ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 - 2 (22) ZAPISI, POROČILA IN OCENE / NOTE, RELAZIONI E RECENSION I / NOTES, REPORTS AND REVIEWS, S 75-603 M a t j a ž K l e m e n č i č JURIJ TRUNK MED KOROŠKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE in delu Jurija Trnnka in nas na podlagi njegove živ- ljenjske usode podrobneje seznanja s položajem in razvojem slovenske skupnosti v Leadvillu in okraju Lake, a tudi v San Franciscu in Kaliforniji, kjer je Trunk pre- živel svoja zadnja leta po drugi svetovni vojni. Knjiga, ki je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu leta 1999, obsega nad 500 strani in nam uvodoma pri- kaže pomen Jurija Trunka kot župnika na Koroškem, kjer je tudi aktivno posegel v politično in narodnostno živ- ljenje koroške slovenske skupnosti, a tudi kot publicista in avtorja pomembnih del o slovenski skupnosti v Ame- riki. Takšna je nedvomno njegova knjiga "Amerika in Amerikanci", ki je izšla leta 1913 v samozaložbi, in tudi njegovi naslednji dve knjigi: "Spomini" (Celje, Družba sv. Mohorja, 1950) ter neobvjavljeno delo z naslovom "Amerika", ki ga je zasnoval že v Kaliforniji. V Ameriko je Trunk na povabilo prijatelja Smoleja, slovenskega župnika v indianapolisu, pripotoval avgusta leta 1921 po približno enomesečni vožnji in se sprva naselil v Fuldi, v Severni Dakoti, kjer pa je ostal le tri leta, saj je ieta 1924 dobil službo v slovenski župniji v Leadvilfu, kjer je nato preživel polnih 22 let. Ta kraj nam zato avtor knjige o Trunku prikaže tudi podrobneje: tako zvemo o nastanku in razvoju prvih rudarskih naselbin v tem delu Kolorada in o razvoju Leadvilla od rudarskega taborišča do mesta. Posebno pa se seveda avtor zaustavi prt razvoju nacio- nalne strukture tega mesta in širšega območja, ki ga smi- selno uokviri v splošnejši pregled priseljevanja evrop- skega prebivalstva v ZDA. Pri tem ugotavlja, da so bili v Leadvillu prav Slovenci, po Ircih, najštevilnejša etnična skupina v času prihoda Jurija Trunka v kraj (skupno okrog tisoč oseb na okrog 10 tisoč prebivalcev). Z ana- litično podrobnostjo in nazornim kartografskim prikazo- vanjem so v knjigi prikazani predeli mesta, kjer so leta 1910 prevladovali Slovenci, ter socialna struktura in vpliv te skupnosti pri razvoju družbenih in gospodarskih razmer v Leadvillu. Ob tern nam avtor prikaže še histo- riat slovenske župnije sv-Jožefa, ki jo je Trunk prevzel ob svojem prihodu v kraj, ter sploh oblike politične aktivnosti Slovencev v Leadvillu in širši okolici, oblike družbene organiziranosti Slovencev v območju ter pomembnejše Slovence iz domovine in tujine, ki so bili na obisku pri slovenski skupnosti v Leadvillu. V zadnjem delu svoje knjige Matjaž Klemenčič opiše še življenje in delo Jurija Trunka v San Franciscu, ob katerem seveda obravnava tudi pregled zgodovine tamkajšnje slovenske naselbine, v glavnem koncentrirane na tako imenova- nem "Kranjskem hribu" (Potrero Hill), kjer je pred drugo svetovno vojno živelo okrog 3 tisoč Slovencev, ki so se združevali v 10 različnih podpornih društvih. Knjigo dopolnjujejo bogato ilustrativno gradivo, ob- sežen seznam uporabljenih virov in literature, ki jih ator navaja že med tekstom pri številnih opombah in dopol- nilih, daljša povzetka vsebine v angleškem tn nemškem jeziku ter imensko kazalo, kjer so zbrana osebna in zem- ljepisa imena, s katerimi se srečujemo v delu. Družbo- slovec, ki se zanima za razvoj