i min« |w......        pimm. "v
Leto LXIV„ ŠL 40
Ljubljana, četrtek 19. februarja I93I
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan popoldne, tavzemsi nedelje m praznike. — Inserati do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—t Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. St. 26.      JESENICE, Oto kolodvoru 101.--1
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Morilec mengeškega župnika prijet
Davi je bil v vasi Radna pri Krškem aretiran delavec Ivan Lakner, ki je
umor župnika Frana Kušarja odkrito priznal
Ljubljana, 19. februarja.
Že davno ni bilo dogodka, ki bi bil tako močno razmajal in razburil vso Slovenijo, kakor roparski umor župnika Kušarja v Mengšu. Ves narod je pretresen čakal novih poročil, ki naj bi umirila užaljeni pravni čut naroda, Ljubljana je bila pa v torek, ko so pripeljali osumljena brata štefančiča. tako ogorčena, da ju je le policija obranila ljudske sodbe in nedolžnima rešila življenje. Do dna je zverinstvo vzva-lovilo narodno dušo, ker je bil žrtev zločina splošno spoštovan, vzoren svečenik, in ves naš krotki narod je klical po zadoščenju in kazni, kakor pred tremi desetletji, ko je bil umorjen in oropan dekan Erjavec v Vipavi. Cela generacija ni doživela podobnega zločina, saj je celo najstrastnejša politična borba, ki drugje izziva poboje, pri nas potekla le s tožbami za žaljenje časti. Samo en napad na življenje duhovnika smo med tem doživeli, ko je bil napaden pred kratkim umrli župnik Pavlovič v Sahorju v Beli Krajini, pa si je rešil življenje. Več generacij pa ni doživelo takega zverstva, kakršnega žrtev je postal blagi starček France Kušar. Perverzna ciničnost z živalsko močjo mu je prerezala vrat s tako vehemenco, da mn je nož izbil zob — morilec si je mirno nmil roke — .ropala — ko je pa iz rane umirajočega bruhajoča kri motila roparja, tedaj že skoraj skrunilca mrtveca, je morilec ustavil kri s krvavo brisačo.
Kakor ob potresnem sunku se je davi vse mesto razgibalo ob bliskoviti na vse kraje mesta leteči vesti, da je pravi morilec v rokah pravice. Plašno, nezanpno, od nestrpnosti trepetaje je vse izprasevalo, če je aretiranec pravi, telefon v redakciji zvoni neprestano po vseh sobah, ljudje kar nočejo verjeti, da so varnostni organi tako hitro pojasnili grozni zločin in šele, če jim poveš, da je morilec svoje grozodejstvo odkrito priznal, verjamejo in strme nad morilčevim cinizmom. Vest, da je morilec mengeškega župnika že v rokah pravice, je sprejela javnost s tem večjim zadoščenjem, ker je bil umorjen dušni pastir in povrhu še v visoki starosti.
Strahoviti umor mengeškega župnU ka Franca Kušarja, ki je neverjetno raz* buril vso našo javnost, zlasti pa prebi* valstvo Mengša in sploh Gorenjske, je končno vendarle pojasnjen. Oblastim se je po štiridnevnem intenzivnem za* sledovanju posrečilo prijeti pravega morilca.
Intenzivno zasledovanje morilca
Ves policijski in kriminalni aparat je funkcijoniral brezhibno. jVse orož* niške postaje v dravski banovini so bile pravočasno obveščene o groznem zločinu, vsem je bil razposlan točen opis nečloveškega morilca. Orožniki so bili vse dni na nogah, aretirali so vsa« kega sumljivega moškega in strogo pa« sili na kretanje vseh sumljivcev. Tudi ljubljanska policija je mobilizirala vse svoje sile. Kriminalni agenti so šli na vse strani, izdana so bila striktna na* vodila, vsak je prejel točen opis mo* rilca. Na podlagi vseh teh ukrepov je bilo torej pričakovati, da bodo moril? ca kmalu ir~ledili.
