Let« XVII.
V Celjn, dne 9. septembra 19117.
Štev. 106.
DOMOVINA
klrednlllv« Je na Schlllerjevi cesti It 3.—Dopisa blagovolite fran-klrati rokopisi se ne vračajo.	llkl|a trtkrat na teden, vsak iiadl l|l k. sredo in motek ter vatla za A vetrno In Nemčijo 12 kron. pol lete 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko In druge dežele toliko več, koukor znala poMnlna, namreC: Na leto 17 kron. pol leu 8 kron 50 vin. Kaaotnlna H počila upravnUtvu. plačal« aa 'aaprvj.	ae plačuje od vsake petlt-vrste po 20 Tin kokrat: za veQe lnserate in mnoftokratn znaten popust	ariev za vsa. io tnserlranjs
Me	sečna priloga »Slovenski Tetini	k«.	
Občni zborak. ter. društva
(D«U«.)
Društveni knjiiničar tovariš inr. Plelko poroča: .Proaveta" itoje koncem tretjega lota svojega obstanka 24 ljudskih knjiioic (i odseki vred 34) s nnd 1850 (os. 9500) knjignini. Pretočeno leto je nstunovifo centralno draitvo 8 knjiinie s 604 knjignini in sicer v Leskovcn pri Krikom, Radomljah, Kranjski gori, Triiču, Novem kotn nn Kočevskem, Loki na Kočevakem in v Ločuh pri Beljnkn. Slednjič se je dalo eno s omarico vred nn razpolago tt po-dravske podrninice.
Srednješolci so ustanovili tri knjitnico na Koroikem, in sicer v St Jakoba in Bruci nn Koroikem ter v Do-bovi pri Braiiceh, skopno t 1160 knjignini. Povrh tega so ustanovili nbitn-rijenti I. drl gimnazija potov. Ijadako knjitnico v Boteku nn Koroikom, tov. med. Slamnik knjitnico z »no knjigami v Hnloičak. Ahitarijenti iz Kranjn so ostanovili letos knjitnico v Šmurjeti na Koroikem. Vseh teh 6 knjiinie je prevzelo v svojo oskrbo .Prosvete".
Tekom leta je spopolnjevulo draitvo posamezne knjitnico skupno z 210 knjignini. Knjižnici v Kranjski gori so jo moral poolnti trikrat dodatek, knjitnico nn Jesenicnk je bilo trebo otiviti, knjiinicn v Zagorju ob Savi se je zdrutiln z knjitnico tnmoinjegn bral-negn drnitvn. Slednjič ae jo poeodilo tov. inr. Kramerjn 50 knjig zn izpoao-jevanje trboveljskim delavcem.
Lani so jo povečnlo itevilo .Pro-svotinib" knjig zn 1464, med temi se je kupilo 307. Med ostalimi darovanimi je zn ljudske knjitnico porubnih «79. Izmed neporabnih zn ljudske knjitnico so je darovalo .Adriji" v Pragi 42 knjig. Vezalo se je lani »40 knjig. V droitveni kujiinici je pripravljenih za Ijadako knjitnico 70 broiirsnih in 184 vezonih zn knjitnico porubnih knjig. Revidiralo se je letos le 7 knjiinie. Tovuril mod. Breskvnr je nariaal tudi zemljevid slovenskik pokrajin, nn katerem so znznnmovaai kraji z ljudskimi knjiinicami.
Tov. Pleiko omenja nato nekatere spremembe v poslovanju knjiinie in izvnjs, da Ijadstvo najraje saga po Jarčiče. Kersniku, Sienkieviczu. Knezovih knjitieah in Zabaval kajitnicl.
Domača knjiiuica v Ljubljani Mejo 218 zvsakov. Poročilo tov. knjitničnrjn so vzame z iivuknim odobravanjem nn znnnje.
Zn celjaki odsek .Prosvete" porodu tovarii inr. Leiničar. Od njegove ustanovitve, 15. grudnu L L do sedaj so je nabralo 450 knjig, izmed katerih Je porabnik aa Ijadake knjitnico Io kakik 250. Povrh toga se jo nukrnl
znaten dennrni znesek, ki so bo porabil zn vezavo knjig i. t. d. Odsek jo ustanovil doslej 2 ljudski kujiinici in sicer eno v Gnberju pri Celjn s 96 in drugo v Novi cerkvi pri Celjn s 56 (a dopolnitvijo vred 76) knjigumi. Posebno pohvalno je med darovalci omeniti e. ke srednješolce, ki so dnrovali 230 ki.ig.
Poleg lega so posamezni tovuriii predavali, in sicer med. Bergmann dvn-krat, inr. Letničar trikrat, 11. Prakoriek itirikrat in g. inienir Turniek dvakrat Priredil pa Je tadi v Nazarjn s skio-ptikom predstavo za iolako deco; gor-njesavinski dijaki so priredili v društvene namene dve igri ia so bode ustanovila največ po njih inicijntivi podrninica Ciril-Metodovo dralbe nn Bečici Povrh tega je sodelovala podrninica pri ustanovitvi čitulniee javne Ijadake knjitnico v Žalcu, ki bodo s svojimi nnd 450 knjigumi ena največjih Uko vrste nn Stovenzkem in izborno aapeva. Čaka ie celjaki odsek reiitev vprašanja Ijadske knjitnico v Štorab.
Izborno poročilo o delovanju po-dravske podrninica je podal tov. U Mravljak. Iz klaba podravskik akademikov ae je rodila U podrninica, ki ae je lotila vpraianju ljudske inobruzbo ob jezikovni meji. Poleg tovsriikik sestankov, potovnnjn po jezikovni meji knkor Je bilo ono septembra l L, so se pridno nnbirnlo knjige. Po 16 mesecih je bilo io ustnnovljonih sodom ljudskih knjiinie, in sicer pri Sv. Antonu nn Pohorju, v V obredu, v trgu Muren-bergn. Sv. Oibalta, v Kapli pri Sv. Duhu nn Ostrem vrhu in slednjič v Bresternicl bi. Maribora. Povrh tega je ubranih okoli 400 knjig za ustanovitev aadaljuik knjiinie, ko bodo to drnitvn dopuščale gmotne razmere. Dohodki Izkazujejo 201 K 82 vin. izdatki 256 K 10 v, tako da Je ustni znaten primanjkljuj. Dennrni zuvodi ob meji se tali bog vse premalo ozirajo u koristi tega dok! Tako je darovala odiu mariborska posojilni« iole u pritisk 40 K; dur 20 K Posojilnico pri Sv. Duhu se Je porabil za tamkajšnjo knjitnico. Posamezni tovuriii so tudi predavali v 4 slučajih; posebno vuinu so bila prednvnnjn v Bresteruici ajer je prodorni nn prolnjo drnitvn potov. nč. Jaraačič o čebelarstvu. Želeti M bilo, da ao aa najfc mojo ue apimnjo samo dijaki temveč tadi uii Inteligentl!
