Toiii-nž Iior. Spominski dan 7. julij. Ko je besnel angleški kralj Henrik VIII. v svoji slepi strasti, je moral dati svoje življenje poleg mnogih duhovnikov tudi najplemenitejši angleški mož svetnega stanu Tomaž Mor. Rodil se je Tomaž v Londorm, kjer je bil njegov oče visok uradnik pri sodniji. Njegova vzgoja je bila strogo katoliška in zelo resna. Ko je z odličnim uspehom končal nižje šole, je bil še pre mlad, da bi moyd iti na vseučilišče. Zato je stopil med služabnike ksrdi- nala in prvega angleškega škofa Mortona. Ta je nekoč dejal o Tomažu svojim gostom: »Ta fant, ki nam streže pri mizi, bo nekoč še nekaj izrednega.« —¦ Ko je lahko šel na vseučilišče, se je temeljito bavil z znanostjo in je kmalu zaslovel kot silno nadarjen mladenič. Iskrena pobožnost in neomajna vera vf Kristusovo Cerkev sta ga obvarovali mladostnih zablod in padcev. Vstajal je že zjutraj ob dveh, opravil je z vso iskrenostjo svoje molitve, nato se je učil, potem pa je šel k sv. maš' pri kateri je bil za strežnika, ali pa je pomagal pri petju. Dolgo si ni bil glede svor jega poklica na jasnem; mislil je neka| časa na duhovniški stan, a se je pozn^ je na svet svojega spovednika odloCilj da postane pravnik. Kcmni 26 lct star 1e bil TomaK Mol ge izvoljen v angleški parlament. Tam je pri neki priliki pogumno nastopil zo per neko neopravičeno kraljevo zahtevo. Bil je radi tega obsojcn na denarno globo. Ker pa še sam nič ni imel premoženja, so obsodili na globo njegovega očeta. Ker pa ni mogel plafcati, je moral v ječo. Mlademu Moru so namig nili, da bi na ponižno prošnjo kralj — špregledal očetu kazen. A Tomaž je od^vrnil, da ne more prositi odpuščanja, ker ni storil hič nezakonitega in priza'dejal nikomur krivice. Ko je Tomaž iBvoje znanje še izpopolnil, je postal sod nik v Londonu. Kralj Henrik VIII. je postal pozoren na njegove izredne zmo znosti, ga je klical vedno pogosteje na ilvor, mu poverjal eno službo za drugo, 'dokler mu ni končno podolil največjega 'dostojanstva na Angleškem — službo 'državnega kanclerja. Tudi na tem visokem mestu je oatal iTomaž Mor pobožen in ponižen. Vsako jjutro je, predno je šel v svojo službo, pokleknil pred svojega osivelega očeta in ga prosil za blagoslov. Nekoč je zapazil vojvoda iz Norfolka Mora med cerkvenimi pevci svoje župnijske cerkve. Ko mu je končno pripomnil, da se to pač ne sklada z njegovo visoko službo, mu je odvrnil Mor: »Kralj pač ne more biti onečaščen, če jaz služim svotjemu in njegovemu gospodu, našemu fcožjemu Zveličarju.« A služba Tomaževa je postajala vedno težavnejša. Z vedno večjo skrbjo je gledal, kam žene strast do dvorske gospodične Ane Bolin njegovega kralja. Cisto odkrito je svaril Henrika VIII. jToda ko so drugi svetovalci začeli se .udajati kralju, je videl, da je vse zaman. Kralj je začel padati globlje in globlje. Ker papež ni hotel in ni mogel ugoditi kraljevi zahtevi, da bi razvezal njegov zakon s Katarino Aragonsko, je kralj začel misliti na to, da bi samega sebe proglasil za cerkvenega poglavarija na Angleškem. Na ta način si je mis lil razvezati svoj zakon. Ko je Tomaž .videl, kaj se pripravlja, je 16. majnika :1532 odložil svojo visoko službo. Od tega dne je živel znanosti, pobožnosti in Bvoji družini. Razmerje Morovo do nje govih otrok in do družin svojih otrok •je bilo tako prisrčno in vzgledno, da so po vsem Angleškem govorili o njem. Mnogi so Tomažu prigovarjali, da se ukloni kralju. Vojvoda iz Norfolka m\i rje pri neki priliki, ko ga je skušal pregovoriti, dejal: »Knežja nemilost prinese smrt.« — Mor je odgovoril: »Ali rdrugih razlogov nimate? Ce je tako, ka 'kor ste rekli, potem je med vami in lnenoj samo ta razloCek, da bom umrl jjaz danes, vi pa jutri.« — Marca 1. 1534 Bo od londonske duhovščine in tudi od iTomaža Mora zahtevali, da položijo pri Bego, s katero priznavajo kralja za naj iVišjega cerkvenega poglavarja in njegovo zvezo z Ano Bolin za veljaven zakon. 