Jazbec, Stojanovič - Kocuvan, Ropoša 1:3, Stojanovič - Ropoša 2:3, Jazbec - Kocuvan 1:3, Jazbič -Ocepek 3:0); Kerna Puconci - Maxi Olimpija 6:0 (Horvat - Lenarčič 3 : 0, Unger - Prijatelj 3 ■ 0, Kovač - Tomše 3 ■ 0, Unger -Lenarčič 3:0, Horvat - Tomše 3:0, Kovač - Prijatelj 3 :0). B. Ropoša prvi, Žibrat tretji Na 1. državnem turnirju za člane U-21 na Ptuju je zmagal prvi favorit Sobočan Bojan Ropoša. Ocepek se je uvrstil med osmerico, Roudi, Fridrih in T Ropoša pa med najboljših 16 Na 34. odprtem mednarodnem kadetskem prvenstvu Varaždina je nastopilo 408 igralcev in igralk iz 63 klubov Pomurci so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Ekipa kadetov Sobote (Žibrat, Maček) se je uvrstila med osmerico, prav tako pa tudi pri mlajših kadetih ekipa Kerne Puconci (Horvat, Pelcar) Med posamezniki je dosegel pri mlajših kadetih izreden uspeh Žibrat, ki je zasedel 3. mesto. Pu-cončana Horvat in Pelcar sta bila med osmerico Pri kadetih je igral pod pričakovanji Pucončan Skraban, ki se je uvrstil le med 16 najboljši; prav tako pri dekletih Maja Železen in pri mlajših kadetih Ervin Železen. M. U, Tenis Poraz Klepačeve Andreja Klepač je igrala na turnirju v Franciji (Deauville) z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. V prvem kolu kvalifikacij je premagala Francozinjo Servane Deiobelle s 6:4 in 6:4. V drugem kolu se je pomerila z drugo nosilko Michelle Gerards iz Nizozemske (249 na WTA), ki je zmagala s 6:7,6:2,7:6. Potem ko je dobila Andreja prvi niz in imela v tretjem že dve zaključni žogi, je na koncu nesrečno izgubila. V prednosti 13 M in Mir V Radencih so potekali dvoboji v Pomursko-štajerski zimski teniški ligi Izidi - 1. liga: 13 M - Forming 3 :0; 2. liga, modra skupina: ŠD Cven - TK Ljutomer 1: 2, LO KO - Šampi 0: 3, Inžineri - Mir 0 : 3, Parketarstvo RAL-GB - BMC Internacional 1 2, PDU - SKP 2:1; rdeča skupina: Zavarovalnica Triglav - Krovstvo Rakuša 3:0, Rebe! - Kuzma MS 3 :0. V modri skupini vodi Mir z 9 točkami pred ŠD Cven 8, v rdeči skupini pa ŠD L’JV, Casino MB in Geotim (vsi po 5). M, J. Odbojka Zanesljiva zmaga Ljutomerčank 7 kolo 1. SOL za ženske: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Pre- valje 3 : 0 (25 : 17, 25 : 11,25: 17). Ljutomerčanke so brez težav premagale ekipo iz Koroške, ki v nobenem seru ni ponudila resnej- Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Moreč, Kadiš. V naslednjem kolu gostuje ljutomerska vrsta pri ekipi Benedikta. Še izid 7. kola v 3 SOL 25). Ekipa Ljutomera je tudi po 7. kolu brez zmage v prvenstvu. V 8. kolu gostujejo pri drugi ekipi Šoštanja. N. Š. Ljutomerčanke so se tokrat izkazale. Foto: J. Z. Odbojka Nova uspeha Sobočanov in Beltlnčanov Odbojkarji Pomurja Galexa Mir-a so v 6. krogu 2. DOL za moške s 3:1(25:19,27:29,25:23,25: 18) v gosteh premagali Brezovico. S to zrnago vodijo na lestvici s 17 točkami pred Fužinarjem Meta-lom, 16, in Logatcem, 15. V naslednjem krogu se bodo doma pomerili z zadnjimi Črnučami. V sega odpora. Postava: Kodila, Tre-tinjak, Kutsaj, Ficko, Vrbančič, za moške (vzhod); Ljutomer -Turbina 0 :3 (13: 25,16:25,21: prvi tekmi četrtfinala pokala Slovenije pa se bodo Sobočani 15. decembra na domačem parketu pomerili s Calcit Kamnikom. Povratna tekma bo teden dni kasneje 6. krog 3. DOL vzhod za moške: Beltinci - LP Poljčane 3 :1 (18: 25,25:16,25:20,26: 24). Bel- tinčani so na lestvici prvi s 15 točkami pred Turbino 12. V 6 krogu ženske 3. lige vzhod je Sonimex Radenci z 1 .3 (-12,16, -22, -32) izgubil z Rušanu, Pucončanke pa z2:3 (17,-19.24,-19,-13) proti Partizanu Črna. Vodi druga ekipa Branika (12), Radenci so šesti (4), Puconci pa zadnji (1). M. J. Rokomet Derbi brez zmagovalca V 7. krogu 2. DRL vzhod je bil v Murski Soboti pomurski derbi med Pomurjem in Arcont Radgono. Po začetnem vodstvu domačinov so gostje hitro vzeli niti igre v svoje roke in rezultat preobrnili v svojo korist. V igri z veliko na Prizor s pomursKega derbija. Foto: J. Z. pikami na obeh straneh so Radgončani s hitrimi protinapadi uspeli povečati vodstvo že na osem zadetkov prednosti, ob polčasu je bilo šest. Tudi na začetku drugega dela je ostala razlika nespremenjena, vmes pa so se domačini uspeli približati na tri, a so gostje razliko hitro spet povečali. Deset minut pred koncem tekme pri rezultatu 24 :30 je kazalo na zanesljivo zmago Radgončanov Nato so gostje povsem popustili in domačini so z delnim izidom 8: 2 uspeli rezultat izenačiti na 32 : 32. Le 15 sekund pred koncem so imeli Pomurci napad za zmago, a so nespretno izgubili žogo in Radgončani so krenili v protinapad, ki pa so ga domačini prekinili s prekrškom za izključitev. Do konca je ostalo še 8 sekund, a gostje kljub dvema igralcema več na igrišču niso uspeli zadeti. Strelci za Pomurje: A. Kolmanko 12 (5), R. Kreft 7, Lenarčič 2, T. Merica 2, B Merica 3, Smodiš 4, Pintarič 1, Gomboc 1 (trener Branko Kreft); RK Arcont Radgona; Buzeti 4, Petraš 8 (1), Zo$o 9 (1), N. Klun 3, Du-kič 2, ŠonjiČ 5, Karnet 1 (trener Marko Pintarič). Tako se je končal prvi del prvenstva Prepričljivo vodi Atom Atletika Branko Slavic na cilju v New Yorku Na prestižnem tekaškem cj ratonu v New Yorku sta nasto pila 36.502 tekača iz 107 nižav. Med 40 prijavljenimi venskimi tekači jih je le de*e dobilo tudi štartne številke J-km dolgo progo je uspe^ pretekel tudi 43-letni Bra'll*" Slavič, zaposlen v soboški Mu ri, doma iz Spodn jega Krapi*’ ki je član TS Radenska. V lutni konkurenci je zase*^ 15.500 mesto, v svoji kategoriji pa 2.020. Tako je *1 edini tekač iz Pomurja usp preteči maratonsko progo od štarta do cilja, kar si ze”! mnogi tekači sveta. Na zadnji tekaški priredb' Sloveniji v okviru akcije Sar nija teče pa je sodelovalo v Iz0’’ na Martinovem teku tudi 3' ‘1J nov Tekaške sekcije Raden-V vetrovnem in hladnem menu sta se najbolje odre^J 1 Jožica Šiftar in Matjaž Sok lič, ki sta zmagala v svojin gonjah, dobro pa sta se uvrsdh tudi Karli Vrbnjak in Andt-' Sand, ki sta zasedla četrti me5’1 T.fr Krško s polnim izkupičkom 14 točk. Arcont Radgona je na 5. mestu s sedmimi točkami, kolikor jih imata tudi Šmartno in Maribor na tretjem oz četrtem mestu. Že konec tedna bodo povratne tekme. Radgončani gostujejo pri drugouvrščenem Črnomlju (10 točk), sedmouvrščeni Sobočani (3 točke) pa doma pričakujejo zadnjeuvrščene Radeče, ki imajo enako število točk N. K. Ženska košarka Zmaga v gosteh v 4. krogu 2. SKL za je Pomurje Skiny s 67 Ljubljani premagalo sci”1 Tako Sobočanke še tajajo edine neporažen- 1 krat so bile kar dvakrat ’11 bljenem položaju, saj s" 11 y protnice ušle za 121<>' 1 končnici tekme spet pw1’' pravi karakter in clPp01 predvsem pa borbeno« lo igro ter na koncu zas”" zmagale. Ker se vso ubadajo s številnimi t' ■'*' c so bile v tej tekmi Pr,7in nastopiti le s sedmin” mi, za nameček pa se lf v. dnih minutah poško1' '■ Orbanova. Tako je šest igralk vzdržati cd1 P|I. za kar si zaslužijo Še P1'^ l|Tj priznanje. Se streli K 21, Horvat 19, Ficko. Čan 6, Tanacek 3. Hauko ’ Soboške mladinke pJ, segle v 3 krogu drug" in ostale v boju za ° n, * med šest najboljših v " tlj-izjemni tekmi so z |tp nale večne tekmice iz ' |fyi ra, katerim so pri^^irl poraz in jih ujele n* ga- Naslednjo tekmo ig^f vembra doma prod1,1 pi Šentjurja. Košarka Dva poloma Sobočan^, Prvoligaško moštvo šoštanjske Elektre je v prvi tekn” _ ^6 *' slovenski košarkarski pokal kar s 102: 80 (73: 57,52 ■1 ( odpravilo Radensko Creativ Soboto. Tolikšen zaostane1 '' 1 ni tekmi težko nadomestiti. Strelci za Sobočane: Maje * 18, Karlo 13, Pok 9, Šuran 7, Dominko 6, Voroš 3, Nič bolje se jim ni godilo v 5. kolu tekmovanja s ■ i|nJiji^ . šarkarske 1 B-lige, saj so na gostovanju v Cerknici s 1 ^ niiib1 gubili z 58:78 (46: 61,34 :40,14:17). Koše so dali: iA1' . Maje 13, Pungartnik 9, Suran 7, Pok 6, Bratkovič 4, Kan* S 11 li (i i *ti VESTNIK - 18. november 2004 ŠPORT Si.mobil , Mafone Gorica že jesenski prvak “ Mura - KD Olimpija 1:1 Bela krajina - Kumho Dra-^■3(1:1), Ljubljana - Koper 2 ' r: 0), Maribor PL - Zagorje 2 : L 0), Primorje -Hrt Gorica 2:3 ’■3 Domžale -CMC Publikum 2 *(0:0). toča 15 10 Nogomet Sodnik Šart »zrežiral« tekmo tobor tova Japija J"'5 15 15 15 15 14 15 15 15 15 15 e 6 6 6 5 4 4 Nogometni komentar Z mešanimi občutki Končan je jesenski del tekmovanja v 3- SNI vzhod. Neprepričljive igre svojih tekmecev so nadvse dobro izkoristili igralci Zavrča, ki so povečali prednost pred prvim zasledovalcem na skorajda nedosegljivih osem točk. Z dobro organizacijo dela v klubu, kije na zelo visoki ravni, in z doseženimi izidi so zasluženo na prvem mestu. F konkurenci 14 nogometnih klubov iz tega dela severovzhodne Slovenije so nastopila tudi Štiri pomurska moštva: Veržej, ČrenŠo-vci, Križevci in Tišina. Splošna ocena je, da so dosegla manj, kot so sprva načrtovala Še najbolje so se odrezali nogometaši Veržeja ki so pristali na visokem drugem mestu. V13. kolih so zbrali 24 točk (7 zmag, 3 neodločeni izidi in 3 porazi), kar se zdi morda na prvi pogled kot dokaj dober izkupiček. Toda zaostanek za jesenskimi prvaki, moštvom Zavrča, kije doseglo 8 točk večje verjetno prevelik, da bi se še lahko potegovali za prvo mesto in s tem uvrstitev v 2. slovensko nogometno ligo. Imajo pa v svojih vrstah najboljšega strelca te lige, to je Boštjana Puharja, ki je dosegel kar 12 zadetkov, torej v povprečju skoraj enega na vsako tekmo. Na četrtem mestu bo prezimila ekipa Črenšovec, ki ima le točko manj od Veržeja. Sprva je kazalo še bolje, toda nekaj nepotrebnih spodrsljajev jih je oddaljilo od želenega cilja. Vsekakor pa si lahko na pomlad obetamo zagrizen boj med nogometaši Veržeja in Črenšovec za uvrstitev tik po vrhom. Na to so pred začetkom prvenstva gotovo računali tudi v taboru Križevec, toda nekaj zaporednih porazov na začetku tekmovanja in menjava trenerja sojih postavili na realna tla. Zgolj sedmo mesto z 18 točkami pa je vsekakor daleč od njihovih pričakovanj. Še slabše pa se zaenkrat godi nogometašem Tišine, ki so 11. z 12 točkami. Očitno je ta konkurenca zanje Mestni stadion Fazanerija, 1.500 gledalcev, sodnik Šart (Prevalje), strelca: 0:1 Jusuf-begovič (25), 1:1 Ipavec (27). Rdeči karton: Obilinovlč (62). Mura: Mujčinovič, Žilavec (Tisnikar, 62), Fridl, Miše, Kokol, Peršič (Berko, '5), Jeličič (Omladič, 85), Ipavec, Obiiinovič, Božič, Bulajič. KD Olimpija: Hasič, Dedič, Handanagič, Ilič, Matič, Žlogar, Pavlovič (Puc, 73), Aljančič (Popovič, 65), Jusufbegovič (Kosič, 87), Cimirotič, Budičin. V Murski Soboti je bilo kljub hladnemu in vetrovnem vremenu nadvse vroče. Za to je poskrbel glavni sodnik Peter Šart, ki je s svojimi nerazumljivimi odločitvami povzročal precej hude krvi med igralci in gledalci. Sporno je bilo zlasti v 62. minuti, ko je v kazenskem prostoru gostov padel Obiiinovič. Domačini so zahtevali najstrožjo kazen, Šart pa je pokazal domačemu napadalcu zaradi iz prostega strela, vendar je Mujčinovič žogo odbil v kot. V 25. minuti je Cimirotič močno streljal, Mujčinovič je žogo le odbil do prostega Jusufbegoviča, ki je Ljubljančanov, Hasič pa je žogo odbil do Murinega igralca Le dve minuti kasneje je Mujčinovič rešil zanesljiv zadetek po nevarnem prodoru Cimirotiča. Kljub 23:12 33 22:1126 22:18 23 19:1723 16:16 22 17:11 20 19:1719 18: 1819 18:1918 11 :19 12 13:3012 3 2 5 5 4 5 7 7 6 6 3 2 5 4 4 5 Cjl!i Male aper L^jlna 14 2 5 7 8: 18 11 3’ hroga: Zagorje - Mura, KD li*11# * Bela krajina, Drava -L. K°Per" Domžale, Hit Ca' Maribor PL, CMC Publi-‘ Primorje. 