Pri debati se je oglssil k besedi g-dr. Knkovec, pojaanjevnl Jo dogodke pri ustanovitvi .Narodnega svsta" iu telel, da M ae vse izobratevalao delo osredotočilo v .Proeveti". (In omenjenih dogodkov sledi dn uii kleriknlci nočejo zn nobeno ceno niti u mejak delovati skupno s kakim uprodnim droitvom. Dejstvo govori samo aaae jasno dovolj In osvetljuje rodoljabje
dr. Koroičevo in dr. Verstovikovo.) V nadaljnem teku debate aa povdarja, da bo treba akrheti u strokovno izobrazbo delavstvu in obrtniitvn n vsemi, drnitvn razpoloiljivimi sredstvi in dn an bo treba tndi brigati sa Halljaaako mojo. Nuvetovalo se je, naj se deluje u izpremenitev vseh čitalaičaih knjiinie v jnvno ljudske knjitnico in ne deluje na ustanovitev občinskih knjiinie. (Lop vzgled jo dni u Stujerakem trg Srediiče!) Debate ao ao adeletili gg. in tov. dr. Kukovnn, Bok ar, Krame r, Bibnikur, Zalokar, Zalar, Fettieh-Frankheim, Breznik in Leiničar.
Tn občni zbor Je juzuo pokazal resno delo alev. narodno - radikalnega dijaitva u polju ljudske izobrazbe. Po začrtani poti neaatraieao naprej — in pridruMIo ne Vam ho ačnaomn vuo, knr nn Slovenakem teli nnrodne inobraabo in upredka.
Politični pregled.
Novi volilni rad aa Goriikojkateri ja za Slover.ce tako krivičen. Je dobil ceaarjevo odobrenje in stepi v veljuvo. Po novem volilnem redu bodo Imel go-riiki detelni zbor 30 poslancev iu sioer: 6 poslancev zn velepooestvo, 5 poslancev za mesta in trge, 2 zn trgovske in obrtno zbornice, 10 zn kmetske občin* 6 za aplotao kurijo ia 1 vi-rilizta v ooobi goriikega undikuta Ker je zmoto Gorica priklopljeao fur-mestom in trgom Je, dokler novi volilni red v veljavi izključeno, dn bi si Slovenci ta bi prav dobili mesto Gorico v svoje roke, priborili kednj večino v detnlnom zbora, če prav je slovensko prebivalstvo v deieli v ogromni večini To modro postavo izujo .Sloguii" u vesti taprav je .Sloga" potem, ko jo bilo io prepozno proti njej protestirala ia saktavala, naj ae na predlodi cesarja v potrjen*
•
Spodnji avstrijski dsdelni odbor jo Izdul 4. t m. poročilo, v katerem doUt Beckovo vlado, da jo aamo oaa kriva, da u postane Geusmunnov učrt volilno proosnovo zakon, kar ga u mara predlotiti ceaarja v sankcijo. .Detelni zbor ae lahko prepriča, pravi poročilo — da ja deielai oddor vstregel nalogu, ki mu Jo bil dnu, da aa Je pa vlada postavila u negativno atnliMn tako, da ni priiukovnti, du M Ml predlodoa v potrjenjo boru u ostane torej predlog, uj deielai zbor vzame In poročilo u uuunju in dn dsdelnsms zbora nnlog, kako nuj nadalje postopa v vpraianje o reformi deielaega volil-
O jagoalovaaakem ministra pita .Pokrot"'v dopisu s Dnaaja: .Vpraianje o jngoslovsnakem ministru je in vedno predmet jnvnik razprav; pn tndi zn kulizumi Je nktnnlno. Vlada menda manevrira, da bi sedet jagoelovanzkegn ministra prodala jugoalovanakiai poslancem čim uujdruije. Pojav jagoalovaa-skegn ministrstva je dalo onih poslanskih krogov, kateri ao niso strinjali a politiko rsdko reestadje za Litavo in kateri ao istovetijo s krtčnnskosocinlno veliko nvztrijskn mislijo. Zato no n jugoslovansko miniatrntv« v prvi vrati klerikalni Slovenci dalje kričasski socijalni in vlada. Vsi so v trnu edini dn traku postaviti ne samo prati Ma-diarom ampak tadi proti 'Hrvatom — po jagoalovnnikem ministrstva spojeno skupino slovenskik in hrvatskih detel. Kakor ima Hrvatska ia Slavonija avo-Jogn ministra v Bndimpntti. nuj imajo slovensko detele in Dnlmndjn tvojega minintrn u Dunaja" .Pokretov" dopis prisuva sicer, da M Imelo to ministrstvo velik praktični pomen, boji se pa, dn M avstrijska vlada mogla rači Slo-voncom iu Hrvutam: Csma tetite zn litavo? Saj imate avojega jagoalovaa-sksga ministra u Dunaju. .Pokret" nn boji tadi dn nn hodu mod Slovenci in Hrvati v Istri in v Dnlmadji organizirala krtčaasko sodjalu stranka (organizacija jn ia akoro gotova!) Vlada zaaledaja pri tam namen, da M r obrnila Dalzsatiace od politike novegn karza aa Hrvaiakam ter oastMgočita
priključen Je Dnlmacije k Hrvatski." •
Na shoda madianke kmetske ali agrarne atrankn v Pečnhn jo razvil grof Majlath program mndtarakik ngrnrenv ter stavil predlog dnevnega reda a 14 točkami obsegajotimi vse glavne snkteve madtarskik kmetovalcev. V tem programu pravi med drugim: Tetlti treba ta tem, da ae semljUko imstjo v tej smori tudeti, vele posestva, srednja jr mala tvorila v kolikor mogočo polog aaka enotni temelj. Sedaajo krito v poljedelstvu kodo mogoča odstraniti M tedaj, ako koda drtava podpirala poljedelce pri raioaju kreditnega vpra-
demokratičaim zahtevam aodjnlizmn. Agrarci hočejo sploino volilno pravico, sevndn pa M proti garanciji dn na ao otrnaa nndvlnde Madtar-stva ia pravagn umstvenn areloatl ia moralao sila V kolikor sa gra aa aocijaliatiika takten, tele ai agrarci socijalu pomoti la aa-djalulh reform u otUai podlagi Agrarni program okaega konečno tndi zahtevo, nuj ki, ta nnj ua mM nngod-bsno vpraiaaje kakorkoli — Mia dotsla ia kmetijstva pripravljeni Man ozira ta
gospodarsko neodvisnost. Ti madiarski .agrarci" so t resnici plemenitaši in veleposestniki, agrarne koristi so ple-menitaško-veleposestniške koristi, samostojnost Ogrne pa abaolatna vlada madžarskega plemstva nad vsem prebivalstvom Ogrske.
