Leto VII., Ste«. 144.
Poitnlna plačana v gotovini.
V Celju, v sredo 4. julija I923<
Posamezna Mav. I Mn«
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Ali more socializem pomagati ?
Kaj bom s socializmom? Saj ne more nič pomagati! ....
Kdo še ni slišal takili modrih besed iz ust delavca prekratkih misli?
Silna kriza pride včasi: kamor sc človek ozre. povsod je brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mize ri ja, lakota, prezebanje. potikanje od nlicc do ulice po cele noči. Strašno je.
In' socialisti? Ali morejo to izprc-meniti?
»Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socialist morda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor sploh more pomagati revež revežu. V splošnem ne pomeni to nič. Beda ostaja.«
Cemu torej biti socialista
Kadar je jetika v zadnjem Stadiju, ne more pomagati noben zdravnik. Cemu je •torej treba zdravnika?
To je prav tako pametno kakor v-prašanjc*. čemu je treba socializma.
Ni je sile na svetu, ki bi mogla delavstvu toliko koristiti kolikor socializem. Ali treba se je potruditi, da ga človek razume. Kadar teče voda v grlo, je prepozno. Socializem pa ravno opozarja na povodenj in na bližajoči se potop, pa uči delavstvo, kako si o pravem času zgradi ladjo, ki ga bo rešila.
V času brezposelnosti nc more socializem prinašati pomoči. Ali te velikanske brezposelnosti ne bi bilo, če bi bilo delavstvo že prej poslušalo nauk socializma in se ravnalo po njem.
Socializem hoče delavstvo odvaditi od vere v čudeže. Sneti mu hoče mreno z oči in mu pokazati stvari take, kakršne so, v pravi podobi in pravi luči.
Razumemo, da se marsikateri ravno tega brani. Kajti že sama slutnja, pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega, če bo jasno gledal. In tega se veliko ljudi boji. Mnogo jih je, ki mislijo. da se življenje vendar lažje prenaša, če je vsaj z lažjo ozaljšano. Zato si skušajo piikriti resnico, beže od spoznanja in se zarivajo v temo.
Nevednemu ni mogoče pomagati. Kajti če bi sc mu tudi pokazala pomoč, je ne bi zna! porabiti. Za delavca je pa še prav posebno potrebno znanje in spo-
!z dnevnika nekega rudarja.
---------Vse	tiho	krog mene, kakor
bi vse izumrlo. Samo zamolkli udarci krampa in bobnenje premogovnih gruč pod moje noge. Kakor da se človek mudi v staroegipčanski piramidi, se zdi vse to v globini, pod tem božjim solncem In pod hišo, odmevajočo od krikov onih, ki ne vedo, da jih alkohol ubija. Pijo v gostilni, ki so pred dvema urama bili ravno tam. kjer sem sedaj jaz. Vesele se, jaz sc Pii jezim, ker mi teče pot curkoma iaz obraz in se mi napenjajo živci. Vem, da so se oni ravno tako jezili, ko so bili na mojem mestu in so udarjali s krampom za svoj obstanek. Ampak to so mlatil fantje, ki jim je pač vseeno, ali jih kaj skrbi ali ne. Ne poznajo one moreče starke, ki je celo smrti zgago delala. Srečni so blagrujem jih, a nisem jim nevoščljiv.
Meni razbija p(> glavi noč in dan kladivo nesreče, srce mi polje in mišice se mi napenjajo, vse samo zanje, ki žive tam gori pod klancem v bajti — za one, ki mi jih je nakopala moja neprc-mišljenos'sj|h »božji blagoslov«. Noč iri dan mislim nanje, na ženo in petero o-trok in čim začujem jok najmlajših dveh.
znanje, zakaj njegova beda je posebna reč. To nami eč ni beda posameznega človeka, ampak beda velikega razreda, ki nosi križ ves iz enakih razlogov.