2 3 4 5 7 9 Lsnl foraz Nafte M ( ’bi stadion v Kranju, 350 1 *1 sodnik Horvat (LJ), ^1i. .Z1 'v vedno vodijo s tre-'anii naskoka pred Dra-h Franc Horvat M. ’b^^Pernovalrigiav-Naf-^k^tbinij - Šmartno 5:0, ?v|bja0:1, Factor-Dra- . ' 4, Ruttar - Svoboda S -Krško 1:1. Po vodstvu Ljubljančanov je moral domači fizioterapevt Dominik Novak (v ospredju) nekaj trenutkov kasneje zaradi ugovarjanja zapustiti igrišče. domnevnega simuliranja drugi rumeni karton, to pa je pomenilo, da je moral predčasno pod prho. Ogorčenje nad tako sodnikovo odločitvijo je trajalo Še dolgo, vendar se ni sprevrglo v večji incident, čeprav je sodnik 2 ironičnim nasmeškom zapustil igrišče. Sicer pa je bil začetek tekme v znamenju Ljubljančanov, ki so v prve četrt ure večkrat nevarno zagrozili. V 14. minuti je Cimirotič po lepem preigravanju s 13 metrov streljal mimo desne vratnice, štiri minute kasneje pa je Pavlovič sprožil nevaren udarec zadel nebranjeni del mreže. Na srečo so Sobočani le dve minuti kasneje izenačili. Po lepo izvedenem kotu Obilinoviča z leve strani je bil pred vrati gostov naj-spretnejši Ipavec in z glavo poslal žogo v desni zgornji kot Ha-siča. V 31 minuti je Mujčinovič s skrajnimi napori ubranil nevaren strel Aljančiča v desni zgornji kot soboških vrat. V drugem polčasu so bili nevarnejši nogometaši Mure. V 53. minuti Božič ni izkoristil lepe priložnosti, potem ko je Jeličič na levi strani izigral obrambo Miše (desno) je imel veliko dela z Ju-sufbegovlčem, igralcu manj bi Sobočani v 68. minuti lahko povedli, Če strel Bulajiča z glavo ne bi zadel le vratnice. Pet minut kasneje pa je strel Peršiča, ki se je znašel sam pred novopečenim reprezentantom Hasičem, slednji uspel ubraniti. Zadnjo priložnost za zmago pa so črno-beli zapravili v sodnikovem podaljšku, ko je Berko z glavo le za kakšen centimeter zgrešil okvir vrat. Milivoj Bračun, trener Olimpije: Mislim, da je publika lahko zadovoljna s prikazanim nogometom, ker je bila igra odprta na obeh straneh. Zmagala bi lahko ena ali druga ekipa, ker je bilo veliko priložnosti. Menim, da moramo biti oboji zadovoljni • • z osvojeno točko. Milan Miklavič, trener Mure: Po dogodkih na igrišču je osvojena točka povsem zaslužena. Lahko bi osvojili tudi nekaj več, če bi bilo več prisebnosti v končnici napada Ta prisebnost je upadla, ker je sodnik v določenih fazah tekme sprejemal nerazumljive odločitve. Ta točka nam ne pomaga veliko, pa tudi ne škodi. Do konca tega dela imamo Še dve tekmi. Če bomo v igri z Zagorjem v gosteh in z Gorico doma osvojili šest točk, bomo zadovoljni. Milan Jerše Foto: Nataša Juhnov Nogometaši Veržeja so lahko zadovoljni s trenutno uvrstitvijo. Foto: J. Z. prevelik zalogaj. So si pa nabrali nekaj potrebnih izkušenj, ki jim bodo prišle prav gotovo prav v nadaljevanju prvenstva. Če vemo, da ima zadnjeuvrščeni Šoštanj samo štiri točke manj od njih, se jim v drugem delu tekmovanja, ki se prične 5 marca, obeta zares zagrizen boj za obstanek v ligi, Milan Jerše 11 Ženski nogomet Prekmurke druge V zaostalem srečanju prvenstva nogometašic do 16 let, ki je hkrati odločalo o naslovu jesenskega prvaka, so igralke ŽNK Kamen Jerič (Veiesovo) v gosteh s 3 : 0 (1: 0) nekoliko presenetljivo gladko premagale Len Soboto. Tako so osvojile igralke Kamen Jeriča naslov jesenskega prvaka, Prekmurke pa so z zaostankom treh točk druge. V zaostali tekmi državnega prvenstva članic je novomeška Krka v gosteh s 7:0 premagala Len Soboto. Vrstni red po jesenskem delu: Krka 27, Pomurje Len Filovci in Senožeti VODE po 22, Len Sobota 12, Kamen Jerič 6 in Slovenj Gradec 0. F, B. li,"” h” 1610 16 10 16 16 16 16 ■6 h 16 ■6 16 9 9 7 7 7 6 6 5 3 2 4 1 2 1 6 3 3 3 1 2 5 5 6 3 6 6 7 9 110 4 9 113 27:13 34 21 :15 31 26:21 29 24:21 28 30:18 27 31 ■22 24 28:22 24 20:24 21 25:29 19 18:1916 16:28 13 15:49 7 ^17. ph '"®a - Izola Arge Jliav p™'Aluminij, Šmartno- ' Rudar' Krško -< Uravograd - Livar. Mali nogomet Bioterme boljše od Marincev- Rezultati 6. kroga v 2. SLMN vzhod: Marinci Veščica - Bioterme Mala Nedelja 2 : 3,.Urban - Panda Totirotovž Maribor 5:12, Branik Maribor - Mak Benedikt 12:2, Napoli Intelsat Pernica -Tomaž 0 • 4, Slovenske gorice - Cerkvenjak Gostišče Anton 11:4. Vrstni red: Tomaž 16, Branik (-1) 15, Cerkvenjak in Pernica po 12 Slov gorice (-1), Bioterme Benedikt po 9, Panda 3, Marinci 1 in ^Zanimivejša para 7. kroga: Bioterme - Pernica, Panda - Marin-N. S. ci. Mali nogomet Lucova jesenski prvak 13. kolo MZ KMN Goričko: Čepine! -Domanjševci 2:3, Stanjevci? Budinci 6: 5, Dolenci - Markovci 1:7, Trd-kova - Dolič 4 : 6, šalovci - šulincl 29:0, Marti nje - Adrlja nci 6:3, Lucova - Nerad novci 7:1. Mladinski nogomet Murini U-14 tretji Izid zaostale tekme 1. slovenske mladinske lige: Koper - Mura 4: 0. Vodi Aluminij (28), Mura je 12. z 12 točkami. V1. kadetski ligi je Koper s 3:1 ugnal Muro. Vodi Maribor (34), Mura je 10. s 14 točkami. V tekmovanju U-14 pa je soboška Mura, ki je na 3. mestu (31 točk), z 1 :0 premagala Radgono, ki je na 8. mesto s 17 točkami, Nafta pa je 6. z 22 točkami. V zaostali tekmi 2. SKL vzhod je lendavska Nafta na gostovanju v Jarenini izgubila z 2:4, s čimer so jo tekmeci prehiteli na lestvici. Še naprej vodi mariborski Železničar s 35 točkami pred Jarenino, 29, in Nafto, 27. Tudi Naftini mladinci so v zaostali tekmi izgubili, S 5 : 2 jih je premagala Jarenina, ki v 2. SML vzhod vodi z 32 točkami pred Zrečami, 29, Nafta pa je 8. s 16 točkami. M. J, V. ^°M-Semler trese ^rjnii Sender je na L^be 1 " nemške re-;>ur 'Kr v dresu Baverna ''"Si« dvakrat zatresel . °)- Slovenski . 6a|a"lr * odlični formi, ''’Pr.,.1?1'1 tud’ na pokalni '1 vintrachtu M. J. Nogomet Hotiza zanesljivo Konec tedna sta bili odigrani dve zaostali tekmi. V 3- slovenski lici vzhod kjer nastopajo štiri pomurska moštva, sta se razšla Šmarje nri Jelšah in Holermuos Ormož z neodločenim rezultatom 2:2(1: 0) To oa m bistveno vplivalo na jesenske uvrstitve vodilnih ekip, saj sta obe ekipi v spodnjem delu lestvice T»d' v 1 MNL Lendava so spravili pod streho zaostalo tekmo 8. krova nrvenstva. Hotiza je doma s 4 :0 odpravila Olimpijo Dolga vas in F na drugem mdstu’5 “ ™dlInim Most’em. M. J, Lucova 1311 Domanjševci 13 9 Martinje 13 9 Dolič 13 8 Šalovci 13 8 Neradnovci 13 7 Markovci 13 7 Budine! 13 6 Adrijanci 13 5 Stanjevci 13 3 Dolenci 13 3 Čepinci 13 2 Trdkova 13 3 Šulinci 13 0 1 1 80 : 23 34 3 1 58 : 26 30 0 4 73: 37 27 2 3 74 : 43 26 1 4 83 : 37 25 2 4 53:41 23 1 5 41 : 34 22 1 6 63:56 19 2 6 47:55 17 3 6 42:60 12 1 9 18:60 10 1 10 26:58 7 010 38:59 6 01324:129 -3 Jesenski naslov je zasluženo osvojila ekipa ŠD Lucova. Najboljši strelec je Goran Andrejek (Srebrni breg Mar-tlnje), ki je dal 30 zadetkov. M. J. Badminton Horvat in Kutnjakova druga V Ljubljani je bil 2. pozivni A-turnir za izbiro kandidatov za evrojv sko prvenstvo na Cipru. Uspešni so bili tudi lendavski predstavniki, v prvi vrsti Miha Horvat, ki je bil v igri dvojic s Plestenjakom (BK Ljubljana) drugi, Nika Koncut pa v okrnjeni ženski konkurenci tretja. Iztok Utroša je skupaj s Skerbišem (TOM Mirna) zasedel četrto, Iva Lukač pa peto mesto med ženskami. V športni dvorani DOS I Lendava pa je potekal 2. pozivni turnir igralcev, starih do 11 let, za rang liste BZS. Nastopilo je 17 fantov in 8 deklet, zmagi pa sta odšli v Mirno in Zagreb. Pri dekletih se je izkazala domačinka Lucija Kutnjak, ki je zasedla drugo mesto za Zagrebčanko Ivo Skorup. Sedmo do osmo mesto sta zasedli Nina Feher in Elisa Halas (Mladost Lendava). F. B. MULARIJA 18. november 2004- /ESTWK Jesenski meseci so: oktober, november in december. Ljudje pobirajo poljske pridelke. Žanjejo koruzo, čistijo buče. Jesenski dnevi so že bolj mrzli in deževni. Listje začne spreminjati barvo in odpadati. Živali se pripravljajo na zimo. Medved nabira hruške in jih prinaša v svoj brlog. Veverica si nabira lešnike in orehe. Ptice se selijo v toplejše kraje in iščejo hrano. Na drevesa jim bomo nastavljali krmilnice in valilnice, v katere jim bomo dajali hrano. Že so se začele trgatve. Evelin Sočič, 3. c, OŠ Beltinci Moja prababica Ni še dolgo tega, odkar sva s prababico preživljala prijetne in nepozabne dni. Žal pa sta bolezen in smrt prekinili najino druženje. Svojo prababico sem imel zelo rad. Prababica je živela pri nas; ker sem bil še majhen, mi je velikokrat pomagala. Ko sem zjutraj vstal, sem vedno šel najprej k njej v sobo. Če je bila zaklenjena, sem potrkal in z veseljem mi je odprla. Takrat mi je pripovedovala o pradedku, mi kazala fotografije ter obujala spomine na mlade dni. Velikokrat mi je tudi brala, me učila plesti venček iz marjetic ter zapeti nekaj starih ljudskih pesmi. Kar naenkrat pa je hudo zbolela in ni več mogla iz postelje. Zato sem ji kosilo nosil v sobo in ji pomagal, kjer se je le dalo. Upam, da sem ji s svojo pomočjo olajšat bolečine zadnjih dni. Mama pa mi Še sedaj velikokrat pripoveduje, kako meje zibala v zibelki in me vozila na sprehode v vozičku. Za vse sem ji še vedno hvaležen. Gregor Marič, 4. raz., OŠ Odranci Lepo v Prekmurju Zadnje počitnice sva z bratcem preživela pri babici in dedku v Krogu. Tako sem lahko sodeloval tudi v literarni delavnici v kro- Nepozabno sredi gozdov Zanimiv dan Učenci 1. razreda OŠ Beltinci smo ujeli lepo jesensko vren^ odšli do bližnjega gozda, kjer smo si nabrali jesenskih P*0' teh plodov pa so nastali lepi izdelki. Tako sta bila tehniški in Učenci 3. razreda Dvojezične OŠ Dobrovnik so skupaj z razrednima učiteljicama izvedli dneve dejavnosti v naravi - na Pohorju. Tako so prehodili tudi ok rog 40 kilometrov poti sredi gozdov okrog Areha. Spoznava Škem vrtcu Srnica. Tam smo z babico Otilijo in bratcem pripovedovali pravljico z naslovom Leteči muc. Otroci so se veselili in nam li so drevesa, druge rastline in živali. Zidali so škratove hiške, osvojili so najvišji vrh Pohorja (Žigartov vrh), kjer so doživeli planinski krst, na manjšem hipodromu sredi gozda so jahali ob koncu glasno zaploskali. Še bom obiskal Prekmurje. Klemen Kreft, 3. b, OŠ Dob pri Domžalah konje, obiskali so kmetijo, kjer se ukvarjajo z živinorejo in imajo žago... Vrnili so se polni vtisov z lepih doživetij in z novimi izkušnjami. Slavica Hajdinjak, DOS Dobrovnik Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade Nekoč je živela srnica. Bila je dobra učenka, vendar so ji to drugi zavidali. Njene največje sovražnice so bile veveričke Maja, Kaja in Taja. Želele soji, da bi odslej imela same enke. Tako so ji ponoči šle trkat na dom, in ko seje ta prebudila in odprla vrata, so jo še povrh vsega začele obmetavati z lešniki, Moja prva pesmica Rdeče kolo, kam se ti mudi? Ali vidiš miš, ali vidiš muco, ati vidiš konja na vrhu gore? Kam se ti mudi? Maša Kaučič, 1./9, OŠ Bakovci voslovni dan zelo zanimiva, mi pa zadovoljni in veseli. _ j Učenci z učitelji 1. razreda OŠ B® orehi... Ta dogodek je prav nič ni pretresel. Še naprej seje pn dno učila. Naslednje leto so tudi veveričke Maja, Kaja m Taje šle v šolo. Ker pa so Pre< šnje leto želele srnici, da l* imela same enke, so jih se a imele one. Drugi dan jesrnto prišla s svojo prijateljico lisičko povedat veveričkam Maji, fa in Taji, da kdor drugemu jan* koplje, sam vanjo pade. To je izvedela vsa vas in veričke Maja, Kaja in Taja so -od sramote skrile in nikdar * niso prišle iz svojih hišk. Lea Voroš,' " OŠ Bel*lnci i i i i i I i 5 i Planet je bil, nikogar ni več doma Male sive celice Ko so pivci tišine popili tišino do zadnje kaplje, je prišel na zemljo hrup. Bilo gaje totiko, da res nisi nikjer mogel najti mirnega kotička. Vsi ljudje so potovali v zaprti pločevini in iskali še kakšno kapljico tišine, vendar je niso in niso mogli najti. Pa tudi če bi jo, je naslednji hip ne bi bilo več, ker bi jo popili, saj veste kateri »stvori«. In ti stvori niso pili le tišine, ampak tudi čistočo. Čeprav je šlo zelo počasi, so ljudje ugotovili, da nekaj ni v redu. Množično so iskali tistega, ki onesnažuje okolje. Pogledali so v elektrarne, v šole, preiskali so vse samotne otoke, kajti krivec bi se lahko skrival povsod. Pregledali so ves svet, niso se pa spomnili, da so krivci avtomobili in tovornjaki. Ko so se,vozili z avtomobili, niso niti pomislili, da so pravi onesnaževalci prav oni. Minilo je veliko let, preden se je nekdo spomnil, da bi bilo bolje, če bi hodili peš ali pa se vozili s kolesi. Vendar ljudje tega niso hoteli, saj so z avtomobili vedno hitro prišli na določen kraj. In tedaj, ko so ljudje razmišljali, kaj narediti, so v neki tovarni začeli izdelovati avtomobile na sončno energijo. In to je bila senzacija. Ves svet se je tega razveselil. Po mestih so vozili polni avtobusi, ki so delovali na sončno energijo. Nekateri sojih poimenovali •pivci hrupa«. Ti avtomobili tudi niso bili onesnaževalci. Če so prej govorili »Lep planet je bil, nikogar ni več doma«, je bil zdaj nov slogan »Trikrat hura za pivce hrupa!