Morilec prijet
In res se jim je to posrečilo. Davi so pripeljali v Ljubljano mladega fan« ta, starega jedva 19 let, ki je na zverin* ski način umoril mengeškega župnika Frana Kušarja. Vest o tem se je z blis* kovito naglico razširila no Ljubljani, vse dopoldne je pel telefon v naši re* dakciji in ljudje so povpraševali, če je res, da so prijeli pravega morilca. Ka* kor znano, so namreč pred dvema dne* voma ob 2. pripeljali na ljubljanski kolodvor uklenjenega nekega mladeni* ča iz Strnišča pri Ptuju, izkazalo se je pa, da ni pravi.
Oblasti pa kljub temu niso obupa« le. Poizvedovanja so se nadaljevala in rodila včeraj popoln uspeh. V mali vasi Radna pri Krškem so orožniki snoči na njegovem domu aretirali 191etnega
Ivana Lakneria
Fant je sprva tajil zločin, davi je pa orožnikom, ki so ga temeljito zaslišali in mu dokazali, da je baš on na pod* lagi opisa pravi morilec, mirno in rav* nodušno
priznal, da je župnika res umoril
Kako je bil umor izvršen, nam točno še ni znano, ker so morilca zasliševali vse popoldne. Izvedeli smo, da je Lakner dejal, da je prišel v župnišče z namenom župnika oropati, ko je pa začel župnik kričati nanj, je
potegnil nož in ga sunil v vrat
Nato je odšel k blagajni, pobral denar, kolikor ga je mogel hipoma nabrati in bliskovito izginil.
Morilec zakopal denar v Ljubljani
Odšel je peš proti Ljubljani, kamor je vodila tudi sled za njim. Kakor je pripovedoval, je spal v nekem kozolcu na Jezici. Zjutraj je odšel v Ljubljano. Šel je pod Čevljarski most, kjer je baje v sneg zakopal steklenico, polno bankovcev, baje je bilo v nji več tisočakov.
Pri aretirancu Ivanu Lakner ju so našli orožniki okrog 12.000 Din. Danes dopoldne so ga vklenjenega v težke verige pripeljali v spremstvu dveh dobro oboroženih orožnikov v Ljubljano na policijsko upravo.
Ogled pod čevljarskim mostom
Na policiji so Laknerja kratko zaslišan; še enkrat je priznal strašen umor m povedal, da je odnesel okrog 20.000 Din. Del denarja so našli pri njem, drugi del, da pa je skril v snegu pod Čevljarskim mostom. Zato so dopoldne Laknerja posadili v policijski voz in odpeljali k mostu. Stražila sta ga oba orožnika, ki sta ga pripeljala v Ljubljano, za vozom pa je odšla k mostu močna četa policije, ki je most z obeh strani cernirala in preprečila prehod občinstva.
Ko so ga pripeljali pod most, je imel na sebi črne hlače ter lepo, skoraj novo črno suknjo in svetlorjavo sport* no čepico. Postave je srednje velike, skoraj čokat in na zunaj še precej če* den fant. Videti je pa, da je zelo za* krknjen in ciničen, kajti ves čas je bil popolnoma miren in ni trenil niti z očesom, ko so ga zaslišali, hladnokrv* no se je tudi ozrl po množici in nekam radovedno opazdval policiste, novinar* je in druge, ki so ga seveda z velikim zanimanjem ogledovali.
Lokalni ogled pod čevljarskim mo* stom je trajal približno pol ure. Na obeh straneh se je zbrala ogromna množica radovednega občinstva, ki je takoj slutila, da je policija prijela pra* vega morilca, ostala je pa kljub temu mirna. Po lokalnem ogledu so jetnika zopet posadili v policijski voz, ki ga je odpeljal proti policijski upravi, kjer so Laknerja znova zaslišali.
Šef kriminalnega oddelka g. Fran 2ajdela, višji nadzornik Goršič, nadzornik policijske straže Gril, oba orožnika in več kriminalnih agentov je nato odšlo z jetnikom pod most na levi strani Ljubljanice.