Delavcu se ne godi slabo, ker je Pa-ve|_Tonetov sin, ali na zato. ker je doma iz Žabi ■ mlake, temveč zato. ker je član delavskega razreda, kateremu je naložena težka butara brez ozira na to. če imajo njegovi člani svetle ali črne lase, čc so rojeni v Evropi ali v Ameriki, če verujejo v krščanskega, turškega ali pa nobenega Boga.
To je prvo in najvažnejše vprašanje, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, da se more delav.ee le s svojini razredom skupaj rešiti.
Socializem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mn daje prve pogoje za osvoboditev in rešitev. Če doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težko nadalje spoznati, da je treba skupnega razreda, kajti da je v slogi moč. je že tako stara resnica, da jo menda vsakdo razume, če se mu le pokliče v spomin.
Ce bi delavstvo res poslušalo glas socializma, kadar še ni krize in brezposelnosti in si priborilo moč, tam kjer se odločuje o pogojili življenja, zlasti na političnem polju, tedaj bi pač s svojo politično močjo lahko preprečilo bedo. ki jo prinaša kriza.
Nihče ne more reči. da bi nc bilo d o s,ti dela za vse, ki ga iščejo, če bi se le pametno uredilo. Tam. kjer ljudje delajo po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan. kjer delajo čez čas kakor v blaznici, bi na tisoče ljudi lahko dobilo posla, če bi se delalo le po osem ali manj ur na dan.
Zveza, država in občine bi lahko izvršile nešteta koristna javna dela. če bi jili vzele.v svoje roke in če bi se ozirale na interese splošnosti. To pa bi morale, če bi \ njih odločevali zastopniki sploš-nosti, zastopniki ljudstva, v prvi vrsti zastopniki delavskega razreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem.
Tako more socializem pomagati. In to je edina resnična pomoč.
Kdor pričakuje čudežev, ga bo socializem moral razočarati. Od socializma jih pameten človek že zaradi tega ne sme pričakovati, ker mu jih socializem ne obljtibuje. Narobe. On zahteva od delavca, da veruje v resničnost in da jo spoznava.	Proletarec.
me zapeče v duši nczaceljiva rana, ki si je nisem zadal čisto sam. Samo toliko sem kriv. kolikor sem se dal pregovoriti od prečastitega gospoda fajmoštra.
I akole je bilo nekako pred desetimi leti in pol. ko sem sc vrnil iz Nemčije. Brada mi je že zarasla obraz in nihče v moji rojstni vasi me ni spoznal, nikogar ni bilo. ki bi mi bil podal prijazno roko v pozdrav. Mater je pokrivala že črna prst v bližini župne cerkve in gomilo Je čuval podrt križ. ker ni bilo v vsej vasi nikogar, ki bi se bil spomnil v svojem srcu, da potrebuje grob zapuščene matere cvetja, ali vsaj novega križa. Vas je bila preveč zavita v črne tančice ln prepojena z besnimi izbruhi proti svobodni misli in poštenju, za krščansko ljubezen v njej ni bilo prostora.
Ko sem sc vsega tega nagledal ob materinem grobu in se zamislil v naše razmere, sem krenil mimo župnišča proti mesti;, (iospod f"imošter so stali ravno v senci košate lipe in gledali v zrak. Jaz pa sem zrl v tla, ker me je bilo sram. da sem sc šele ; Ja i spomnil' na mater, ko je že pod zemljo.
»Stoj, prijatelj božji! Pridi malo k meni. da se kaj pomeniva!«
(iospod fajmošter so me poklicali! — Jvakšna neskončna sreča!
Politične vesti«
* Na seji narodne skupSčlne v
soboto dopoldne so nadaljevali speci-elno debato o dvanajstinah in so jih po dolgem kreganju tudi sprejeli. Kregali so se pa tudi za uveljavljenje kuluka, pri čemer so zastopniki moderne države v 20. stoletju kuluk zagovarjali, češ, v srednjem veku je narod tlačanil cerkvam, danes naj pa sebi. Pozabili so pa, da se bodo gospoda lahko od-kupljevali, vozili se bodo pa kljub temu z avtomobili, vozovi in drugimi stvarmi po onih cestah, ki jih bo narod popravljal. Torej narod ne bo delal zase!