« Znanstveniki so opustili misel, da bi ljudi naselili na Luno, saj ni bilo potrebno, W pOGITMIčE ■S ker je bil po zaslugi »pivcev hrupa« zrak spet čist kot nekoč. Začeli so saditi drevesa po mestih in vaseh in povsod sta spet zavladali tišina in čistoča. Tako so ljudje ugotovili, da sta čist zrak in tišina največje bogastvo. Jaka Lušanc, 7. a/9, OŠ Kapela Nekega dne sem hitel po šolskem hodniku h kosilu, ko meje nenadoma ustavil učitelj Marko Jerebič in me vprašal, ali bi tekmoval na kvizu Male sive celice. Najprej sem se malo zmedel, nato pa pritrdil, da z veseljem. Zaprosil me je tudi, če bi poiskal še več kandidatov, tako da bi lahko sestavili dve skupini, Takoj sem se angažiral in obvestil nekaj sošolcev iz razreda in nekaj iz paralelke. Skupaj z učiteljem smo se zmenili, kdaj se bomo sestali in se dogovorili o pripravah na tekmovanje. Na prvem srečanju smo dobili gradivo, ki smo ga vsi vedoželjno prevzeli in se podali pripravam naproti. Kot ekipa smo se dobro razumeli. Prišel je dan, poln navdušenj in pričakovanj. Pričakovanega dne smo se zbrali na šolskem dvorišču, da se odpeljemo proti OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani, kjer bo veliki dogodek. Ko smo se odpravljali na pot, smo bili veselo in šaljivo razpoloženi. Ob prihodu in vstopu v šolo nas je z dobrodošlico sprejela ravnateljica šote. Povedala nam je, kako bo potekal celoten pro gram tekmovanja. Ker je čas neizbežno tekel, smo prišli do glavnega dela, torej tekmovanja. Komisija nam je najprej podala navodila in napočil je trenutek, ko smo dobili predse tekmovalni list. Čas se je začel odštevati, naša srca so začela hitreje utripati in misli so kar begale sem in tja. 20 minut je hitro minilo. Vprašanja se nam niso zdela težka, tekmovalni list smo oddali polni ff|t vanj. Po tekmovanju pogostili s sendvičem-in sadjem. Po pogos *' imeli odmor, med kat«1 si šli ogledat domačij telja Miška Kranjca, « od šole. Komisija Pa ' ( dtem preverjala odg,;' rezultate tekmovanja- O Mišku Kranjcu s«1 . pii li marsikaj. Tudi to, J tui|i samo pisatelj, slikar, in mnogo drug*' vih informacij. Zdaj 1 , j-Miška Kranjca obiskujejo domači r sti. Po ogledu smo se lo na razglasitev reZ^|fijfi Mirno smo čakali na es tudi dočakali, niso bila težka, a kS' zbrali le 29 točk od |i< in se s tem uvrstili na ".jr-sto. Res ni najbo J^' vendar smo se told1' slijo, da je pomeni ""' ? vati in ne zmagati. ( Med najuspešii'#’1' r',r' je bila domača OS ca, na republiško pa se je .uvrstila t'"-1 'i n 5 Sobota. 7. c, °® VESTNIK -18. november 2004 NA SCENI 23 Gibanje za mladino za kakovostnejše bivanje mladih Lokale obiskuje 73, mladinski klub 15 odstotkov mladih . ^sedami »Na mladinske težave ne samo opozarjati, ampak jih tudi J^Mi« so člani Gibanja za mladino pre-' ^ili osnutek razvojne strategije za mla-' Mestni občini Murska Sobota. Z njo ^vplivati na izboljšanje vsakdanjika b in na preživljanje prostega časa. ; so pripravili strategijo, pa so med ^'llnii izvedli tudi anketo o zadovoljuj ' mladinskim dogajanjem. Z željo, da J Stolni m predlogi k oblikovanju do- ' verzije strategije privabili Čim več pa bodo pripravljali okrogle mi-'^togijo, ki obsega devetnajst strani J P^robneje predstavlja dejansko stanje • j^i možne rešitve, so predstavili Iztok c ^ec Mitja podgajski, Matej Ficko in ^-Jiatoik "^stoječih mladinskih organizacijah 1 ‘;anovah, ki se ukvarjajo z mladimi, je , govoril Mitja Podgajski ter jih tudi \ । ocenil in opredelil. Dodal je, da urediti vsem organizacijam, ki , ™’ mladimi, ustrezno infrastrukturo, pa bi bilo treba nastajanje no-^..""idinskih organizacij ter jim omo-’'•delo in razvoj. av8usta sem povedal, da si molu. °, ^adi sami izboriti dialog, saj je ■I ^munikacija ponavadi največji pro-i' poudaril Matej Ficko. Ta teza se ^‘'^iia tu J sposobni dojeti, da je odlaganje z zad0'1 želja zanje ugodnejše, da je bolje, če svoj^ jpU nost odvrnejo od trenutne skušnjave, in ‘ vzdržijo v stanovitnosti do izpolnitve rilHL pozornost usmerijo drugam. Otroke, vključene v raziskavo, so pon«' 1,1 <1^ vali po koncu srednje šole. Tisti, ki so zn ®1 letih potrpežljivo čakati, so se kot dijaki ■' kot drugi, ki svojega trenutnega vzgiba nr' e 1 11. Njihovi starši so jih označili kot akade« , / še: spretnejši so bili v besednem izražriil^’ p1' nejši delati z glavo in se razumno odzvati, ■. p zbrani, iznajdljivejši v načrtovanju in načrtovanju in bolj željni učenja. । Walter Mischer pravi, da gre pri i^111 ■ no odlaganje trenutne zadovoljil ' L, u d’ vanjih za osvojitev višjih ciljev. Torej je vnavanja čustvovanja, da smo spo*0^ pri-^^ izrivati vsak vzgib, ki bi nas odvrni' ' 1 vanja za dosego višjih ciljev, kot so rešitev naloge, študij, osvojitev stvu. S tem odkritjem poudarja vlog« ‘ 1 teligentnosti, ki presega naše sp°s T odločb, kako uspešno ali slabo bom ; tudi druge miselne možnosti. ^Kaže, da je uspeh v glavnem v W , ko so drugi že odnehali«(William F«2 ™ Mag. Simona S* t j k VESTNIK^. november 2004______________DO*BFtO JE VEDETI__ 25 Besede Mode Moje rože Advent, miklavževo, božič in novo leto Prazniki so pred vrati. Kar vrstijo se. Drug za drugim. Krona praznikov sta seveda božič in novo leto. Prvo sporočilo praznikov je adventni venček, ki je simbol ve- Pretirano potenje Roke hočejo videti, oči ho-božati - se glasi poetični "“gan blagovne znamke Malo. Žitno občutimo s hladnim in “sttim vetrom Takrat postane ?" rahlo rdeče barve, ki je no-'11 puder ne more zares skriti. ^Pomoč nam pogosto pride “Inen šal. ' °lneni šal je seveda zelo ši-'■ Pojem, če se ustavimo pri Csedi volna. Videz in dotik sta ki razkrivata, za kakšno ^nnio prejo gre. Razlike so zelo velike, zato ima kako-'■ okoli vratu svojo ceno. Luk-'2 kašmira je predvsem v to-'rr' in prijetnem objemu kože, Kašmir je redko naravno vlak-11 česano iz dlake kašmirske iz notranjosti Mongolije, 'frle zaradi ekstremnih Vrenkih razmere pri živalih po-^mi rast notranje dlake. Da-Cs$e s tem ukvarjajo tudi v Av-^‘1* in Nnv i Zelandiji. Zgodo-omenja uporabo kašmira že stoletju, Evropa pa ga je h v devetnajstem. Takrat ^uporabljal predvsem za ot-oblačila. Pridobivanje te volne je dokaj drago, j* 'o firn-volno pogosto me-/' drugimi. Največ se upora- ,,J izdelavo vrhnjih oblačil, 1^'' obleke, plašči, šali in pu-Luksuz kašmira se vedno sin ' Vra^a v nai^0*i kakovo-dodelanih izdelkih, ki jih S1|no z velikim spoštovanjem, saj se zavedamo njihove ekskluzivnosti. Statistika pravi, da je za površnik potrebna notranja dlaka štiriindvajsetih koz, za pulover pa dveh Barva in vzorci igrajo pri izdelkih iz kašmira sekundarno vlogo. Ponavadi gre za dokaj umirjene tone sivin in modrin, ki se jim pridružuje večna črna. Živahnejših barv so le šali m puloverji. Pri plaščih je igra ban in vzorcev zabrisana z elegantno noto v posameznih obrobah. Ključno vlogo lahko imajo tudi zaponke in gumbi. Kakovostni izdelek kliče po kakovostnem dodatku, če je to gumb, naj ne bo okras iz sintetične mase. Tatjana Kalamar M. ^ilnika ■ Radin osebe) °* d°dam0 sesekljan para-z^^iev list, poprova zrna in solimo ter uharno. selega pričakovanja in hrepenenja. Klasičen adventni venček je vedno zanimiv in lep, pa naj bo iz smrečja, pušpana ali bodikE. Je pa prav, da imamo letos malo drugačnega, saj se stalnic naveličamo. Če smo imeli lani okrogle lila sveče, imejmo letos rdeče oglate. Venček okrasimo s suhim sadjem in svežim cvetjem. Pa še en namig za oblikovanje dekoracije za mizo. V okroglo bordo rdečo posodo, ki mora biti dovolj globoka, damo 2 beli mini ciklami, okrog pa napolnimo z mahom, v katerega damo bodiko z rdečimi pl o do- Okrasitev starega ogledala Božična zvezda, primerna za okrasitev stene vi, vmes pa še pet mat rdečih srednje velikih kroglic. Lahko pa spletemo venček iz bele omele s plodovi z dodatki v rdeči in Nevarni mobilni telefoni Deset ali še več let uporabe mobilnega telefona povečuje nevarnost nastanka akustičnega nevroma, benignega tumorja na slušnem živcu, je pokazala raziskava, ki jo je opravil švedski znanstveni inštitut Karolinška. Nevarnost grozi na tisti strani glave, pri kateri običajno držimo telefon. V raziskavi inštituta Karolinška je sodelovalo 150 ljudi z akustičnim nevromom in 600 zdravih posameznikov. Kot so ugotovili, se je nevarnost za nastanek akustičnega nevroma pri ljudeh, ki so mobilni telefon uporabljali vsaj deset let pred postavitvijo te diagnoze, skoraj podvojila. Raziskava pa ni odkrila povečane nevarnosti pri tistih, ki so mobilne telefone uporabljali manj kot deset let. roza barvi. Vodilni Aoristi Holandske cvetlične zbornice napovedujejo letos praznično floristiko v bordo rdeči ali roza rdeči barvi z dodatkom 10-15 odstotkov črne barve. Črne barve naj bi bile vaze, kroglice, veje ali posode. To smo lahko tudi videli na zadnjem izobraževanju pri Miklavžu na Dravskem polju. Ponudba dekorativnih dodatkov je iz leta v leto pestrejša. Rdeče barvne kombinacije ustvarjamo z vejicami bodike, ki so posute z rdečimi plodovi, svežimi rdečimi vrtnicami, svečami, kroglicami ali z najrazličnejšimi svetlečimi ali mat trakovi Prav v tem času pričakujemo več obiskov, zato je prav, da primerno okrasimo tudi vhodna vrata, okna, vežo in seveda mizo. Prazniki bodo prisrčnejši in lepši, Če si delo porazdelimo, nekaj naredimo sami, tiste izdelke, katerih izdelave pa nismo vešči, pa kupimo v svoji cvetličarni. Olga Varga Naravno zdravilo proti pretiranemu potenju je žajbelj, saj oži znojnice. Za učinkovito kuro si trikrat na dan skuhajte čaj: žličko posušenih žajbljevih listov prelijte s skodelico kropa, pustite pokrito stati pet do deset minut in precedite Čaju lahko dodate malo koncentriranega žajbljevega soka ali ga zmešate z jabolčnim ali paradižnikovim sokom Koristi tudi redni vztrajnostni šport. Če telo pripravite do znojenja s fizičnimi dejavnostmi, se boste v mirovanju manj potili. Včasih je pretirano potenje odziv organizma na povečan krvni obtok in na močne čustvene odzive. Tedaj koristi vitamin E ali glog. Pred jemanjem kakršnihkoli zdravil pa se je treba posvetovati z zdravnikom. Kaj je pravo prijateljstvo? Prijateljstvo je pogosto vredno več in je pomembnejše od ljubezni. Prijatelj je nekdo, ki vas ima rad in vam je to tudi vedno pripravljen in sposoben pokazati. Poleg tega vas je vedno pripravljen poslušati, se zna nasmejati vašim šalam in vam ponudi ramo, da se v stiski zjočete na njej. Prav tako vas nikoli ne pusti na cedilu, ve, kdaj potrebujete nasvet in kdaj zadostuje le njegova prisotnost brez besed. Dober prijatelj se veseli vaših uspehov in vas tolaži, ko ste v krizi. Nikoli se ne vtika v vaše življenje, če ga posebej ne prosite Skratka, je diskreten in zanesljiv ter vreden vašega zaupanja in spoštovanja. Kdaj je sluh ostrejši? Med tem ko se juha kuha, na koščke razrežemo ostanek pese in v mešalniku drobno zmeljemo. Zmleto peso damo na gazo in z rokami ožmemo. Pesnemu soku dodamo približno dve žlici kisa. Ko je juha kuhana, dodamo še okisan pesni sok. Juho