13. aprila se je Tomaž odpravil »red komisijo, pred katero naj bi polofeil prisego. Zjutraj je Sel v cerkev, se fpovedai in prejel sv. obhajilo. Nato se ge poslovil od domačih; srce mu je go.vorilo, da za vedno, potem je s svojim Eetom stopil v 5oln in se odpeljal. Ko |e prišel pred komisijo, so mn dali pre•it&ti ftrisego, Tomai jo je mirno in » premislekom prečital, nato pa je rekel, da on nobenoga ne obsoja, ki je položil to prisego, on pa je po svoji vesti ne more položiti, Ker je ostal trden, je mo ral v državno ječo. Kazen za to, ker ni hotel priseči, se je glasila: ječa do smrti in izguba vsega premoženja. Tomaž je vse to z junaškim mirom vzel na sebe. Njegova tolažba je bila molitev in čitanje knjig. Pa tudi sam je pisal in je spisal delp: »0 smrti radi vsre« in trplienje Kristugovo. Kralju Henriku je pa bilo zelo veliko na tem, da bi Mor lc prisegel. Skušal ga je upogniti irv sicer s pomočjo Tomaževih sorodnikov, ki jih jo ta prisrčno Ijubil. Zato je kralj. dovolil, da so smeli Tomažu dopisovati in ga tudi osebno obiskovati. Spustili so k njemu hčerko Margareto, ki jo jc najfcolj ljubih Burno ga jo velikokrat proslla, naj vendar priseže, a Tomaš je ostal trden. Prišla je k njemu v ječo tudi njegova žena. Ko je vstopila v ječo, sc je vsula iz njenih ust kar cela ploha oeitanj, v kako nesrečo da je spravil Tomaž svoo družino, kako bi dcma lahko imel vse lepšc, kakor pa v tej smrdljivi luknji pri miših in podganah. Mor je poslušal, nato pa vprašal ženo: »Povej mi, ali ni ta prostor tukaj ravno tako blizu nebes ko pa nasa hiša?« Potem pa jo je še vprašal: »Kaj misiis, kako dolgo bi še lahko živel?« Žena, ki se ji je zdelo, da bi se mož vendar lc dal pre govoriti, je vsa vesela hitela: »Gotovo še kakih 20 let.« — Tomaž ji jo pa odvrnil: »Ko bi bila rekla: sto, bi to bilo nekaj. In še potem bi rnoral veljati za slabega trgovca, če bi za 100 iefc aaaaanjal večnost.« " ''' !ji;>;'-: Že eno lcto je bil Mor v Ječi, ko je kralj 3. junija 1535 zahteval od njega še enkrat čisto nedvoumno izjavo, ali ho2e prise?i ali ne. Tomaž je tudi tokrat prisego odbil. Zato so mu vzeli vse knjige in vse potrebščine za pisanje, 1. julija pa so ga postavilf pred sodišče radi veleizdaje. Mor se je krasno zagovarjal in dokazal, da ni.zakrivil nobene veleizdaje. a sodniki so izrekli nad njim »kriv« in bil je obsoj?n na -smrt. Ko se je iz sodišča podal v ječo, je moral prestati najhujše ure svojega življ.enja. Pririla se je do njega niegova hči Margareta, se mu privila okoli vra tu in ga prosila za zadnji očotovski blagoslov. Tomaž jo je blagoslovil in ji rekel: »Trpirn po nedolžnem! Naj se zgodi božja volja. Tudi ti prenašaj to potrpežljivo!« Nato je odkorakal naprej. A Margareta se je še enkrat pririla do očeta. Tokrat ji pa ni rekel nič, le solze so lile po njegovih bledih licih. Še trije drugi otroci so na tem težkem potu prišli k njemu, vse je poljubil in jih blagoslovil. 6. julija 1535 je šel Tomaž Mor na mo rišče. Neka gospa mu je med potepa po nudila kupico vina. Mor ji je ougovoril: »Kristus v svojem trpljenju ni pil vina, temveč žolč in kis.« Ko je prispel na visok oder, na katerem je imel urnreti, je zaklical zbranertiu ljudstvu: »Bratje, kličem vas za priče, da umiram zvest svoji katoliški veri, kot zvest služabnik Boga in svojega kralja!« Nato je pokleknil in glasno molir spokorm psalm: »Miserere, Usmili se me Bog po svojem velikem usmiljenju!« Krvnik, globoko ganjen, ga je prosil za odpuš-čanje. Tomaž pa mu je odgovoril: »Tl mi boš danes izkazal največjo dobroto, 'vi mi jo more kdo izkazati. Ne boj se in izvrši svoj posel!« Nato si je sam za\8zal oči, položil glavo na tnalo, sekira je zabliščala in umrl je velik mož star 55 let. Kako. se je Tomaž zavedal, koTiko je vredna človekova duša, koliko je vredna sre5na večnost! Nič na svetu je no more odkupiti. Kak važen nauk za naše case! Sprat?a v MeMki. Kakor so poroCa]i časopisi, je prišlo v Mehiki vsaj do del* ne sprave med državo in Cerkvijo. Zad njo nedeljo so se zopet odpvle cerkvi in začela se je po dolgem času zppet opravljati služba božja, ki so se je vet*niki udeležili v ogromnem številu in/ nepopisnim veseljem. V šolo duhovi ki še sicer ne bodo smeli, a smeli boc, otroke podučevati v krščanskem naukf po cerkvah. Nov desn dnhovjaih vaj. Zadnjo nedfIjo je nadškof dr. Bauer blizu Žagreb|i blagoslovil temeljni kamen za nov dofli duhovnih vaj. Dom bodo pozidale se^re sv. Križa in bodo v njem lahko opravljale duhovne vaje ženske. Duhovne vajs, pri katerih se človek za nekaj dni čisto loči od sveta in svojih vsakdanjih skrbi in se potopi v premišljavanje večnih resnic, postajajo važno sredstvo za resnično posvečenje samega sebe in za pravo krščansko življenje. Po Nemškem, Holandskem in Belgiji imajo že veliko število takih domov za duhovne vaje in vsako leto se zateče v nje na sto in. sto ljudi, da poskrbijo za svoje duše. Slovenci imamo do zdaj še samo en tak dom duhovnih vaj in sicer za može v Ljubljani. D?».bi se ga pridno posluževali in da bi jih zrastlo Se več! Slavncsti na Češkem. Te dni so bile slovesno otvorjene slavnosti za tisoČletnico sv. Venceslava. Otvoritvi so pri sostvovali papeški nuncij in drugi cerkveni dostojanstveniki. Zastopana pa je bila tudi državna oblast, kar je napravilo najlepSi vtis.