* Uradniška pragmatika bo prišla 12. tm. pred polnoštevilno narodno skupščino v odobrenje. Dva dni prej pa bodo debatirali v skupščini še o ustrojstvu vojske. Drugače je vse v — lepem teku. Počasi se daleč pride.
‘Policija dobi povišek dok>ad, a ne v denarju, ampak v znakih s številkami, no, po domače povedano — pasje marke. — Čujemo, da se je za te doklade največ zanimal bivši gospod »Janez Hribar«, ni se pa ves čas svojega vladanja v Sloveniji spomnil in to vkljub večkratnim prošnjam ne, da bi to nevzdržno mizerno stanje polic, nameščencev za ficek izboljšal, ni se mu zdelo vredno, da bi le enkrat povedal v Beogradu, da so razmere pri nas drugačne kakor na Balkanu in da naši javni organi rajSi stradajo kakor da bi se podali v — korupcijo in bakšiš. Organizacije naloga je, da se postavi po robu in doklade v takih oblikah —- energično zavrne.
Papež Pij XI. je poslal francoski vladi pismo, v katerem se rimski poglavar bavi z vprašanji o reparacijah. Francoski senat je to pismo že pretresel. Po-incare je v svojem govoru ostro napadal papeža in izrazil željo, da se izpolnijo njihove zahteve. Nemčija naj pa dela samo na to. da dobi Poruhrje čim prej zopet nazaj.
Belgijska kriza je rešena in dosedanji kabinet Theunisa ostane še nadalje. Angleži se tega vesele, ker mislijo, da bo to olajšalo francoski odgovor Nemčiji. ]a odstop belgijskega kabineta je bila čisto navadna otročarija, ker tudi otrok Pusti tako doglo vsako igračkanje, da mu dovole, kar zahteva.
Pa sem /.vedel, da imajo gospod fajmošter mlado, osemnajstletno nečakinjo, katero ljubijo kakor svojo lastno hčer — mogoče še bolj. Ona je pridna, jaz sem sam sedaj, za »oskrbnika« la-liko pridem na župniško posestvo in ženo dobim.
Predolgo sem bil med poštenimi ljudmi, da bi poznal vso zlobo. Pa sem se dal ujeti.
t
Cez pol leta me je žena osrečila s •sinkom.
•
Sedaj živim že deset let v tem kraju. Jaz kopljem pod zemljo, žena koplje nad zemljo, oba sva izkoriščana, otroci Pa iščejo kruha na drug način.
Dva hodita že v šolo, trije pa gla-du.ie.io v raztrgani bajti, sami, brez matere, ker je »krščanska ljubezen« zmagala v naši domovini!
Ko sem šel zadnjič iz jame, me sprejme žena z objokanimi očmi in m! Pripoveduje, da jo je ukazal gospod komisar zapoditi iz stanovanja, ker pušča otroke same doma in bi laliko kaj zažgali,
»Pa si naniij služkinjo!« jo je nahrulil.
Lepa morala! — Zena hodi delat
Uhaja razen ponedeljka In dneva p« prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravniStvo: C e I j et Strossmajerjeva uL St 1, I. nadstropje.
Naslov » dopise : »NAPREJ«, Celjej Ček. rač. St. 11.959.
Stane mesečno..................20 Dini
ta inozemstvo...............  .	M Bin.
Oglasi: prostor 1 X$5 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpirajte, sker se ne priobčijo. Rokopisi se n« vračajo.
Reklamacije za list so poStnine proste.
* V Poruhrju se boji nadaljujejo. V
soboto so Nemci razstrelili železniški most čez reko Ren in uničili belgijski viak, ki je vozil čez, kar je izzvalo na francoskem dvoru ogorčenje m bilo povod, da je vlada ukazala Pucquovu, naj izvaja, najstrožje represalije. — V Mainzu je franc, okrožno vojaško sodišče obsodilo 8 Nemcev na smrt, ker so hoteli izvesti -atentat tudi na wieshadenski ekspresni vlak.