nalijemo v skodelice, po vrhu potresemo sesekljan koper in damo v vsako skodelico v sredino še žličko kisle smetane Lososove sarmice z omako iz penine 250 g lososovega fileja brez kosti, 4 listi rdečega radiča, 4 listi zelene solate (endivije), 60 g kuhane ajdove kaše, 0,5 dl sladke smetane, 1 jajce, česen, peteršilj, sol, poper Liste solate poparimo z vrelo slano vodo in jih na hitro ohladimo v hladni vodi. Lososu odstranimo kožo in kosti ter ga zmeljemo ali na drobno sesekljamo. Nato dodamo kuhano kašo, sladko smetano, jajce, sesekljan česen in peteršilj ter solimo in popramo. « Vse sestavine med seboj rahlo premešamo. Tako pripravljeno maso zavijemo v ohlajene solatne liste kot sarme. Sarmice kuhamo v sopari približno 10 minut, naložimo na krožnik in prelijemo z omako iz penine. OMAKA IZ PENINE: 1 dl polsuhe penine, žlička sladkorja, sok pol limone, 1 di kisle smetane, 3 dag masla, Ščepec morske soli Penino v kozici do polovice povremo, dodamo limonin sok in sladkor. Nato vmešamo kislo smetano in stepemo. Omako na koncu zgostimo z hladnim maslom in začinimo z morsko soljo. Narastek iz bučk s piro in paradižnikom 700 g zelenih bučk, moka za paniranje, 2 jajci, sol, maščoba za cvrenje, 150 g kuhane pire, 400 g svežega paradižnika, 150 g moca-rele, 2 dl kisle smetane, 3 jajca, sol, poper, origano, bazilika, maslo za model Bučke operemo, po dolgem narežemo na tanke rezine, solimo, pomokamo, namočimo v razžvrkljana jajca in v vročem olju ocvremo. S.polovico ocvrtih bučk obložimo dno namazanega pekača, potresemo s polovico pire, po njej naložimo olupljen in na kolobarje narezan paradižnik, solimo, potresemo z baziliko, origanom, naribanim sirom, drugo polovico pire, pokrijemo s preostalimi bučkami, prelijemo z mešanico kisle smetane, jajc, soli in popra ter pečemo pri temperaturi 180 sC toliko časa, da vse skupaj zakrkne. Pečen narastek razrežemo in toplega ponudimo. Kitajsko zelje v solati 1 glava kitajskega zelja, 2 kolobarja ananasa, 1 grenivka, 1 rdeča paprika Kitajsko zelje očistimo, operemo in narežemo na rezance. Prav tako narežemo rdečo papriko, ananas in grenivko. Vse narezane sestavine med seboj pomešamo in naložimo v solatne skodelice. OMAKA: 5 žlic kisle smetane, 1 žlica vinskega kisa, 2 žlici ananasovega soka, 2 žlici rahlo praženih sezamovih semen, sol in poper Vse sestavine razen praženih semen med seboj dobro stepemo in prelijemo po solati, po vrhu pa potresemo s praženimi sezamovimi semeni. Skutne tortice 250 g nemastne skute, 1 žlica kisle smetane, 1 jajce, ščepec soli, žlička sladkorja, 2 čajni žlički ruma, 300 g moke, 1/2 žličke pecilnega praška, ščepec soli, 80 g surovega masla, 1 jajce, 1/81 kisle smetane in za premaz rumenjak Skuto odcedimo na cedilu, biti mora suha, nato jo pretlačimo, da je gladka, ter dodamo kislo smetano, jajce, sol, sladkor in rum ter vse skupaj premešamo in postavimo na hladno. Iz moke, pecilnega praška, soli, jajca, masla in kisle smetane zgnetemo testo. Oblikujemo ga v kepo, zavijemo v folijo in za dobre pol ure damo počivat v hladilnik. Pečico razgrejemo na 200 ’C, testo razvaljamo na 3 mm debelo in izrežemo polovico krogov z 12 cm premera, drugo polovico pa z 9 cm premera. Na sredino večjih krogov damo žličko skutne mase in pokrijemo z manjšimi krogi Robove večjih krogov namažemo z rumenjakom in zavihamo navzgor. Tudi površino manjših krogov premažemo z rumenjakom. Skutne tortice damo v pečico in pečemo približno 20 minut. Sluh moških in žensk se nekoliko razlikuje: moški lahko bolje razločijo, od kod prihaja zvok ali Šum, ženske pa bolje zaznavajo tihe in visoke tone. Znanstveniki so tudi ugotovili, da je sluh pri ženskah najostrejši v plodnih dneh. Veliko ljudi odpre usta, kadar se Še posebno trudijo, da bi prisluhnili ali dobro slišali. Ker je žrelo s srednjim ušesom neposredno povezano z ušesno trobljo, prispejo zvočni valovi v srednje uho tudi skozi odprta usta in ne le skozi ušesa. Zato človek bolje sliši. Živčne in čutne celice v notranjem ušesu pa se z leti obrabijo in odmrejo, zato je normalno, da se sluh z leti slabša. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Akcijska cena Potrošnica, ki nas je poklicala, je s prodajalcem sklenila pogodbo o nakupu keramičnih ploščic. Dobila jih je po akcijski ceni, za kar je morala plačati tudi obvezni avans. Ko je hotela ploščice čez nekaj dni odpeljati, so ji povedali, da akcija ne velja več, da so tiste ploščice že prodane in da jih lahko dobi le po redni ceni. Zanima jo, ali je takšno ravnanje trgovca korektno in kaj lahko sedaj zahteva? Po Zakonu o varstvu potrošnikov mora podjetje prodajati blago vsem potrošnikom pod enakimi pogoji. Omenjeno akcijo so oglaševali, vendar ni bilo nikjer navedeno, do katerega datuma ali do prodaje zalog. Tako lahko rečemo, da je šlo za zavajajoče oglaševanje, ker je trgovec izkoristil neizkušenost in neznanje potrošnice v dobičkonosne namene, saj je oglaševalsko sporočilo vsebovalo preveč nejasnosti. Sicer pa je bila pogodba sklenjena, cena je bila dogovorjena, plačan pa je bil tudi avans, zato je trgovec dolžan potrošnici prodati ploščice po takšni ceni, kot je bilo zapisano v pogodbi Obratovalni čas pisarne v M. Soboti: telefonsko svetovanje v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 9. do 14. ure, osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 14. ure, tel.: (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Obratovalni čas pisarne v Ljutomeru: telefonsko in osebno svetovanje v četrtek od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina III. nadst.), Ljutomer, tel. (02) 584 90 44, int. 75. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 O TEM IN ONEM 18. november 2004- CESTNIK Strelstvo - Markoja tretji Slivnica je bila dva dni prizorišče za 14. pokal Pohorja 2004, največje mednarodne strelske prireditve v streljanju s standardno zračno puško v Sloveniji. Nastopilo je 67 strelcev iz Hrvaške, SČG, Madžarske, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Znova se je izkazal Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), ki je z rezultatom 692,2 (591) kroga zasedel odlično tretje mesto. V dramatičnem finalu, kjer je bila po osnovnem delu razlika med prvim in osmim le 3 kroge, je Markoji uspelo obdržati tretje mesto, s čimer je ubranil lanski bron Zmagal je Mirosavljev (Novi Sad) s 694,3 (590) pred našim olimpijcem Debevcem 694,2 (592). Peti je bil Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča) s 690,8 (590), deveta pa sta bila s 588 krogi Drago Per-toci (Tišina) in Gorazd Kocbek (J. Jurkoviča). V ekipni konkurenci je zmagal avstrijski Steiermark (1765) pred SD Janka Jurkoviča (1765), Tišinčani so bili sedmi (1750), TurniŠčani pa deveti (1740), M. J. Prejeli smo Spomin na leto 1944. S Mercator Plese 1, Murska Sobota FTF—"^*1 sobota, 20. november ob 10.00 uri Ob dnevu diabetikov Vabljeni na poučno In hkrati zabavno prireditev, na katen boste izvedeli mnogo koristnih nasvetov v zvezi z zdravim načinom življenja, lahko si boste izmerili krvni sladkor in krvni tlak in se spoznali z načinom življenja diabetikov. Spoznali boste ponudbo za diabetike pri najboljšem sosedu za povrh pa uživali ob glasbi zmagovalke po Izboru strokovne žirije Slovenske popevke 2004 Z nami bo YLENIA. o? Prispevki za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek Štefan Titan, Aškerčeva 4, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marjeto Kolmanič - 5.000; Marjan Makovec, Martjanci 73, namesto cvetja za pok. Terezijo Norčič iz Martjanec - 5 000; Milan Zrinski, Beltinci /namesto cvetja za pok. mamo Janka Šafariča - 3 000; Manuela Pergar Ki-tonovski iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Janeza Šte-vaneca iz Borejec - 3-000; namesto cvetja za pok. Marjeto Še-bjanič s Krajne so darovali: domači - 5 000, družina Lepoša -Zver iz Odranec - 8.000, družina Zoltana Lepoše s Krajne 61 - 4.000, KMN Krajna KMN Veterani - 8.000, družina Karla Bokana s Krajne 43 - 10.000, družina Viktorja Dundka s Krajne 47 - 10.000, družina Andreja Kosa s Krajne 42 - 5.000 in družina Uljanič iz Kobilja 11 -5.000, Ginekolosko-porodni oddelek, prispevek od laktovita -10.110; Blanka Furst, Murski Črnci, namesto cvetja za pok. Štefana Gaborja iz Rakičana -10 000; PGD Rakičan namesto cvetja za pok. Martina Jeriča iz Rakičana - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Danes še vedno živimo ljudje, ki se resnično spominjamo velikih dogodkov iz leta 1944, ki so prispevali k zmagi nad fašizmom. Pred šestdesetimi leti je zavezniška vojska izvedla eno največjih izkrcanj v zgodovini. Začeta se je invazija v Normandiji. V spomin na ta dogodek so letos države zmagovalke pripravile slovesnost z obiski grobišč padlih vojakov pri osvajanju Francije in zahodne Evrope izpod fašistične oblasti. Na vzhodni fronti sta Romunija in Bolgarija kapitulirali in sklenili premirje ter stopili na stran zaveznikov. Sovjetske čete so prišle do madžarske meje, vmes osvobodile Beograd in napredovale v notranjost Madžarske Vsi smo pričakovali, da bo vojne kmalu konec. Madžarski državnik Rorty je 15 oktobra celo napovedal predajo, ki pa je trajala le kratek čas. Nemci so takoj po razglasitvi premirja prevzeli oblast in nanjo postavili Szdllasija s fašistično organizacijo Nyilaspdrt. Vojna se je nadaljevala in končala komaj maja 1945. K pisanju tega članka meje spodbudil članek v Vestniku dne 20. oktobra, ki ga je napisal gospod Milan Jerše kot pogovor z Bojanom Černičem pod naslovom: Spomin na leto 1944 ostaja še vedno živ!« V njem opisuje oktobrske dogodke v Murski Soboti in na Vaneči, kjer so padla mlada življenja Jožka Kramarja, Franca Kosija in Mirana Šumenjaka (Jožka Kramarja sem osebno poznal, nekaj dni pred smrtjo se je ustavil pri nas doma in me spraševal o bratu Štefanu, kije bil zaprt v Komdromu). Sam omenja, da jih je zavedla kapitulacija Madžarske. Kot opisuje gospod Červič v svojih spominih, ki so izhajali v Vestniku pod naslovom »Spomini na partizanska leta vPrekmu-rju leta 1944«, je on ostal živ, prepeljali so ga v bolnišnico v Murski Soboti, od tam v Sombotel in potem v Komarom. V času, ko je bi! v bolnici v Murski Soboti, so ga obiskali tudi gestapovci s Ptuja, a ga Madžari na srečo niso izročili Nemcem. Nazadnje so ga prepeljali v Komd-rom. kjer je našel internirance, ki so bili aretirani spomladi leta 1944. Tam je našel celo svoje tedanje dekle, ki je bila aretirana v Čren-šovcih. Novinar gospod Milan Jerše je po Čer- vičevem pripovedovanju zapisal, daje ta prišel v Prekmurje šestega januarja leta 1944. Naprej pripoveduje, da je Červič v kratkem času po svojem prihodu organiziral in ustanovil sedemnajst terenskih odborov. Ti odbori naj bi bili ponovno organizirani po smrti Štefana Kovača. V svojem pripovedovanju pa Červič novinarju ni omenil žalostne usode odborov oziroma članov teh odborov. Vsi ti odbori so delovali le kratek čas, saj so bili v mesecu maju leta 1944, ko je padel Černičev oče, dekle pa so ujeji Madžari, izdani. Začele so se aretacije od Strigove, Razkrižja, Bistrice, Črenšovec, Odranec, Lipe, Trnja, Murske Sobote pa vse do Pečarovec. Madžari sojih vozili v Mursko Soboto v staro šolo, od tam pa v čako-vskigrad. Ob šestdeseti obletnici teh žalostnih dogodkov se gospodu Černiču ni zdelo pomembno opisati, kako so bili interniranci v čakavskem gradu pretepeni in mučeni, v mesecu juniju pa pred madžarskim vojaškim sodiščem obsojeni. Iz gradu so bili premeščeni v zapore okrajnega sodišča v Čakovcu, ker so tja vozili nove internirance. V čakavske zapore so lahko prihajali svojci in ternirancev in jim prinašali hrano ter perilo. Poti v Čakovec so bile, naporne, saj javnih prevozov ni bilo. Obiski so bili tako mogoči le s kolesom. V mesecu oktobru so vse