•
Ban Bakodczar-Fuček je vendar objavil svoj diiavniiki program, ki nam pojasaaje. kako si misli ta viaoki ma-dlarski dostojanstvenik, da ma bode mogoče premagati opozicijo srbsko-hrvatake koalicije. Fnček kote predvsem osnovati stranko anioniatov (.zvezar-jev"). Jedro tek Fučkovik .zvezarjev" bodo tvorili stebri ranjke narodne ali madlaronske stranke. Sedaj se govori pač le o jedrn, no zdi se, da bode to jedro hkratn cela stranka, saj pri najboljši volji ni mogoče zaslediti v vsej deieli človeka, ki bi se botel pridružiti temu slavnemu jedra in celo dober del nekdanjih madžaronov se ne da več za nobeno ceno vpreči v madžsronski jarem. Tako U Fačkovu državniška modrost v resnici prav malo obeta.
Slovenske novice.
Utaj mrak«.
—	Ia Celja. Sobotni komerz, katerega je priredilo narodno - radikalno dijaštvo, je potekel zelo veselo in ži-vahno. Udeležilo ae ga je lepo Storilo Celjanov — mnoge smo pogreiali kakor pri zborovanjih — toliko, da niso našli vsi gostje prostora v veliki sobi gostilne v .Narod. domu". Na predlog tov. iur. Kramerja se voli predsednikom tov. dr. 2erjav, ki napije celjskim Slovencem in se jim zahvali za gostoljuben sprejem dijuitva. Gospod prol Kožuh pozdravi dljaitvo in goete v imenu celjske .Citaiaiee iu Posojilnice". Nadalje ao aapili tov. lil Kadenec g. dr. Turni. U. Lah celjsk. ženstvu. iur. Kramer g. dr. Kukovcu, inr. Leiničar učiteljstvu in profesorstvn. 1L Prekor-iek delavstvu in obrtaiitva.~iur. Lipold slov. zadragurjem. oaobito rava. gosp. Joštu, Hi Breznik navzočim družtvenim starešinam. Odzdravil ia pozdravil je shod g. dr. Kukovec, pozdravil nadalje g. dr. Turna navzoče kot predztavite-Ije aovega življenja na Slovenske*, gspdč. Melaaija dr. Soneten jo pozdravila shod v imenu celjsk. ženstva in napila zbranemu dijažtn v Celju, g. dr. Gvido Senec je pozdravil dijaštvo v imenu celjskega .Sokola", g. dr. Ozvalt v imenu profesorjev, goep. Rebek v imenu delavcev in obrtnikov.
—	Iz Celja. Pripravljalni odbor za II. veliko skapščino narodno-radikalnega dijaitva ae tem potem najpri-srfaejše zahvaljuje nem onim zavodom. oziroma zastopam in rodbinam, ki so tako gostoljubno sprejele dijake pod svojo streho, ozir. jih pogostili. Imenoma se zahvaljaje si. .Posojilnici" v Celje za prepustitev dvorane, pre-aočiiča in d«Orni dar, slan. izvrie-valaemu odbora .Nurodne stranke" za pogoičenje vaeh udeleiencev zborovanj v nedeljo v .Narodnem domu", nadalje za proaočiiča vlc. rodbinam, oziroma gospodom: rodb. dr. Brenčiča, notar Detičekovi, Diehlovi, Fnrlanijevi, Gre-diinikovi, gg. Groesn in dr. Gosaka, rodb. Hočevarjevi, revn. Joitovi, prof. Joitovi, Kapusevi, dr. Karioršekovi. Krelovi, dr. Knkovčevi. Kupljenovi, Mirnikovl, g. Puienjakn, rodb. dr. Ser-nečevl, g. dr. Janku Sernecu, rodbini Spindlerjevi in g. trgovcu Stermeckemu za prepustitev koc.
—	,1'rosvetin* odbor za prihodnje poslovno leto se je sestavil sledeče: predsednikom je voljen g. iur. Avg. Munda, odbornikom gg. iur. Trempuž, iur. Fettich, iur. Klepec in iur. Pleiko, namestnikom gg iur. Lajovic in agr.
Vedernjak, preglednikom gg. teh. Hočevar in iur. Sodnik.
—	Vinsko trgatev priredi v za-četku oktobra .Slov. delavsko podporno draitvo v Celju". Toliko ua-znanje. — Drugipot več.
—	Iz Celin. Včeraj so se vrnili vojski is vojaikih vaj nazaj v Celje. Pričakovala jih je na kolodvoru mestna godba in mnogo ljndi.
—	Iz Ce|ja se nam piše: Po včerajšnjem romarskem shodu v Petrovčah ae je vračal 19 letni sin nekega posestnika v St. Pavlu v Sav. dol. precej vinjen domn. V St Petru je obleial na železnici in zaspal. Večerni vlnk ga ja povozil, stroj mn je odtrgal levo nogo pri kolenu in jedno roko pri zapestju ter ga tndi dngače težko poškodoval. Siromak bo težko okreval. — To je žalostna posledica romarskih shodov, na katerih se ljudje preveč udajajo pijači. Čas bi že bil, da bi se ti romarski shodi popolnoma odpravili v korist ljadstva. Saj nudi domača cerkev prilike za molitev dovoljl
Iz darčae služb,-. Prestavljeni so gg. asistenti Franc Košar iz Ormoža v Bogateč. Jože Spral' iz Hartberga v Celje. Ign. Ozvatič iz Lipnice v Konjice. Kari Bernard iz Rogatca v Kozje, Fr. Pichler iz Brežic v Slovenjgradec, davkar Kraiovic iz Kozjega v Laiki trg in olcijal Topolnik iz Kozjega v Oberzeiring.