Steklenice z denarjem ni
Lakner je obstal tam obdan od obeh orožnikov in niirno je pripovedoval, kam je zakopal ukradeni denar. Zatrjeval je, da je steklenico z denarjem položil pod večjo skalo, vse skupaj pa zametal s snegom. Zato so kriminalni agenti odšli po lopate in začeli kidati sneg. Odkidali so ves sneg med obema betonskima zidovoma pod mostom, dvignili več skal, toda o steklenici z denarjem ni bilo duha ne sluha. Lakner je vse to mirno, skoro-da ravnodušno opazoval. Ker le ni bilo nikjer steklenice, ga je šef kriminalnega oddelka g. Zajdela vprašal, če se morda ni zmotil in če ni morda steklenice zanesel na drugo stran. Tedaj je Lakner dejal: Ne, prav gotovo vem, da sem jo toka j zakopal.
Toda vse iskanje in poizvedovanje policije je bilo zaman, denarja s steklenico ni bilo. Morda je res, da je Lakner denar kam zakopal in da ga je nemara pri delu kdo opazoval ter pozneje steklenico odnesel, ni pa izključeno, da si je prebrisani zločinec zgodbo o denarju izmislil.
Ivan Lakner
Ivan Lakner je še mlad fant. Po poklicu je navaden delavec, bil je pa že delj časa brez dela. Preživljal se je s tem, da je kradel po župniščih, kar je bila njegova specijaliteta. Rojen je bil 1. maja L 1912.
Nove podrobnosti
Opoldne smo izvedeli še nastopne podrobnosti: Ivan Lakner je po zločinu res odšel na Jezico, nato pa v Ljubljano. V Ljubljani si je kupil v soboto novo obleko, novo lepo črno suknjo, nove čevlje in športno čepico. V nedeljo je bil ves dan v Ljubljani, v ponedeljek zjutraj se je pa odpeljal, popre-je je pa še šel skrit denar pod Čevljarski most.
Po povratku na policijsko upravo z lokalnega ogleda pod Čevljarskim mostom so Laknerja na policiji začeli zasliševati. Še enkrat je i >čno opisal zločin, mirno in ravnodušno je pripovedoval, kako je nesrečnega župnika umoril. Dejal je, da je prišel k župniku prosit podpore,
imel je pa že pripravljen odprt nož v roki.
Župnik se ga je seveda ustrašil in je zakričal nanj ter sta se takoj spopadla. Nastala je strašna borba, župnik je bil pa mnogo močnejši od njega, in ko je morilec videl, da mu bo predla slaba, ga je z nožem sunil v vrat. In res se je morala vršiti v sobi huda borba med nesrečno žrtvijo in morilcem, kajti bilo je vse razmetano.
Morilec pri nakupovanju v Ljubljani
V soboto okoli 9. je prišel srednje velik, slaboten mladenič v konfekcijsko trgovino g. Ivan Preskerja na Sv. Petra cesti. Neznanec je bil oblečen v slabo delavsko obleko, ki je bila močno povaljana in umazana. Bil je tudi močno premočen. Pri trgovcu Ivanu Preskerju se je popolnoma obul in oblekel. Kupil je nove čevlje, nato celo obleko in zimsko športno čepico, kakor tudi dolgo črno suknjo. Ker mu suknja ni pristojala, je g. Preskerju pripomnil:
— Popravite mi suknjo! Pridem ob 11. nazaj, sedaj se grem kopat.
Ko je plačeval, je potegnil šop denarja in plačal vse promptno s 100 dinarskimi bankovci. Kupnina je znašala okoli 1500 Din. G. PreskeTju se je nekoliko čudno zdelo, kako more imeti tako zanemarjen človek tako veliko vsoto denarja. Zato je kupec malomarno pristavil :
— Vse leto sem delal pri ing. Du-kiču in sem si prihranil 10.000 Din, sedaj grem pa v Sarajevo.
Res je neznanec prišel ob 11. točno nazaj v trgovino ter vzel popravljeno zimsko suknjo in se odstranil. Pri povratku v trgovino pa je bil že mladenič preoblečen v novo obleko. Ko je g. Presker popoldne v »Slov. Narodu« či-tal poročilo o zločinskem umoru g. župnika Kušarja v Mengšu, je takoj obvestil nekega policijskega agenta, da je pri njem kupoval dopoldne obleko tak in tak človek. Podal je natančen opis.