internirance prepeljali iz Čakovca v Komarom. Prepeljani so bili v trdnjavo, ki se je imenovala Negy esillag erod. Tukaj so zbirali Rome, Jude in polit ične internirance. To trdnjavo sem pred dvema letoma obiskal tudi jaz. Nahaja se blizu Donave, v njej pa je sedaj skladišče. Če se pripelješ z južne strani, trdnjave ne opaziš, ker je poraščena in zakrita, vidi pa se z zahodne strani in še to samo, če prideš prav do nje. F tej trdnjavi se je torej znašel gospod Červič skupaj z drugimi interniranci, ki so bili po raznih zaporih od meseca maja in s katerimi je sodeloval. Iz Komaroma so internirance odpeljali v taborišče Dachau. Tudi taborišče Dachau sem obiskal pred tremi leti in sem v tamkajšnjem arhivu našel imena svojcev ter tudi datume smrti. V svojih spominih gospod Červič opisuje, da je on ostal v Dachauu, čeprav so bili iz Koma-roma odpeljani vsi naenkrat, tisti, ki so bili aretirani meseca maja, in tisti, ki so bili aretirani oktobra. To je bil za gospoda Červiča že drugi srečni slučaj. Prvi je bil takrat, ko je bil v bolnici v Murski Soboti in ga niso izročili gestapovcem, drugi pa, ko je ostal v Dachauu in www.vestnlk.si PodWe z» mfMrirMfe.d.d-.Ulkaafh, Novaka 13. M, Sobot« Promocijski popust do koca leta 280.000 SIT za SX opremo wwv. c4. citroen. si ilvto Cit (Loo. Kraška ul. 58, Mirska Sctoota Ttel.: 53 49 000 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOUE, PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c, 48.1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01)47 8 7 400 (Telefaks: (01)47 87 422 Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/02,8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) minister za okolje, prostor in energijo sprejme SKLEP o Javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Spodnja Senarska-Cogetinci Minister za okolje, prostor in energijo odreja javno razgrnitev: 1. predloga državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Spodnja Senarska-Cogetinci (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), ki gaje izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje (ŠL projekta: 039/04, oktober 2004); 2. povzetka za javnost; 3. poročila o vplivih na okolje za avtocesto na odseku Spodnja Senarska-Cogetinci. ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje,d. o. o., Celje (št projekta: 43/97-04, oktober 2004); 4. drugih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve državnega lokacijskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo v dneh od 29.11. 2004 do 28.12.2004 javno razgr njeno: - na M i n istrstvu za okolje, p rostor i n energij o Dira kto ratu za prostor. Ura du za prostorski razvoj, Dunajska 21. Ljubljana, - v prostorih Kulturnega doma, Cerkvenjak 25,2236 Cerkvenjak, - v prostorih Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, - v prostori h 0 bčine Lena rt, Trg osvobod itve 7, Lenart v Slove nski h gorica h. Javni obravnavi bosta: - 1. 12.2004 ob 16.00 v prostorih Kulturnega doma, Cerkvenjak 25,2236 Ce rkvenjak, za območje občine Cerkvenjak in občine Sv. Jurij ob Ščavnici: - 1.12.2004 ob 18.30 v sejni sobi št. 21/1 Občine Lenart, Trg osvoboditve 7, Lenart v Slovenskih goricah, za območje občine Lenart lit. Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko dajo pripombe na razgrnjeni predlog državnega lokacijskega načrta in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda prsno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali posreduje na elektronski naslov info.upr> ogla*L oznataol ata kono, matte wwwJzbMi^. kjer tl lahko ogtadata kril ** " daljši opiti ogtutavMwgs p< od meta all uloiWm Prejeli smo Odgovor na članek Adolf Kumer v sodnem kolesju Prosim, da v zvezi s člankom v Vestniku št. 46/2004 z dne 11.11. 2004 »Sodišče razsoja o primeru hiše že petnajst let ■ AdolfKumer v sodnem kolesju« objavite naslednji odgovor: Tožba v navedeni pravdni zadevi je bila vložena 15.12. 1990pri takratnem Temeljnem sodišču v Murski Soboti, Enota v Lendavi. Tožnika Adolf Kumer in Veronika Kelenc sta v tožbi zahtevala izpolnitev pogodbenih obveznosti v zvezi z gradnjo stanovanjske hiše. Sodišče v Lendavi je od 28.3-1991 do 10. 6.1993 opravilo šest glavnih obravnav, na katerih sta bili navzoči obe tožeči stranki, le na zadnji glavni obravnavi tožeči stranki nista bili prisotni, prisoten je bil le njun pooblaščenec. Vtem času je sodišče29 1.1992 izdalo tudi sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, istočasno pa je določilo izvedenca gradbene stroke, kije svoje mnenje posredovat sodišču 8.4.1992. Dne 14.2.1994je tožena stranka Anton Zakojč vložila zoper Adolfa Kumra in Veroniko Kelenc nasprotno tožbo za plačilo 3,000.000,00SIT iz naslova neplačanih obveznosti za izgradnjo stanovanjske hiše. Zaradi takšne višine sporne vrednosti, in ko sta svoj zahtevek 10'2.1995 zvišala na 4,000.000,00 SIT tudi tožnika, sta se od takrat dalje obe zadevi obravnavali na Okrožnem sodišču v Murski Soboti Ker je ob reorganizaciji v letu 1995 oktožno sodišče prejelo tudi od vseh okrajnih sodišč iz tega okrožja veliko pravdnih zadev, ki so bile po pripada še starejše ali jih je sicer bilo treba po zakonu prednostno obravnavati, se je la zadeva začela obravnavati, ko je bil spis v letu 1999dodeljen sodnici ki zdaj obravnava obe zadevi ki sta bili s sklepom P 432/95 dne 29 2. 2000 združeni v enotno obravnavanje. Od takrat dalje je bilo najprej22 3 2004odločeno o prednji za oprostitev sodnih taks. Nato je bila prva obravnavana razpisana 25- 8 2000. Na to obravnavo je pristopil le pooblaščenec tožečih strank, kije prosil za preložitev naroka, ker ni mogel vzpostaviti stika s svojima strankama. Iz istega razloga je prosil za preložitev obravnav tudi 3- 10.2000 in 26.1.2001. Na narok 11.9.2001 sta pristopila tožnika in sodišče je 3.10. 2001 izdalo sklep o določitvi izvedenca gradbene stroke. Po večkratnih urgencah je izvedenec 12. 5- 2003 spis sodišču vrnil brez mnenja z obrazložitvijo, da dela ni mogel opraviti, ker ni mogel vstopiti v hišo. Dne 21. 5- 2002je odvetnik ■ pooblaščenec tožečima strankama preklical pooblastilo. Od takrat dalje je sodišče vabilo stranki direktno na njun naslov v Sloveniji, kjer imata prijavljeno stalno prebivališče, kot tudi v Nemčiji, kjer delata. Tako je bil razpisan narok za 3-10. 2003, vendar stranki vabila nista dvignili na nobenem od obeh naslovov. Ker pa je ob naroku 4. 11. 2003 obstajala zakonska predpostavka vročitve, je sodišče ta narok opravilo v nenavzočnosti tožečih strank. Ponovno je določilo izvedenca gradbene stroke, kije mnenje podal, in to mnenje je sodišče vročilo tožencema na naslov v Nemčiji. Naslednja obravnava je bila razpisana za 5-11.2004. Ker pa je sodišče le nekaj dni pred obravnavo, tako da je bilo za preklic prepozno, po uradni dolžnosti ugotovilo, da je bil zoper Zidarstvo in fasaderstvo Anton Zakojč, s. p., dne 23.12. 2003 uveden stečajni postopek, je v skladu s 4. tč. 205- čl. Zakona o pravdnem postopku postopek prekinilo, ker je taka prekinitev po zakonu obvezna. O tem je sodnica poučila tožeči stranki na zadnji glavni obravnavi 5. 11.2004. Ker je sodnica nadalje ugotovila, da stranki svoje terjatve nista priglasili v stečajno maso, ju je istočasno opozorila na to, da sta ta rok zamudili. Tožeči stranki sta na tako obrazložitev reagirali agresivno, predvsem gospod Kumer, tako daje sodnica potem gospe Kelenčevi, ki jo je bila pripravljena poslušati, svetovala, da naj se obrneta na katerega od odvetnikov, ki jima bo razložil kakšne možnosti imata. Iz navedenega izhaja, daje Okrožno sodišče v Murski Soboti od takrat, ko je zadevo začelo obravnavati, to obravnavalo tekoče, kolikorje bilo to odvisno od sodnice, ih da so bile stranke tiste, ki v postopku niso bile dovolj aktivne, saj še vabil niso sprejemale, in je zaradi tega traja! postopek dalj časa kot bi bilo potrebno. Predsednica sodišča okrožna sodnica svetnica Marija Močan Rošker motorna vozila razno RENAULT 11GR,1.1986, vozen, zzimski-mi gumami, lahko tudi za rezervne dele, prodajo. Tel.: 041292 191. m20452 VW POLO, avtomatih, letnik 1998, s popolno opremo, reg. do okt. 2005, prodam. Tel.: 565 1153 po 17. uri. m20455 NISSAN PRIMERO, letnik 1991, z vso opremo razen klime, prodam, tel.: 040 609 710. m20459 ZASTAVO 128,1. lastnik, ugodno prodam. Tel.: 52310 08. m20460 posesti HIŠE, KLETI. PARCELE ZA VAS kupimo/ prodamo: M. S080TA-ČENT1BA-ZDRAVI-LIŠCa z okolico ali v Kopru. Vabimo vas tudi v ŽENITNO POSREDOVALNICO: KOPER-M. Sobota. SONJA Angelca, s. p.. Prekmurske čete 110, Čren-šovci, tel.: 031520 135, www. beli-grad. 4tcom. m20329 VEČ OBDELOVALNE ZEMUE v Kupšincih prodam. Tel:. 583 12 70 ali 041 310 732. m20425 SKEDENJ AU GOSPODARSKO POSLOPJE ZA SKLADIŠČE v bližini M. Sobote kupim ali vzamem v najem. Tel.: 040 527 316. m20446 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti dam v najem. Tel.:. 031490 447. m20466 FRIZERSKI SALON V CENTRU M. Sobote ugodno damo v najem z delnim odkupom opreme. Tel.: 031 390 095. m20467 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT567 prodajo za 800.000 sit. Tel.: 527 13 88. m20429 GRUBER, širine 2 m, z 10 zobmi in valjem (za traktor od 70 do 90 KS), prodam. Tel.: 041 543 684. m20447 TRAKTOR STAYER 80-80 prodam. Tel:. 041 724 028. m20451 OBRAČALNE PLUGE, prikolico, 41, obre-zalnikza vinsko trto, prodam. Tel.: 031 550988. m20453 SEJALNICO BECKER, 4-redno, koruzno, v odličnem stanju, prodam, tel.. 041725 230. m20457 kmetijski pridelki JEDILNI KROMPIR AGRIA, dostava na dom, ugodno prodam. Tel.: 54910 85. m20445 KUPJO ZADNJI NAKLADALNIK hlevskega gnoja, trosilnik hlevskega gnoja in cisterno za gnojevko Crelna.Tel:. 041 967 637. m20464 Odgovor na medijske objave na temo »Razpis za delovno mesto direktorja javnega zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota« Na 37. seji Sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je bila 30. 7. 2004, se je razpravljalo tudi o razpisu delovnega. mesta direktorja. Na seji je bila imenovana razpisna komisija, ki je bila po sklepu Sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota pooblaščena za opravljanje nalog v zvezi z razpisnim postopkom. V času odprtega prijavnega roka za delovno mesto direktorja so se v medijih pojavila različna namigovanja o tem, da razpisni postopek ni bil v skladu z veljavnim Poslovnikom sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota. Glede na to in nejasnosti pri izvedbi razpisa delovnega mesta direktorja se je ta celotna zadeva ponovno obravnavala na kore- spondenčni seji Sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota in so bili sprejeti naslednji sklepi: - postopek izbire po razpisu z dne 29.10. 2004 se ne opravi, - ponovi se razpis za direktorja jav- nega zdravstvenega zavoda v skladu z določili Poslovnika sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota, in sicer v Uradnem listu RS, dnevniku Večer in Delo, - postopek izbire kandidata za direktorja pa opravi tričlanska komisija. Torej, člani sveta zavoda so bili že 30. 7. 