—	V Žalen se je vršil včeraj v kolodvorski restavraciji o priliki izleta narodnega-radikalnega dijaitva iz Celja koncert. Udeležilo se je izleta prav mnogo Celjanov, a malo — Žalčanov. Zahvala u prireditev gre gospe dr. Bergmannovi in gspdč. Doti dr. Berg-maanovi.
—	Iz Zgornje Ponikve. Slavna Poeojilnica v Celju je darovala 10 K .Bralnemu in pevskemu draitvo na Zgornji Ponikvi". Ker se vsak Se tako mal prispevek obrne v prid knjižnice omenjenega druStva, torej za izobrazbo ljudstva, prosi se tem potom, naj Se druge slovenske posojilnice in privatne požrtvovalne osebe blagovolijo nam podariti bodiai knjig, bodisi gotovine. Slsvni Posojilnici v Celju pa izreka na tem mestu iskreno zahvalo odbor .Bralnega in pevskega dreStva v Zg. Ponikvi
—	Iz Brežic. Pri volitvah v pri-dobaiasko komisijo ao zmagali v brežiškem okraju r 3 iti razredu nem-ikutarji — 81 letnemu sluiabniku grofa Attemaa ae je podelila častna medalja za tu letno zvesto slažbovaaje.
—	V Šmarja, triki ia okoliški občini se je odredil pasji zapor. V trgu se je pojavila v nekem slučaja pasja stekline.
: ii — Pretep. Stepla sta se v Fa-zarincevi gostilni na Ostrožnem pri Celju hlapec Golež in delavec Lednik. Leduik je težko ranjen in leži sedaj celjski bolnišnici Gole-a pa so vtak-aili v luknjo. — Zavoljo tatvine ao zaprli aekega domobranskega rezervista Bevca.
—	Nemiki »Schulverein" postavi nemSko Solo in otroški vrtec v Hrastnika aa svoje stroške. PoviSal je tadi podporo sa iolo na Pragarzkem.
—	Poalaaee Moikar! Volilci gor-ejegrajskega okraja se pritožujejo, zakaj hodite in raztjrjate duhove po dragih vam tajih okrajih, v svoj okraj pa ne pridete, da bi aam povedali kaj ate delali in kaj bodete delali za nzs na Dunaju, da bi nam opravičili nesramne napade .Slov. Gosp." na poslanca Plt^a. Ali smo Vas res volili za to, da bodeta delala a Piiekom združbe in hujskala po drugih okrajih. Zahte-vamo, da pridete med nas!
—	Sv. Trojica v Slov. gor. Pred par tedni je prinesla .Domovina" dopis od Sv. Trojice, v katerem ste na-
padena gostilničar Hlinarič in trgovec Golob. Ker ta dva gospoda mene imata za pisca tega članka in mi delata nepotrebne sitnosti, sem pritnoran izja-viti da nisem jaz pisec tega članka v .Domovini", in sploh nisem nje dopisnik. Sv. Trojicu v Slovenskih goricah 7. septembra 1907.
P. Bernard Jamar, frančiškan.
Uredništvo pritrja, da g. P. Bernard Jamar ni v nikaki zvezi z do-tičnim dopisom.
—	Izredni obča! zbor »Narodae čitalnice* v Storepjeagradea se vrši dne 12. septembra 1907 zvečer ob 8. uri v prostorih .Narodnega doma".
—	Od Sv. Duha pri Lučauah. Dne 1. septembra 1907 je imela tukajšnja posojilnica svoj jesenski občni zbor. Iz poročila knjigovodja je bilo razvidno, da je posojilnica vpeljala domače hranilnice, nakupila čistilni stroj, je iaela do 1. septembra 1907 100.387 K 08 vin. prometa in 95! udov. Po občnem zbora se je vršila v gostilni gosp. Gaubeja tombola za nboge nčence. Ista je dala čistega dobička 61 K. Da se je doseglo toliko čistega dobička, se ima zahvaliti gg. Peklarjn. Stelzlu. Dugovniku, Čepeju, liuskern itd. kateri so za tombolo darovali lepih reči. — Na ta dan je govoril v isti gostilni driavni poslanec g. Ježovnik. Njegovemu stvsrnemu govoru sledilo je občinstvo z velikim zanimanjem. — Na vpraianja. katere mn je stavil g. Kolnnder vlg. Požgsn od Sv. Križa, je odgovarjal tako. da je g. Kolunder moral pripoznati: Ako je tako. potem je tako prav.
—	Predavanje. .Bralno in pevsko društvo v Zgornji Ponikvi" priredi dne 22. t m. javno poučno predavanje. Govoril bode g. Vlad. Pušenjak, potovalni učitelj Zadružne Zveze. Opozarjamo že danea vse bližnje in daljne sosede na to predavanje, da ga ne zamude. V vedi je moč.
—	Iz Maribora. Naš občinski svet se je zopet ukazal: treba je bilo obvarovati nemški značaj mesta Maribora. kateri je prišel v hudo nevarnost vsled razpisa nekega prof. mesta na c. kr. nčiteljišču. Ker je to mesto zavzemal doslej Nemec, hočejo mariborski Nemci, da bi ga zopet zasedel Nemec. Dr. Ibler je poučeval nemščino, zgodovino iu geografijo; mesto pa se je sedaj razpisalo za nemščino in slovenščino, ev. ta zemljepis, zgodovino iu nemščino. To je u velika nevar-uost kstero so rodile notranje razmere v zavodu, ki še doslej, hvala Bogu, niso podvržene nadzorstvo nemšk. obč. sveta mariborskega. Kar se pa tiče skušenj nemških vrlih uč. kandidatov iz slovenščine, pa bi bilo pač bolje, da se ne bi častiti dr. Orosel s celim obč. svetom blsmiral. Znanosti teh mladeuičev v slov. jezikn so dovolj znane. Našim poslsncem pa priporočamo, da povedo Nemcem v parlamentu, vkolikor sme biti učiteljišče v Mariboru nemika posest!
