Leto HI., štev. 200 tzhal« ot> 4 glutraj. Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20"— „ Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. V LJubljani, četrtek one 24. avgusta 1922 PAOtGu parSaHrana. Oanasnla *tev. stane i dinar m ■ 1 1 1 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvor Ljubljana, Prešernova uL št 64. Telet it 96. Podružnico: Maribor. Barvarska ulica št L TeL6t22. Celje, Aleksandr. cest*. Račun pri poštn. čekov; zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 23. avgusta. Vlada se je odločila za prav energične korake v svrho izboljšanja živ-Ijenskih razmer. Ministrski svet je sklenil odpraviti uvozno carino za žito, na drugi strani je določil za ce-realije in nekatere drugo važnejše življenjske potrebščino izredno visoke izvozne carine. Finančni minister reorganizira ministrstvo financ. Pride-Ijcn mu je kot državni tajnik mož posebnih administrativnih sposobnosti Svitoslav Popovid, za devizno politiko je postavljen še poseben strokovnjak kot njegov pomočnik. Zadnja dva_ dni intervenira na borzi v Beogradu in v Zagrebu vlada sama s pomočjo ameriškega posojila. Nova regulacija uvozne in izvozne carine pomenja popoln preloin z dosedanjo veleagrarno politiko, ki se ni prav nič ozirala na pereče konsument-ske potrebe naroda. Od novousmcrje-ne gospodarske politike, ld vidi pred seboj široke vrste ljudstva brez pre-potrebne prehrane, se pričakuje, da bo potisnila nazaj cene žitu ter da bo ž njo mogoče v zadostni meri preskrbeti narod z moko in kruhom. Od vseh deželnih pridelkov so namreč za ljudsko prehrano najvažnejše žitarice; saj tvorita njih produkta, moka in kruh, temelj preživljenja ljudskih množic. Od njihovih cen zavisi kritje prav vseh kulturnih potreb. Poleg kruha in moke je mast najvažnejši predmet prihranitve, zato je vlada uvedla tudi za mast ter za prašiče visoko izjvozno carino. Za ostalo živino vlada ni zvišala izvozne carine. Radi suše je ponudba tega blaga zadostna in izgleda, da se cene živini same regulirajo. Treba je le. da bi sledile conam živine tudi cene mesa. Finančni minister je dosedaj prejel 5e 6 milijonov dolarjev ameriškega posojila, kar znači skoraj pol milijarde dinarjev, katero vsoto lahko porablja za izboljšanje valute. Narodna banka daje iz tega posojila trgovcem, ki rabijo tujo valuto za uvoz, potrebne devize, dočim so se morale dosedaj v ta namen tuje valute^ dobivati večinoma potom izvoza. Devize od izvoza skupno z denarjem ameriškega posojila bodo zadostovale za vsa naša izplačila v inostranstvu, oziroma še preostajala, kar mora dvigniti tečaj našega denarja. Uspeh vladne akcije, ki se tiče uvo- in izvoza ter devizno politike, se mora pokazati v najbližji bodočnosti. Sredstva so dovolj velika, da se s količkaj zadostno spretnostjo doseže lep pozitiven efekt. Očividno šslo na pod-Jari uspeha teh dalekosežmh gospodarskih akcij se namerava pristopiti k definitivni rešitvi uradniškega gmotnega vprašanja, kajti le tako je mogoče da ostane naš ekvilibnran državni proračun, ki je tudi bistven po-o-0i gospodarske konsolidacije, nespremenjen v veljavi. Tudi v slučaju, da se vse zgoraj označene vladne odredbe i še druge, ki so projektirane v boju zoper draginjo ter v svrho izboljšanja valute, z dobrim uspehom izvedejo ter tudi reši uradniška službena pragmatika, uradništvo še ne_ bo moglo svojega gmotnega položaja ugodno urediti Zadnja leta je uradništvo od meseca do meseca bolj siromašno. Nešteti so slučaji, da je v gospodinjstvu javnega nameščenca porabljena zadnja rezerva perila in obleke, bolj in bolj se pojavlja pri uradnistvu odprodaja zadnjih dragocenosti ter_ pohištva. V takem obupnem položaju, ko ima! obveznosti na vse strani, ti tudi boljša valuta in cenejše življenje ne more restavrirati srečne domačije in to tem manj, ker je treba pred zimo in na začetku šolskega leta, zlasti v rodbinah z večjim številom šolarjev, vzeti v roke denarja, ako naj se po ugodnih cenah vsaj za nekaj mesecev preskrbi in založi gospodarstvo z najpotrebnejšim. V tem položaju za javnega nameščenca nobena druga akcija ni tako vitalnega pomena kot vprašanje kredita. . ., ... Slovensko uradništvo ima v Ljubljani in v Mariboru lastne kreditne organizacije ki so sicer vzorno delavne, a zadnji čas zahtevam uradništva po kreditu nikakor niso več kos, ker so banke posrkale vse denarne razpolož-nine. Uradniške kreditne organizacije namreč nikakor ne zmorejo tako visoke obrestne mere kakor banke, ki dajejo n. pr. v Zagrebu kredit menda še po 25 %. Vprašanje kredita za uradništvo ter vprašanje preskrbitve uradniSkih denarnih zavodov s potrebnim kapitalom v svrho dovoljevanja neobhodno potrebnih posojil za bedne javno nameščence, je eden najbolj važnih proble-j mov, ki jih je neobhodno _ ootrebno j čim nreia težiti« Iz ministrskega sveta Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Pred začetkom seje ministrskega sveta je pravosodni minister poročal o sporu z dalmatinskimi seljaki zaradi izvedbe agrarne reforme. Izvolil se je poseben odbor, ki je konstatiral, da je zemljoradniški klub vplival na to, da so se dalmatinski seljaki začeli upirati. To konstatacijo je zemljoradniški klub dementiraL Pravosodni minister je izdelal uredbo, po kateri se bo to vprašanje uredilo. Ker se minister za agrarno reformo ne nahaja v Beogradu, je bil poslan k njemu poseben kurir, da mu poroča o stvari, na kar se bo izdala končna odločba. Nato so v ministrskem svetu razpravljali o stavki trboveljskih rudarjev. Po dosedanjih poročilih, ki jih je prejela vlada, se lahko sklepa, da ta stavka ni v prvem redu gospodarskega značaja, temveč da ima izrazito politično obelež- | je, ker so jo sprožili elementi, pripada-1 joči skrajni levici Vlada je zaradi tega pooblastila ministra za soc. politiko dr. Žerjava, da o priliki svojega bivanja v Ljubljani poseti rudokop v Trbovljah, da se tam vsestransko informira in ministrskemu svetu potem poda izčrpno poročilo. , Dalje je ministrski svet razpravljal o špekulaciji ln o nepravilnem skakanju cen. Razprava se je odgodila, dokler ne pridejo v Beograd resortni ministri. Vla-da je sklenila, da se pokličejo v Beograd vsi ministri, tako da bodo 5. ali 6. septembra mogli prisostvovati seji ministrskega sveta, na kateri se bo defini-tivno sklepalo o tem, kakšne končne korake je treba storiti proti _ špekulantom z življenskimi potrebščinami. Za zastopnika ministra za zunanje stva ri je bil imenovan za časa Ninčičeve odsotnosti prometni minister Andrija Stanič. Konference za ureditev srednje Evrope AVSTRIJSKI OBISKI. Berlin, 23. avgusta. (Izv.) Obisk zveznega kancelarja dr. Seipla je danes v Berlinu končan. Razgovor je imel povsem prijateljski značaj. Politična pogajanja, ki jih je včeraj pričel tukajšnji avstrijski poslanik dr. Riedl, so se danes končala. Prisostvovala sta jim oba finančna ministra in nemški minister za narodno gospodarstvo. Dr. Seipl je obrazložil položaj, ki je nastal vsled neuspeha londonske konference in vse odredbe, ki jih je moral v vprašanju kreditov podvzeti, tako posebno oporo pri so scdnih državah. Pozneje 6e je obravnavalo še nekaj posameznih vprašanj, pri katerih je nemška vlada pokazala, da bo šla svojim stiskanim bratom po svojih močeh vedno na pomoč. Dunaj, 23. avgusta. (Izv.) »Reichs-post> piše, da bo sledil berlinskemu ob- isku dr. Seipla kmalu tudi sestanek c italijanskim zunanjim ministrom dr. Schanzerjem. V nadaljnjem naglaša, da ima Italija, ki rabi za Trst zaledja in za južno Tirolsko dolgotrajnega prijateljstva, mnogo interesa na tem, da se -druži z Avstrijo. O kakih pogodbah je seveda še prerano govoriti. Poudarja pa izrecno, da so govorice vseh, ki nami-gavajo na združitev z Malo antanto, brezvestne in neosnovane. Berlin, 23. avgusta. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schanzer Je poslal pu italijanskem poslaništvu zveznemu kan-celarju dr. Seiplu povabilo, da se sestane ž njim v petek 25. avgusta v Veroni. Dr. Seipel in finančni minister Segur bosta odpotovala danes naravnost v Verono in se vrnila v nedeljo na Dunaj. Dr. Seipl je obvestil poslanika na kvirinalu, da ga pričakuje v Veroni. Italija stremi za hegemonijo London, 22. avgusta. (Izv.) «Daily Te-legraph» poroča, da so londonski politični in finančni krogi zelo vznemirjeni radi vesti o predstoječem bankrotu Avstrije. Vest, da bo Avstrija prisiljena, da pusti državno oblast iz svojih rok je napravila silen vtis. Imenovani list naglaša, da morajo angleški politični krogi računati z Izjavo Schanzerja na londonski konferenci, da Italija v tem slučaju ne bo dopustila priključenja Avstrije k Nemčiji, a še manj osnovanja podonavske konfederacije, v kateri bi bila tudi Avstrija. Italijanski zunanji minister Je izjavil ob tej priliki popolnoma jasno, da bi bila za Avstrijo edina rešitev v carinski uniji z Italijo, kateri bi se pridružila tudi Češkoslovaška. London, 22. avgusta. (Izv.) «Daily Te-legraph* doznava, da je vprašanje intervencije Italije v avstrijskem vprašanju postalo zopet aktualno. Ni Izključeno, da bo dobila Italija mandat za saniranje av- ' strijskega vprašanja. Ni pa Izključeno niti to, da bi dali zavezniki mandat Češki. Rim, 23. avgusta. (Izv.) <11 mondo» piše v članku o pogajanjih Seipl-Jeneš, da zasleduje Italija z pozornostjo načrte češkega ministrskega predsednika. Izgleda, da pripravlja Mala antanta razdelitev Avstrije in da namerava dr. Beneš napraviti med Češkoslovaško koridor preko Avstrije. Načrt daje Italiji mnogo misliti; sledila bo z največjo pazljivostjo nadaljnjemu razvoju. Rim, 23. avgusta. (Izv.) Vsi listi pišejo obširno o dr. Seiplovem potovanju, čldea Nazionale* poroča, da je dr. Seipl sklenil priti v Rim. V nadaljnjem izvaja, da se avstrijska kriza ne bo rešila v Marijanskih Lažnih, temveč v Rimu. Avstriji je treba takoj pomagati, ker so sicer posledice nedogledne. Problem Avstrije je postal popolnoma političen. VZNEMIRJENJE NA DUNAJU. Dunai, 23. avgusta. (Izv.) Brezposelni, ki so pred nekaj dnevi sprejeli vladino rešitev glede njihovih podpor, z njo niso več zadovoljni. Danes dopoldan so se vršila na več krajih zborovanja brezposelnih, po katerih so se zborujoči zbrali in odšli pred parlament, kamor so si s silo priborili vstop. Policija jih je le s težavo izgnala. Pri spopadu jih Je bilo nekaj lahko ranjenih. Mesto Je precej razburjeno, vse trgovine v notranjosti so zatvorjene. Popoldne so se razširile razne neverjetne vesti po mestu, tako posebno, da Je bil vodja socialistov dr. Fritz Adler umorjen. Vest je bila pozneje uradno od socialnih demokratov dementirana. HINDENBURGOV SPREJEM NA BAVARSKEM. Monakovo, 28. avgusta. (Isv.) Hlnden-burg je prispel semkaj in se nastanil pri bivšem bavarskem ministrskem predsedniku von Kahra. Dane« zjutraj bo se vršile oficielne pozdravne svečanosti Hin-denburg je obiskal bivSega prestolonaslednika Ruperta in nekaj drugih osebnosti General Mehi, poveljnik bavarske milice, ki si jo je Hindenburg v spremstvu generala Ludendorffa ogledal, ga je nagovoril v daljšem govoru, v katerem je poudarjal, da je Hindenburg simbol stare nemške armade, čije 'Tadicijo nadaljuje milica. Nato so se mu na bivšem dvornem vrtu poklonila razna pa-triotična društva, več vi3okih osebnosti z bavarsko vlado in ministrskim predsednikom grofom Lerchenfeldom na čelu. V imenu bavarskih častniksv in kraljeve bavarske armade ga e nagovoril general Bothmer in končal v r^di, da bo prišel dan, ko bo en sam klic naznanjal vstajenje Bavarske. — Tako se neprestano bodre nemški monarhisti REPARACUSKA POGAJANJA. Berlin, 23. avgusta. (Izv.) Pogajanja med nemško vlado in odposlanci repara-cijske komisije potekajo precej neugodno. Krog udeleženih oseb Je Jako majhen m radi tega se uradna tajnost strogo varuje. Vsa poročila torej, ki Jih prejemamo o zahtevah reparacijske komisije, so netočna. Dejstvo pa Je, da Bradburry ln Mancleer dozdaj nista stavila konkretnih predlogov ln da se o produktivnih obveznostih, ki Jih Je zahteval francoski ministrski predsednik v slučaju moratorija, dosedaj 5e ni govorilo. Odposlanca sta bila danes sprejeta pri državnem kanclerju ln sta razpravljala z njim nad dve nri. Kakor Je položaj težaven, se sme po današnjem sestanku obeh delegatov z državnim kanclerjem vendar upati, na bodo pogajanja imela vsaj de len uspeh In bodo do sobote končana. GRSKO-TURSKA KONFERENCA? London, 22. avgusta. (Izv.) Reuter poroča, da bodo zavezniške vlade izročile grški ln turški vladi poziv na konferenco, na kateri se bo reševalo definitivno vprašani« bližnjega Iztoka. Kralievska dvojica obišče Masaryka Praga, 23. avgusta. (Izv.) Jugoslovanska kraljevska dvojica bo obiskala v prihodnjih dneh predsednika Masaryka na gradu Lani ali pa v Pragi. Trenotno se nahajata kralj in kraljica v Karlovih Va-rih, kjer nameravata prebiti nekaj dni. Načelstvo praškega vzorčnega sejma ju je naprosilo, da bi ga posetila. Mogoče je, da si ga bosta po obisku pri Masary-ku ogledala. Zveza narodov Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Poleg znanih točk dnevnega reda se bo v Ženevi razpravljalo tudi o ureditvi meje med Jugoslavijo ln Madžarsko in o trajanju mandata predsednika stalne tehnične komisije za vodna vprašanja. Sklepali bodo tudi o vprašanju manjšin v Albaniji. BOLGARI V ŽENEVO, BOLGARI IZ ŽENEVE. Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Bolgarska delegacija na kongresu Zveze narodov v Ženevi bo obstojala iz sledečih članov: načelnik ministrski predsednik Stambuliski, dr. Savov, poslanik v Par rizu, dr. Todorov, poslanik v Beogradu dr. Tančev, poslanik v Londonu dr. Ra-dev in Nejkov, opolnomočena ministra in prof. Milev. Delegacija odpotuje v Ženevo dno 30. avgusta. Žrtve irske držav- . Ijanske vojne London, 22. avgusta. (Izv.) »Reuter javlja Iz Dublina, da je vstaja v Južni Irski udušena. Vladne čete so zasedle vse važnejše kraje, ki so se nahajali doslej še v rokah republikancev. Čete ranjenega De Valere so pobegnile v največjem neredu. Redna vojska Jih zasleduje. DE VALERA IN COLLINS MRTVA! London, 22. avgusta. (Izv.) Reuter poroča iz Dublina, da Je vodja irskih republikancev in eden najradikalnejših borcev za neodvisnost Irske De Valera podlegel ranam, katere ie dobil v boju pri Killernesu. Dublin, 23. avgusta. (Izv.) Vest, da je bil vrhovni vodja Ircev Collins ustreljen je učinkovala, strašno. Collins je dospel v nedeljo v Corks in se je hotel v odprtem avtomobilu odpeljati v Macron. Ko je avto prišel do vhoda v Macron, je padla nanj salva vetaških krogelj. — Collins in njegovi spremljovalci so odgovorili z ognjem; bitka jo trajala skoraj pol ur?. Ko so menili, da so se mv-padalci poskrili, je nepričakovan strel zadel smrtno Collinsa, Živel je le še par minut in izpregovoril zadnjo besede: »Oprostite jim!