medetnsčnih odnosov in vzrokov za ohranjanje, upadanje ali uveljavljanje posa- meznih etničnih ali jezikovnih skupnosti v multikul- turnih okoljih ter v razmerah družbenega in kulturnega stika, bo morda pogrešal izčrprtejši prikaz nadaljnje usode slovenske skupnosti v Koloradu in Kaliforniji ter razvoja njene identitete med 'staro1 in 'novo' domovino. Pa vendar je knjiga, ki seveda daje prednost zgodo- vinskemu vpogledu v slovensko skupnost v Leadvillu in San Franciscu v povezavi z osebo in delom Jurija Trunka v prvi polovici tega stoletja, pomemben vsebinski tn me- todološki pripomoček vsem tistim, ki se želijo seznaniti s fenomenom slovenske emigracije v ZDA ali z metodami raziskovalnega dela pri identifikaciji priseljenskih skup- nosti, njihove strukture, prostorske razporeditve in vloge v novem družbenem okolju. V tem pogledu knjiga Ma- tjaža Kiemenčiča daleč presega ožji namen opisovanja življenjske poti Jurija Trunka med Koroško in Združenimi državami Amerike, hkrati pa je pomemben dokument, ki bo, kakor je naglasi! že Jože Velikonja v svojem pred- govoru h knjigi, olajša! bodoče analitično ocenjevanje slovenskih emigrantskih izkušenj, ki so edinstvene, a tudi vzporedne z izkušnjami drugih emigrantov ali družbe, ki jih jesprejela. Miian Bufon 598 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) ZAPISI, POROČILA IN OCENE/NOTE. RELAZtONI E RECENSIONI / NOTES, REPORTS AND REVIEWS, S75..60J BUZETSK1 ZBORNIK 26. "Josip Turčinovič" d.o.o., Pazin, Katedra Čakavskog sabora Buzet, Pučko otvoreno učilište "Augustin Vi voda" Buzet. Buzet 1999. Več punih 30 godina, kontinuirano u Buzetu se održava znanstveni skup "Buzetski dani". Prvih godina kao dio programa opčinskog praznika (3. rujna), a od 1994. g. dio je programa obilježavanja Dana Grada i!i Subotine, tradicionalnog samnja i fešte Buzeštine. Za 30. održanih skupova pripremfjeno je 326 pre- davanja, a od ovih, u 58 su teme iz 2. svjetskog rata. Obradeno je 33 teme o pri vred! sjeverne Istre, 31 tema o starijoj povijesti, 28 etnoloških i 21 tema koje se odnose na povijest umjetnosti. Pripremijene teme na skupovima objavljene su u Buzetskim zbornicima, kojih je izašlo 26 knjiga. Sa- držaj, nove 26. knjige ima osam pogiavlja: Štrped, Buzeština Istre, Zaštita kulturnih dobara, S Krasa, Lite- rarni priloži, Prikazi, Šport i Povijesna grada. Štrped i njegova okolica granično je područje sa susjednom Republikom Siovenijom. Veči broj izlaganja zadnjeg znanstvenog skupa (1999) bio je posvečen području Štrpeda, pa je ovom dije!u Buzeštine po- klonjeno najviše prostora u novoj knjiži. Kao uvod u novi Zbornik tadašnji gradonačelnik Boris Sirotič, pod naslovom Subotina 99, napisao je pregled zbivanja u Gradu protekle godine. Arheoioginja mr Klara Matijašič Buršič, navodi šest prapovijesnih pet antičkih i jedanaest srednjovjekovnih nalazišta u prilogu: Arheološka tografija Štrpeda i oko- lice, a njezina kolegica, arheoioginja Kristina Mihovi!ič, prof. piše o istraživanju crkve sv. Marije Magdalene u sklopu Kaste I a Pietra Peloze, za koju crkvu smatra da je gradena u vrijeme cije!og kompleksa utvrde izmedu 1000 i 1285 g. Zapisat čemo da se u vrijeme iziaska ove knjige (2000) radi na obnovi spomenute crkve. Siijedeči autor Izabella Flego piše o kaštelu Pietra Peioze i o markizima GravizL Nekada je ova ruševina bio bogat dvorac, sjedište večeg područja, danas dijelova opčina: Buzet, Pazin i Kopar. Postoje bogati