—	Poročil se je dne 8. septembra gosp. Ivan Regvat, trgovec v Pilstaujn s hčerko g. nadačitelja v St Vidu pri Planini gdč. Štefanijo Bračič. Bilo srečno!
—	Poučni tečaji za kolnlike strežnice aa deželi. Katoliška ženska organizacija za Štajerski je priredila na Odiljinem zavodu za slepce v Gradcu poučne tečaje za bolniške stražnico pod vodstvom dr. Fizina. Tečajev se je udeležilo veliko število deklet in žen iz nemškegu dela dežele. Ponk je bil razdeljen nu tri dele: 1. strežba bolnikom, ki morajo ležati, 2. prva pomoč pri nepričakovanih nezgodah, 3. nauk o kožnih boleznih in razknžno (desinfekcijsko) postopanje. Dne 5. t. m. se je vršila javna skušnja teh gojenk,
spraševal je dr. Fizin, kateri je v svojem zavodu gojenkam še enkrat pojasnil pomen in namen tega, kar so se pod njegovim vodstvom učile Dejal je, da morajo postaviti pridobljeno znanje iu spretnost v službo tvojih trpečih toeedov, poučevati svoja sosede, tntnce in prijatelje, kako naj ae bore proti bolezni za čaaa epidemij. je pa njih dolžnost da v zvezi z zdravniki ztorijo vse. kar je v njih moči, da kužno bolezen čim preje zatro. Dr. Fizin je tvršil tvoj govor z be. sedsmi: .Idile domov v svoje rojstne Vtsi delujte, kakor ste se naučile it širite med sosedi svoje pridobljeno znanje." — Ti tečaji so bili prvi te vrste v Avstriji. Mi pti priporočamo .Prosveti" in našemu .Zenskemn društvu" v Ljubljani naj se potrudita, da se tudi v Ljubljani in kjer koli bodi mogoče omogočijo podobni tečaji tudi na Slovenskem.
—	Policijska neumnost In Idi-jotlzen luški k In nemškataraklh šovinistov sta si brata, o tem pričata .Piccolo" v Trstu in .Tsgcspost"' katera poročata, da je nek italijanski kvartet vračajoč se iz slatinskih toplic hotel dati koncert v .Deutsches Hans" v Celju. Ns programu je bila samo klasična godba. Policija je koncert prepovedala, češ, da so boji demonstracij! .Piccolo" trdi, da bi bile te demonstracije napravili Slovenci in ne Nemci! Mi pa povdarjamo: Koncert se je imel vršiti v dvorani v .Dentsches Hans"; odkod naj bi bili prišli Slovenci tja ? In komu je mar za par laških muzikantov. ki gredo s trebuhom za kruhom po svetu! Take neslanosti pripoveduje .Piccolo" svojim vernim liberalnim bratcem in to si da .Tagespošta" iz Trsta poročati. Človek res ne ve. so li ti ljudje bolj idijotski nii bolj neumni — menda so oboje sknpaj!
—	.Slovenec* glasilo katoliško .narodnih" Slovencev hujska proti onim trgovcem v Ljnbljani. ki so naročili .Prosvetine" priporočilne tablice. Temu dičnemu lista je ljubše, če nosijo Slovenci denar v — nemške trgovine. No. saj naši štajerski mariborski duhovniki niso nič boljii!
—	V Splelteldu je skočil v soboto zvečer nek stroj s tira. Ponesrečil se ni nikdo. tudi drage posebne škode ni bilo nobene.
—	Iz ■arihora. Prijeli so tukaj nekega čerljarja Čeha od Sr. Urbana nad Ptujem, kateri je izvabil šivilji John na Dunaju 1400 K. — Ukradeno je bilo v petek stavb. Nassimbenijn jedno kolo.
—	V Štorah so je ponesrečil rudar Gerčar. Povozil ga je na rudniški železnici z kamenjem obložen voz. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
—	It Maribora. Obsojen je pisarniški pomočnik sodnije pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Muriec, doma z Biša v Slov. gor. k dmeaečni ječi zaradi poneverjanja kolkov. — Porotne obravnave se prično na tukajšnjem okrožnem sodiščn 16. septembra in trajujo 3 dni
—	V Ptuju se vrti 15. septembra javna nemška ljudska tombola pred novim rotovžem. Naj svare naši rojaki ljndi pred obiskom. — Občina Sr. Lovrenc na Drav. p. se je pritožila radi preziranja Slovencev na ptajski davkariji. Skoda, da to store le posamezne občine!
—	V Loki pri Zid. mostu sedita sedaj v obč. svetn tudi ravnstelj tovarne za olje. Žid Knina in krčmar Skalak, nemški protestant. — Soc. dem. kandidat Čobal je bil obsojan v tridnevni zapor, ker je svoj čas govoril v Loki o -krompirjevcih".
—	Trgovska akademija v Uraden In Slovenci, Na trgovski akademiji v
T
Gradca je bilo letos 216 nčencev, med temi urno 7 Slovencev, med tem ko je bilo 187 Nemcev, 16 Srbov, 2 Italijane, 3 Madžari, a Ceha, 1 Francoz, ti Bu-mancev in 3 Španjolea. Kako razmerje je to? To trgovsko akademijo, ki leti skoraj ob meji Sloveneev, obiakaje tako majhno število Slovencev! Se Srhov, ki so tako daleč od nje in imajo svojo trgovske iole, je več. Bes sramota za nas Slovenec. In kaj je temo vzrok? Prvi je ta, ker nlzmo poučeni o važnosti trgovstva. Drugi, ker mladine nihče ne vipodbnjz in tretji, denurne razmere, ker ztane štodiranje silno veliko. 2e iolninu znata 300 K, katere so pa nboiuejii lahko oproičeni. (V Trstu znaša samo dO K.) Hrana in stanovanje je tudi drugo kukor sploh v večjih mestih in se ne podpira ubol-nih. kakor n. pr. v Celju, s hrano in z drugimi rečmi. Ubožnejšim, katerih sturili ue stanujejo v Gradcu, je Kodirati popolnoma nemogoče, ako jih ne podpira kak denarni zavod. Toraj se prosijo vsi slavni denarni zavodi, naj podpirajo tudi trgovske ukudemike, du se hode enkrat povzdignilo slovensko trgovstvo. V trgovsko ukademijo stopi lakko vsak, ki Je dovršil 4 gimnazijske razrede. Kakor se meni dozdevu, se sprejmejo tudi taki. ki so padli iz latinščine ali grščine Na zzhtevo da pojasnilo vsakemn ravnateljstvo c. kr. trg. akad. V Gradcu, Grazbuchguase. Vpisovanje se vtdi od 10. do IS. sept od 8. do 10. ure. Sprejmejo se tndi učenci is meščenske šole, oko uupravijo sprejemno skušnjo.