> Tudi v Londonu je raz burienje veliko. Llovd George je poslal sožalno brzojavko. Truplo Collinsa bodo prepeljali s parnikom v Dublin, kjer bo na državne stroške z vojaSkimi častmi pokopano na Glacnovinskem pokopališču poleg Griffitha. S smrtjo Collinsa je nastalo novo važno vprašanje, kdo- izmed irskih vodij bo nadaljeval boj proti irskim vstažem z isto energijo. VZNEMIRJENI MADŽARL Budimpešta, 23. avgusta, ilzv.i V odboru za zunanje zadeve je da-ies uiter-peliralo več poslancev glede dr. Sciplo-vega potovanja na Češkoslovaško in nameravanih korakih Male antante. »Az Ujsag» poroča, da je predsednik grof Banffv odgovoril na neko interpelacijo, da mora biti Madžarska za vse slučaje pripravljena. Takoj, ko je Madžarska zvedela za potovanje zveznega kancelarja, je zahtevala od avstrijske vlade pojasnila. Nagl&šal je v ogorčenem tonu agresivnost nasledstvenih držav m poudarjal, da stoji Madžarska pred težkimi skušnjamL PO ITALIJANSKI STAVKI. Rim, 23. avgusta. (Izv.) »Tribuna, razglaša sklep disciplinarnega sveta o kaznih uslužbencev, ki so se udeležili zadnje generalne stavke. Železnica bo odpustila 147 uslužbencev, 476 oseb bo trajno, 55 pa začasno suspendiranih. Pri pošt, bo odtegnjena plača za čas od 1 do 5 dni 82 uradnikom in 750 drugim nameščencem, napredovanje v višje prejemke za 6 do 9 mesecev pa bo odloženo 110 uradnikom In 900 drugim nastavi] encem. Reparacilsko vprašanje London, 22. avgusta. (Izv.) «Daily Te-legraph« javlja, da v dobro informiranih londonskih političnih krogih mislijo, da bo še tekom te jeseni prišlo do direktnih pogajanj med Parizom In Berlinom. NI izključeno, da se bo formirala ekonomska antanta med Anglijo, Francijo, NemJ čijo, Italijo, Belgijo ln Češkoslovaško (Malo. antanto.) KONČNA RAZMEJITEV Z RUMUNIJO. Beograd, 23. avgusta, (Izv.) Danes odpotuje na svoje mesto razmejitvena komisija za določitev meje med Jugoslar vijo in Rumunijo. ZEMLJORADNIKI IN ŽETEV. Beograd, 23. avgusta, (Izv.) Današnja »Tribuna* javlja: Predsednik zemljorad-niškega kluba g. Lazič je v spremstvu nekaterih zemljoradnikov včeraj poietil ministra Timotijeviča in mu izročil pred-stavko zemljoradniškega kluba o pomoči prebivalstvu zaradi slabe žetve. On zahteva, da di vlada takoj na razpolago denar za nabavo živil zemljoradniš-kim zadrugam, ali da se v to svrho osnujejo posebni odbori. Dalje je zahteval, da se zagotovijo prometna sredstva za prevoz živil na določena mesta. Zahteval je tudi, da se vsa žetev a sekve-striranih državnih posestev razdeli med prebivalstvo. SAMOPOMOČ MESTA BEOGRADA. Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Prihodnji teden odpotujeta dva odposlanca mestne občine beograjske v Vojvodino zaradi nabave živil Beograjska občina je resno začela delati na tem, da se beograjskemu prebivalstvu zagotovi hrana in kurjava preko zime.___ X. v: PRUSKI KONGRES. Moskva. 22. avgusta. (Izv.) predsedstvo vseruskega osrednjega lzvrševalne-ga odseka J« sklenilo sklicati 10. vseruskl kongres sovjetov za konec decembra t 1. Volitve v gubernijske in okrožne sovjete se začno dne 15. oktobra, za bolj oddaljena ozemlja pa dne 15. septembra. (Te volitve se bodo vršile po dosedanjem sov-ieiskem sistemu, t L z Imenovanjem^ Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.925 - 0.975, Berlin 6.50 - 7, Budimpešta 5.10-5.20, Bukarešt 65 - 70, MIlan 375i - 399, London 377 — 395, Newyork 82.50 — 84.50, Praga 265 - 292, Pariz 690 - 692, Švica 1580 - 1650, Varšava 1.125 - 120, valute: dolar 82 - 85, avstr. krone 01 Ce-ške krone 285, funti 375 - 378. leJI 69, lire 375 — 390. Trg. obrtna banka 62 — 63. Brodska banka 82 — 86.50. Hrvatska eskomptna banka 174 Jadranska banka 420. Jugoslovenska banka 105 — 106 Ljubljanska kreditna banka 211. Prastediona 1114 — 1120. Rečka pučka banka 140. Slovenska eskomptna banka 110 — ll-.a. Srpska banka 152 — 152.50. Goranin 155. Narodna šumska industrija lOO.oO — 101. Gutman 305. Slavonija 121 — 124. Union 600. Ljubljanske strojne tovarne 202.oU. Trbov. premog, družba 300. Beograd, devize: Bukarešt 64, London 373, Berlin 7, Newyork 83-50, Curih 1585, Praga 270, Pariz 660 So!un l0 se vršili v Clevelandu shodi ter se je nato osnovala organizacija, ki je obsegala vse češkoslovaške napred-njake v Ameriki, vsa društva in vsa je pa pokazal, da je tudi javnosti opasen j stanove. Zaman pa so se trudili da bi človek, ker je hujskal železničarje, naj bi (nidobili tudi češkoslovaške kleokaU bili solidarni. Lagal je, da je pokrajinska j ee. Šele po preteku treh let so se vlada solidarna s Trboveljsko družbo in , končno klerikalci odločili sodelovati huiskal, da treba tudi štirinajst tednov pri protiavstrijski akciji. _ "Vec ka.tor vstrajati v stavki. Nazadnje je prodajal tri leta pa niso klerikalni českoslova- Ponovno naglašamo svoje pnncipi- jelno stališče, ld ga zavzemamo v vseh mezdnih sporih: Delavec naj bo za svoie delo pošteno plačan. Državni interes in socijalna jravica zahtevata da živi tudi ta važen del naroda s svojo rodbino človeka dostojno ziv: lienie S tega stališča imamo presojati udi položaj trboveljskih rudarjev. Pri tem gremo tako daleč da zahtevamo v ta namen žrtev tudi od ostale družbe, ki po zvišanju premogovnih cen ni malo prizadeta. Ako se zvišajo rudarske mezde samo zato, kar je 25. julija predlagala vladna komi ga, znaša povišek na leto 80 milijo nov kron, katera vsota gre vsa m ra-industrijskega delavstva, zelezni- cun carjev in onih konsumentov, ki morajo za kurivo kupovati premog. Ako o priliki stavke v trboveljskem premogovniku obsojamo brezvestne špekulante, ki so pognali neuko množico delavstva v nesrečo storimo to samo zato, ker je nasa dolžnost, da brezobzirno razkrinkamo nepoštenost, s katero so se drznih demagogi stopiti pred širšo javnost sa-mo° zato, da še njo zavedejo v zmoto in pogibelj. Včeraj smo že dokazali, da }o_ostudna laž, če se naglaša, da dobi trboveljski delavec na dan povprečno le 70 K zaslužka. Ako bi to bilo res potem bi se opravičeno lahko pisalo o podzemeljskih okostnjakih*, lemu družbi ampak državnemu uradu r| Ljubljani, ultimatum. Počakal pa ni odgovora rudarskega glavarstva, la se je radi nedelje nekoliko zakasnil, ter kratkomalo pognal 40.000 članov rudarskih rodbin na cesto. Skoda, ki jo ima zato delavstv o, se cem na okroglo 1% milijona kron. S tem pa še ni popolnoma pojasnjena goljufivost ciničnih agitatorjev. Kot eno najkrepkejših argumentov, da je moralo delavstvo stopiti v stavko, je stavkovni odbor razglasil, da je Trboveljska družba istočasno, ko je dne 29. julija povišala mezde za 20 K, povišala cene v svojem konsumu za 49 %. Vsekako bi bil to zelo, zelo i?,k dokaz za »podzemeljske okostnjake*. Rekli smo: ako je to res, potem treba družbo eksemplarično pritisniti. Z ozirom na dalekosežnost trditve o 49 smo smatrali za nujno, da dobimo avtentične podatke. In glej! Tudi tu nesramno varanje javnosti. Oklic Šteianoviča je tudi v tej točki najostudnejša mistifikacija javnosti. Evo vam! V konsumu »Trboveljske družbe* se prodaja 10 glavnih vsakdanjih potrebščin, katerih cena je v kronah za 1 kg znašala za: tiste krvave fraze, kakor jih je slišal pri Štefanoviču. Nazadnje je zahteval, da se morajo v podjetjih knjige izročiti delavstvu v upogled. Svetek je govoril mnogo stvarneje, in je pozival na delavsko solidarnost, pa tudi on je hujskal, vendar Bernota ni dosegel. Na shodu je bilo od vseh stavkujočih le — tri do štiristo ljudi, skoraj polovica žensk. — Kdor pride v Trbovljah v stik z delavstvom in se informira pri navadnih udeležencih stavke, vidi, da so mnogo treznejši, ko njihovi »voditelji*, ki so si uzurpirali ta naziv. Med seboj si namreč priznavajo, da je stavka nespretno organizirana in da so zlasti pred izbruhom stavke postopali nerodno ter spravili delavstvo s tem v neprijeten položaj napram družbi sami. Tudi po današnjem shodu so mnogi tistih maloštevilnim poslušalcev izjavili, da so pričakovali od govornikov vse kaj drugega, da so mesto stvarnih navodil in mesto poročil o izgledu stavke dobili le zabavljanje brez vsake vrednosti. Mnogi tudi izjavljajo, da bi šli na delo, da pa si ne upajo radi terorističnega nastopa huj-skačev, med katerimi so nekateri plačani. Tudi priznavajo, da hujskači lažejo s svojimi številkami in da imajo res ne 70 K ampak mnogo več na dan, namreč najmanj 90, drugi pa 150 - 300 K, le vsakdo pristavi, da tudi s temi zneski ne morejo izhajati. Vendar je pa več ko gotovo, da se trovišek doseže le s treznostjo in pogajanji, nikdar pa na način Štefanovičev, Bernotov in sličnih. na ni tako. Poleg prostega stanovanja premoga in razsvetljave znaša povprečen prejemek že danes 140 K na dan, čez skoraj V, radijev pa prejema na dan od lo0-300 K. U »podzemeljskih okostnjakih* pisati v danih razmerah je demagogija najgr-še sorte. Pojdite v Trbovlje in na lastne oči se lahko prepričate, da rudarji navzlic slabim prejemkom m težkemu delu, vendarle še boljšo izgledajo kot n. pr. železničarji, ah pa državni nameščenci.. Oblečeni so pa vsi boljše in tudi se v trboveljskem revirju proda toliko dragega alkohola kot nikjer drugod v Sloveniji. Morda ta konstatacija komu ne bo všeč, a mi «mo zato tu, da povemo čisto resnico in ne zato, da varamo rudarje m ostalo javnost. . Nadalje smo ugotovili, da je glasom uradnega zapisnika dognano, da je 25 julija Stefanovič kot »delavski zastopnik* lahkomiselno in brezvestno razbil pogajanja in da zato samo njega in njegovo bližnjo okolico zadene krivda, ako niso dobili rudarji ze v avgustu zadostnih mezd. Značilno za vestnost teh rudarskih zapeljivcev, da se, odkar je 25. julija Stefanovič na vladni anketi izjavil, da naj se »družba sama pogaja s širokimi masami delavstva*, da od ted^j naprej niti Stefanovič, niti kdo drugi ni smatral za potrebno, da bi od delodajalca, t j. družbe osebno ali pismeno zahte-vai poboljŠkov. Šele 16. avgusta je g. Stefanovič stavil s štiridnevnim _ rokom rudarskemu glavarstvu- torei ne' belo moko krušno moko polentni zdrob sladkor mast fižol ješprenj sol olje , petrolej julija K 25 22 23 70 120 15 22 16 94 22 včeraj 25 23 23 80 140 16 22 16 94 22 Ir tega jo razvidno, da se je P°dra-žila krušna moka in fižol za 1 K, sladkor za 10 K (radi nove trošarine) ter maet za 20 K. Vse drugo je ostalo pn starih cenah! Ali se ne sramuje Stefanovič, da z lažjo slepi rudarje in javnost, ko piše o po višku živil za 49 %■ Javnost pa iz gorenje tabele tudi se lahko posname, kakšne ugodnosti je uživalo trboveljsko delavstvo pn nakupu živil. Kje dobi danes drug delavec, kje uradnik za ta denar živila? Bela moka stane danes v trgovini ze 30 K, krušna moka 28 K, sladkor 88 kron, mast 156 K, fižol 18, jesprenj 24 K, olje 104 K in petrolej 24 K — ponekod še to ne zadostuje. Po teh eklatantnih dokazih lažnjivosti in nepoštenja »delavskih voditeljev*, naj potem še kdo verjame, da je stavka izbruhnila le radi interesov rudarjev in njihovih rodbin? Ali ni zato v rntere-su ugleda delavstva samega, da se vrne na delo ter ee s tem razknnkajo brezvestneži ki so delavce s slepar-stvom zavedli v pogubonosno stavko. Vsa javnost opravičeno zahteva, da napravi vlada radikalen konec brezvestnemu komedijantstvu Štefanoviča ter z direktnim sporazumom med rudarji in dražbo brez odloga zopet vzpostavi delo.v premogovcikilir . «Journal des Debats« o konferenci v Marijinih Lažnih. Pariška javnost z zanimanjem zasleduje konferenco Male antante. »Journal des De-bats* piše med drugim, da se na tem sestanku dovrši sistem držav, ki je že skoro dograjen. List pravi, da bo zvezni pogodbi med Jugoslavijo in Romunijo brez dvoma sledila v kratkem tudi pogodba z Romunijo in da bo na tej konferenci tudi Poljska še bolj poglobila svoje stike z državami Male antante. »Journal des Debats* pravi dalje, da bi bilo zelo ugodno, ako bi se k zvezi Male antante priključila tudi Avstrija, ker bi na ta način bilo mogoče paralizirati veliko gibanje za priključitev k Nemčiji. List dalje stavi Malo antanto za vzgled Veliki .in: tanti ki naj bi tudi sledila politiki medsebojnega sporazuma in solidarnosti. Kone.io ugotavlja list, da so bi.a vsa napovedovanja o nesposobnem življenju držav, nastalih na razvalinah Avstrije, prazne sanje, kajti države Male antante so pokazale vso svojo polno življenjsko sposobnost m dokazale, da so v temeljih zdrave m cvTste. -u Orel, ki ni bil «Orel». Praško »Večerni Ceske Slovo* (narodno - socijalno) z dne 21. t m. poroča: \ se je lilo že pisano o zletu Orlov, toda nihče še ni omenil vrhunca slavnosti. V torek se je imel kakor pri pogrebu rimskega imperatorja povznesti z zle-tjšča k modremu božj-mu nebesu pravi orel, ponosen znak. ki si ga je usur-pirala klerikalna misel. Ljubi bog, kako lepo je izpustiti takega orla kakor simbol in na ta način navdušiti srca pristašev bojujoče se cerkve in jih snodbuditi k letu! — Ko se je torej v torek na zletišču stvonla na bradljah živa skupina telovadcev, je imel z najvišje točke iz srednje brad- lil lcia - ---------------x, i • ški prvaki niti s prstom ganili. Sele ko je bil že ves češkoslovaški narod v Ameriki složen z naprednjaki ter vovanje, duševno, telesno in gmotno* so izvrševali še nadalje čsškoslovas.u napredniaki. Zdaj pa so vendarle tako nesramni, da pripisujejo sebi največ zaslug! Zares, češkoslovaški klerikalci so vredni bratci slovenskih! + Nove sile. Naprednega človeka vedno veseli, če le sliši v javnosti o kakih novih silah, zlasti če se cujo tudi, kako se udejstvujejo. Zadnje ča^e dela »Jugoslavija* reklamo za »ntiavisno inteligenco*, ki je zborovala ob Binkoštih v Hidžah, drugi m<* sec pa se kani sestati v Zagrebu. Ker se s temi novimi silami dela toli.to reklame, treba povedati, da so v tej družbi večinoma same stare, ze obrabljene sile, ki sedaj le še kuhajo jeza v domišljavosti, da jih vse prezira. Z malimi izjemami vsi ti gospodje neprestano kandidirajo za veleposlanika mesta, za kako drugo delo pa se že skoraj ne smatrajo poklieane; Cun bi dosegli karijero, so mnogi pripravljeni vsak hip zatajiti in zapustiti svoie somišljenike, kakor marsikoga od njih prav nič ne moti, da je kot de- z^rter zapustil svoji usodi rojake v Primoriu Nekateri med njimi pa so lTrX>n,,ko i »kazati, ali ka] zna- kakršnih praktičnih uspehov. -ciovpnski Narod« m rudarska Slovenski Narod* ,o — toda pokazali do danes niso i.Uršnih praktičnih usrw «Slovenski Naro «tnvka Včerajšnji naznrm'a svojim bralcem, da je ne* vU da ie večina stavkujo-resnicna vest, ua je »<- . x;h Trbovelj odšla v tujmo. ka.vO, tudi ni res^ di imajo rudarn dnevno rte zS&"v S veri; at je prepričal, da sc> ga-Jem X, o-lP-du varali. »Slovenski Narod* pr-_ 5 da to čim se uveri, da igrajo pn tej stavki glavno vlogo politični r*o-tidržavni motivi, moral korigirati tudi Ivoie dosedanje stališče napram trbo-»akciji*. - Preobrat v nazi-raniu »Slov. Naroda* dokazuje, da je btla Štefanovičeva akcija pripravljena, ker sicer bi ™ ^o mg goče. da bi ji nasedel ta.o star m previden list- Naša valuta &&&&&& ovstriHkeca denarja — tega je a\ stnj->Krc vojno premoč in poraziti zapadno Evropo, bi mogla lepega dne obračunati tudi z Rusijo — po znanem medvojnem konceptu. Saj nam Napoleonova doba kaže najlepši primer take univerzalne politike. Prekrepka obnova Nemčije tedaj tudi Rusom, pa bodisi boljševiškim kot eventualno monarhističnim, ne bo nikdar po godu. Tudi oni bodo imeli raje tako razvrščeno razmerje sil, da bodo eami čim več pomenili In v taki konstelaciji čaka Rusijo največ uspehov. Izrabljajo velika evropska nasprotja, bo lahko zopet dosegla svoje predrevolucijske meje vsaj na onih mestih, kjer ima opraviti s slabšimi sosedi, bivšimi podložnikl Hkrati pa bo v nezaupanju do Nemčije brez dvoma skušala imeti na svoji strani tudi take države, ki bi ji služili kot nekak obrambni zid napram pre pohlepni Nemčiji. Med take države pa spada gotovo tudi naša kraljevina. Zdi se nam tedaj, da v bodoče* Jugoslavija nikakor ne bo taka koquantit6 nčgligeable, kakor se mnogokrat bere v naših opozicijonalnih listih. Naš čas kaže čudno nagnjenje, da rad vse prepušča enostavnim velikim političnim konstrukcijam, seveda dozdevnim. — Najprej Wilson in samoodločba narodov, nato razočaranje in pretnja z boljševiško evropsko — invazijo, naposled — parkelj rusko-nemške zveze. Še vselej se je tako enostavno pričakovanje izjalovilo, tudi to pot se bo. Politični razvoj je mnogo bolj kompliciran, nego se običajno misli in pričakuje. Kulturni pregled Dnevnik o Carnojeviču. (1914.