izvori za povijest u sačuvanoj dokumentaciji obitelji Gravizi koja je uživala poseban položaj u odnosu na ostale obitelji ovoga pod- ručja. Oblike nasljedivanja na području Štrpeda pregledom starih ostavinskih rasprava itražila je Vesna Katarinčič Škrlj, dipl. iur. Govor Škuljara zapisala je Nataša Vivoda, prof. a mr jakov jelinčič donosi nekoliko povijesnih podataka o Čmict. O s lupama na kojima se je stupalo platno na rijeci Bračani, desnoj pritoci Mirne prilog je pripremila dr jelka Radauš Ribarič, a dr Mojca Ravnik iz Ljubljane piše o prikupljenoj etnološkoj gradi uz granicu izmedu Buzeta i Pregare. O muziciranju u podnožju Petrapelose prikupio je gradu i prikazao muziko!og Emil Zonta. Gordana Čalič Šverko, dipl.sociolog prikazuje život u zaseoku Mlini, nastaSom na izvoru Sopot. Drugo poglavlje počšnje radom Dražena Vlahova prof. glagohste paleografa radom Pobirci iz povijesti Roča. Iduči tragom glagoljskih zapisa, Vlahov proučava zapise u knjiži bratovštine (uz crkvu) Sv. Bartolomeja u Roču pa oživljava neke detalje iz prošlosti Roča. jedna od najpoznatijih ličnosti Roštine je Šimun Greblo, pop glagoljaš i pisac iz Roča, za kojeg autor utvrduje da je umro 1551. g. i predlaže da se u povodu 450 obljetnice njegove smrti organizira znanstveni skup na kojem bi se detaljnije rasvjetlifo njegovo djeto. Dr Darko Darovec obradio je ustanovu Monte di Pieta u Buzetu u 18. stolječu, koja je s niskim kamatama posudivala novac, provodtla je i štednju članova pa predstavlja prethodnicu današnjih banaka. Srečko Greb- lo, prof. pratio je obnovu kapelice Sv.Marije Magdalene (1336) u Sv. Ivanu pa je kao povjesničar umjetnosti napisao prilog o crkvi i o sanaciji ovog spomenika kul- ture. O 1999. godini, kao vrlo uspješnoj u zaštiti kulturne baštine priloge su napisali i Zlata Marži i Gordana Čalič Šverko. Največi gradevinski zahvat bio je sanacija krovišta župne crkve Blažene Djevice Marije u Buzetu. Dr Krešimir Sakač i dr Slavko Vujec napisali su prilog: Zašiita rudnika boksita i tvornice alauna "Minjere" u Dolini Mirne, Turtstičkim fokalitetima Istre, Buzeta t Buzeštine, ovim prijedlogom dodao bi se još jedan zna- čajan i vrlo specifični - geološko - rudarsko - privredni lokalitet koji rasvjetljava privrednu djelatnost u dolini rijeke Mirne u vremenu posljednja četiri stolječa. Riječ je o Minjeri u podnožju Sovinjaka i Velog Mluna. S Buzetskog krasa tiskani su priloži: O Kfenovščaku, nadimci u Vodicama i o Slumu. Prozni radovi ili pjesme: Fedora Putinje, Aurore Kero Rove, Miloša Ribariča, Marije Ribarič, Daniela Sirotiča, Ivana Draščiča i Snježane Markežič sadržajem su lite- rarnih priloga. Nekoliko izašlih knjiga s postora sjeverne Istre prikazali su: dr Miroslav Bertoša (Dražen Vlahov, Gla- goljski rukopisi iz Huma (1608 . 1639), Mirjan Rimanič (Zbornik opčine Lupoglav 99) i Božo lakovljevič (15. 16. 17. i 18. svezak Annalesa) Zbivanja u športu zapisali su: Elvis Bašič, Gordana Čalič Šverko i Vilma Jeietič. U zadnjem pogiavlju, kao gradu za povijest, tiskani su tekstovi: Buzeština sredinom 17. stolječa (izvješče Petra Flega novigradskog biskupa Tommasiniji 1646.) i podaci o Buzeštini prije 100 godina koje je iz Vodica za Buzet, Roč i Draguč pripremto Marijan Maurovič. Glavni i odgovorni urednik nove knjige je Božo jakovljevič, a članovi uredništva su i Josip Flego i Antun Hek. Najnovija 26. knjiga je najopsežnija, ima preko 400 stranica. Božo jakovijevič 599