Razno.
r Včerajšnja številka je h tehničnih
vzrokov izostala, Sodrngi naj nam oproste. Z vašo pomočjo bomo s časom vse take pomanjkljivosti izravnali.
r »Slovenec« z dne 1. Julija je načel poglavje o atentatih. »Slovenčevega« dopisnika modrost je tako velika, da prizna atentat za zloCln, pač pa ga zagovarja s frazo, da^je zloflnec vreden odpuščanja, če izvrši atentat iz političnih nagibov. Dopisnik pravi, da je umor po modernih pravnih pojmih nedopusten in tudi ni lepo dejanje. Dalje pa pravi dopisnik, da je umor v izjemnih slučajih dopustno in je celo človekova dolžnost, da seže po orožju. Seveda pozablja dopisnik katoliškega glasila, da je Kristus učil drugače; »Vtakni meč v nožnico! Zakaj kdor za meč prijemlje, bo z mečem pokončan!« Ta moderni katoličan pa imenuje umor človeško dolžnost. Morala »Slovenčevih« cuckov je tako nesramna, da je nesramen vsak, ki to morajo bere s pritrjevanjem in se imenuje katoličana. In ta »Slovenec« si upa trditi, da je grešnik in zločinec vsak, ki to moralo pobija, češ. da dela proti veri in proti Bogu!
r V zadnjem Caeu so v Mariboru aretirali večjo tatinsko družbo. Pri enem aretirancu so našli škatljico za malo budilko z natiskom spredaj 101‘— »Mig-nonette-Hikel« in zadaj s črnilom EEE in s svinčnikom 500 K. škatljica ima obliko kocke 5X5 pol cm. Budilku niso našli, pač pa samo škatljo. Budilko iz te škatljice je baje kupil neki mož iz dežele v Mariboru jeseni 1922. pri urarju Viljemu Papperju v Stolni ulici, 1. blizu Glavnega trga. Kupec se Imenuje Pristopnik, Pristovnik ali sliCno. Oseba, kateri so ukradli budilko (prav malo), ali pa samo omenjeno škatljo pri kakem vlomu ali kje drugod, naj
zato, da prisluži sebi in deci kruha, doma pa naj živi služkinjo od »božjega blagoslova^. Pa sem se spomnil nenadoma na besede fajmošlrove pred desetimi leti: »Ce boš veren in boš hodil v cerkev, ti bo Bog že pomagal, pa še jaz bom kaj primaknil, četudi sem sam TevežU Ravno taka ironija je donela iz besedi tega božjega namestnika, kakor sedaj iz ust našega naprednega komisarja. Obe sekti sta si neprestano v laseh, a njuni mnenji se do pičice ujemata.
Pa naj še kdo reče. da nam slabo gre! Ni čuda, še mladiči gredo takoj iz rova v gostilno, namesto da bi poslušni moje pri povesti iz nedavnih časov in M prepustili Zastrupljevalnice onim gospodom krščanskim in liberalnim, ki polagajo svoje grehe na ramena drugega iti ki zasmehujejo revne žene in jih mečejo iz stanovanj. Pomagali naj bi jim 5e z batinami, .iaz bi udaril prvi s krampom!
Toda, to so !c sanje, ker ljudje ne marajo imeti pojem o drugačnem, boli-šem.
Moje misli pa itak ogluši bobnenje rjavih premogovnih grud, vsak se boji mojih besed, ker je moj obraz črn. Res, črn je, ali moje srce je rdeče, puhloglavi alkoholiki pa tega ne slutijo.