—191&) Pazite! To ni dnevnik Čarnojevidev, ampak dnevnik, ki ga je o njem napisal mladi srbski pi3atelj Miloš Crnjanski, Banačanin* Kdo je ta čarnojevid, ki bi ga mogli pisati tudi Crnojevič? Jugoslovenski zgodovinar vam brž odgovori: Cmojeviči so bili vladarji v južni Črni gori v 15. stoletju; zapuste krščanstvo in stopijo pod polumesec carja carigrajskega. Lepa in posebno dolga je narodna pesem o očetu Ivu in sinu Maksimu Crnojevidu, ne moči ne more premagati svojih nar .protnikov, - z rusko jih tudi ne bo. Nastane pa vprašanje, če velja taka konstatacija tudi za bližnjo bodočnost. Mnose vesti trdijo, da sta dogovorili berlinska in moskorska vlada natančen program, kako naj sc obnovi gospodarski ustroj Rusije, - ravno v svrho čim večje vojne sposobnosti »ecimo, da 6e Nemcem ' izvrševaaje njihovega načrta ne bi preprečilo z druge strani; toda dvomiti je, da bi se mogla Rusija v doslednem času do tolike aere restavn-rati, kakor je potrebno v spredaj oznar žene svrhe. Izvedenci in očividci trdijo, da so potrebna mnoga leta, če ne celo desetletja, predno bo Rusija ▼ gospodarskem oziru zopet na oni stopnji, ko pred vo?no. Zlasti ne more moskovska vlada misliti na vojne uspehe, dokler Čitajte knjigo Crnjanskega in ne boste našli v njej niti sledu tem zgodovinskim Crnojevičem. Samo enkrat se Crnojevič sploh omenja; pisatelju se je sanjalo o nekem Dalmatincu. bivšem mornarskem častniku, sedaj razcapanem človeku, ki je imel zveze z moskovskimi študenti, sinu drvarja Egena čarnojeviča, o človeku, ki je ljubil barve neba in rastline. To je popolnoma drugačen Crnojevič nego so bili oni stari gospodarji Črne gore. Crnjanski nam podaja v tej knjigi faktično svoj lastni dnevnik, in to dnevnik od sarajevskega Vidovega dne leta * Roman. Beograd 1921., izdanje sve-slovenske knjižarnice M. J. Stefanoviča i druga. (Biblioteka Albatros.) Str. 122. Cena 8 Din. 1914. do pod konec vojne. V tem svojem dnevniku nam pravi: Na Vidov dan sem šel na Dunaju V malo pravoslavno cerkev. Drugega dne so lepe Bosanke potovale z Dunaja ter grdile ubijalca, pokvarjenega gimnazista. Julija meseca so se že tresli varadin-ski mostovi od maršbataljonov in V cerkvi je vladika slavil vernost cesarja. Topovi grme; nekdo slavi rojstni dan (18. avgusta). Kako 3em se rodil jaz? Vkopali smo se proti Rusom v rove pri Zlati Lipi v Galiciji. Ljubim Poljar kinju. Leta 1917. doma v Baaatu; tete me hočejo oženiti. Oh, kako me vabijo po* povske in trgovske hiše! V bolnici sem v Krakovu; kaši jam; led mi devajo na prsi Pravijo: led in zvezde ti ozdravd pljuča. Citajo, kako so se Srbi umaknili skozi Albanijo iu kako so hrvatske čete prve pre&e mejo. Odidem iz Krakova. Odpeljem se proti Adriji. Na Italijanski fronti imamo veliko svečanost pred ofenzivo: sam general pride. Doli se vidi Trst. Snoči sem moral poročati o duhu, ki vlada v diviziji; javil sem: ne narodnost, ampak katastrofa rodbine; za leto dni bo revolucija. Pridem domov; pišem pisma mrličem in čujem « krvavih petrogradskih ulicah. Ajaaemnon se izprehaja po svojem domačem kraja. Oh, kako mi je žal onih tam preko, ki se bore za nas, za pokopališče, pokopališče! Hiše so nam polne malih Bosancev, gladnih sirot, zakaj jugosloven stvo je v modi Ead imam svoje dede, zakaj oni Velika drama človeštva. (Epizode Iz ruske revolucije.) Kilev 1917. leta. Pal je »samoderžec* velike Rusije, Nikolaj 11., žalostna lutka v rokah hinavske, zahrbtne dvorne kamarile, ki jo je vodil kreten-orjak: »veliki prerok* R»s-putin. Pal je car, na njegovo mesto je vstal Kerenskij. Advokat je postal vojni minister, minister mornarice in vrhovni poveljnik ruske armade. Karakteristika Kerenskega dobe: V Pe-frogradu, na Nevskem prospektu (glavna ulica), koder vozi električna železnica na Nikolajevski kolodvor, je sedel človek sredi največjega prometa na elektrože-lezniško progo. Pridrdra elektroželezni-ški voz. Kondukter ustavlja, prosi človeka za božjo voljo, naj se umakne s proge. Človek pa mu odgovarja kratko in jasno: »Nočem!* Ljudje, kl hite na kolodvor, postajajo nervozni. Drug za drugim zapuščajo voz, zbirajo se okrog človeka s fiksno idejo, prosijo ga za božjo voljo, naj jim dovoli, da se vozijo dalje, da ne zamude vlaka. Odgovor je zopet jasen in kratek: »Nočem!* Pridrčl drugi voz, kondukter ustavlja, ljudje zapuščajo voz zbirajo se okrog človeka s fiksno idejo, prosijo, vse zaman. Nočem! Vozi tretji, četrti, peti voz Isto. Človek s fiksno idejo sedi in se kratkomalo noče umakniti. Zbrala se Je ogromna množica naroda, začela so se posvetovanja, debate, predlogi, prepiri, prošnje, pa vse nič ne pomaga. Človek s fiksno idejo sedi ln Izhoda ni. Nedotakljivost individuma ščiti človeka s fiksno idejo pred v^nemirieno mno- žico! Iskali so, iskali izhoda iz kritičnega položaja, pa so ga našli. Vrpel se le mož na streho prvega voza in je predložil množici poslati deputacijo k velikemu tribunu Kercnskemu in prositi ga, naj jih reši iz tega strašnega položaja. Predlog je bil z gromovitim »ura* enoglasno sprejet. Deputacija je odšla. Vznemirjena množica se js oklenila misli kot potapljajoči se slame in čakala, in že je prikite! na avtomobilu veliki tribun. Kot bujen vrelec padajo njegove besede med razburjeno množico, padajo na trdo glavo človeka s fiksno idejo, ki sedi in se ne gane. Tribun ga prepričuje, da njegova trdovratnost ni v interesu velike ruske revolucije, da se oviranje prometa ne sklada z napredkom mlade republike, da njegovo postopanje ne odgovarja načelom svobode. Tribun je završil svoj sijajni govor. Razburjena množica molči kot grob. Vse napeto pričakuje magičnega efekta njegovega govora. Človek s fiksno idejo pa sedi in se ne gane. Dvignil je glavo, pogledal Je tribunu v raz-paljeno lice: »Nočem!* Tribun je povesil glavo, množica Je obupana. Približuje se kmet. Okorno stopa, začudeno ogleduje obupano množico. Približal se je. Radovednost ga Je premagala. Vprašuje, kaj se je zgodilo. Sto glasov mu odgovori kot bučeč kor. Kmet kima in izjavlja, da so vsi, kl stoje okrog človeka s fiksno idejo, osli, največji osel pa je tribun, ki je povesil glavo. Množica napeto sluša. Kmet govori: »Stojite tu, debatirate, posvetujete se in prepirate; poslušate tribuna, ki mlati prazno slamo, medtem pa bi bili že lahko desetkrat na kolodvoru. Položili bi progo no stranski "l>ci. na nai sedi človek na Nevskem in uživa svobodo!* Oromo-vlt ura je bil odgovor razburjene množice. Položili so progo po stranski ulici in promet je bil rešen. Malo dalje, pa nič ne de. Anekdeta — karakteristika vlade Kerenskega. Medtem ko je kipelo v srcu Rusiie, sta snovali dve tajni sili v Kijevu svaje k-vave načrte. Zbirali so svoje modi boljSeviki, ko so čuli, da njih bratje v Petro gradu in Moskvi rušijo poslednje barikade tribuna-človeka, črpali so te moči iz mostnega delavstva. Zbirali so svoie moči Ukrajinci — samostojneži, ko se čuli, da se maje centralna vlada Kerenskega v Petrogradu. Črpali so te moči Iz ukrajinskega vojaštva, ki Je drvelo iz Galicije, Bukoviae, Beloruslje in Severne Rusije domov. In te dve sili, različni v svojih principih kot severni in južni tečaj, sta si segli v roko, da uničita tretjo silo, vlado Kerenskega. Zapele se strojae puške, ralesketali so s« bajoneti v jesenskem solncu in sto in sto mladih življenj je »alo na žrtvenik nacionalizma. Tri dni so pele strojne puške smrtno pesem, tri dni Je tekla po ulicah Kijeva kri, in pala je tretja sila, v KHe-vu sta zavladala komunizem in nacionalizem kot dva brata. Centralna Rada, organ vlade Ukrajin-cev-samostojnežev in Sovjet delavskih, kmečkih in vojaških deputatov organ boljševikov, sta zavladala obenem na Ukrajini Jasno, da te dve sili kot sem že omenil, popolnoma nasprotni v svojih načelih, nista mogli iti paralelno pot, moralo je priti med njimi prej ali slej do krvavega konflikta. Neko noč so obkolile ukrajinske čete palačo, sedež boljševiške vlade, in *opet ie tekla kri. Soviet ie bil likvidiran, ni pa še bila likvidirana ide- kleni duhovi po ulicah sekali so ste«. ' . . I Qkna ,n strehe ter ubijali s0 ljudi. Pred »Zlatimi vrati* sredi mesta je stala štirinadstropna hiša. Usekalo je vanjo trideset granat in ostala le ena stena. Stanovalci pa so sedeli tri dni v podzemlju brez vode. Tretji dan ponoči se Je odigrala na Kreščatiku (glavni ulici) krvava drama. Rdeča gvardlja Je ponoči zasedla vzhodni del mesta, predrla je kozaški kordon ln stopila na glavno ulico. Topovi so bili postavljeni z obeh strani. Zažvižgale se karteče, zažvenketala so okna, tisoč ljudi-zveri je planilo iz temne noči in sa je vrglo na drugih tisoč zveri. Jutro. Zveri, ki so se napile ponoči krvi, so blodile kot lačne hijene po ulicah. Tristo mladih žrtev so pokosile strojne puške v mestnem parku prvi dan. Bilo Jih je med njimi mnogo, kl so izgubili življenje samo zato, ker so bili buržujsko oblečeni. Veliki triumfator Muravjov pa Je sedel v palači in koval načrte. Deset milijonov v zlatu je zahteval od mesta kot odškodnino za prelito kri. V štirindvajsetih urah jih je dobil. Deset milijonov Iz Kijeva in petnajst Iz Odese je izginilo v globokih žepih triumfatorja in njegovih pomočnikov. Moža so pozneje ustrelili v Simblrsku sami boljševikl Premagana In obopana Centralna Rada Je bežala iz Kijeva ln našla zavetja pri nemški armadi Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Brez velikih žrtev Je zasedla začetkom leta 1918. nemška armada vso Ukrajino do Harkova ln Ro-stova na Donu. Rdeča gvardija Je bežala kot jata preplašenih vran pred vestjo. da nrihaia nemška armada. ja, ki ga je rodila. Ta ideja je šla v podzemlje okrvavljene palače, šla je v podzemlje tovarne in delavske hiše in je tam šepefila in zbirala nove moči. Centralna Rada z Oruševsklm na čelu se ni opirala niti na inteligenco niti na nared. Inteligenca centra Ukrajine Kijeva je večinama veiikeruska in ukrajinskega jezika sploh ne zna. NI čudno, da so ti ljudje pogledali debelo, ko Je bil kar naenkrat upeljan uradni jezik ukrajinski. Nared »a, ki mu Je sicer Sevčen-ke> vse življenje cepil sovraštvo do «mo-skalov* t. J. Valikorusov, je bil v času vojne že pozabil na to vccpljeno sovraštvo. Tako se je zgodilo, da so zopet zapele strojne puške svojo krvavo pesem, ideja, ki je tičala v podzemlju, je vrgla svojo jezo na ulice Kijeva. Tri dni so pele strojne puške, tri dni Je tekla kri po ulicah. Toda sila, k! je planila na ulice Iz podzemlja, je bila preslaba; ukrajinski kozaki so potisnili boljševike do kolodvora. Potreben je bil Ie še poslednji udar in pala bi bila boljševiška moč. Medtem pa se Je dvigala od Poltave proti Kijevu rdeča gvardija Mnravjova. 2e so oslabevale strojne puške boljševikov, že so triumfirali Ukrajinci ko je zagrmelo dvanajst težkih topov rdeče gvardije Muravjova iz Darnice (prva postaja na levem bregu Dnjepra od Kijeva); dvanajst težkih granat Je usekalo v mesto ln začel se je boj za življenje in smrt Triumf Ukrajincev se Je spremenil v nepopisen strah. Začel se je artilerijsto duel, ki je trajal tri dni. Strašno Je bilo grmenje topov, ko je legel na zemljo mrak. Odlomki granat so švigali kot Je- Ali ste že čitali novo številko »NJIVE"? so znali ubijati... Ako umrem, bom zadnjikrat pogledal nebo, uteho svojo, in smehljal ee bom. — . Torej: umor sarajevski, maršbataljoni, jarki na ruski in italijanski fronti, bolnice na Poljskem in poljske ljubice, pisateljev doma« kraj v Banatu, to so vnanja oporišča v čitanju dnevnika. Vmes pa piscu dnevnika poleti spomin v Banat k materi, ki je rada ležala med romunskimi oficirji, ali med suši-Cave dunajske študente, ki bo imeli dolge lase in govorili — še celo veterinarji r- o Rusiji in umetnosti, ali med poljske druge slovanske in čifutske študente v Heidelberg, ki so ugibali, , da morda nekod »vse izgine v umetnosti, katera ne poreče niti, kaj hoče, niti kaj pomeni ono, kar pravi*. Pisec dnevnika je jetičen; strastneje ljubijo ženske njega nego on njih; on ljubi le barve neba in rastlin in vonjavo pokopališča v Splitu. Jetična mu je duša; pravi: »Jesen in življenje brez smisla*; vpraša: Greh, življenje, kaj je to? kaj je zakon, kaj red? Motni pojmi. Edina istina je ubijanje. Od začetka boš čital knjigo brez in teresa; zdi se ti, da je to neslan dnevnik jetičnega pesimista, slovanskega študenta vojaka. Toda v drugi polovici te stvar zavzame; tam ti izgine jetičm pisec in opaziš — Carnojeviče, one, ki se pobijejo na obali, ki ubijajo, ker sa, mo ubijanje ljubijo. In kdo ao ti Camojevidi? Ali Jugo-sloveni ali Slovani ali človeštvo vobče? Ne zveš tega v tej knjigi! Le misli si m domišljaj odgovor! Vsekakor je tudi pisec sam Carnojevič; zakaj »nekdaj je hotel biti kipar in mislil je, da je raj, govoriti grški, a danes je željan le ubijati, le ubijati* in še pred smrtjo klikne: »O, da še imam moč, koga ubiti!