—	Novo ulovensku učnn knjiga. Naučno ministrstvo je potrdilo novo slovensko grško slovnico, katero je spisal prof. dr. J. Tominšek.
—	Poučni perotnlnurukt tečaj zn nčiteljstvo priredi kranjsku kmetijska drulba 14. septembra nu gospodinjski šoli v Ljubljani. Tečaj je brezplačen.
—	Iz St. lfja. V kleti na Spič-uiku je pilo nekej veselih vinskih bratcev. Trčili so in Al. Stelcer iz Cirknice je pri tem zaklical .živijo". To je njegove aopivce teko ruzknčilo, du so padli po njem, suvuli ga s čevlji in pestmi, lako da je obležal. Pri sodišču so se sicer zvijuli, vendnr pa jih je sodnija občutno knznovala za njih — občutljivost. Seveds so bili sami nemškntarji.
—	IM Hv. Antona v Hlovenaklk goricah. Zadnje nedelje smo imeti čast opazovali izborni razvoj naše Marijine družbe. Celi regiment stopa pred svojim ponosnim voditeljem, na čelu seveda deviška zastava, za katero se je beračilo in prešalo iz ubogega našega ljudstva denar, katerega si z vso svojo pridnostjo komaj toliko pridobi, da živi. Pa naj ie imajo stare device veselje in naj jih vodi g. kaplan kakor se mu zljubi, a naše dece, naših otrok naj ne vluči v oni krog. kjer se edino le trapi, hnjska in bega. naj ne steza svojih rok nad nedolžno mladino, ki še ni zakriviln ničesar ter tudi še nima smisla in razuma za kaplanove nakane. Gospoda Lassbacherjn bo gotovo znsno, da avstrijski šolski zakon odločno prepoveduje sprejemanje šoloobveznih otrok v kako dražbo ali društvo. O tem se gospodu še ni sanjalo, ker nima časa, da bi štndiral postave, ker ima ves svoj prosti čas (48 ur na dan) obrniti za hujskanje iu ščnvanje. Pa kakor je konec vsega, bode konec enkrat tndi tega -delovanja v prid dobrega vernega ljudstva", kakor so glasi ta lopa fraza. Zu danes gospodu iz Svajec samo svetujemo. naj trapi in bega stare device in mladeniče, nedolžno deco, ki je še šoloobvezna, pa naj pusti v miru sicer bomo segli drugam.
Irakjaka.
—	Mesto Kočevje je imenovsb nnnčnegu ministra dr. Murcheta častnim meščanom v priznanje njegovih zazlng za razširjenje tamošaje gimnazije. Kočevski krodnjurji imajo svojo gimnuzijo, ves slovenski nurod te vedno zestunj čaka nunjo. To je tudi evropejski kulturni ikundul in vredno bi bilo, du naši prvi ia prednji publicisti spravijo ta madež te naše ustavne in kulturne države pred forum cele Evrope!
—	Legur v Postojni pojemo. Med zadnjimi žrtvami sti dve nudepolui življenji, 19 letna deklica in nek osmo-šolec. Vse je prepričano, da sta kann-lizacija trga in zdrav vodovod dre ne-odklsdni vprašanji, katere treba čim prej rešiti. Najboljšo in najbolj zdravo vodo bi dobili z Nanosa. Vodorod z Nanosa bi pa mogla Postojna nupravlti samo skapao s kmitskimi občinami; ker so pa kmetsko občine klerikalne, dočim je Postojna sama liberalna, so sklenile kmetske občine napraviti na-noski vodovod na svoj račun ter tnko Postojno knznovati za nje liberalno mišljenje. Te občine bodo nupravile baje tudi velik shod in mešo. du bi bolezen ponehala. V resnici pristno klerikuluu pobožnost — prositi Bogu, nuj napravi čudo. naj reši nje, klerikalne občine, kužne bolezni — liberalni Postojni pu onemogočujejo napravo skupnege vodovodu, ki bi zu vedno odstranil kadilce in nosilce bolezni, is političnih ozirov. Muri ras mislite, dn se Bor brigs za tako neumno človeško politiko, katero vodijo nečimerneži in sehičneži, katerim je le oaebnu čast, osebnu korist nu srcu, občni blugor pa, kakor vidimo v tem slučaja, deveta briga! Klerikalci, pokažite sedaj, da ste kristijaui, praktični kristijuni!
—	Izkaz poaredovolnlce slovenskega trgorskega društvu .Merkur" v Ljubljani. V slnžbo se sprejme:
2	poslovodju meš. stroke, 3 knjigovodjo in korespondenti — potnik — kontorist 8 pomočnikov meš. stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke. 6 pom. mannfaktnme stroke, 1 pom. telezninurske stroke, 1 pomočnik modne in gulnnl stroke. 1 kontoristinja, 4 prodajalke, 1 učencev.
Službe iščejo: 3 poslovodji,
3	knjigovodji in korespondenti, 4 kou-toristi, 14 pomočnikov mešnne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufaktnrue stroke, g pomočniku železniunrske stroke. 2 po-močn. modne in galant. stroke. 14 kon-toristinj, 5 blmrajuičark. 8 prodajalk. 1 potnik.
Posredovalnica poslnje za deloda-jalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini
■armftkm.
—	Nesreča v planlnuh. Pri Her-zogfaln je pade! 18 letni sin profesorjs Richla z Dnnuju iu je na mestn mrtev obležnl.