se zglasi pri policijskem oddelku v Celju, soba St. 12. Dr. Seneko vi č. r Neki orjunaški profesor si je
od svojih profesorskih dohodkov privarčeval mlin (državni nastavljenci, kaj javkate, da imate premalo) in zdaj gospodari v tem mlinu prav po orju-naSko: dvema delavcema je v njegovi navzočnosti prinesel pismonoša »Naprej«. To je g. profesorja tako razkačilo, da je kaznoval enega delavca z globo, drugemu pa je odpovedal službo. Svoboda prepričanja je pri orjunaSih velika stvar, saj so pri Or-juni sami svobodomiselci. Svoboda prepričanja in svobodna misel pa pomeni, pri njih toliko, da smejo sami vse, kar hočejo, drugim ljudem pa ne privoščijo svobode niti pri prepričanju in mišljenju, niti pri čitanju in naročanju časopisov. Saj ni nič čudnega to, kot politična stranka so se v svojem imenu prav tako zlagali in vsak delavec 2e ve, da v JDS ni nobenega pravega demokrata. Zdi se nam, da bodo naše strokovne organizacije te ljudi naučile demokratizma in da bomo o stvari še imeli priliko pisati iz strokovnega stališča.
r Pogreša se desetletna deklica 1 e-rezija Gunzei h Laške vasi, p. Štore. Z doma je odšla 28. junija in se ni več vrnila. Deklica je močne nostave, rumenih las, oblečena v temno obleko z belimi pikicami. Kdor bi kaj vedel o nji, naj sporoči župnemu uradu v Teharjih.
r MARIBORSKI ZLET. O tem bomo pričeli poročati v prihodnjih številkah, zlasti v »Ljudskem glasu«.
Celje.
c Iz celjske jetnlšnice. Prejeli smo naslednji dopis: Ne moremo si kaj, da bi se s par vrsticami ne pobavili s celjskimi jetniškimi razmerami. Kakor znano, se v ječe navadno zapirajo ljudje, ki so se po splošnem mnenju kaj pregrešili zoper človeške zakone. Da se med arestanti mnogokrat nahaja tudi kdo tak, ki je po nedolžnem zaprt, tega ne more nikdo utajiti! Sodnija skuša sicer pravično soditi, ali kakšno krivo pričevanje, kar se mnogokrat zgodi, ali druge nesrečne okoliščine porinejo mnogokrat popolnoma nedolžnega človeka med are-stante. Ti niso samo suroveži, nesramneži, breznačajneži, temveč se med njimi mnogokrat najdejo izobraženi, inteligentni ljudje, bolj inteligentni in izobraženi kakor marsikdo drugi, ki misli, da, Če je kdo arestant, je že iz vržek človeške družbe, kar pa nmo gokrat ni resnica 1 Mnogo ljudi pa se sprehaja v svobodi, ki bi morali še sedeti v ječah, če bi se njih pregreški odkrili. So pač pobeljeni grobovi! Pa preidimo k ječam samim. Ni naš namen napasti jetniškega upravitelja, ki je vseskozi spoštovanja vreden in ni kriv ničesar 1 Pač pa moramo opozoriti nekega nadpaznika, da ne bo več za kako malenkost kakšnega arestanta za bedaka zmerjal, kakor se je že zgodilo. Priče na razpolago! Dotični arestant, ki je bil od tega gospoda paznika ozmerjan za bedaka, ni nič manj inteligenten kakor..., če ne še bolj. Veste, gospod paznik, malo več obzirnosti pa le imejte proti ubogim arestantom, saj so tudi ljudje. Glejte, tale arestant vam je velikodušno odpustil razžaljenje, čeravno bi si bil lahko poiskal zadoščenja kje drugod, kar bi vam gotovo ne bilo ljubo. Pa še na nekaj bi vas opomnili: da bodite malo bolj slovenski, o tej stvari bi lahko mnogo govorili, ali ne bomo se s tem baviii, vsa Čast poštenim Nemcem, pa prosimo vas, da se spomnite izreka Feliksa Dahna, ki pravi : »Der Deutsche, der kein Deutscher ist, des Name sei die Schande«. Redukcija! Redukcija 1 Priporočali bi pa jetniški upravi, da pusti arestantom imeti ogledala in glavnike, ker to orodje spada k njih telesnim potrebam za