* Tako je razvila Carnojeviče vojna do leta 1918. Žene so v Banatu plačevale žandarje z Sitom, svoje ljubčke z mastjo, a ko so se jim vrnili možje, so jih poklale. In o možeh na fronti je oficir poročal komandantu: »Za rodbino je nastopila katastrofa, zato bo ▼ letu dni revolucija* Taki smo se približali naeionalni svobodi »Ni treba, da vstanemo,* čitamo v dnevniku, »mi nismo za življenje, mi smo za smrt,* namreč sedanja vojna generacija, zato je le obžalovati »one preko* (pač preko Save in Donave), srbsko vojsko, da se bori za nas, ki smo — pokopališče ... Ne, ne, gospod Cmjanski; niso samo grobovi; tudi vrtovi so in v teh vrtovih hočemo vzgojiti z marljivim delom pod solncem krepkih misli in toplih čustev dobre plodove. Naš Carnojevič Ivo je šel za svojega sina po nevesto daleč preko morja, šel je po Jugoslavijo in se vrnil z njo; za to nevesto se bijemo, a vsi ne bomo padli . ., epizode. Dr- Fr* L Iz življenja in sveta Greh, godci in ples. Proč z godbo ln plesom! Kdo zahteva lo? — Glasilo »Svete vojske*— Prerod! Pa zakaj? Zato, ker sta godba in ples baje med glavnimi pospeševatelji sirovo-sti, pijanosti, nenravnosti in vseh naglavnih grehov. Takole piše Montanus v »Prerodu*: 'Ali ni največ nezakonskih otrok spočetih o priliki plesov, pa naj bo to že ob žegnanjih, narodnih slavnostih, svatbah ali kadarkoli? Ali ni mnogo mladine pohujšane ravno ob zakotnih plesih? Ali ni največ popivanja in zapravljanja ravno ob dneh, ko .30 svatbe, žegnanja, sejmi in podobno? — In kdo drži te trope pijanih, od strasti razpaljenih ljudi skupaj po cele ure, dneve in noči? Ali ne godba in godci? Vzemi jim to, pa se jim ne bo ljubilo ne piti ne plesati, pa tudi ne kvantati in kar je v zvezi s tem! Kdo je glavni vrtnar, ki neguje ln tako skrbno zaliva cvetlico — vsakovrstno sirotvost, da nikdar ne usahne med našim narodom? Ali niso to godci? Zares! Polovico kvantania, večina plesov, precej popivanja in še marsikaj bi zamrlo ti3ti dan, ko izženete godce in prepoveste gramofone in avtomate. Ce pa jih ne izženete, jih vsaj tako obdavčite, da se bo njih število znatno skrčilo. Davek na harmoniko in avtomat in gramofon in magari na orgelce. Ce obdavčujete pse in koleslje, dobrodelne in izobraževalne prireditve, obdavčite tudi te vrste skripače! Tako piše »Prerod*. In da bi mu nihče ne mogel očitati, da predlaga kaj nemogočega ali neumnega, se sklicuje na klasično zgodovino. »Storite to, kar je storil nekdaj Apij Klavdij: zapodil je vse godce iz Rima, da bi ljudstvo prisilil pozabiti na ples.* Apij Klavdij? Kdo je bil to? Rimski cenzor v letih 312,—308. pred Kristom, genijalen vojskovodja, državnik, pravo-slovec, govornik in celo pesnik. Torej Vsekako kapaciteta Ampak tudi strahovito ošaben patricij in zaničevalec ple- Hrvatska upodabljajoča umetnost. Nekaj karakteristik iz beograjske razstave. Hrvatje so razstavili v »Hrvatski Ladi* ln v »Proljetnem Salonu*, v katerem dominirajo zagrebški mladi. »Proljetni Salon* je gotovo zavzemal s »Skupino srbskih svobodnih umetnikov* na beograjski razstavi najodličnejše mesto, kar se tiče umetniške kvalitete in sodobnega stremljenja. Izmed plastikov je bil v »Proljetnem Salonu* zastopan Meštrovič samo z dvema portretoma (Medulič, Moj otac) starejšega datuma, dočim so bila, žal, vsa njegova novejša dela takrat na londonski razstavi. Pač pa je bil dobro zastopan njegov epigon Tomo Rosandič, ki je postavil po sredi dvorane šest svojih monumentalnih kipov v naravni velikosti, veSnoma tudi starejšega datuma. Eno izmed njegovih zadnjih del, nadnaravno visok, gotsko zamišljen kip »Ecce homo* spominja s svojo dekora, tivno stilizacijo na zadnja Meštrovičeva dela; največ vtisa pa dela doprsna mavčna plastika »Devojčica* s svojim neprisiljeno monumentalnim izrazom; izborno dekorativno zajet je plastični moment. Splitčan Studiu se je že precej osamosvojil od Meštrovičevega vpliva. Njegov leseni kip »Gospa od Koštilija* obravnava moderno dekorativno motiv mado-ne in da sklepati, da je umetnik velik talent z imponujočim znanjem Zal, to ni razstavil več. Kiparja Krus in m T ur kali uDodabliata v pravilno val^t.n. bejcev. In nezaslišano prebrisan spletkar, brezmejno častihlepen mož ter brezobzirno krut tiran. Pa še neko lastnost je imel: sovražil in preganjal je rimske svečenike, jih sekiral do obupnosti ter se vtikal v cerkvene zadeve z brez-obraznostjo pravcatega svobodomisleca Duhovni svetnik Janez Kalan se poslužuje kot priče torej staroklasičnega aristokrata, sovražnika demokracije, pa-gana in preganjalca duhovščine. Mar ni to nekoliko nerodno? Toda Janez Kalan lahko poreče: Vedoma in pnuv nalašč se sklicujem na tako zgodovinsko pričo. Glejte, celo ta brezverec ali malikovalec Venere, je preganjal godbo in ples! Ampak polomil jo je drugič: namreč Janez Kalan in Apij Klavdij! Cujte, kaj pripoveduje zgodovina! Citiram dobesedno po Spamerjevi Svetovni zgodovini, H. knjiga, str. 8G7: Apij Klavdij se je mešal v bogosluž-ne zadeve ter je prizadeval duhovščini celo vrsto neprijetnosti En tak dogodek je posebno vreden, da ga omenimo kot redek vzgled humorja v rimski zgodovini. Ceh mestnih piskačev, ki je izvajal svoj postanek prav iz časov Nu-me Pompilija, je imel že oddavna pravico, da je dne 18. junija prirejal v ka, pitolskem Jupitrovem templju slavnostno gostijo. Potem je sledil navadno sprevod teh muzikantov z maskami po mestu. Kajpada se je pripetila takrat marsikatera nesposobnost in marsikatera nedostojnost. Ne da bi bil vprašal svečenike, je Apij to pravico muzikant-skemu cehu prepovedal. Posledica tega je bil eden prvih štrajkov, kar jih pozna zgodovina Mestni piskači so v svoji za, vesti, da so neobhodno potrebni, osta, vili Rim in odšli v Tibur. In res ni bilo sedaj predpisane godbe niti pri pogrebih niti na svatbah, svečanostih božjih in pri drugih prilikah. Prijazno povabilo, ki ga je poslal muzikantom Bam senat, je ostalo brez uspeha. Muzikanti se niso vrnili. Tedaj so se Rimljani po-služili zvijače. Trmoglavce so Tiburci povabili v svoje hiše, jih upijanili, na- ložili na vozove ter ponoči pripeljali Rim. Ko bo se muzikanti iz svoje pijanosti prebudili, so Rimljani izkoristili njihovega mačka ter jih pomirili s tem, da so jim vrnili stare privilegije. Prepoved muzike in plesa se je torej zaključila z najhujšo blamažo Apija Klavdija. Muzikanti ao zmagali na vsi črti Ponižan je bil senat, zopet 60 se smele vsakega 13. junija na Kapitolu v Jupitrovem templju vršiti objestne krokarije in zopet so bili dovoljeni sprevodi po Rimu x maskami in vBemi nespodobnostmi Zakaj vedno žaljivi godci ne trpe s seboj počenjati nikake šale. 2e 300 let pred Kristom so bili godci gospodje, ki se jim mora ukloniti celo najvišja državna oblast. Celo vsegamogočni Apij Klavdij je moral lepo molčati in svojo prepoved preklicati, kajti brez godbe pač ni življenja, ni niti zabave niti slovesnega pogreba Ga ni, ga ni bilo in ga ne bo. Proti Apiju Klavdiju, ki gotovo ni bil muzikaličen, ni ljubil lepih žensk in veselih plesov, pa naj navedem šo kla, sičnejšo pričo: kralja Davida, svetnika, čeprav je imel več žen in ljubic ter tik pred smrtjo še prav mlado devičico, Abisago Sunamljanko! Kralj David, svetnik, je zelo rad pil in pel, mnogo ljubil, mnogo muziciral in plesal In otrok je imel obilo, zakonskih in nezakonskih. Bog ga je vendarle prav posebno ljubil in odlikoval pred vsemi. Ko je kralj David odšel po skrinjo Gospodovo, da jo prepelje domov, je vzel s seboj vse izbrano moštvo, trideset tisoč. In ko so peljali skrinjo zaveze iz hiše Abinadanove, «je David ln ves rod igral na vsakovrstna godala iz ci-presovine in na harfe in na strune s petjem in na bobne in zvončke in cimbale. In David je plesal z vso močjo in je bil opasan s platnenim naramnikom. Tako je prenesel David in vsa hiša Izra-elova skrinjo Gospodovo z radostnim petjem in glasom trombe.* (Tako se čita v svetem pismu starega zakona, H. knjigi Samuelovi, poglavju 6.) Ali je kralj David bil navdušen pevec, neumoren godec in strasten plesa, lec ali ni bil? Toda prav zaradi godbe in plesa pn tej slavnosti ie David doživel zakonsko katastrofo. Sveto pismo pripoveduje: Ko je prišla skrinja Gospodova v mesto Davidovo, je gledala Mihala, hči Savlova. Davidova žena, skozi okno. Videla je kralja Davida, da poskakuje in pleše ter ga je zaničevala v svojem srcu. In ko se je vrnil David domov, v svojo hišo, mu je rekla Mihala: »Kako častit je bil danes kralj Izraelov, ki se je razodeval pred deklami hlapcev svojih, kakor se nesramno razodevajo nesramneži!* David pa je zafrknil svojo jezičnico: »Igral sem pred Gospodom, ki me je postavil za vojvodo! In še bom igral! In še bolj se hočem ponižati in biti nizek v svojih očeh, a pri deklah si s tem pridobim čast!* Prav nič ni torej odnehal kralj David in prav imenitno je pokazal zobe svoji preveč oblastni ženi. Plesal in godel je še nadalje, Bog pa je bil z njim jako zadovoljen. Toda Bog je udaril Mihalo zaradi njenega jezika in «ji ni dal zaroda do dne njene smrti!* Zakaj grešnik ni bil David, ki je godel in plesal s čisto dušo, nego grešnica je bila Mihala, ki je videla le, da se plesalec »nesramno razodeva* ter je bila prav zato na dekle pač ljubosumna. , Tako tudi dandanes nista grešna godba in ples, nego so lahko grešni le oni, ki plešeio z nečistimi dušami ter so grešniki oni, ki ples oddaleč gledajo z opolzkimi mislimi. Ko smo bili še mladi, smo strastno plesali le zaradi plesa in brez zle želje. Ce smo držali v objemu lepo plesalko, smo se navduševali nad njeno gracijo, krasoto in dovtipnostjo, morda smo jo celo opevali in se zaljubili vanjo. Moško in pošteno! In nekateri smo se poženili s svojimi plesalkami ter smo plesali dalie s svojimi ženami zaradi plesa in godbe. Drugi, ki se niso oženili, so se zaljubili znova in znova, plesali, dokler niso ostareli in so danes čmerikavi stari samci Zakaj ples ln godba prinašata nekaterim 6rečo, drugim smolo. Različni 60 talenti, temperamenti in usode. Greh pa nastavlja svoje mreže ne le po plefsih, r.a narodnih slavnostih, gostijah in svatbah, nego tudi na romanjih, po božjih potih, po novih mašah, za cerkvenimi orglami in celo po spovednicah. In ljubezenska strast zmaguje lahko ob valovanju dunajskega valčka in ob bobnenju »Dies illa, dies irae*; pohujšanje tri-umfira lahko na veselici ali tik mrtva škega odra Vdova efeška je grešila s stražnikom celo na pokrovu moževe krste, ter je dala brez godcev obesiti lastnega moža na mesto ukradenega obešenca, da reši ljubimca. Kakor ni ženska moda nemoralna, ako ne tiči v nji nemoralna ženska, niso nemoralni orkestri, harmonike, gramofoni in avtomati, ako ne plešejo nemoralni plesalci Ne izganjajte torej godcev in instrumentov, nego izženite pokvarjenost duš in src! Čistemu je vse čisto, pokvarjenec pa vidi in išče 'e greh in eirovost. Proteua Ženska, ki se dolgočasi. Kdorkoli občuje v ženski družbi, jih pozna: ženske, ki se dolgočasijo. Po ulicah jih vidiš postopati od izložbe do izložbe ter strmeti na razprostrto blago. Gledajo, a ne vidijo ga. Na križišču cest stoje ter navidezno opazujejo življenje, a njih pogled jo top, sleo. V cerkev zaidejo, kleče po klopeh,' dozdevno molijo, a njih misli so vse kje drugje nego pri Bogu. Po kavarnah posedajo, listajo po ilustrova, nih časopisih, a že iz načina, kako obračajo stran za stranjo brez zanimanja, lahko vidiš, da je njih duša odsotna. Ožive le v moški družbi; takrat se jim zaiskri motno oko, zardi njih bledikasto lice, sprožita se jim jezik in duh,'da so zgovorne, šaljive in koketne. A pri vsem opažaš lahko nekaj mučnega, prisiljenega, zatajevanega In prav nič donjuanskega ti ni treba, da zveš povod te duševne bolesti: dolcrčas ji jo dami! Čeprav ima moža, čeprav je obdarjena z otroki, čeprav ji ne nedostaje ničesar! Ali morda prav zato. Brez skrbi je, brez dela, brez zmisla za nežnost, brez zanimanja za javnost in za vsa možna kulturna ali socijalna vprašanja. Lgo-istka je, ki misli le nase in na svojo zabavo, ki zahteva, da naj se svet vrti le okoli nje in le za njo. v * Take ženske so najlažje žrtve. Resnične devojke, stare device, mlade in starejše žene, že sivolase ali pobarva, nih las matrone, mlade in stare vdove: vse ki se dolgočasijo v nekem topem, temnem hrepenenju, v večnem čakanju nečesa, ki mora priti, a nikoli ne pride. Nekatere se bavijo vse življenje s tem. da opravljajo znance in neznance, spletkarijo in zastrupljajo z zlobo vso okolico; druge se udajajo tercijalstvu in s fanatično hudobnostjo preganjajo vse, kar je mlado, veselo in živo; tretje drve z zabave na zabavo ter iščejo razvedrila za vsako ceno. In te so najbolj nesrečne. V Gradci je poplačala taka večno dolgočasujoča se dama svoje hrepenenje po zabavi, po moški družbi, po izpremembi s svojo glavo. Njen slučaj razburja zdaj vse časopisje avstrijsko. Zakaj med morilci in roparji so bivši avstrijski častniki, polkovnik in nadporočnik, možje iz avstrijskega trgovskega stanu in zastopniki povojnih bogataše v-verižniko v. sleparjev. Čospa Elza Josef Montemire je bila elegantna, življenja željna dama; ločila se je od moža ritmojstra in letala po veselih družbah. Bila je sijajna pianistka, dokaj imovita, vzlic 43 letom še vedno lepa žena A dolgčas ji je bilo vedno. Vedno je lovila srečo, a uioia ie ni nikoli. Doživljala je raz, očaranja, drugo za drugim, a izpame-tovalo je ni- Razvajena v mladosti, ja hrepenela le po moški družbi, ki se ji dobrika. jo obletava, spremlja. Sama ni moirla biti, samote ni prenašala Vedno je morala biti sredina družbe; niti najkrajše poti ni mogla .storiti brez moškesra spremstva Bila je dobrosrčna, uljudna, usmiljena žena, ki je izkazovala dobrote nesebično, kajti kot plačilo je zahtevala le, da govoriš z njo, jo zabavaš, spremljas, kreseS dovripe in ji poveš, da je lepa... To dni so našli njeno truplo razkosano: polovica jo bila zazidana v votel steber, na katerem je stala vaza z rožami. Steber jo stal v pisarni morilčevi! Polovico trupla so našli zavito v papir, zavezano z vrvicami in zapečateno v neki kleti. Morilci, kavalirji, biva