—	Vojaške raje, katerih se udeležuje tudi cesar so letos posebno zanimive. Stojita ai nasproti 3. iu 14. kor. Prvega dne L j. 6. t. m. se je podal cesar že ob 7. nri zjntraj v generalni kvartir vodstva vojaških vaj. kateremu nučeluje nadvojvoda Franc Ferdinand. V generalnem kvartirju je še nekoliko drugih nadvojvod, ministra Schnnaich in Iditscher ter taji častniki; ordonance, pobočniki in štafete prihajajo in odhajajo, poljski telefon, telegraf in pošta deluje. Ce pa pogledaš na okrog, skoro niti ne zapaziš, da si stoje tu silne množice voiaštva vseh orožij in strok nasproti, da se bore ena proti drugi, ker so vse bojnjoče se čete lepo zakrite, da jih nevajeno oko ne zasledi, le znamenje topov, prasketanje pušk in pokanje maAinskih pušk odmeva od vseh strani in priča o nekrvavi, vroči bitki. — S početka manevrov je bila
5.	divizija 14. kora zavzela lepo pozicijo ter pognala nasprotniku nazaj. Ko to je bil netrajen uspen; zvečer
6.	t m. je bil tretji kor združen ter je taboril v fronti dolgi 20 kilometrov ob reki Žili Nespretni kor je prenočil pri Grabitujnu v fronti, dolgi 15 km. — Drugegu dne ti. t. m. sta bili obe stranki pripravljeni ua giuvni napad. 3. kor je začel ob sedmih zjutraj operirati ob Krki na ceeti Velikovec-Celovec, megla je te pokrivala doliao. Ves daa se je bojevalo nn tem raz-širnem bojnem polju. Ceear je sledd z velikim zanizunjem in pozornostjo razvoju boja ter Je ostal v glavnem kvurtirju. dokler ni prišla vest, da se je zmaga nagnila na stran 3. kora, potem se je vrnil v Celovec, operacije so se pu vršile dalje do končne zmuge in izkoriščenja doseženega nspeku t j. do i. ura zvečer.
—	Nemiki dljatl. gimnnzijei in
vizokošolci, so demonstrirali ob cesarjevi prisotnosti v Celovcu pred Mohorjevo tiskerno. Bilo jik je kekik 26 do 30. Pravijo, da je celovški iapan Ncuner inaceniral u neumesten nastop nu poziv Luhnerju, urednika „Freie Stimmen". V tej zadevi se bodo storili potreboi koraki
—	Šolske vsoti. Vitja dekliika šola v Celovcu, it katere so svoj čas pahnili alovenakegs profesorja J. Aplha, ao je opustila. Vzroki niao znani — J. Jane, nadučitelj v Vrhi, Je prestavljen v Beljak. A. Sneider je poetala učiteljica v Zilski Eistrid. Učiteljica E. Kurech se je odpovednln sluibi.
—	Hranilnica In posojilnica r GUnjak je kupila pred leti r Borovljah hišo, ki Je imela ie od leta 180«. naprej gostilniško koncesijo. Tndi hranilnica je prosila za gostiluiiunko pravico, u okrajno glavarstvo v Celovcu jo je odreklo z utemeljevaajem, da v Borovljah ai več lokalne potreba da so te obstoječe gostilne preveč nakopičene itd. Tndi prizivi na deielno vlado ia nu ministerstvo niso imeli zateljcaega vzpeha ia hranilnica je morala oddati prostorno hišo v nujem različnim strankum, ki jo z nujemuino nuj deloau odikodejejo. Sedaj, torej 4 leta pozneje, je proeil posestnik prejšnje Cehnerjeve gostilne, sedaj .Rosentalerhof" za gostilniško koncesijo in c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu mu jo je brez vseh pomislekov dovolilo! Seduj toraj je lokalu po-treba in tudi te obstoječe gostilne v Borovljah niao več preveč sknpaj. Kdo se ne smeje? Tsko ae deli pravica Slovencem na Koroškem. Upamo, da bodo slovenski državni poslanci tndi postopanje e. kr. okrajnega glavarstva v Celovcu v zadevi podelitve gostilniške koncesije v Borovljah na pristojnem mestn odločno in zaslnlno oznučiii
—	V Železni KupU je razpisano mesto občinskegn tajniku. Pogoj sprejema je nemška narodnost. Dobrlavaa je popolnoma slovenska, občinski odbor je nemčurski in zato se godijo take kolobocije.
—	Slovenaho delovsko drnštvo v Podljuheljem priredi v nedeljo, dne 15. t. m. vrtno veselico z igro .Ctavljur.. Na dnevem redu je tudi tamburanje in petje.
—	Slovenshu šola v Trstu. Družba sv. Cirilu in Metoda postavi podružnico šc-utjakobske šole v notranjem mestn. To bode prva slovenska šola v Trstu.
—	Japonsko vojno h',odovje so
je ustavilo na svojem potovanju po Evropi tudi v Trstu. Tržsčanom delajo
rmeni mornarji mnogo zabave.
— Sluvnost pevekegn društva .Hajdrlh" nn Preseko. 20 letnica
.Hajdrihova" te je vršila umnost sijujno. Zastopanih je bilo 37 različnih društev, pevcev in pevk do 800. Skupni zbor .Buči buči morje adrijaasko" Je pelo do 300 pevcev; dirigiral je gosp. F. Stoli iz Kamnika. Ko je nastopilo klerikalao pevako druitn .Ljebljana", so udeleienei zučeli klicati- ,2ivijo Hribar, iirijo bela Ljabljau!* Klerikalai perci ao seveda peaem .prevrtrli" in nato izginili Presek je bil okruten z zastavami in slavoloki Na slavnostnem prostora je pozdravila goste gdč. Lakte, pri slavoloka pa gdč. Dolenc.
Drag« slovanske dežele.
—	Shod čeških In moravsklh vrtnarjev. V Kutni Hori vrtil ae je o priliki sadne razstave akod vrtnarjev, u katerem se je razpravljalo v stanovskih vpraiuujih in nujnoati potrebe ustanoviti višje vrtnarske iole s češkim učnim jezikom Sprejeta je bila reao-laeija, s katero se porirlja vlado in detelni odbor, dn čim prej vztrde nujni potrebi čeških vrtnarjev ter jim cunje višjo vrtureko šolo nu kateri n bodo v tvoji auteriničiui lahko izobraievali v vaeh strokah vrtnarstva, sadjarstva, vinarstva, zelenjurutvn, semenarstva. kukor tndi nukitnega vrtnarstva
—	Blegerjer obelisk. V HoTicak ao se rrille dae 7. in 8. t m velike slaraoeti o priliki odkritja obeliska u čast Fran. Lot Bicger-ja, slanega češkega politiku. Slsvnosti so te udeležili zastopniki nek strank ddelnega odboru, občin in mest, pn tudi minister dr. Pacik ia zastopnik delelnegn namestniku dvor. svet. Vojuček.