takozvano snago; nadalje bi jim dali zadosti krp, da bi si na slamnjačah luknje pozašili, skozi katere se uši in bolhe v ogromni množini ošabno sprehajajo ven in noter, ko se napijejo arestantovske krvi, ki je istotako rdeča kakor ona svobodnih državljanov. Potem bi priporočali zadostno množino plehnatih namesto neumestnih lesenih žlic. Tudi bi priporočali, da se slama v slamnjačah premenja in z novo nadomesti. Nadalje bi toplo priporočali gg. paznikom in nadpaznikom obzirnost vsaj proti onim arestantom, ki niso iz navade v ječi, tudi bi si uso-jali prositi za te arestante, da jim do-
vole knjige imeti oziroma da jim jih posodijo, saj ima jetnišnica knjižnico 1 Nadalje bi priporočali, da bi arestantom, zlasti onim, ki niso iz navade v ječi, ob nedeljah predavali o zdravstvu, o kmetijstvu in drugih koristnih stvareh, ki bi jim v življenju pozneje koristile in jim bistrile um in blažile srca I Država mora gledati, da jetnika ne samo kaznuje, temveč da ga tudi poboljša, pa da se jetnik poboljša ne iz strahu pred kaznijo, temveč radi gnusa nad pregreškom. To je morala, gospodje 1 (Prav zadovoljni smo s tukajšnjimi arestanti. Izgleda, da bo iz njihovih krogov mnogo več morale prišlo v svet nego iz tistih krogov, ki so postavljeni, da to moralo čuvajo. To smo čisto resno zapisali. Op. lir.)
c Nevarni ogal. Če greš o mraku tam ob ogalu Gosposke ulice in Dečkovega trga. stopita nenadoma pred te dva »gospoda«. Ker sta čevljarska pomočnika, ti šine v glavo misel, da ti hočeta pregledati čevlje, če so še celi. Preseneti te pa nenadna gesta manjšega, ki te hoče z nogo spodbiti na tla. Nevaren položaj te prisili, da se ozreš po varnostnem organu, ki ga pa, žal, na daleč okoli ni. Pa se moraš vdati v svojo usodo in sc zruvati z lopovoma po svoje in kolikor ti je mogoče, se braniš, ne da bi seveda napadalcama prizadel kako občutno škodo. Če bi bil orjtmaš, kakor te na-zivata gospoda napadalca, bi segel mor da po revolverju, ker pa si socialist, se otepaš »z rokavicama«, če se greš pa potem, ko si srečno odbil napad, informirat na stražnico, je-li morda g. stražnik bolan, ali kje se mudi, ti milostno poreko. da ui njihova dolžnost, gledati na vsakega posameznika. Sedaj pa vprašamo javnost in odgovorne faktorje, ali je policija zato tukaj, da jo gleda občinstvo v paradi, ali zato, da ona gleda na osebno varnost občinstva in skrbi za red. — Prizadeti.
c Kapucinski most se po zaslišanju tukajšnjega stavbenega urada in sporazumno s policijskim oddelkom okrajnega glavarstva v Celju do na-daljnega za promet, bodisi z lahkimi, bodisi s težkimi vozovi, jahalnimi in tovornimi živalmi, dvokolesi in avtomobili zapre. To odredbo so -izdali z ozirom na slabo stavbeno stanje kapucinskega mostu in na trajno na raščanje Savinje. Pasaža mostu je dovoljena le posameznim osebam, zbiranje Jjudi v gručah je prepovedano. Prestopke te prepovedi kaznuje mestni magistrat do 1000 Din ali z zaporom do 10 dni.
Ljubljana.
I »Sloga«. Radi nujnih zadržkov ta četrtek S. VII. knjige »Sloge« niso na vpogled.
Vestnik »Svobode".
v Sodrugi In sodružice Iz Celja 1
Sedaj po vsedelavskem zletu ustanovimo delavsko telovadno enoto, o kateri smo menda že dovolj pisali, da veste, kakšne cilje zasleduje. Pristopajte, dokler je še čas, agitirajte zanjo, glejte, da bodo posebno otroci dobro zastopani v njej. Čas in kraj ustanovnega občnega zbora bo te dni objavljen. Informacije dajeta vsak dan sodruga Kocjančič in Arnšek v »Naprejevem« uredništvu.