častniki, trgovci i. dr., ao jo zvabili na za=ebno stanovanje, sredi prijaznega pogovora ji je vrgel tak če-stilec zahrbtno okoli vratu vrvico in jo zadavil, med tem ko jo je drug kava lir držal za roko. Nato so če-stilci, ljubimci in prijatelji njeno stanovanje izplenili, prodali na Dunaju njeno zlatnino in razne dragocenosti., truplo pa razsekali na drobno. Neki tak kavalir je spal celo par noči na divanu, pod katerim so bili kosi raz- sekane umorjenke! x , Toda truplo, zazidano v stebričku pod vazo, je začelo razširjati smrad. Znova so zamazali z mavcem vse ste-bričkove razpoke, zaman, — smrad se ni dal zapreti. In kakor vselej: morilci si niso znali pomagati. Ostavila >'ih je vsa premetenost in vsa previdnost. Pustili so, da je bil smrad hujši in končno, ko je policija odprla steber, so izdali drug drugega . Graški listi so konsternirani. Zakaj morilci so sami Nemci in njih zločin prekaša zločine vseh krvavih romaJ nov EJgarja Allana Poca. Bestijal-noet graških kavalirjev je dosegla rekord. ... . , Po vojni se v Avstriji taka zvenn- stva množe, da je groza. Na Dunaju ne mine mesec brez novega umora ali ropa; tatvine in vlomi so na dnevnem redu; posilstva, napadi na dame sreča ulic nekaj, kar ne razburja nikogar več. Najnižji instinkti so planili na dan in slave orgije. »Tako se je pojavil med nami (Nemci) nenadoma zopet pračlovek, ki smo mislili o njem, da ga je premagala tisoč- in tisočletna civilizacija in njegova divjost, krutost in gr ozn ost ja kakor temna naturna sila,* piše graiska »Tagespost*. Vojna je razbrzdala vse človeške strani. Pri nas in drugod. Toda drugod je še stokrat slabše, kajti ondi nosijo povrhu še vse sadove poraza. Kjer so bivši polkovniki in nad poročniki zverinski roparji in morilci ter razseko-valci žrtev, tam mora biti moralne stanje obupno! stožčastih in polkroglastih oblikah in sta krenila v nekak moderen barok,, ka, mor vodijo moderna statična, ritmična in kubistična stremljenja v današnji plastiki. Turkaljeva »Plesalka* je eno izmed značilnih del moderne plastike: gib telesa, ritem je glavno; glava 66 jo zeuo-stavila v kroglo vrhu valjastega vratu in ima samo to ambicijo, da završuje ritmično linijo telesa Krušlin spominja nekoliko na srednjeveške in pozno romanske plastike, včasih pa tudi na 4e-unierja, sicer so nastala njegova dela iz podobnih stremljenj kakor Turkaljeva Od slikarjev vzbujajo v »Proljetnem Salonu* največ pozornosti mladi Splitčan Tartaglia, ki študira sedaj na Dunaju, dalje Gecan, Uzelac, Trepšs in Ljuba Babič. Tartaglia je razstavil slike, v katerih prevladuje motno siv osnovni ton, iz katerega se odražajo rožnati toni inkaraata v čudovitih figuralnih kompozicijah; marsičesa se je naučil ta talent pri baročnih mojstrih Italije. Njegovi portreti — najboljši je njegov avtoportret — imajo na dolgo razpotegnjene glave. Tako silno občutenih slik, tako fzrazito individualno doživljenih naravnih form morda ni bilo več videti na razstavi. Tartaglia je eden največjih ta, lentov naše umetniške bodočnosti na razstavi Gecan išče novih rezultatov iz Izhodišča Gogh-Cezanne. V »Riječl* je lani o priliki Gecanove kolektivne razstave v Zagrebu gospod P. K. konstatiral, da je postal ta mladi slikar iz modernega umetnika naenkrat — impresionist, kar pa gotovo ne bo res. Gecan išče neke oloskovite barvne sinteze in modelira skoro že povsem simbolično. Njegove slike so ubrane v kompozicije iz rumenih in sivkastorjavih ploskev; v grafikah ubira pota za mlajšim Goghom. Brez-dvomno bo dal ta umetnik še lepih rezultatov. . Milivoj Uzelac izhaja očividno iz tako zvanega impresionizma, — prav za prav je ta beseda strašno krivična, zakaj, komu gre danes še vedno samo za impresijo in za nič drugega? Ker pa hočemo danes vsaki stvari najti ime, so izumili to ime, s katerim se dd pa samo približno opisati manira Uzelac hoče biti socialen: slika tvornice s težkimi, dušečimi barvami; v svojem avtoportretu se je naslikal v delavski obleki, sedečega za mizo; v roki drži zadnjo karto, as, na katerega je stavil in dobil. Izzivalna gesta njegove roke in zasmeliljm pogled hočeta reči nevidnemu partnerju: »Ali sem te?* Ta izzivalna gesta bo menda res njegova karakteristika Kompozicija te slike se da vsa spraviti v sklad s sistemom trikotnikov, kateremu se je morala podvreči celo linearna perspektiva s čimer je dobila slika nov draži jej za gledalce. Slika »V prirodi* obravnava zelo trivialen motiv m spominja na Monetovo »V gozdu* tako v tipih kakor v kompoziciji vendar pa je tu človek neverjetno bolje ?pojen z ozadjem narave v celoto kakor pri Mo-netu. Uzelac je brezdvomno velik talent, ki pa šele išče svojega izraza; rjegove slike očitujejo še različne vplive, ma, nire ln stile. Marjan Trepše je nadarjen risar, ki je študiral v Parizu. V grafikah je napravil veliko dobrega, nredvsem sa ozna. čuje silna iznajdljivost, kar se tiče ritmičnih efektov. Zato slika najrajši konje na paši, razburjene notranjščine s figurami v ospredju itd. Oljnate slike ne kažejo posebnih kolorističnih talentov: v svoji ploskoviti maniri in ostroobrisa, ni modelaciji se bolj bližajo dekorativnim risarijam. Ljuba Babič je razstavil »Križanje* v jarkih, sirovih barvnih kontrastih, Klja-kovič neskončno trivialen motiv favna in nimfe, ki ne spada v umetniško razstavo, ker žali estetični čut, Dubrovič silno rdeče, ostro modelirane portrete na sivo modrem ozadju — čeprav avtor ni slab risar, pa vendar take surovosti v barvah odbijejo, posebno če nimajo prav nobene, bodisi saj teoretsko utemeljene podiage. Tudi Tomislav Knz-man in Stojan Aralica sta razstavila nekaj pokrajin in portretov, zadnji dober portret zdravnika v beli halji, vendar ju prevpijejo ostali s svojo »revolucionarnostjo*. V splošnem »Proljetni Salon, še ni tako ekstremen kakor so. recimo, srbski »Svobodni.* vendar pa napravl.a močan vtis. posebno še, ker je jury izločila vse manjvredne 3tvan in aranžirala dvorano tako izvrstno, da je prišla eotovo vsaka umetniška individualnost do prave veljave na razstavi Pri zagrebški Ladi so razstavljali sta, rejši hrvatski umetniki, predvsem Fran-geš-Mihanovič, ki dominira v dvorani e svojimi velikanskimi bronastimi plastikami. Frangeš je še vedno epik, ki obdeluje narodne pripovedke in često prav nesrečno ir.bira vsebinske motive, ki za plastiko niso Drikladnl Neko bronasto skupino kakih dvajset figur je upodobil korakajočo v štiristopih, tako da kip z nobene strani ne dopušča enotnega pogleda, ker z ene in iste strani ni mogočo videti niti tri četrtine vseh figur. Kaj takeea se danes ne dogaja več v plastiki Velikega poleta njegovim stvarem ie moremo priznati. Držane so v realistično izglajeni maniri in njih glavna ambicija je: pripovedovati, večinoma iz pretekiega stoletja. Pri »Ladi* so razstavili slikarji Cikoš Bela Sezia precej dober portret in par stvari, ki hočejo iz svoje kože ven in biti moderne: dalje je razstavil nekaj štimung, Kovačevič Rašica pa nekaj izvrstnih akvarelov. Maks Vanka je poglavje zase. Slika v gotski maniri težko zverižane draperije, upadle obraze in vitke figure srednjeveško oblečenih žen. Prevladuje zelenkastomoder ton in često povsem gotska koncepcija. Sarajevčani slikajo v presenetljivi večini v stilu monakovske Jugend iz leta 1906., tako Mijič, Tješič Švrakič . . j Posebno 6e odraža od drugih Mijič. ki slika na vnebo vpijoče zelenomodro ozadje ljudi, katere obseva od strani jarka, kričeče rmena luč, dalje Petrovič, ki ubir«. v modrosive tone svoje kubistične poizkuse — fantast brez posebnih tehničnih zmožnosti Hrvatska upodabljajoča umetnost ima že stare tradicije, neprimerno bolj stare kakor naša slovenska Pokret mladih v Proljetnem Salonu je nad vse simpatičen. V splošnem očitujejo Hrvatje v svoji umetnosti napram nam več formalne zaokroženosti in mnogo, mnogo več temperamenta, Gospodarska vprašanja (Jnska železnica Dalmacija, je začela sama _ samostojno akcijo glede svojih pristanišč ter železnic do njih. To je nedvomna pot, ki v današnjih časih in razmerah najsigurneje vodi do uspeha. Da bo eno izmed dalmatinskih pristanišč končna postaja in glavna luka jadranske železnice, to je bilo gotovo že od vsega začetka. Sedaj je padla odločitev na Kotor; — ostala pristanišča seveda ne morejo biti s to izbero zadovoljna, toda prav posebno se tudi ne morejo razburjati. Kajti le eno mesto izmed poklicanih je moglo biti izvoljeno, — nezadovoljnosti je bilo tedaj pričakovati v sleherni razrešitvi Pač pa je povsem upravičena zahteva, da se čim najbolj pospeši gradnja železniških prog tudi do ostalih dalmatinskih luk. Najbolj sta v tej težnji prizadeta Sibenik in Split, najboljši dalmatinski pristaniški mesti. Najnovejša akcija Spličanov odgovarja temu položaju, skušajoč si na vsak način, bodisi na državne ali na zasebne troške zasigu-rati — unsko železnico. Na Split se gradi tako Imenovana lišlca železnica, ki bo vezali, reško progo od Ogulina preko Like in severne Dalmacije s Splitom in Sibem-kom. Ta proga je doslej dograjena do Gračca, torej v glavnem liškem delu. Preostaja še najtežavnejši del preko razvodja med Liko in Dalmacijo, dočim bo sedanja normalnotirna proga od Knina dalje spodnji del nove železnice. Proga iz Knina na Split ima pn Perkoviču odcepek na Sibenik, tako da bo liška železnica prinesla obema lukama, Sibeniku in Splitu enako korist , . Toda liški železnici ostane vsekakor •transverzalni značaj. Ni treba podcenjevati njenega pomena, toda bpU-tu ter Sibeniku je treba krepkejsih žil dovodnic. Tudi proga na Sarajevo, oziroma Mostar, ki bo prinesla seveda 2,elo veliko prometa, ne bo glavna, kajti po eni strani ji bo konkurenca v novi progi na Kotor, po drugi strani pa ravno nudi projektirana unska ze-leznica v več _ ozirih mnogo večje Ugodnosti od nje. Tehnično je unska železnica mnogo lažje izvedljiva kakor katerakoli proga na našo Adrijo. Dolina Une in njenega podaljška je sicer v zgornjem delu tesna, toda globoko vrezana; na dalmatinski strani ji predstavlja nadaljevanje dolina gornje Zrmanje m pa gornje Krške ter njenega pritoka Butišnice. Razvodni hrbet ni širo;i kakor je sicer običajno v našem pn-morju, brez dvoma bo unska železnica imela'najmanjši vzpon, najmanjšo absolutno višino in najkrajši glavni predor izmed vseh naših sedanjih in projektiranih jadranskih železnic. Tudi unska železnica bo vodila bržkone na Knin ali po bližini; na bosanski strani pa je že zgrajena železnica — in to normalnotirna — ob srednji Um navzgor do Krape pri Bihacu; v gradili! ali v definitivnem projektu pa se nahaja še kos nadalje do Bihača. Tudi tu tedaj ni več zgraditi posebno dolge proge, v čemer se unska želcziuca daleko odlikuje pred kotorsko Unska železnica bo vozila predvsem skozi najimenitnejše bosansko eozdno ozemlje, oziroma v Dimni velikega Prijedor-Ljubijskega ze ezno-rudnega ter premogovnega predela, in naposled bo to najkrajša pot na morje za vse severozapadno Bosno, za za-padno in srednjo Slavonijo ter za vzhodno Hrvatsko. Celo Zagrebu bo nudila zelo ugodno zvezo na Split, ne mnogo manj ko je ona na Reko-busak; tehnično pa gotovo boljšo. _ Ni čuda, da so se Splicam tako zabeli za gradnjo unske proge. Uvrstiti jo je gotovo med najnujnejše in najkoristnejše v naši kraljevini. Svetovna hmeljska letina V Savinjski dolini se je pričelo te dni obiranje hmelja. Kakor nam poročajo posamezni producenti, bo letošnji pridelek vsled suše manjši nego lanski, kakovost pa je zelo zadovoljiva. Kolik bo pridelek v Savinjski dolini, je sedaj težko presoditi. Nekateri cenijo ves pridelek v Jugo-slavili, to je v Savinjski dolini in v Bački, skupno na okrog 14.000 do 16.000 starih centov (po 50 kg). Pridelek hmelja v ČeškoslovašM se ceni na 80.000 do 90.000 starih centov. Fi. Pražak, zastopnik istoimene tvrdke (Pra-ga-2atec) ceni celokupni pridelek celo na 110.000 do 125.000 starih centov. Ta cenitev ni, kakor se nam dozdeva, popolnoma brez tendence, ker bi to pomenilo skoro trikrat tako velik pridelek hmelja kakor lani. Spominjamo se pa, da so spomladi Cehi tožili o zelo slabem stanju hmeijskih nasadov in so razni listi prinašali poročila, da so v posameznih krajih nasadi popolnoma propadli. Iz Nemčile poročajo tudi o dobri letini hmelja. Pridelek se ceni na okoli 150.000 starih centov. Kakovost lepa. So pa tudi cenitve, ki niso tako optimistične in ki se zadovoljujejo s 100.000 starimi centi pridelka. Skoro bi rajše verjeli slednji cenitvi, ker tudi iz Nemčije prav do zadnjega časa ni bilo nič povoljnlh vesti o stanju hmeijskih nasadov. Pridelek v Franciji (z Alzadlo) ln V Belgiji se ceni skupno na okrog 35.000 starih centov. Kakovost hmelja je zlasti * Belziii slaba. Hmeljska letina bo slaba v Angliji, R t letos, kakor poročajo, ne bo mogla kriti svoje potrebe z domačim pridelkom ter bo morala mnogo hmelja uvažati. Iz Amerike poročajo, da računajo tam na pridelek 130.000 bal po 80 kg, to ie nekaj manj nego lani. Ker se v Srednji Ameriki proizvajajo le slaba piva, a v Severni Ameriki se pivo vsled prohibicije sploh ne sme variti, se bo od cele množine hmelja konsumiral doma le neznaten del, največji del pa se bo izvozil. Izvažala bo Amerika največ v Anglijo. Iz Rusije, Poljske in drugih hmelj prl-delujočih držav ni zanesljivih vesti o stanju hmelja. V splošnem bo letos po teh cenitvah boljša svetovna hmeljska letina kakor lani. Slepo pa takim cenitvam ni verjeti, ker jih širijo navadno tvrdke, ki kupujejo hmelj, in te širijo take vesti, ki znižujejo cene. Ljubljanski veliki sejem (2. do 11. septembra.) Lanskim razstavljalcem. Kdor ima še od lanskega leta kake razstavne predmete ali kaj opreme na sejmišču, naj jo nemudoma odstrani, ker bi bi! v nasprotnem slučaju sejmski urad prisiljen odstraniti imenovane predmete na stroške posestnika ne glede na eventualno škodo, ki bi vsled tega utegnila nastati. — Sejmske znake in številko legitimacije dobi vsak razstavljalec šele po prihodu na sejmišče ob otvoritvi sejma. To se je moralo uvesti v svrho lažje kontrole. Polovično vožnjo dobi vsak udeleženec s samo legitimacijo ne glede na znak. Ko pride na sejmišče se pri blagajni odvzame kupon, dd znak ter napiše številka znaka in legitimacije. i i Pokrajinska ofertna razstava v Mariboru (Od 8. do 17. septembra.) Delo na razstavnem prostoru redno napreduje. Skoraj vsi paviljoni so že do-gotovljeni. Treba bo samo še očistiti prostor in paviljone opremiti. V lastnem interesu vseh razstavljalcev je, da pravočasno naznanijo svoje želje glede posebne opreme in dekoracije prostorov in paviljonov. Vozne