Svetovne vesti.
—	Nesreča u ieleinld. Blizn postaje Kartone jo skočil v torek vlak s tira. Onem voz je razbitih, več popotnikov luhko, nek poitui uradnik in nek telezničur težko rujenu.
—	Cesar te dn cepiti, ko se povrne z vojzških raj nu Dunuj. Cesarjeva zdravnika Neisser iu Herzl sta izjavila, da človeka tadi visoka starost ne veruje pred okuienjem — ia ker ae ošpice na Dnnuju širijo, ae bode dal cesar cepiti
—	Žrtvs atadiarake a praetoetl. Bumunski poslsnee Lakada, ki je bil nedavno izvoljen r olji vditvi proti košutovco je nled razburjenju v divji volilni borbi, v ksteri je madžarske šoviniste podpirat ves vludni aparat, uredništvo, bonved vojaštvo in landur-merijn, duševno obolel. Seduj bode moralo ubogo ramunsko ljudstvo zopet v volilni boj, ds izvoli nnalednika tej nesrečni irtvi madžarske prosvitljene vludne umetnosti.
—	Nesreče u železutei Pri posuj i Bukučovce v Galiciji Je skočilo 9 osebnih in 2 slulbeu in 1 poštni vagon s tira; 2 mrtva. 6 težko in 95 oseb luhko ranjenih.
—	Nesreča aa lova. Nek tržaški iid je nstrelil blizu Temnice na Krasu 16 letnega pastirja Snliša, ki je v grmovju bral dreulje. Zid gu je imel za srno.
1 par težkih konjev
proda po agodni	474 4-2
FRARC HMELJ, Rtdett prt Zidanem mostu.
Dijaki
se sprejemajo nu stanovanje Iu hrano « Celju, Slmaati tv« 4, II. uadstr.
Gospodičnam gospem,
in
Dve prodajalni \ovi živinski sojin
se bo vpftil
Salmliofer, p Gross-Florian
Štajersko
A.M O
ki /ua i-i-sti na •Ir. jn. \ »top takoj
MMiukMi* itnaju prrdu-t	1*7
Dr. Juro Hrašovec. Celje.
rrr JTJTJT. ».t: r.r-sr-srir /r.->
OVVVw vj .j u U u v/ v/
Kupujte narodni kolek! V 1 >01110\ i 11 i št. KM
Službo dobi Kuharica
.. Ir. .....................J« ............s.---.. „1,1.
Nu |»-tr»/r.-.llli IjlnUkl »ili 1 s>. IVIru |»mI cnriiial j.- r;i/|>l-..i]ni
i
1I1132. .........lin. 1.1. H.-ll 1.10.II1-I
lltllll- ]ims|ll HliltMMIllljf	1- ■ 1
Krajni šolski svet v Sv. Petru pod Sv. gor.
V najem
v Petrovčali
v >olt(t|o. 1. j. I I sr|)tciiil>i';i I '.><>7
ter* s«* K obilni udeležbi vabi
Županstvo Petro v če, okraj Ceije, Ant. Koren, župan.
Pozop!
Se 11 zac i joti c 1 n o !
Pojska u Maroku.
Tragedija v CasabEanci
drama med obleganjem |im lliillll)iinlirilll.jll i l»lilIl4'i*
Napad na stražo. Razglašenje novega sultana
Ni-,- ilid.rii i.I.
i. t. d.
V velikem paviljonu
pekariia. RlitOPfO Je Ml I
a 1 a 1' ♦ nnn n-t n ^vr 1 a 1 « X
U
ril/plašen razpis :: nadiieiteljske službe
iiii nemški ljudski šoli v Vojnikn se prekliče.
Okrajni šolski svet Celje,
•l septembra HMI7.
3
ice
sprejme n;i hrano bivša učiteljica, posebna soIki iiu nliro kakor tudi raba vrta in klavirja na razpolaganje. <*<»K|»oska ulim št. 30. I. iiimIs!r.
Ponn.ll. naj m- blagovolijo |m»-šiljati na upravništvo .homovine" .lo :jn. septembru t. 1.
H
1!
u
opozarja slavno občinstvo na svoj
slovenski internat sa
I. razred zasebne 88 dekliške ljudske šole
l:i se ot velita v Ljubljani s pričet-koin prihodnjega šolskega leta. — Pojasnila daje
odbor društva ..MLADIKE"
1*1	linsjMlskl! llliCl' H. 33
električno gledišče
v Celju n ii glaziji.
Predstave vsak dan ob 7.. 8. in 9. uri zvečer, v nedeljah in praznikih dopoldne ob II. uri in popoldan oh 4. 5.. 6.. 7. 8. in 9 uri.
One: I. prostor 4t> kr. II. prostor :in kr.. III. prostor 20 kr.
Jos. Ferenčak
trgovec v Brežicah
naznnnju slavnemu obrt ust v u. tla je prevzel trgovino g. Jos. Zcvnika z dnem I. avgustu t. I., ter priporoma Mojo tcllk«. žalne«. raznotrs t nega nianufnkturuega in špererljskemt hlapi, pornlana. steklu, usnja 1.1, d. po najnižjih renuli. jamei za /an.sljho dobro blat:«, in za totno postrežbo, ter s»- priporočil zu mnouobrojni obisk. iT«. ■>
S2SSHSHSSSa5SSa5HSSV3
DADID pismeni, kancelijski. konceptni in pivni, kot vse B	Iff M	|||
■ Hi IVI druge pisarniške in šolske potrebščine, priporoča ■ ■ HU9 I IW W WmLJUb
CELJE NARODNI DOM KAROL
NARODNI DOM CELJE
Velika trgovina modnega, stik »onega in nianufakturnega blaga na drobno in debelo
Za jesensko
In zimsko dobo doSle novosti v modnem In suknenem blažil za obleke v velikanski Izberi. Velika zaloga preprog, garnitur suknenlli In flpkantili zaves In Stores po nujni/jlli eeniili.