Dopisi.
tožite me, da bom postal mučenik. Sedaj mi delavstvo itak več ne verjame, mogoče mi bo potem, ko bom zopet lahko nastopil, češ: Zaprli so me, ker sem se za proletariat o o r i I. Ker pa mi nočemo kapitalistične hlapce ustvarjati za mučenike, da bi s to frazo še naprej goljufali proletariat, mu rajše povemo takoj, da bo vsaja vtiost vedela, da je toliko časa podli lažnji-vec in navaden tat osebne časti, dokler ne dokaže, da so sodrugi Tratnik, Sajovic in Verdev za časa zadnje rudarske stavke v avgustu 1922! delali pri rudniku. Toliko v vednost vsej javnosti, da ona sodi, kakšni voditelji se zbirajo v krogu neodvisnih. Zadnji čas se jim je začela ladja potapljati tako naglo, da delavstvo kar trumoma zapušča njihovo organizaciji, ker je spoznalo njihovo pogubonosno delo, katero gre vedno za razbijanjem delavskega pokreta v škodo proletariata in v korist kapitalu. Prišla je ura, ko vam bije plat zvona v znamenje, da ste na celi črti pogoreli.
Žalec pri Celju. Kdo jc dal orožniku Kozolcu pravico hišne preiskave pri delavcu Gregorju Mironjeku, stanovanjskemu najemniku pri gosp. Fr. Robleku v Žalcu? Glasom 11. člena ustave je namreč državnim organom, orožnikom ali policistom prepovedana hišna preiskava brez sodelovanja dveh meščanov in občinskih odbornikov. Omenjeni člen ima določbo, da se kaznujejo organi, ki bi ne postopali pravilno po ustavi. Kako pa gospoda v Žalcu tolmači ustavo? Za omenjenega delavca je 'strokovno tajništvo v Celju poslalo ovadbo na okrajno glavarstvo v Celje radi prestopka zakona o zavarovanju in o zaščiti delavcev, ker je gosp. Roblek po svojem oskrbniku pustil nosečo ženo delati do zadnje ure pred porodom in tri dni po porodu je odgnal strežnico, češ: »baba« proletarka, sedaj pa umri! Okrajno glavarstvo^ je ovadbo poslalo na občinski urad v Žalec v nadaljnjo rešitev. Vedeli smo sicer, da ima gosp. Roblek v Žalcu na razne urade večji npliv kakor pa g. župan sam, dasiravno ga poznamo kot poštenega. Pa kakor povsod na deželi je rešenje raznih važnih aktov, posebno pa takih pri katerih gre za visoke in bogate gospode, odvisno od občinskega tajnika in ne od župana. Tako se je tudi tukaj zgodilo. Občinski tajniki pa po navadi z gospodom dr-žiio, da si zasigurajo svoj kruhek in čeprav tak tajnik vidi, da kapitalist človeško bitje ubija in delavce nesramno izkorišča, vendar ne uvidi potrebe, da bi rešil akt pravočasno. Rešil ga je šele, ko se je vložila interpelacija pri gosp. županu. Če bi občinski odborniki SLS bili res prijatelji revnega ljudstva, kakor je bil Kristus, s katerim tako radi agitirajo in lovijo neumne množice na svoj program, bi tega ne bilo treba. Kaj se je še vse zgodilo poleg že omenjene krivice! Ko je gospod župan spravil stvar v pravi tir, je naenkrat prišel v stanovanje Mironjenkovo orožnik Kozolec v spremstvo »visokega« gospoda Robleka ter uvedel hišno preiskavo, ki nasprotuje Členu 11. ustave. Vrhu tega je pa dva dni pozneje prišel oskrbnik Roblekov
Trbovlje. Gospodu neodvisnemu Salomonu v album ! V petek 8. junija 1.1. je sklicala Unija slov. rudarjev v Trbovljah javen rudarski shod, da pojasni delavstvu zahrbtno in izdajalsko delo gospodov krog Zveze neodvisnih rudarjev, katera je s svojim dopisom na našo organizacijo zavlekla za tri tedne upravičene zahteve rudarjev. Na tem shodu so tudi po svoji stari navadi vezali otrobe, spuščali v zrak prazne fraze razni od kapitalistov odvisni — pardon neodvisni demagogi, med njimi tudi gosp. Salomon, ki je med drugimi otročarijami in frazami povedal, da so člani Unije slov. rudarjev stavkokazi, kar seveda ni mogel dokazati, ko so ga takoj na shodu k temu pozvali. Tajništvo Unije slov. rudarjev v Trbovljah ga je še enkrat pismeno pozvalo, a on se je kar po zajčji revolucionarnosti odtegnil zagovoru. Vemo že dolgo, da so gospodje strahopetci; to resnico nam je pa tudi sam Salomon potrdil, ker se ni niti upal med samimi delavci zagovarjati ali svojo trditev dokazati, češ,
in odnesel dva stola, katera Mironjen-ko nujno potrebuje in ki ju je dobil od neke ženske in nista Roblekova. Vprašamo torej okrajno glavarstvo, kdo je dal orožnikom pravice hišne preiskave?