olajšave za razstavljalce in pose t nike pokrajinske obrtne razstave. Prometno ministrstvo in ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je dovolilo vsem razstavljalcem in posetnikom razstave na vseh železniških progah naše države polovično vožnjo tako za osebni promet, kakor za dovoz in odvoz razstavnega blaga. Tozadevne legitimacije se bodo te dni razposlale v vse kraje naše države, tako da si jih bo lahko vsakdo pravočasno nabavil. Opozarjamo pa na to, da je legitimacija brez znaka, oziroma znak brez legitimacije, neveljaven. Znak se je uvedel zato, da se vsi posetniki razstave takoj spoznajo in se jim lahko gre na roko, ne da bi bilo treba dolgo povpraševati. Preskrba prenočišč za obiskovalce razstave. Vse zunanje obiskovalce in razstavljalce opozarjamo, da jim na željo preskrbi prenočišče stanovanjski odsek razstavnega odbora, ki bo ves čas razstave permanentno v službi. Priporočamo vsem obiskovalcem, da se tega odseka v najizdanejši meri poslužijo, da se na ta način prepreči vsako odiranje. Vse tozadevne želje se lahko takoj sporoče temu odseku z natančno navedbo, za koliko oseb in dni se želi prenočišče, skupno ali posamezno itd. Istotako se naj vse eventualne pritožbe glede prenočišč sporoče temu odseku. Pisarna razstavnega odbora se nahaja na razstavnem prostoru v Prešernovi ulici, kamor se naj blagovolijo obrniti vsi interesenti, kjer dobe vsa pojasnite in navodila za razstavo. Tržna poročila Mariborski živinski sejem, ki se je vršil 22. t. m., je bil pod vtisom pomanj- fttaj na razstavni prostor, kjer se tkj takoj po skupinah (biki, krave, mlada plemenska živina nad enim letom) razvrstila. Razstave se smejo udeležiti le člani Kmetijske družbe iz radovljiškega političnega okraja, katerih živina jo za to odbrana. Zaključek razstave in razdelitev daril opoldne. Lastniki obdarovanih živali se morajo zavezati, da bodo držali iste vsaj še eno leto v plemenske svrhe. Ta razstava je za Gorenjce velikega pomena, ker jo obiščejo srbski kmetovalci in kmetijski strokovnjaki, ki tedaj potujejo po naši domovini Pokazati jim bo treba res najlepšo Živino, da iih s tem opozorimo za slučaj potrebe na našo Gorenjsko, sicer skromno, a dobro mlečno živino. Zato bo treba živino res strokovnjaško odbrati po sledečem načinu: izvoljeni zaupniki po vaseh naj takoj popišejo za razstavo primerno živino in jo do 27. t. m. prijavijo z navedbo starosti, barve ter pokolcnja kmetijski podružnici na Bledu. Na podlagi teh prijav bo državni živinorejski inštruktor sestavil zbirko in pripravil potrebno za tiskanje kataloga. Dobro organizirana odbira je letos potrebna, ker so živali vsled pomanjkanja krme večinoma v slabem stanju. Spričo obiska kmetov priporočamo našim živinorejcem, da se postavijo s svojo najlepšo živino, tudi planinsko, osobito še zaradi tega, ker se redno premovanje drugo leto na Bledu vsled pomanjkanja sredstev ne bo moglo vršiti. Koristno in častno bo za nas, če najlepši planinski kraj pokaže tudi najlepšo živino. = Taksa za vozove. Kakor pojasnuje generalna direkcija poSTednjih poreza z razpisom 3. avg. 1922, št. 13.172, se plačuje letna taksa za fijakerske vozove in avtomobile ne glede na to, ali se uporabljajo ali ne, ako =o le v porabnem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki zanjo radi neuporabe še niso plačali letne takse, jo morajo v izogib kazni plačati najkesneje tekom 14 dni po dnevu, ko izide zadevni razglas delegacije pod št. B II 928/1 iz leta 1922. v »Uradnem listu*. = Razstava poljskih pridelkov v Bi-tolju se vrši od 15. do 17. oktobra za okrug bitoljski in ohridski. «= Razne dobave. Interesentje, ki Žele prevzeti dobavo mesa za garnizijo Ljubljana za čas od 1. oktobra 1922 do 31. julija 1923 (dnevna potreba ca. 1250 kg) naj stavijo svoje ponudbe dne 26. avgusta intendanturi Dravske divizijske obla sti v Ljubljani ali 5. septembra 1922 ar-mijski intendanturi v Zagrebu. Predmetni pogoji so pri divizijski intendanturi v Ljubljani in pri Armijski intendanturi v Zagrebu na vpogled. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 9. .septembra 1922 pismeno ofer talno licitacijo glede dobave službene obleke (hlač, bluz, plaščev, kap itd.) Predmetni oglas je v trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani na vpogled. -Ravnateljstvo državnih železnic v Subo tiči razpisuje na dan 16. septembra 1922 pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 5000 smolnatih bakelj. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Avstrijski carinski nadavek. Z Du-caia poročajo, da znaša zlata pariteta za" c< bo ol 21. :lo 27. avguste 15.200 lvfirijskih kror. = «Čecboslavia», zveza češkoslovaških špediterjev za mednarodni promet, d. z o. z. se spremeni, kakor javljajo iz Prage, s sodelovanjem Poljedelsko kreditne banke v delniško družbo: Delniška glavnica bo znašala S milijonov Kč. = Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po izkazu 15. avgusta 205,,275.349.000 mark. = Visoki kurz leja ogroža rumunski izvoz. Kakor poročajo iz Bukarešt8, je nenadni porast leja povzročil med poljedelskimi krogi velike skrbi ker so so s* tem dvignile za inozemstvo cene romunskega žita in obstoji nevarnost, da nihče ne bo hotel kupovati romunskega žita. Poljedelski minister Garofild se mnogo prtžafferva, da, 6T ser Izvozna carina na žito odpravila ali vsaj znižala. = Obtok bankovcev v Franciji je znašal po izkazu Banque de France od 18. avgusta 36.,221.340.000 frankov. = Obtok bankovcev r Angliji jo zna-Sai po izkazu 17. avgusta 124,201.000 funtov šterlingov. = Angleška zunanja trgovina v juliju. V juliju je znašala vrednost uvoza v Anglijo 81,753.534 funtov šterlingov, to je 1.281.671 funtov šterlingov več, nego v juliju 1921. Vrednost izvoza je dosegla višino 60,418.626 funtov šterlingov, to je za 17,246.227 funtov šterlingov več, nego v juliju 1921. = Zakonita ureditev ruske svobodne trgovine. Iz Moskve poročajo, da se je komisarijat za zunanjo trgovino posvetoval i zastopniki borze o ureditvi svobodne trgovine. Pri tem posvetovanju se je sklenilo sledeče: Pri komisarijatu za zunanjo trgovino se osnuje posebni posvetovalni odbor, ki so bo pečal z ureditvijo svobodne trgovine in čuval njene interese. Posvetovalni odbor pripravlja med drugim dekret in zbira snov za odredbo v svobodni trgovini. Začasno se imenujejo v ta posvetovalni odbor dva zastopnika moskovskih trgovcev, trije zastopniki moskovskih trgov in po eden zastopnik trgovcev z mesom, žitom, kemikalijami, kolonijalnim blagom, kovinami, kožami, usnjem, tkaninami in krznom. kanja krme. Cene so padle. Prignanih je bilo 12 konj, 9 bikov, 170 volov, 365 krav, 16 telet in 1 osel, skupno 573 glav. Povprečne c«ne so bile za kg žive teže: debeli voli 34 — 37 K, poldobeli 26 — 32 K, plemenski 23 — 25 K, biki za klanje 13 — 30 K, klavne krave debele 22 — 25 K, plemenske 17 — 20 K, krave za kloba-sarje 13 — 15 K, molzne 20 — 23 K, breje 20 — 23 K, mlada živina 25 — 30 K, teleta 36 K. V okolici so mesarji že znižali cene mesu, dočim stane v Mariboru še vedno 60 K kg. Zagrebški žitni trg (22. t m.) V kronah za 100 kg postavno postaja: Pšenica (76 — 77 kg) 1800 — 1850, rumena koruza 1530 — 1570, krmilni ječmen 1560 1600, oves 1330 — 1380, fižol 1360 — 1500 po kakovosti, moka št 0 2750 — 2800, št. 2 2650 — 2700, št. 4 2600 — 2700 št. 7 2200 — 2300, otrobi 930 — 950. Češkoslovaški hmeljskl trg. Iz 2at-ca poročajo z dne 22. t. m.: Pretečeni teden se je tržil po deželi lanski hmelj po 750 — 1000 Kč za 50 kg. Povpraševanje po lanskem blagu pa je minimalno. Obiranje hmelja v večji meri se je pričelo šele v pondeljek. S kakovostjo so zelo zadovoljni. — V Nemčiji se trži lanski hmelj po 22.000 do 27.000 mark za 50 kg. G Priporoča se špedicija RANZINGER LJubljana — Jesenice. 33 Drobne vesti => Razstava goveje živine na Bledo. 8. septembra t. 1 se vrši v Zaki na Bledu razstava goveje živine, za katero je poljedelsko ministrstvo dovolilo prispe- j vek 10.000 dinarjev. Za razstavo odbra- 1' na živina nai se prižene ob osmi uri zju- Potrta globoke žalosti naznanjava, da se je najina srčno-ljubljena NABiCA snoči ob pol 11. uri preselila v nebeške višave med krilatce. Pogreb dragice se bo vršil jutri, dne 24. avgusta 1922. ob 5. popoldne iz domače hiše na farno pokopališče. DOB, 23. avgusta 1922. h iHjoča radblsa ]. Mallčič. Otofavc Pozor čebelarji! Prejeli smo: Izkaznice za obiskovalce razstave ob južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa dotične prošnje še ni rešila. Vse-kako pa pričakujemo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašer.ci prejmejo pravočasno. Izkaznice veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. Delegati podružnic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podružni- cah", podSIastfla naj Jim' IzsfaVTTd 05ffrtii- niče. Rok za prijavo za razstavo je slcef potekel. Kljub temu pa iahko še vsakdo razstavi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do 1. septembra v Ljubljani. Vsem podružnicam smo razposlali plakate za razstavo. Prosimo, da se takoi kolkovani s kolkom za 5 para nabijejo. Dne 8. septembra bo na razstavišču semenj za med in vosek. Čebelarji, ki imaja( med na prodaj naj prineso vzorce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega semnja udeleže. * Prodaja konj. V soboto 26. t. m. in' eventuelno v nedeljo 27. t m. se bodo prodajali v Ljubljani v Nušakovi vojašnici v Trnovem na javni dražbi konji —. 94 _ prispeli na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Začetek prodaje obakrat ob 10. dopoldne. * Rajhenburško Sokolsko društvo priredi v nedeljo dne 10. septembra ob 15. uri svoj javni društven nastop. Vstopnina na telovadišče 2 Din, sedeži 4 Din. Narodnjaki krasnega Posavja sc bratsko vabijo na to domačo prireditev, ki bo gotovo vsakemu posetniku ostala v najpri-jetnejšem spominu. Zdravo! * Laško. V nedeljo, dne 3. septembra t. 1. priredi naš Sokol javno telovadbo v kopališkem gaju. čegar čisti donos je namenjen za zgradbo Sokolskega doma. Na vsporedu: koncert društvenega, po Hrast-ničanih in Celjanih pomnoženega orkestra od 3. do 4. ure popoldne, javna telovadba, športne tekme, ples, šotori (izvrstno ljutomersko vino) itd. Sosedje, vr-. nite nam posetc. Zdra-vo! * Zaročil se je g. Ivo Visinshy z gdč. Šteiiko Matičič. * Društvo za zgradbo <■Sokolskega doma* v Sp. Šiški preloži radi tehničnih' vzrokov javno tombolo na 8. (v slučaju slabega vremena) pa 10. septembra. Začetek ob 15. uri. — Odbor. * Gospodična, kateri se je posodila za-vijačka v torek 15. t. m. na Gosposvet-. ski cesti, se prosi naj isto odda dr. Zar-niku Lingarjeva ulica 1. atan.|a do BO beaadl Din. S'—, »aakth nadaljnjih S b.aedl t Din. — TrgovaM ftglaat, dopisovanj«, ne-premičnin* do 20 besedi S Din., »aaklh nadaljnjih 5 besedi 2 Din. — Pleia a« naprej. (Lahka m pripovedoval.* Torej pred štirimi leti sem moral Izročiti roparja Koschiana rablju. Bil je mladič, ki ie bil kljub svojim devetnajstim letom že večkrat predkaznovan. Njegov zločin je bil eden Izmed najbolj surovih in nesramnih, ki sem jih našel v svoji praksi. Na potovanju le srečal v gozdu drugega enainsedemdesetletnega potepuha ter ga ubil z gorjačo, da bi ga mogel oropati njegove gotovine sedmih pfeni-gov. To ni nič izrednega; napravite si pa lahko sliko o neverjetni surovosti te be-stije, ako vam povem, da je tri dni po zločinu iz onega čudnega čuta, ki morilce večkrat goni nazaj k njihovim žrtvam hodil isto samotno pot ter našel starega še živega ln tiho hropečega v cestnem jarku, kamor ga je bil vrgel. Vsak človek, ki ima le iskrico čuta v sebi, bi bil pri tem pogledu preplašen zbežal, kakor bi ga bičale furije, bi rekel moj aktuar! Keschian ni mislil na to; zopet je vzel gorjačo ter večkrat udaril z njo starca po glavi. Potem je ostal še pol dneva v bližini svoje žrtve, da se uveri, da je popolnoma opravil svoje delo; preiskal je še enkrat njegove žepe — zaman — ter se mirno odstranil. Nekaj dni kasneje so ga prijeli. Začet koma je tajil, potem pa, ko so bile vse indicije proti njemu, se je odločil cinično priznati vse. Temu priznanju se imamo zahvaliti, da so nam znane vse te podrobnosti. No, kratka razprava se je seveda završila s smrtno obsodbo. Tudi krona se ni poslužila pravice pomilostitve. Tako sem imel v kratkem času dolžnost pripraviti se zopet k taki zadnji poti. Bilo je temno, megleno-mokro novem bersko jutro. Usmrtitev je bila določena točno na osmo uro. Ko sem prišel v družbi zdravnika na dvorišče sodišča, je dajal rabelj Reindl, ki je prejšnji večer dospel z giljotino iz Kolna, svojim pomočnikom zadnja navodila. Rabelj, kakor navadno v fraku in z belo kravato, je medtem, ko si Je s težavo natikal bele glace-rokavice na rdeč« mesarske roke, natančno pregledal leseni oder ter ma-iino, dal po svollh ljudeh zabiti še neka) žebljev, potegniti vrečo malo naprei, ter rahlo pogladil ostrino noža s prstom. —< Kakor pri vsaki usmrtitvi sem se spomnil tudi sedal stare revolucionarne pesmice, ki so Jo peli naskakovalcl bastilje iznaj-ditelju morilnega stroja, pariškemu zdravniku Guillotinu; proti volji so mrmrale moje ustnice: OuDlotin, Mčdecin, Politique, S' imagine un beau matin Oue pendre est trop inhumaln Et peu patrotique. Aussit&t II lui faut Un suppllce, Qul sans corde nI couteau Lui fait du bourrean L' Office. Prekinili so me, stari ravnatell Jetnlš-nlce le prišel k meni in ml Javil, da le vse pripravljeno. Zapovedal sem, naj se pripelje delinkvent. Kmalu nato so se odprla vrata na dvorišče in šest paznikov je pripeljalo morilca, ki je imel na hrbtu zvezane roke. Spremljal ga le duhovnik, čigar tolažbo je pa morilec z umazanimi besedami odklonil. Hodil je malomarno in imel ravno tak nesramen in prevzeten obraz, kakor pri razpravi. Natančno le pregledal leseni oder, nato pa se je ostro ozrl vame. In kakor, da je uganil moje misli, je napel ustnice na žvižg in glasno žažvižgal: »Ta, ta, ta,--Ti, ti, ti, —. — Ta, ta, ta!* Kurja pot me je obšla} bogve odkod pozna ta človek to melodijo! Potem so ga peljali po stopnicah na morilni oder; pričel sem kakor navadno čitati sodbo: V imenu kralja! itd. To je trajalo nekaj časa in medtem sem ves čas slišal, kako je žvižgal pesem o giljotini, melodijo, ki je rojila tudi meni po glavi: Ta, ta, ta--Ti, ti, ti,-- Ta, ta, ta! Končno sem nehal, dvignil glavo in ga kakor običajno vprašal, ali ima še kaj pripomniti, vprašanje, na katero se navadno ne čaka odgovora, ampak se takoj odgovori: »Potem vas izročam rablju!