2004 na 37. seji sveta zavoda obveščeni o tem, da razpis bo in da bo objavljen v skladu z že imenovanim predpisom. Drži pa, da svet zavoda ob navedeni priliki ni izrecno glasoval o tem, da se opravi razpis oziroma to iz zapisnika ni razvidno. Več kot logično pa je, daje takšen sklep, da se opravi razpis, smiselno zaobjet v njegovi odločitvi o imenovanju tričlanske razpisne komisije, ki naj nameravani razpis opravi. V želji, da bi bil razpis delovnega mesta direktorja v skladu z vsemi predpisanimi postopki, so Člani sveta zavoda na korespondenčni seji sprejeli zgoraj navedene sklepe. S tem želijo člani sveta zavoda ovreči kakršna koli namigovanja in podtikanja, ki so se pojavljata v medijih in s tem ustvarjala neugodno klimo med zaposlenimi v bolnišnici in tudi med pomurskim prebivalstvom. Pravna služba Splošne bolnišnice Murska Sobota izhePLSi lifaurf. «i - VeMtannuiii portal mm—ii Odttaj na »pl»tu oddata »voj mali za M»4ntAlh ČBMpboVj pr*gf*dujete ponudxj, pruhrdtut* hmww strani, da vae- *h> matih «atailli tarikkoH ni Ml« take ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, kompresor Trudbenik, 15001, avtoprikolico, kovinski rezervoar za gorivo, 6501, plastični rezervoar za kurilno olje, 20001, in syha brezova drva prodam. Kupim drva za kurjavo, rastoča, podiramo sami. Tel.: 041592 414. m20427 HLODOVINO hrasta, češnje, akacije in vsega sadnega drevja kupim. Plačilo ta koj. Opravimo posek. Tel: 546 14 38 ali 041 539 202. m20432 Preklicujem veljavnost Zaključnega spriče vala Srednje kmetijske šoie Rakičan, letnik 1978/79, na ime Štefanija Balažič, Gan-čani 139, p. Beltinci. m20433 HRASTOVE IN SMREKOVE PLOHE, 5 cm. prodam. Tel.: 031 646 615. m20435 ODPADNI GRAMOZNI MATERIAL za zasipe in nasutje v Puconcih in Gornji Radgoni damo brezplačno. BETONARNA PETELIN, d. o. oTrate 23, Gornja Radgona, tel.: 02 229 65 70 ali 02 564 30 60. m20437 KUPIM rastoča drevesa hrasta, oreha, če šnje, javorja, hruške in akacije. Tel.: 02 55712 28. m20441 6 OKEN, novih, nerabljenih, dimenzije 90 x 110, ugodno prodajo. Tel:. 031 569 292. m20450 STROJ ZA ČIŠČENJE PIŠČANCEV prodam. Tel:. 031 873 741. m20465 delo Žensko za opravljanje nezahtevnih del, po moč v gospodinjstvu, tajniško-kurirska opravila, redno zaposlimo. Nudimo ure jeno stanovanje in šolanje. Pričakujemo vozniški Izpit. Pisne vloge in življenjepis . pošljite na naslov: AIG ISKRA, d. o. o., Spodnji Log 48,1282 Sava. m20448 V Celju zaposlim simpatično dekle za strežbo. Vikend in prazniki prosto. Stanovanje zagotovljeno. Mepa, Alojz Metličan s. p., Pohorska 4, Celje, tel:. 041 547 996. m20449 srečanja Iščem sopotnico, staro nad 55 let, za druženje izM. Sobote ali okolice. Resne kličite od 16. ure dalje, tel.: 0043 34 53 74 31. m20469 Prispevki za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek KG Rakičan, d. d., namesto cvetja za pok Martina Jeriča iz Rakičana - 20.000; družina Vukajč, Kro-ška ulica 28a, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. sosedo Mar-gito Kolmanič - 5.000; Terezija Šeruga, Murnova ul., Krog, namesto cvetja za pok. Ve n de la Ke-peja - 5000; sodelavci ZD Ljutomer namesto cvetja za pok. sestro Mire Gašparič - 10.280; Dušan Grof, Martjanci 93, namesto cvetja za pok. Gizelo Kranjc -7.000; Zorka Uzelac namesto cvetja za pok. Emila Pintarja iz Nemčavec - 5.000; družina Vukan, Prosenjakovci, namesto cvetja za pok. Martina Jeriča iz Rakičana -10.000; Marta Verbai, Šalovci 164, namesto cvetja za pok. očeta Oskarja Pintarja -5.000; ZD Lendava namesto cvetja za pok očeta Marije Gjerkeš s Hotize - 10.000; Družina Vlaj, Vidonci 127, namesto cvetja za pok Jožico Franjkovič iz Mačkovec - 5.000 SIT Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu Št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota S0DEUUU6.I0: DE LO IMS >WC£| s Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Čeravno že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 92. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra Ida Baler iz Kuštanovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku g. Beznecu, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Lepa hvala tudi patronažnima sestrama Dragici in Cvetk' Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Šari Komotar Vsi njeni najdražji s- P-/ mmuisbiie V 94. letu nas je zapustila naša ljuba mama, babica, prababica in tašča Od nje smo se poslovili 5. novembra 2004 v družinskem krogu na pokopališču v Murski Soboti-Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke za soboško bolnišnico. Iskrena hvala dr Janošu Vorošu, patronažnima sestrama ge. Hercogovi in ge. Dragici ter internemu oddelku soboške bolnišnice Hvaležni smo sorodnikom, dobrim sosedom Cahu ko vi m in ge. ČiČkovi za skrb in pomoč. Posebej hvala g. duhovniku mag. Leonu Novaku za lep pogrebni obred. DAMIR BANFI KOMPLETNE POGREBNE STOR1^ UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZEL Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni P1* do 40 km. plačilo na več obrokov brez obrestJ Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046. GSM: 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, ^|B.r kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz:: marmorja. Td.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 0318' KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PF NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Ttl.:H ■ . l.i i-.-' I VESTNIK lahko kupite tudi na pošt v Pomurju, bencinskih sery^|i. ter skoraj v vseh trgovinah in trahHtJJ Pudjetje m tofwmtaranje, d- Ul.«, Koraka 13, MuraHa lOVinDNIK, VESTNIK -18. november 2004 29 Zdaj, draga mama, več ne trpiš, zdaj počivaš. A svet je prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami, draga mama, ni. ZAHVALA 4. novembra je v 76, letu ob svitu jutra zaprla trudne oči naša draga žena, mama, babica in sorodnica Irena Zibrik roj. Fujs Iz Brezovec 2 globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem brodnikom, sosedom in znancem, ki so jo obiskovali in se PtiŠli poslovit od nje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane vence, šopke, sveče in prispevke za ureditev pokopališča ter za izrečene besede sožalja. Iskrena hvala g. duhovniku Evgenu Balažiču in kaptanki g. Jani Kerčmar mlajši. Pfav tako hvala g. Evgenu Sapaču za ganljive besede slovesa. ePa hvala pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Človek, kotsi bil ti, nikoli ne umre, le nekje daleč je, tam med zvezdami.■■ ZAHVALA V 65, letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in sorodnik Franc Čeh iz Nedelice IJL tei boleči izgubi se iz srca iskreno zahvaljujemo vsem, ki ' nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, Hvala vsem za ^rečena ustna in pisna sožalja, Hvala za darovano cvetje, in svete maše, Hvala gospodu kaplanu ža lep pogrebni ^red, pevcem in gospodu Avgustu Sobočanu za besede 'Ov«sa ob odprtem grobu. Hvala pogrebništvu Ferenčak in Cvetličarni Ana iz Lendave Iskrena hvala tudi Olginim klavcem in upokojenskemu društvu. Hvala vsem, ki ste ga tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA V 45. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi sin, brat, stric in prijatelj Robert ŠČap Iz Mahove 4 M' izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'riiateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu Pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. se zahvaljujemo sodelavcem OE Elektro Gornja ^oia, Lovskemu društvu Apače, obema duhovn oma, listom, pevcem za odpete žalostinke, govorni om, 8°dbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem Dav ne Uprave G. Radgona in pogrebništvu Vrbnjak. Posebej hvala vsemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka SB M. Sobota. Žalujoči vsi tvoji najdražji D E pOGREBNIŠTVO telefon: 02/521V 00 te,T "WVAU K*** <.0.0. 2, Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km, UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH PWtlLO N?VEC OBROKOV brez obresti PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM; 041/631443 Spomini so kot iskra, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zažarijo (Goethe) V SPOMIN 18. novembra mineva pet let od takrat, ko je tiho odšla od nas Terezija Donko iz Lendave Hvala za vsako lepo misel, podarjeno cvetje in prižgane svečke. Vsi njeni Društvo Radiestezistov in bioenergetikov Pomurja sporoča žalostno vest, daje član Geza Skalič iz Murske Sobote zapustil našo dimenzijo in se preselil v svetlobo. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Spomin na mater pokopano komu ni svet, komu ni drag? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. ZAHVALA V 77. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta Rozalija Šinko iz Domajlnec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali prispevke za obnovo župnijske cerkve na Cankovi ali za svete maše Posebej hvala osebju oddelka za pobolnišnično zdravljenje bolnišnice v Rakičanu za vso skrb in nego. Iskrena hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici Bernardi in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Ponosen, trden kot kamen, vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse, tisočkrat ti hvala! Pozabili te ne bomo nikdar! ZAHVALA V 76. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče in brat Mirko Petovar iz Bunčan 13 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče, svete maše in dobrodelne namene ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, godbeniku za odigrano melodijo in g. Ferencu za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi Pogrebništvu Bratuša za izvedbo pogreba. Hvala Občini Veržej, KGZS - Zavodu Murska Sobota in Janjinim sodelavcem za izkazano pozornost. Lepa hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji življenjski poti. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Čeprav utihnil je tvoj glas, saj ti odšel za vedn o si od nas, podoba tvoja iz spomina ne izgine kakor glasba, ki je večna in ne mine. V SPOMIN 13. novembra je mindo deset žalostnih in bolečih let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož in oče Emi! Šabjan iz Kamovec 37a Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga mama in babica Marta Raščan iz Trnja 84 Ob boleči izgubi se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, za svete maše in sveče, nam pa izrekli sožalje. Prav tako hvala osebju Doma starejših v Lendavi. Posebej hvala družini Peterec iz Trnja za vso pomoč. Hvala g. kaplanu, pevcem, govornici g. ČuriČevi in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni Njeno življenje je bilo kot šopek vrtnic, prepreden s trni. Ovenela je zadnja vrtnica, odpadel je poslednji trn, prenehalo je biti tudi njeno plemenito srce. ZAHVALA Z žalostjo v srcih sporočamo, da nas je v 82. letu zapustila Ana Slavic roj. Trboča iz Kratke ulice 11 v Turnišču Vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Najlepša hvala gospodoma župnikoma Ivanu in Gustiju za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Nežki za besede slovesa, upokojenskemu društvu, osebju Zdravstvenega doma Turnišče in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni — ■___=^=^=^=1 F tišini groba zdaj prezgodaj utrujeno srce počiva, v tihi žalosti in bolečini mlado zdaj življenje raste, ki bo tvoje upe in načrte dokončalo, ZMŠVMJk V cvetu življenja nas je poln neizpolnjenih upov in načrtov za svoje skromno, vendar polno življenje tiho in mirno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Geza Skalič iz Murske Sobote Ob mnogo prerani in boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki so pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje in čutili z nami bolečino slovesa Hvala vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene. Hvala tudi osebju murskosoboške bolnišnice za ves trud. Vsem iskrena hvala! Njegovi najdražji 30 OGLASI 18. november 2004-VESTNIK KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KWIW • PREIOZ Jakšk Bojen, in. Gen« Bistrica 51. tat.: 57 88 2M MEDIARN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV M LEJIC 031797 715, 031589 448 www.vestnlk.si m mforiTibaiK d. d., U. i, Novgka 13, Murska Sobota °PREWE Kako pomembne so stvari v stanovanju, se zavemo šele takrat, ko jih ni več. Z zavarovanjem stanovanjske opreme lahko zavarujete opremo stanovanja oziroma stanovanjske hi«, osebne stvari, gotovino, dragocenosti, umetniške predmete in drugo - tudi odgovornost za odškodninske zahtevke tretjih oseb. Zavarovanje lahko sklenete tudi na novo vrednost. Za več informacij pokličite 080 2864. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. PORAVNAVA ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA. Staneta Bezaiane 16 Tti^rmueJ 080 13 14 [ NOVO - LAŽJE IN M ITI?KJE DO POSOJlLfll BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJIUI garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 LJ, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 IZPOSOJA - VN TRANSPORTER T4 1 y PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL. PO VAŠIH ŽELJAH, RENČNIH CENAH IN MOŽNOSTJO UGODNEGA FINANCIRAN^ STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, ODKUP v°2' PRODAJNI SALON: C NORŠINSKA ULICA 8 A j/ JfJf/ffy murska sobota h, mZiZ. j TEL: 02 334 »6 - E^RELAX’TWWM JESENSKE MINI POČITNICE NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI CENOVNE BOMBE IN JESENSKA POTOVANJA~ LAST MINUTE ponudba Obiščite RELAX Turizem, Slovenska 25, M. Sobota, tel: 02 530 37 80 JESEN V PRIJETNIH TERMALNIH BAZENIH KOPANJE S KOSILOM TERME LENKOZA SAMO 2.1OC S*T www.terme-lendava.si SAVNE * KOPELI * MASAŽE „ Mobi brez SIM kartlce/telefonske številke Dra^O p0*č*«po NM« AMNMNI t dOHPili tudi mn TOYOTA Toyota Varis. Pot plačate zdaj, pot čez eno leto. Brez obresti & ve. Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci RAZVOZ KURILNEGA OLJA PO UGODNIH CENAH ______ Tel.; 02 556 91 50________ Svet Ljudske uaiverze Murska Sobota, Zaveda za peraiMienlne izobražence. Murska Sokola, Slunilton ulica 33, poMtne razpisuje v skladu s 16. členom Zakena o tzubraževanj« odrasfik In v skladu s 53. čleaon Zatona o «rgaitzac9 la financiran]* vzgoje la Izabrazevanja delovno mesto direktorja za mandatno dobo 5 let Motorola C650 za 26.900 SIT MobiGPRS Zakonsko predpisani razpisai pageji: • univerzitetna izobrazba - pedagoško andragoška izobrazba - strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri izobraževanju odraslih Začetek dela Je 1. 2. 2005. DeUstei pegoll: znanje tujih jezikov (nemščina in angleščina) - znanje za delo z osebnim računalnikom • vozniški izpit B-kategorije Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in referencami na področju izobraževanja odraslih v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov Svet Ljudske univerze Murska Sobota, Slomškova ulica 33,9000 Murska Sobota, s pripisom ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po predhodnem soglasju ministra. Čas je za zamenjavo garderobe, tudi v vašem žepu ali torbici. Novi MobiTelefon z Motorolo C650 je kot nalašč za to. Z digitalnim fotoaparatom, zabavnimi ozadji na barvnem zaslonu, nastavljenimi MP3 zvonjenji in eno izmed uvertur boste ujeli in pričarali vse lepote jeseni-S paketnim prenosom podatkov GPRS pa se boste še hitreje zabavali na multimedijskem portalu Planet. ★ * * * ★ EUROTON Trieika c. 383. 1000 LjuMjiu, tek 01 200 26 70. PE Narsta Srtota. lednsko nitslje 31, Hunta Sotalt Smo zastopniki in prodajalci blagovnih znamk avtomobilskih rezervnih delov: LUCAS, TRW, KAYA0A, GRAF. ELRING, EXIDE, LUK, NGK, BOSAU SKF, ‘ MANN, BRADI, GATES, SPIDAN, ESSO, MOBIL, CASTROL. PHILIPS. SUPLEX Razgisojcmo noro delovno mesto za: 1. PRODAJALCA V TRGOVINI l AVTODELI v PE Murska Sokola, Ledavsko naselje 31, 9000 Morska Sobola. s srednjo izobrazbo trgovske, strojne ali ekonomske smeri. Prednost imajo kandidati z izkušnjami in znanjem angleščine. Worda in Excela. Zaželeni so nekadilci stari od 20 do 35 let. Pisne prijave pričakujemo najkasneje v 8 dneh po objavi na našem naslovu v Murski Soboti. Obvezno navedite telefonsko številko. A 7^ Informadje na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel «SM/UMTS: 031/041/051700 700, Mobluporabnlki: 031/041/051121, ostali: 08« KSTNIK-18. november 2004 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz ^K, 19. november - 00.00 SNOP - 05.00 Ve-“l0 V novo jutro! - 07.40 Mariborsko pismo, Asja ^jaž - 08.15 Vrtnarski nasvet - 09.00 Poročila '^•10 TV As, Relax - 09.45 Kulturam šport ob ■“icu tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11,00 Poročila - 11.15 Zamurjenci, kabaret Duša-Miča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Po-^la BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Od petka do Petka - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -’^Obiskujemo pomurske domačije - 14.00 Mila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napo-^ sporeda - 17. 00 Osrednja poročila - 17.40 oglasi - 17 30 Murski val nagrajuje - 18.30 knjižni sejem (Nevenka Emri) -19-00 ’ll - glasba za mlade, vaša razmišljanja Ma, Staša in Timotej) - 19.00 Poročila -1 Mladi val - 20.00 Ugasni televizor, Bojan - 24.00 SNOP pon 20. november - 05.00 Dobro jutro -'15 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.05 Obve-10.30 Potepanje - 11.00 Poročila - 11.15 J-pa|[f se / nami: Martin se bliža - 12.00 Po-12.05 Obvestila - 12.30 Nagradate-sponzorja - 13.00 Poročila - 13-15 1 ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 7 Oddaja tedna: Jožef Rupreht, Aleksander Šif-intervju - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 1’Poved sporeda - 17.00 Osrednja poročila -I '1 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -/•W Poročila -19.15 Najlepše želje s Čestitkami ^ždravt - 20.00 Pa ra ra ram, pam pam, »n Lemut - 24.00 SNOP 21. november - 05.00 Vedro v nedeljsko ' ^30 Panonski odmevi, oddaja o pora-^iovtndlt (Silva E6ry) - 08.00 Misel in čas, °?na misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Za-$ - 09 00 Izbor pesmi tedna ■ 09.30 Sre- na Murskem valu - 10.30 Nedeljska ku-31* Radijska križanka ■ www.inurski 11 gumb Kontakt v živo in 537 1710 -l '° Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Minute za ttovajce (Silva E6ry) - 13 30 Čestitke, Naj do- 444 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz NARODNOZABAVNE GLASBE, našega srca in zaupaj - Kvintet Dori .9 w । l .. r ’ X G usio pravo - Zvončki ' nj Zaria ■ Rubin - Štbovniki Rokovnjači OBMURSKE 1,^’^ GLASBE ' ' ^^'ica - Metulj - 2 metra pomladi h<«i 1 Bojan KaluderoviČ Mj /' 5Utnaher - Drago la i, j laR‘' pesem - Moira c*a roža - Kolektiv A Propos L ■ j Ogrado (kaseto) glasbene založbe Man-Larina iz Ljubljane prejme Marija Irgo-«*. Filovci 180 (9222 Bogojina). kupon« pošljite do ponedeljka, 22. no-' 1,,lLj naslov: Murski val. Ulica arhitekta -■ • ■ nasiov: mursKi vai< vi**-« — $000 Murska Sobota, za glasbene lestvic®* j st, 47 ■ glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino jsrca: ^MURSKE Glasbe : Glavno vlogo v filmu Stranski učinki igra Tom Cruise. Našo nagrado prejme Petra Špilak, Puconci 347,9201 Puconci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo je temnopolti soigralec Toma Cruisa v filmu Stranski učinki? Kupon št 47 - odgovore pošljite do torka, 23. novembra, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti; tomo.koles@p-inf.si 1 mačija, šport in Na narodni farmi - 14.00 Zagorje r Mura prenos nogometa - 19.00 Poročila -20.00 Furjanek (Kdo jeJožeČinč?) - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 22. november - dežurna novinarka Silva Eoty - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed, znanstvenik! Branko Žunec -1030 Mali oglasi- 11.00 Poročila- 11.15Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13-00 Pofočila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev, Vida Toš - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 23. november - 05 00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Terenski raport - 11.00 Poročila - 11.15 -Kratki stik -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15-30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19-15 Eti ta je muzika -20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 24. november - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju -13-00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - ' • 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mur-sko-morski val, Simona Špindler 24.00 SNOP ČETRTEK, 25. november 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Ščmna - 09 15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13-15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17 20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Najlepše želje... November je mesec, ko svojo sedmo svečko na torti upihne Aljoša Gašpar iz Novega Loga pri Hrastniku. Vse najboljše, da bi bil še mnogo let srečen, zdrav in vesel, mu želijo stara mama in stari ata ter stric Damjan s Sandro iz Sulinec. Te dni obrača nov list svojega življenja tudi Bojan Tomašič iz Nbvega Loga. Iskreno mu čestitajo in želijo vse najboljše tast, tašča in Damjan s Sandro izŠulinec. Življenjski jubilej praznuje tudi Irena Holcman izZenavelj. Da bi bila še dolgo srečna, zdrava in vesela, ji želi sestra Lidija z družino. Kulturni koledar OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 19. novembra, ob 18 uri bo v prostorih Kluba PAC otvoritev razstave del 10. slikarske kolonije Primoža Trubarja v Pomurju. KONCERT MURSKA SOBOTA V soboto, 20. novembra, ob 21. uri bo vMIKK-u drugi del koncerta Mali veliki MIKK-ov oder, kjer se bodo predstavile skupine: Plug (Beltinci), Nej 40 (Veščica), Cargo (Murska Sobota) in DS (Gornja Bistrica). LENDAVA V soboto, 20. novembra, ob 19. uri bo nastopil v koncertni dvorani Zoran Predin s skupino Žive legende. ANDREJCI V soboto, 20. novembra, ob 21 uri bo nastopil v lokalu Night life Davor Borno GORNJA RADGONA V sredo, 24. novembra, bo javni nastop učencev glasbene šole Gornja Radgona. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V četrtek, 18. novembra, ob 16. uri bo v baročni dvorani Pokrajinskega muzeja podelitev nagrade in priznanj Slovenskega arheološkega društva - V petek, 19. novembra, ob 19 uri bo v grajski dvorani dobrodelna prireditev, ki jo prireja Leo Club Murska Sobota. - V Galeriji še vedno sprejemajo prijave za likovno delavnico na temo male plastike, ki bo 29. novembra ob 16. uri. LJUTOMER Od četrtka, 18,, do sobote, 20. novembra, bodo potekali Miklošičevi dnevi 2004. V četrtek se bo dogajanje začelo ob 11 urivkulturnem domu, ob 16, uripavvečna-menskem prostoru gimnazije. V petek so prizorišče mestna hiša od 10. ure naprej in prostori gimnazije od 14. ure naprej, v soboto ob 11. uri pa bodo potekala branja pred spomenikom na Miklošičevem trgu. Spremljevalni prireditvi v prostorih gimnazije bosta razstavi Ljutomer na fotografijah in razglednicah pred letom 1918 ter Edvard Kocbek - stoletnica rojstva. IŽAKOVCI Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci ponuja decembra, januarja in februarja zainteresiranim možnost organizacije kulturnega večera z uprizoritvijo ljudske igre Slamnati mož in krajšega skeča oziroma koncerta Moškega pevskega zbora Ižakovci. Informacije pri Mariji Skalar ali na Zavodu za turizem in kulturo Beltinci! LENDAVA V petek, 19. novembra, ob 16. uri bo v Centru interesnih dejavnosti otroška matineja z voditeljico Dragano Kljajič. PLES, FOLKLORA SELO V četrtek, 18. novembra, ob 20. uri bo v vaško-gasilskem domu prireditev Češka folklora in narodne pesmi. Kino Murska Sobota Četrtek, 18. novembra: ob 18.00 ameriška romantična komedija Od deklice do bejbe, ob 20.00 ameriški dokumentarni film Fahrenheit 9/11 Petek, 19. novembra: ob 18.00 Fahrenheit 9/ 11, ob 20 00 Od deklice do bejbe Sobota, 20. novembra: ob 18.00 Od deklice do bejbe, ob 20.00 Fahrenheit 9/11 Nedelja, 21. novembra: ob 18.00 Od deklice do bejbe, ob 20.00 Fahrenheit 9/11 Sreda, 24. novembra: ob 18.00 m 20.00 ameriška srhljivka Anakonda 2 Ljutomer Sobota, 20. novembra: ob 19-30 ameriški dokumentarni film Fahrenheit 9/11 Nedelja, 21. novembra: ob 17.30 in 19.30 ameriška srhljivka Anakonda 2 Gornja Radgona Petek, 19- novembra: ob 18.00 ameriška komedija Moja mala navihanka, ob 20.00 ameriška psihološka srhljivka Vas ob gozdu Nedelja, 21. novembra: ob 17.30 Moja mala navihanka, ob 19.30 Vas ob gozdu Kulturni koledar GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA V četrtek, 18. novembra, ob 19.J0 bo v kulturnem domu gledališka predstava romantične komedije Poljub za lahko noč. IJUTOMER V petek, 19. novembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu gledališka komedija Penzion Jelen avtorjev Laufsa in Ja-cobyja v priredbi Petra Militareva BOGOJINA V soboto, 20. novembra, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma drama Što je bujo sausada? avtorja in režiserja Milivoja Mikija Roša in v izvedbi gledališke družine Nindrik indrik. CVEN V soboto, 20. novembra, ob 19. uri bo gostovala v zadružnem domu gledališka skupina iz Križevec. LENDAVA V torek, 23. novembra, ob 17. uri bo v gledališki dvorani otroška predstava Mojca Pokrajculja v izvedbi Mini teatra. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 18. novembra, ob 17. uri bo javno vodstvo po razstavi Evropski trienale male plastike. LENDAVA - V četrtek, 18. novembra, ob 17. uri bo v Centru interesnih dejavnosti predavanje Droge v družini, ki ga je pripravilo Društvo Up. - V petek, 19. novembra, ob 17. uri bo v Centru interesnih dejavnosti (Kranjčeva 22) predavanje Motnje hranjenja, ki ga pripravlja Svetovalni center iz Maribora Predaval bo dr. Srečko Soršak. GABERJE V četrtek, 18. novembra, ob 16. uri bo v vaškem domu predavanje Slikarstvo - likovna umetnost avtorice Sandre Habjanič. Predavanje spada v okvir tedna vseživljenjskega učenja. RADMOŽANCI V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu razprava Kaj pojemo in kakšno glasbo poslušamo avtorja Jozsefa Csekeja iz Madžarske. Razprava spada v okvir Tedna vseživljenjskega učenja. LITERATURA MURSKA SOBOTA V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v PISK predstavitev knjige Sangraal avtorja Ivana Mohoriča. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. Do konca februarja 2005 je na ogled tudi arhe--.-ološka razstava Neskončen dih, - V predprostoru grajske dvorane je na ogled retrospektivna razstava Vilka Gerieca. - V prostoru Železotehne (Lendavska 3) je do konca leta na ogled fotografska razstava na temo Sto let Železotehne. - V Galeriji je na ogled Evropski trienale male plastike s tokratno temo Preporod statuete. Do 31. decembra razstavlja trideset umetnikov iz 25 držav - V izložbenem prostoru podjetja Fering, d. o. o., v Slovenski ulici je do konca novembra prvič na ogled prodajna razstava izvirnih ;žebl|ank« z barvnimi nitkami avtorja Franca Cizmazije iz Bakovec. - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava del članov Fotokluba Murska Sobota na temo Slovenija v EU. - V PISK je na ogled razstava mladinskih literarnih del, ki so izšla v letu 2003 in so kandidirala za nagrado večernica. Razstavo je pripravila višja knjižničarka Vesna Radovanovič. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij z dosedanjih MIKK-ovih koncertov. IJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 11. decembra na ogled razstava del III bienala slik malega formata. - V Galeriji Ljutomer je od 19. do 21. novembra na ogled razstava adventnih aranžmajev, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Ljutomer. LENDAVA - V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. - V prostorih gradu je do 22. novembra na ogled razstava Izbor iz zbirke umetniških tekstilij Galerije iz Sombo-tela/Szombathelya. - V avli Zavoda za kulturo in promocijo si lahko ogledate razstavo 100. obletnica dežnikarstva v Lendavi. VERŽEJ V prostorih Salezijanskega zavoda je do 30. novembra na ogled razstava likovnih del .udeležencev medobmoč-ne likovne kolonije na temo Reka povezuje. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled razstava Breaking The Visual, ki jo pripravlja deset umetnikov iz Avstrije, Slovenije, Velike Britanije, ZDA, Bolgarije in Franclje. Ogledate si lahko tudi stalno razstavo Slovenci na avstrijskem Štajerskem - Romi v Sloveniji ■ nemško govoreči v Sloveniji. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma si lahko ogledate likovno razstavo Likovnega društva Gornja Radgona. RADENCI V muzeju Radenske je do S januarja na ogled razstava likovnih del z 9. likovne kolonije 2004 Razstavo pripravlja Likovno društvo Kabinet 1. KANČEVCI V domu duhovnosti si lahko do 4. decembra ogledate razstavo kvačkanih izdelkov po svojih metodoloških osnutkih avtorja Ivana Halca iz Filovec. ZAGORJE OB SAVI V galeriji Medija je na ogled razstava del likovne kolonije Izak Lipovci 2003 in 2004. 32 ZADNJA STRAN 18. november 2004 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 18. november, četrtek, ROMAN 19. november, petek, ELIZABETA 20. november, sobota, SREČKO 21. november, nedelja, MARUA 22. november, ponedeljek, CILKA 23. november, torek, KLEMEN 24. november, sreda, JANEZ 21. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 11 minut, zašlo pa ob 16. uri in 24 minut. Dan bo tako dolg 9 urin 13 minut. 19. novembra ob 6. uri in 51 minut bo na nebu nastopit prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 17. novembra 2004 država ozn. vat. šifra enota nakupni Srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,0504 239,7697 240,4890 Hrvaška HRK 191 1 31,5745 31,6695 31,7645 Madž HUF 348 1 0,9789 0,9818 0,9847 Švica CHF 756 1 156,8367 157,3086 157,7805 V. Brit. GBP 826 1 341,6470 342,6750 343,7030 ZDA USD 84Q 1 184,4382 184,9932 185,5482 WN3K.VICI Materni jezik Zakaj se jeziku pravi materni jezik? Očetje redko pridejo do besede. Taxi Močno nadelan možakar se usede v taksi in zavpije: »Domov« »Gospod, ste lahko malce natančnejši.« »Lahko. Domov v kopalnico.« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Podjeda zi informiranje, d, d . Ubed arhitekta Nevska 13. Murska Sobota a Marcator^ Slovenska košarica Knjiga, super darilo! Ponujamo vam knjige pisateljke Janj« Vidmar ‘'Družina iz istega “Moj prijatelj AmokT ah "Potdonska počitnice*- Kjr^p kipite v O* M*ecatQQai^ prodreta* c **■* pn>dej|atoMi, hiparmatUnh tn tniStmb brp-mketerv NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: ulica: številka: poštna številka: pošta: davčna številka: datum: majica ~ VESTNIK Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b] po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno Matematika »No, Janezek, povej števila od ena do deset.« »1,2, 3, 4, 6, 7,8,9,10,« odvrne Janezek. »Ja, kje pa je perica?« zanima učiteljico. »V redovalnici.« Lepotice Giovanni, Jean Pierre in Majo se pogovarjajo o svojih boljših polovicah. Giovanni: »Moja je prava levinja.« Jean Pierre: »Moja je prava tigrica.« Mujo: »Ne liči ni moja na čo-vjeka.« V* Skupaj J" pol stoletja Pred kratkim sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Mimica in Martin Pelci z Janževega Vrha. K zlati poroki, ki je potekala v Kleti pod slapom v Gornji Radgoni (poročila sta ju Truda Kampuš in Dušan Zagorc, podžupan Občine Gornja Radgona), so se izpred doma naJanževem Vrhu odpeljali s turističnim vlakom Radgonskih goric, s katerim so se vrnili v gostišče Janžev hram, kjer je potekalo zlatoporočno slavje. Kot mnogo mladih tedanje dobe se je tudi življenje zakoncev Pelci pričelo s spoznanjem na delovnem mestu. Mimica, rojena Viher, se je rodila 18 8. 1929. leta v Veličanah Osnovno šolo je obiskovala v Ljutomeru, nato nadaljevala šolanje na enoletni gospodinjski Šoli v Ljutomeru. Kmalu so v vasi odprli vrtec, kjer Gornja Radgona Zdravstveni dom Gornja Radgona načrtuje nakup novega reševalnega vozila, ki bo namenjeno za zdravstvene postaje v Apačah, Gornji Radgoni, Radencih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Po izračunih, ki so jih že dobili, bo stalo novo vozilo z opremo okrog 30 milijonov tolarjev Petino omenjenega zneska bo zagotovil Zdravstveni dom Gornja Radgona, razliko, torej 24 milijonov tolarjev, pa bodo prispevale občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici po sprejetem ključu. Del sredstev bo zagotovilo tudi zdravstveno ministrstvo. O. B. tri Vestnik vam poklanja darilo! VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. oktobrom in 15. januarjem, podarja knjigo Victorie Holt ali Vestnikov dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. se je zaposlita kot pomočnica vzgojiteljice. Ker je to delo opravljala z veseljem, se je odločila za Šolanje na Učiteljišču v Mariboru, smer vzgojiteljica. Po končani šoli je bila z dekretom poslana na Janžev Vrh, kjer je bila ustanoviteljica tedaj prvega podeželskega vinogradniškega vrtca najanževem Vrhu. V njem je delala 35 let, to je vse do upokojitve. Za svoje pedagoško in vzgojiteljsko delo je prejela številna priznanja, med drugim tudi republiško Žagarjevo nagrado, ki so jo tedaj za zasluge pri pedagoškem delu podeljevali prosvetnim delavcem. Mimica je delavna tudi v pokoju. Že nekaj let je predsednica Pododbora DU Gornja Radgona - Janžev Vrh in predsednica KO RK Janžev Vrh. Ob tem ima čas za svoje konjičke: rože, pletenje, delo na vrtu in branje. Manin seje rodil 21.11.1931. leta v Beračevi. Po končani OŠ, ki jo je obiskoval v Radencih, je pomagal očetu v mizarski delavnici, potem pa se zaposlil v tedanji Vinogradniški zadrugi Janžev Vrh, kjer se je usposobil za delo strojnika, ki ga je opravljal do upokojitve. Ker je bil vešč mizarskih del, ga je Mimica, ko je ustanavljala vrtec, zaprosila, da je pomagal pri obnovi 100 let stare hiše, ki so jo namenili za vrtec. Tam sta se tudi spoznala in si leta 1953 ustvarila družino, v kateri so se rodili hčerki Manica in Renata ter sin Vlado. Vsi so si ustvarili družine in ju obdarili s 6 vnuki. Po poroki sta nekaj časa živela v hiši, kjer je deloval vrtec, nato pa sta si postavila dom v bližini vrtca na Janževem Vrhu, kjer preživljata jesen življenja skupaj z družino hčerke Renate ob vnukinji Kaji, vnuku Janu in njenem možu Bertu. Martin v pokoju največ časa namenja delu v svojem vinogradu, pozimi pa v svoji priročni mizarski delavnici. Na slavju v gostišču Janžev hram je za zabavo poskrbel ansambel, v katerem so nastopali sorodniki. S svojimi šalami in igranjem na harmoniko je goste zabaval tudi humorist, pesnik in muzikant Dani Rajh. Za vse prisotne, posebej pa še za slavljenca je bilo to nepozabno doživetje. Dani Mauko NI 47 < Paton sp približuje seu:— cumber. Toke «,ot/e»Ane'*1 šesti jam.at. bo šesti antm# ali god svetega kbkman za soboško ouč novonhedn/f P« mcmbeti datum. TmM najt« feline Inicialk ■—- . osrednji energetski'.oik pride: / du na Goričkem m pustila žele nih učinkov, bon o sedal odšli na energetsko 'očko k Razkrit-ju. S temi terapijami poskuša)0 končno uglasiti zbor in ga uS' posobitiza klasično štirg0‘!lJ petje. Sedaj je namreč I trendovsko usmojeu iiidoW / kot skupina hip-hop. Pomore' naj bi bili prepričani, da bi 1'13 lašeno petje vsem dobro delo pri kakovosti njihovega 3d/!- / I nja. * ♦ * DobrovniškiS" Je "^1- .rt««*.,, ne proizvodnje-Tak flD. novqo začel' s pr01- narnei3' gavic. Nikakorp ^ jje dkih mlečnih izd'b ^0 tem hladnem cas lučk že bila P^^j’' serija turškega-^ . pm samo čaka na prvo ščenje.kjergabod je še brez imena. * * * Na meji med obema in Sveti Jurij ob ^jib netljivo ne stoji taW . jah' vajeni na obemsk ^ namreč pozdravna pisem dobrodo-kraje s širokim n i noja pozdravlja ra- * Jože Toplak. *** „|a na •»»«" ' Tako bodo začel blP^ prodajo do višje d^^ bi končno zag a žago. Da pa ne ui ' uvažat., bodo dob 1^1 niči obstoja nekaj galesatudirz^^či^ parka v Kuzmi Jnigp namreč podpri pogpdtroo^ vih dobavah lesa >"• ♦ * Pri Sv. Juriju so se P°i fiZ harjiizsoseoniiP^ .pB-"'. dokazujejo, -razvoju občine, ' ■ .n- jo svoje malhe la.™.,« kot nadurno1 • ■ -aP* zemljišča 1 m gr^1" BESEDA »fl