NAROČNIKOM. Današnji številki prilagamo položnico. Vse naročnike prosimo, naj se je čimprej poslužijo. Kdor Jc
v /.Ostanku z naročnino, naj čimprej doplača zastanek.
0 razi/oj« (UlatlsKih mas in (isto idealni socializem,
katerega zasleduje ves razvoj proletarskih mas. O njihovem razvoju od začetka do danes vidimo čisto jasno, da so izkoriščane od svojih voditeijev, kateri delujejo na temelju individualizma in materialnega socializma na eni strani in izkoriščanja socialno-idealnih voditeljev od proletarskih mas na drugi strani. Vselej, kadar je prišel kak preporod, da bi se moral proletariat zavedati svoje moči in zavednosti, da bi odločil pravično in resnično v svojo in svojih otrok korist, pa verjame voditeljem, ki delujejo na temelju socialističnega materializma, ter jim kliče »hosana, hosana!« Kmalu zatem kriči tistim, kateri delujejo na temelju socialnega idealizma: »Križaj ga! Križaj ga!« To pa dela samo radi tega, ker ne ve, *da je on sam tisti faktor, od katerega je vse odvisno, da mora on nastopiti proti vsakemu članu, kateri kai zakrivi, z resnico in pravico in ga tako skupno obsoditi za nepravilno delo. Nikakor pa ni pravilno samo takrat soditi, ko prihajajo spori med osebami bodisi na eno ali drugo stran, brez pomislekov, kajti socialistično delo je: eden za vse in vsi za enega. Da pa tako delajo, je krivda mas samih, ker premalo čitajo in še zraven manj mislijo, na ta način potem sami poderejo, kar so si že postavili, na svojo škodo in v korist svojega nasptotnika, buržoazije.
Utrinki.
Tisti, ki se trka na prsi, da ga nihče ne more ničesar naučiti, govori resnico. Njegova glava je nepristopna
za sprejemanje naukov.
Nezavedni delavci so opeke, so kamni, apno in pesek, so material, s katerim je zgrajena kapitalistična družba.
*
Kadar si spoznal resnico, vzemi bakljo in delaj, kakor delajo drugi. Uči nevedne, organiziraj neorganizirane, širi naš tisk.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Če se hočete osvežiti
pridite na skledico kislega mleka v trgovino z delikatesami in mlekom
a. Konec, Celje, Glavni trg 11.
And. Jakil
tovarna kož in čevljev tl. d., prodajalna Ljubljana, Poljanska c. št. 13.
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh barvah, go-vedjega boksa in rujave kravine. Solidno delo!	Nizlce	cene!
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 3
r e p i s t r o v n n n z a d r ugn z omejeno zavez o.
s'
/k
*
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA S 11,0 D E IN VESELICE Letne zaključke
NAJMODERNEJŠA uredb a za tiskan je časopisov,
KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREO TI Pl J A	LITOGRAFIJA