* Ta zadnja sekunda pred nasilno smrtjo je najstrašnejši trenotek, ki ni njim, ki morajo dati in gledati smrt, nič manj mučna, kakor onemu, ki jo mora pretrpeti. Ta trenotek, ko človeku zastanejo pljuča in srce, ko ga duši v grlu kakor mora, ko čuti na jeziku gnusen okus krvi. Tedaj sem videl, kako Je pogleda! morilec po maloštevilnih navzočih, pogledal duhovnika, zdravnika, mene in Jetnišni-čarje. Potem pa se je hripavo zasmejal in vzkliknil z neizrečeno zaničljivim poudarkom: »Pišite me vsi skupal v ...'.* Rabljevi pomočniki so planili nanl kakor navadno, ga podrli na tla, zadrgnili jermena in ga potisnili naprej. Rabelj ie pritisnil na gumb, sekira je padla in glava je skočila v vrečo. To gre strašno hitro. Poleg sebe sem čul globok vzdih olajšanja. Bil je duhovnik, občutljiv človek slabih živcev, ki je bil navadno po vsaki usmrtitvi osem dni bolan. »Grom in strela*, je zaklical stari ravnatelj, »že skoro trideset let vodim ta zavod, pa je to prvikrat, da mi ne bo treba piti žganja!* Ko mi je prinesel drugi dan zdravnik zapisnik, mi je rekel: »Veste, gospod državni pravdnik, mislil sem o tej stvari; kljub vsemu je bil le lopov tisti, ki obvlada situacijo!* »Da, gospodje, obvladal jo le! V tistem trenutku smo bili vsi hvaležni za tisto osvobodilno besedo in smo mu hvaležni proti svoji volji še danes, če se spomnimo tistega dogodka. Najstrašnejše pa je to, da se imamo zahvaliti za to osvobo-jenje iz težke duševne muke strašnemu morilcu in najgnusnejšemu, najbolj surovemu in pobalinskemu izrazu, kar jih poznalo jeziki. Da se imamo za to osvo-bojenje zahvaliti temu, da se je tako nizek in ostuden zločinec s to zoprno psovko visoko dvignil nad nas — njegove čednostne sodnike, zastopnike države, cerkve, znanosti, zakona in vsega, za kar živimo in delamo!* Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. Blanzmann S find. Bassner, Tržič išče vratarja za stalno stražo vhoda v tovarno. V poštev pride le zanesljiv, oženjen mož, brez otrok, zmožen tndi nemškega jezika v govoru. Imeti mora dobra izpričevala. Dobra plača in prosto stanovanje zasigurano. Tozadevne ponudbe je staviti na zgorajSnji naslov. 2784 Prva narodna jed so bile že pred vojno testenine „Fekat0te", in kakor kaže, kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali. 42/IV «<(( LEGITIMACIJE ))> GRAŠKI VELESEJEM 1922 od 26. avgusta do 3. septembra se dobivajo pr! Ur dvorni špediciji ..OHiEHT", d. dM podp. Ljubljana. Telefon 463. Sodna ulica št. 3. Telefon 463. Društvo krovsklh mojstrov za Slovenijo a sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene iiiSne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t d., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na »o-tUpjih raznim elementom in krpacarj»m, kakor se je to t večji meri dogajalo do sedaj. .. , , 2332 Taki ljudje pokvarijo, strehe tako da jih strokovnjaki ta njimi popravljati ne morejo. Tndi bode odslej dalo društvo tako nekoncesionirane kvaritelie streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 26. julija 1922. i. Krltnar, ®.r4» predsednik. t»l°»k- Spretno pisarniško moč (žensko ali moško), zmožno slovenščine in nemščine ter veščo tesnopisja. strojepisja in knjigovodskih del, išče tovarniško podjetje v LjubljanL Ce bo službovanje zadovoljivo, se obeta dobra plača. Eventualno se odkaze tudi prosto stanovanje. Služba se lahko nastopi takoj. - Ponudbe pod šifro „T." sprejema upravništvo »Jutra". 2797 Trnovski sotrudnik spreten prodalalec, se sprejme takoj za manufakturno trgovino. Ponudbe 2694 naj se pošiljajo tvrdkl fl.slMMf, ljnbijana. najboljši in najcenejši c pisalni stroj. Zastopstvo in zaloga: Ivan Gajšek, m\ papirna trgovina v LJubljani, Sv. Petra eesta 2. ^TM Domače vesti > * Cenjenim naročnikom, ki so z naročnino zaostali, priložili smo danes Izpolnjene položnice, da bodo mogli zaostanek že v nekoliko dneh poravnati in jim lista ne bo treba ustaviti. Ostalim naročnikom priložimo položnice prve dni prihodnjega meseca. — Lr p r a v a «J u t r a». * Naš sloviti roman »Hči papeža* Je danes končal. V kratkem izide v ponatisu. Obenem pričenjamo danes z znano novelo velikega francoskega n< velista Beylea (Stendhala), »Vanina Vannini*. Na dan otvoritve sejma pa prične izhajati naš novi veliki roman, ia katerega lahko že danes povemo, da bo vzbudil največjo pozornost. Svoje cenj. naročnike že sedaj opozarjamo nanj! . * Občinske volitve v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, tla je stalni volilni imenik za občinske volitve v Ljubljani dogotovljen, od prvostopnega sodišča potrjen ter od 21. avgusta 1922 nadalje pri mest-nem magistratu (v mestnem popiso-iValnein uradu) ob običajnih uradnih urah, to je od 8. do 14. stalno razgrnjen'vsakomur na vpogled. Pri navedenih volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. [Vsakdo ima pravico, volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega, zahtevati njegov popravek. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega samo pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti samo polnoveljavne listine. * Potovanie pesi. Etbina Kristana v Ameriko. Posl. Etbin Kristan odpotuje, kakor smo že poročali, v kratkem v posebni misiji v Ameriko. Te dni je ponovno posetil ministra za socijalno politiko dr. Žerjava in zunanjega ministra dr. Ninčiča in se z njima dolgo razgovarjal o organiziranju naših izseljencev v Ameriki. Posl. Kristan je prevzel s tem jako težko in obenem delikatno nalogo, vendar pa upa, da jo bo izvršil s popolnim uspehom, posebno, ker so mu razmere v Ameriki dobro znane. Kar se tiče njegovega poslanskega mandata, se smatra, da ostavka ni potrebna, ker on sam smatra, da mu je za izvedbo organizacije potrebno okoli 6 mesecev. * Ustreljen ropar. V torek popoldne (ob o. se je iz Grosupljega odpravil ta-mošnji posestnik in gostilničar gosp. Koprive z vozom v Toplice na Dolenjskem po svojo soprogo, ki se je tam zdravila. Da bi se izognil ponoč-ni vožnji %iiOzi razvpiti gozd Prostrano, je h otep prenočiti v Žužemberku in se dragi dan ob dnevu vrniti domov. Ko je privozil do prvih ovinkov na vrhu Prostrane, je pa nenadoma skočil iz gozda pred konja neznanec in zahteval, naj se Koprive z vozom takoj ustavi. Ker je kraj radi več roparskih slučajev zelo razvpit Koprive ni hotel ustaviti, marveč je konia še pognal, tako da je neznanec odletel. Kmalu nato pa začuti Koprive na svojih ramenih in vratu močne roke in že se je neznanec na pol nagnil v voz tik ob Koprivcu in kričal: »Daj sem, kar imaš, — ali pa smrt!s V tem najnevarnejšem trenutku je Koprive potegnil iz žepa revolver in ga sprožil v napadalca, ki je bil že napol v vozu. Napadalec je po strelu padel z voza, Koprive pa je pognal konjaše bolj v dir. da ubeži pred morebitnimi v gozdu skritimi napadalčevimi pajdaši. Kmalu nato je Koprive srečal avto z gosp. svetnikom Pavlinom. Prosil je gosp. svetnika, naj pogleda, kaj je z ustreljenim napadalcem, in naj v ^Grosupljem obvesti Koprivčeve domače in orožniško postajo. Orožništvo je potem Obvestilo še postaji v Višnji gori in v Zatičini. Ob treh zjutraj se je oglasil v Grosupljem orožniški postajevodja iz Zatičine z nekim prodajalcem loncev. Ta je povedal, da pozna ustreljenega, ki da je doma iz Komende in je celo načelnik Orlov. Peljal mu je lonce na Krko, med vožnjo izgubil Suknjič z denarjem ter ga šel nazaj v gozd iskat, on, prodajalec, pa se je medtem ustavil na Krki Obenem se je na sumljiv način izgovarjal, da on ni nič kriv. Čudno je tudi, da bi bil napadalec šel iskat svoj suknjič v gozd in morda mislil, da je Koprive ta suknjič našel. Tudi bi v tem slučaju ne bil na ta način ustavil Ko privca ter zahteval od njega: «Daj_ kar imaš, ali pa smrt!, — Orožniški ogled je dognal, da je napadalec dobil strel tako od blizu, da je ogenj ozgal telovnik in srajco. To je umljivo, ker je napadalec že zlezel Koprivcu v voz in z rokami do vrata in ram ter se prav naslonil na cev revolverja. * Volitve v narodno skupščino. Stalni volilni imenik za narodno skupščino ter oblastno skupščino je, kakor razglaša ljubljanski mestni magistrat, dogotovljen in od 21. avgusta 1922 nadalje pri mestnem magistratu (v mestnem popiso-valnem uradu) v uradnih urah vsakomur na ogled. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. V ostalem so glede vpogleda, prepisa in glede popravka veljavni predpisi, dolo čeni za občinske volitve, katere objavljamo na drugem mestu današnje številke »Jutra*. Somišljeniki, poakrljite. da bosta nravočastui vnie^inl * iz diplomatske sfužbeT ^a5"clošeda^ nji častni konzul v Bruslju, Dobroslav Zelič, je bil z ukazom razrešen svojih dolžnosti. * Dr. Kukovee za Prekmurce. Narodni poslanec dr. Kukovee se je odločno in z uspehom zavzel za bedne Prekmurce, ki so silno trpeli vsled prepovedi prostega uvoza onega žita, ki so 6i ga dosedaj leta in leta prisluževali na Madžarskem za poljska dela. Na njegovo energično intervencijo je namreč vlada sedaj dovolila prekmurskim delavcem prost uvoz prisluženega žita in je bila carinarnica v Murski Soboti obveščena o tem. * Pašič o Sloveniji Član uredništva mariborskega »Tabora* je imel priliko, med vožnjo iz Ljubljane do Maribora govoriti z ministrskim predsednikom Pašičem, ki je potoval iz Ljubljane v Ma rijanske Lažne. Ministrski predsednik se je zelo laskavo izrazil o krasoti naše Slovenije ter ni mogel dovolj prehvaliti prijaznosti in vljudnosti slovenskega naroda. Občudoval je posebno slovensko industrijo in stavbeno živahnost, ki se opaža po mestih. V razgovoru z mariborskimi predstavniki se je zelo zanimal za Maribor, o katerem je že marsikaj slišal, pa doslej še ni imel prilike spoznati ga natančnejše. Zanimale .so ga posebno mariborske narodnostne in dra-ginjske razmere, kakor tudi tamkajšnja industrija, ki se v zadnjem času zelo razvija. Izjavil je, da si bo, če mu bo čas dopuščal, na povratku ogledal mesto in okolico, posebno pa falsko elektrarno in tvornico za dušik v Rušah. Zelo je bil tudi presenečen vsled sprejemov na postajah, katerih ni pričakoval. Hvalil je prijaznost in uljudnest, ki jo najde povsod na Slovenskem. Vse njegovo bivanje v Sloveniji mu je zapustilo najugodnejše in prijetne vtise. * Dolnja Lendava ostane jugoslovanska. Prof. dr. Slarnč, ki se je vrnil iz Londona, kjer je bil kot izvedenec za Prekmurje, je izjavil, da nikakor ne izgubimo Dolnje Lendave z 20 okoliškimi vasmi, kakor je predlagala v nasprotju besedilom trianonske mirovne pogodbe razmejitvena komisija, češ da je nekaj vasi obljudenih od Madžarov. * Podpora za kongres profesorjev v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je dovolilo glavni upravi Udruženja jugosloven-sldh profesorjev v Beogradu 10.000 Din, ljubljanski sekciji pa 20.000 Din podpore za priprave in organizacijo kongresa srednješolskih profesorjev, ki se bo vršil od 7. do 9. septembra v Ljubljani. Oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb je po finančnem zakonu prešel včeraj iz resorta ministrskega predsedstva v resort zunanjega ministrstva. Češki akademiki v Beogradu. V Beograd so dospeli preko Sarajeva te dni Češki akademiki, ki so se mudili ob priliki vsesokolskega zleta tudi v Ljubljani. V vseh krajih naše domovine je prebivalstvo in dijaštvo gostoljubno sprejelo svoje pobratime. V Beogradu ostanejo akademiki nekaj dni, nato pa odpotujejo dalje, da upoznajo tudi ostale naše kraje. lOOletnica Pasteurjevega rojstva. Povodom velike proslave lOOletnice Pasteurjevega rojstva, ki se bo vršila v Strassbourgu, je imenovala naša vlada za našega delegata prof. dr. Gjorgja Jo-vanoviča. * Josip Šinko t. Včeraj ob pol 12. uri je umrl v Središču častni občan in dolgoletni župan središke občine, učitelj v pok. in posestnik, g. Josip finko, v starosti 73 let. Bil je znan ne le v ormoškem okraju, ampak tudi širom Slovenije kot kremenit naroden značaj, ki je pod bivšo avstrijsko strahovlado neustrašeno vztrajal na braniku pravic našega naroda. Ze čestitljivega starčka so avstrijske oblasti med vojno preganjale, a on se ni vdaL Kot župan v Središču je imel za gospodarski razvoj občine neprecenljive zasluge. Pokojni Sinko je bil splošno priljubljen in spoštovan tudi od političnih nasprotnikov. Stal je vedno odločno prvih narodnih in demokratskih vrstah Dopisoval je še do zadnjega v napredne liste, kjer je priobčeval zlasti gospodarske članke. Pogreb bo v petek, ob pol 14. uri. Bodi kremenitemu značaju in narodnemu delavcu ohranjen časten spomin, preostalim pa naše iskreno so-žalje! * Kongres zdravnikov v Sarajevu. V dnevih 25., 26. in 27. avgusta se vrši v Sarajevu kongres delegatov Jugoslovanskega zdravniškega udruženja. Pri tej priliki se priredi tudi razstava medicinskih in higijenskih potrebščin v slavnostni dvorani sarajevske mestne občine * Obmejni promet z Avstrijo. V Radgoni se vrši konferenca naših in avstrijskih delegatov glede ureditve obmejnega prometa. Konferenca ima nalogo, da izdela praktične odredbe k znani pogodbi o prometu v obmejnem pasu. * Pomanjkanje oficirjev v naši armadi je prav občutno, posebno nižjih oficirjev primanjkuje pri vseh strokah. To je naravna posledica vojne, v kateri je padlo ravno mlajših oficirjev zelo veliko, ker so prišli pač oni najbslj »v ogenj* Da se nedostatku odpomore, se je letos skrajšal čas šolanja v vojni akademiji i.j.! -a in t-\/~»/-1 o 1 iaal rnl* nte sedmfce,, Hf 6o trajala; do vključno p* Martama Jbsfrs fc BToroSke Bele, do-" 3 septembra. Vršile se bodo razne zar lavca v Toennitsovi tovarni v Ljubijo bave obhodi, razsvetljava in nogomet- ni, je med delom udarila »vela, v hrbet na tekma med »Hajdukom in romunskim Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bul-negometnim klubom S. S. Kiniszi iz Te- nico in je njegovo stanje zelo nevarno, mešvara. Glavne slavnosti se vrše 2. in r- Simčič Ivan, delavec v kemični tovar-3 septembra. Te slavnosti prireja »Ju- ui v Ljubljr.ni, je šel ponoči brez luči goslovanska straža, ob navzočnosti ad- h sobe. V tem: če je spodtaknd m padol miralov Wickerhauserja in Priče. Povelj- jo etopnican šest metrov gbboko. Po-nik vojne mornarice admiral Wickerhau- bil se je po obrazu in ei zlomil levo roko. ser prispe v Split na posebni vojni ladji f " katero bodo spremljali hidroavijonl > DRUŽABNI IN ZABAVNI VEČER priredi v nedeljo dne 27. avgusta ob 16. uri v hotelu «TivoIU podružnica Saveza grafič. radnika-ca v Ljubljani s sodelovanjem godbe dravske divizije in tipografskega pevskega društva «Sloga» iz Zagreba. Gostje dobrodošli Vstop prost pori na dve leti in obenem se je podaljšal rok za prijavo do 15. septembra. Prijavijo se lahko srednješolci, ki so končali 6. razred gimnazije ali realke. * «Mornariškl teden® v Splitu. Kakor nam poročajo iz Splita, se prične tam-»ta.; eti na vas, — dovolite mi, da jo s poljubom in zadivljenjem obrišem z vaših ust!* Preden ste se mi mogli ubraniti, sem vas držal v svojem naročju, dvignil sem vas z vašega konja na svojega, vroče vas poljubil na usta in zbrisal lcrvavi znak . . .» Na te besede vojvode Ferrarskega nastane kratek molk, zatem pa odvrne Lukrecija: »Ah, da, storili ste tako. Toda-- »Ah, da, storili ste tako. Toda bilo ni prav, vojvoda Ferrarski, ker nikdo še ni bil srečen, ki je kdaj poljubil Lukrecijo Borgijsko!* z vsemi nemškimi knezi vladajočih rodbin. Nato so jo naprosili nekateri kipni in veleodlični Angleži. Toda okorno vedenje teh svetovnjakov jo je zdolgočasilo. Več zabave ji je povzročilo, da je mučila mladega, očividno brezmejno zaljubljenega Livija Savellija, najsija]-nejšega mladega Rimljana, ki je bil tudi knežje krvi. Seveda bi mu ne smeli dati čitati kak roman; po prvih dvajsetih straneh bi ga vrgel v kot in zatrjeval, da ga boli glava. To pa mu je Vanina štela v napako. Proti polnoči se Je med družbo razširila novica, ki je povzročila precejšnje vznemirjenje. Neki mlad karbonaro, ki je bil zaprt v angelskem gradu, se je ravnokar rešil iz ieče. Ker se je bil preoblekel in bil romantično drzen, se mu je posrečilo prodreti do vnanje straže. Na vojake se je zagnal z mečem in se jim, čeprav ranjen, izmuznil. Beriči so sledili po krvavih sledovih po rimskih ulicah in upali, da ubežnika vlove. Ko so se razgovarjali o tej novici, ie Livio Savelli ravnokar pripeljal Vanino, s katero je plesal, na njen prostor nazaj. Prevzet od njene prelesti in ponosen na vtis, ki ga je vsepovsod vzbujala, Ji ie skoro brezumen od ljubezni šepetal: »Prosim, povejte mi, kdo bi vam pravzaprav ugajal?* »Mladi karbonaro, ki ie ravnokar ušel!* je odvrnila Vanina; »on ie storil najmanj nekaj več, kar je običajno...» K njima je pristopil oče in je pogovoru napravil konec. Knez Hasdrubal Vanini je bil bogat mož, ki ni svojega upravnika že dvajset let vprašal za proračun. Kdor ga je srečal na ulici, bi ga smatral za starega igralca. Oba njegova sinova sta postala »Jaz ne vprašam za srečo!* vzklikne rdečebradi, visoki vojvoda. »Sreča je dim . . . volja človeška je vse . . . Še eno vprašanje, Lukrecija: Kam nameravate iti zdaj? Kje si poiščete novo domovanje?* Mlada, lepa žena se zgane ob tem vprašanju in odgovori z drhtečim glasom: »Nimam več doma, nimam domovine!* Vojvodi Femrskemn se v svetlem žaru zaiskrijo oči. »Pojdite z menoj, Lukrecija Borgia, jaz vam poklanjam novi dom. Zapustite svoje dosedanje ime, na njem je kri in sramota. Bodite vojvodinja Fer-rarska ... to zveni bolje!* Ni počakal odgovora, temveč je z naglo kretnjo prižel lepo ženo na svoje prsi; z obema rokama je nežno objel njeno glavo in se globoko zagledal v njene oči. »Lukrecija, ne potrebujem ljubezni,* je rekel s kovinsko zvočnim glasom, »saj predobro vem, da tvoje srce ne more več nuditi ljubavi. Hočem samo tvoje prijateljstvo in tvojo zvestobo. Za to sem pripravljen, ščititi te z močno roko! Težko onemu, ki si kdaj jezuita in umrla v blaznosti. Knez ju je popolnoma pozabil. Njegova največja bol pa je bila okolnost, da ni njegova hči Vanina kazala nobenega veselja do že-nitve. Imela je že devetnajst let in odbila najsijajnejše ponudbe. Iz kakega razloga? Iz istega, ki je prisilil tudi Sullo, da je odstopil: Rimljane Je zaničevala... Drugega dne, po plesu, ie Vanina opazila, da je njen oče, sicer najbrezskrb-nejši človek na svetu, ki se ni nikdar v svojem življenju poslužil ključa, vrata k nekim malim stopnicam pazljivo zaklenil. Te stopnice so vodile v tretje nadstropje v neko sobo, ki je bila na teraso, kjer so stala oranžna drevesa. Vanina je opravila po mestu nekaj obiskov. Ko se je spet vrnila domov, je bil glavni vhod v palačo, zaradi predpriprav za neko razsvetljavo, zaprt. Zato je morala kočija skozi vrata na dvorišču. Tedaj je Vanina pregledala ozadje hiše in opazila, da je bilo odprto neko okno v sobi, ki jo je oče zaprl. Ko je odslovila svojo spremljevalko, je stopila na vzvišen prostor, kjer je po daljšem iskanju našla zamreženo okence, odkoder ie bilo mogoče videti na teraso z oranžnimi drevesi. Ne daleč od tu je bilo ono odprto okno, ki ga ie videla Vanina z dvorišča. Nedvomno je v sobici nekdo stanoval. Toda kdo? — Dan kesneje ie imela Vanina ključ k onim vratom, ki so vodile na teraso. Kot podlasica se je splazila k oknu, ki je bilo še vedno odprto. Zavesa je bila globoko spuščena. Navzlic temu je zaznala Vanina v ozadiu sobe posteljo, v kateri ie nekdo ležal. Nehote se le umaknila. Tedaj Je na stolu opazila žensko obleko. Zdaj pa se arzno samo slabo pomisliti o vojfvo-dinji Ferrarski! Lukrecija. domišljam si, da sva usojena drug drugemu: obl sva silna, v duši, obd prezirava svet in ljudi » « . Povej, reci, ali hočeš z menoj?* »Z vami pojdem, vojvoda Ferrarski,* odgovori kakor v snu lepa žena. »In prisegam vam, da bo Lukrecija Borgia, ki ostane odslej vaša, z novim" imenom spremenila tudi svoje življenje. Vojvoda Ferrarski, ostati vam hočem zvesta. Četudi sem Borgijka!* »Pojdi torej. Lukrecija . . . vojvo-dina Ferrara leži pred tvojimi nogami!* Zakon Lukrecije Borgia z vojvodom Ferrarskim ni poznal divjo strasti zaljubljenih src. bil pa je srečen, kakor nam zatrjujejo poročila tedanjih sodobnikov. Narod vojvodine Fer-rare je vzljubil in spoštoval Lukrecijo, ker jo njeno 6rce postalo dobrotno ljudem in v pobožnosti vdano Bogu. Ko je v letu 1519. umrla na porodu, je njeno sfnrt globoko objokoval njen soprog in z njim ves narod ferrarski. ---Po oni strašni noči pri Pe- saru je Cezar Borgia, ki se je rešil na je ostreje ozirala po osebi, ležeči v postelji. Bila je plavolasa in očividno še zelo mlada. Vanina je bila prepričana, da je ta oseba — ženska. Ce z stol vržena obleka je bila okrvavljena. Tudi ženski čevlji na mizi so kazali sledove krvi. Ko se je neznanka zganila, je Vanina opazila, da je ranjena. Prsi ji je pokrivala velika okrvavljena cunja, ki je bila le s traki pritrjena. Take obveze gotovo ni napravil zdravnik. Vanina je ugotovila, da je njen oče vsak dan ob štirih hodil v svojo sobo, nakar je redno obiskoval bolnico, ki jo je zopet kmalu zapustil in se potem peljal k grofici VitelieschL Kakor hitro je bil proč, je Vanina šla k terasi in opazovala tujko. Njena občutljiva narava je hitro vzpla-menela za nesrečno mlado ženo. Kaj neki se ji je pripetilo? Njeno krvavo obleko so najbrž prebodli meči. Lahko bi bilo celo prešteti bodljaje... Nekega dne je videla Vanina neznanko bolj natančno. Njene lepe modre oči so strmele proti nebu. Najbrž je molila. Nato se je zasolzila. Mlada knežinja se je komaj še premagovala. Najraje bi bila nesrečnico nagovorila. Naslednjega dne se je Vanina osmellla, skriti se zunaj na terasi, še predno je skriti se zunaj na terasi, še preden je kako je knez Hasdrubal vstopil v sobo k neznanki. Prinesel je košarico živil in bil videti nemiren. Govoril ie malo in tako pritajeno, da ni mogla prisluškovalka razumeti nobene besede, čeprav je bilo okno odprto. Kmalu nato ie oče spet odšel. »Uboga žena ima prav gotovo strašne sovražnike,* si je rekla Vanina; »moj sicer tako brezskrbni oče noče nikogaT čudovit način, preoblečen v beraškg cunje, taval od mesta do mesta, od sela do sela. Papež Julijan H. ga je proklel in ga proglasil za brezpravnega: ni ga več čuvala pravica in vsakdo ga^ ja smel ubiti kakor divjo zver. Končno se ga je usmilil njegov svak kralj na-varski, in ga sprejel v svojo službo. Na njegovem dvoru si je Cezar hitro opomogel od posledic strašnih ran, ki so mu bile zadane pri Pesaru. Kmalu nato mu je kralj navarski izročil poveljstvo nad četami, ki so morale krotiti in pokoriti neposlušne vazale. V neki borbi je Cezar Borgia padel, zadet od jeklene puščice, ki mu je skozi oko prodrla v možgane. Tako je končal Cezar Borgia, ki se je preko krvi in trupel vzpenjal k slavi in uspehom in je že v onih časih nameraval s pomočjo svojega očeta na Petrovi stolici ujediniti vso Italijo. Vsem tedaniim malim vladarjem v Italiji preteči" borgijski volk je tužno končal svoje burno življenje daleč od žemljice rodne. :-: Konec. !-: obvestiti o tej tajnosti ln se sam trudi vsak dan po teh ozkih stopnicah.* Nekega večera, ko ie vtaknila Vanina glavo skozi zavese pri odprtem oknu, ie neznanka namerila svoj pogled ravno proti njej. Vanina se ie čutila razkrito »Ljubim vas!* je vzkliknila. Neznanka ji je pomigala, naj vstopi. »Prositi vas moram oproščenja,* je Izjavila Vanina. »Gotovo se jezite na mojo neumno radovednost. Prisegam vam, da bom strogo molčala in če zahtevate, ne pridem nikdar več semkaj.* »Komu bi vaš pogled ne bil v srečo!* je odgovorila tujka, »ali stanujete v tej palači?* »Da!* ]e odgovorila Vanina, »torej me ne poznate! Jaz sem Vanina, hči te rodbine.* Neznanka Je ostrmela ln zardela. »Naklonite mi nado, da vas vsak dan tu vidim*, ie rekla; «toda ne bi želela, da Izve za vaše obiske knez.* Vanina, ki ji ie srce burno utripalo, ]e spoznala, da se vede neznanka prav odlično. Gotovo je uboga mlada žena razžalila kateregakoli mogočnika ali pa v navalu ljubosumja ubila svojega ljubimca. Njena nesreča gotovo ni izvirala iz kakega navadnega vzroka. Neznanka ji je povedala, da hna na rami rano, ki je segala do prsi ln bila zelo pekoča. »In nimate nobenega zdravnika?* je vzkliknila Vanina. »Saj veste, so v Rimu vsi zdravniki prisiljeni obvestiti policijo o vseh ranah, ki jih celijo. S to obvezo me is Izvolil knez sam oviti.* (Dalje.) Srbski kmet. Izobraženi Srbi jako ljubijo svojega kmeta., takega, kakršen je, četudi poznajo njegove slabosti, — no, kdo je brez njih? Naj opišem nekoliko njegove dobrine in lastnosti, radi katerih ga njegovi izobraženi 6inovi morajo ljubiti in radi katerih 6i je osvojil simpatijo vseh tujcev, M so imeli priliko, ga bližje spoznati. Da mi ne bo kdo očital, da opisujem Srbskega kmeta preveč idealno, se sklicujem na mišljenje francoskih pisateljev, ki 60 pisali o njem. Profesor Albert Male je preživel v Srbiji več let in je častno padel, braneč svojo drago Francijo. »Podati sliko srbskega kmeta,* pravi on, »je toliko, kakor opisati ves srbski narod, ker v mestih živi komaj desetina celokupnega prebivalstva.* Dokaz je sledeči: «V Srbiji ni nikakih narečij. Jezik, katerega se poslužuje kmet, je isti, katerega uporablja tudi akademik. Ta piše tako. kakor oni govori.* Srbski kmet je lep, z nežnimi potezami, živega obraza in vesele narave. Človeka preseneti; ko vidi pogosto popolnoma galske Obraze z visokim čelom, kljukastim nosom. Izobraženi Srbi ljubijo svojega kmeta iz sledečih razlogov: Kmet je bil osvoboditelj domovine Srbija je kmet-ska država. Vojaki-kmetje in njihovi poveljniki so bili oni, kateri so v zadnjih letih izvršili toliko junaštev, vzbudili splošno spoštovanje in uresničili narodne sanje. Srbski kmet je bil oni junak, v katerem se je ohranila narodnost, vera iu običaj in ki se je brez vsake organizacije, pomoči ali tuje sile osvobodil in ustanovil jedro nove Srbije. Želja po neodvisnosti je bila v srbskem narodu prirodni in vztrajni nagon, ki je dal skrbskemu narodu vedno gotovost vstajenja in ki je vstal po vsakem porazu. Narodna zavest igra veliko vlogo pri malih narodih. V srbski narodni poeziji imajo najlepše mesto junaki in dobrotniki naroda. Spoštovanje nekdanjih srbskih junakov je močno vplivalo na splošno hrabrost Srbov v preteklih krvavih vojnah. Hrabrost ni vplivala samo na oseb /u ampak tudi na družinski ponos. Na ta' ponos so polagale ženske ravno toliko važnosti kakor možje, včasih B© VC& »Sin, varuj čast!* jo priporočala neka vaška mati svojemu mlademu sinu, ki ie šel orvič v vojno, »ker čast se lahko v vojski izgubi.* Ta sin, blagoslovljen in opominjan po svoji materi, je postal poveljnik vsem srbskim armadam. Neki materi se je sporočilo, da je njen sin ranjen. Da bi se ji skrb za sina zmanjšala, je obvestitelj sporočil, da je rana na peti lahka. Prvi vzdiii matere je bil: »Gorje meni, morda je moj sin pokazal pleča sovražniku in zato je bil v peto ranjen.* Srbski kmet ljubi enakopravnost, ne samo pred zakonom, nego še bolj. v družabnem življenju. Enakopravnim se šteje z velikim trgovcem, industrijalcem ali uradnikom. Ne smatra za potrebno, kloniti tilnik pred katerim si že bodi človekom, ker ljubi preprostost Zadovoljnost in relativno blagostanje, v katerem živi srbski kmet, izvira iz njegove solidarnosti, ki se vidi lahko povsod. Na primer, gotova dela, težja in nujnejša, kakor oranje, okopavanje, žetev in košnja, si lajšajo z medsebojno pomočjo. Skupne žitnice in mlekarne so pri Srbih že davno znane. Sedanje kmetske zadruge se vedno bolj po-množujejo in delujejo jako plodonosno. Naša iskrena in bratska želja bodi, da se s srbskim kmetom kolikor mogoče dobro spoznamo in skupno delamo za našo korist in naše velike in lepe države. Velimir N. Nikašinovič. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BBsendorfer, Cza.pka, Ehrbar, H3izl, Sohwelghofer, Original Stiagl itd. KT Tudi na obroke. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, Priporočajte „]utro"!^^ Aadrei Osel Pi,e' rašPe | prenavlja in popravlja hitro, solid trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset. Maribor. Te!f. 38- prenavlja in popravlja hitro, solidno in po zelo ugodnih cenah I. kranjska pitama Ljubljana, Sv. Martina cesta 8. 12795 Uprava. Dr. Fran Virant asistent dermatolog, odd. splošne bolnice, špecijalist za kožne in spolne bolezni, ordinira zopet redno od 2. do 3. Ljubljana, Miklošičeva cesta 18111. (na vogla Sodne ulice). 35M Blago ia prevleko dlvanov ln diuzega pohištva T veliki izberi, dalje različno platno In Jate za tapatnike, sedlarje 1.1, d. priporoča tvrdka A. & E. Skaberne,- Ljubljana, Mestni trg 10. Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev do sedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna tvrdka Singer-šivalni stroji Boupne Sc Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila,kar prihrani čas in denar To nI življensko vprašanje samo tvornlc, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave 1 2782 prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava I&čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: 16 8 Prometni zauoil za premog, d. d. y BiMoSičeMG.lS/ll ^ ----|Jm 1 » " b ^ . » % fc - . , x ^ ^ » * , m. t. ■» m - - "»V t * v*.