Zanimivo pa je, da se mladenič ni šel kopat, marveč je odšel v smeri mimo mestne kopeli dalje po Kolodvorski ulici in od tam je krenil v Dalmatinovo ulico. Ko je prišel do vogalne hiše št. 7, ki je last gg. dr. Kuharja, dr. Fetticha in Stanka Jesenka, je stopil notri in se skril v kleti. Tam je slekel svojo staro obleko in se preoblekel. Pozneje so našli to obleko ter jo izročili ljubljanski policiji.
se slepih!
Španija na pragu
usodnih dogodkov
Republikanski pokret se vedno bolj siri — Krvavi nemiri v Madridu signal za splošni upor
Madrid, 19. februarja. Španija je na pragu usodnih dogodkov. Rešitev vladne krize s sestavo monarhističnega kabineta pod vodstvom admirala Aznarja, položaja nele ni razčistila, marveč še bolj poostrila. Opozicija je kljub zagotovilom vlade, da bo strogo čuvala zakone, napovedala tudi novemu režimu najostrejšo borbo. Da ne gre le za prazne besede, so pokazali že snočni dogodki v Madridu. Republikanci in socialisti so priredili burne demonstracije proti dinastiji in monarhiji, vzklikali republiki in napadli monarhistične politike. Nastopiti je morala policija, ki pa je bila preslaba, da da ustrahovala demonstrante. Na pomoč je moralo priti vojaštvo. V spopadih je bilo mnogo ranjenih. Neki odvetnik je ranam podlegel. Med ranjenimi je tudi sin bivšega diktatorja Primo De Rivere, čigar stanje je zelo kritično in bo po mnenju zdravnikov bržkone podlegel poškodbam. Republikanci napovedujejo, da so bili včerajšnji nemiri v Madridu nekak
signal za splošni upor, ki mora izbruhniti v najkrajšem času v vsej državi.
Nova vlada je imela vso noč sejo, na kateri je razpravljala o položaju. Davi je bil izdan proglas, v katerem izjavlja vlada, da je trdno odločena zadušiti vse nemire, ne da bi pri tem šla preko obstoječih zakonov. V ostalem pa v vladnih krogih ne verujejo, da bi opozicija uresničila svoje grožnje. Vlada hoče ščititi monarhijo, izvesti volitve v državni svet, nato pa v parlament in je prepričana, da bo dosegla pri volitvah tako večino, ki bo zasigurala državi monarhistično in demokratično ustavo.
Kljub temu pa je vlada odredila obsežne varnostne ukrepe. Kraljevski dvor in vsa javna poslopja v Madridu so strogo zastražena, vse garnizije v državi pa so v najstrožji pripravljenosti. V najbližji okolici Madrida je koncentriranih mnogo čet, da bi mogle v primeru potrebe takoj intervenirati.
Velike poplave na Balkana
V Grčiji, Turčifi in Bolgariji so prestopite vse večje reke bregove In
povzročile velike poplave
Atene, 19. febr. Iz Makedonije poročajo o velikih poplavah. Vse reke od Marice do Strumice eo narasle in poplavile vso okolico, škodo cenijo na milijone. Tudi ob spodnjem toku Vardarja je škoda ogromna. V Tesaliji so zlasti narasle reke Bistrica, Sirias in Penej. Poplava je prišla takorekoč čez noč, tako da se prebivalci niso mogli niti pravočasno umakniti. Na pomoč je moralo priti vojaštvo. Posebno hudo prizadeti so kraji Carvali, Keramidi in Budzisaki. Med Lariso in Trikalo je promet ustavljen, ker je voda odnesla vse mostove. Vojaštvo se trudi, da reši vsaj ljudi, dočim je vsa živina v teh krajih pogi-
nila.
Sofija, 19. febr. Zaradi poplave Marice, ki je odnesla vse mostove je prekinjen promet z Jedrenom. Tudi carigrajski simplom-ekspres ni mogel nadaljevati vožnje. Vsi vlaki so se morali vrniti v Carigrad, odnosno v Sofijo. Prekinitev prometa bo trajala več dni, ker ne bo mogoče tako hitro obnoviti porušenih objektov.
Carigrad, 19. febr. Vsled velikih poplav je izostal skoraj ves promet. Podrobnih vesti iz poplavljenih krajev Se ni, ker so prekinjene vse zveze. Domneva pa se, da je katastrofa zahtevala tndi mnogo človeških žrtev.
Dr* Vrečko umrl
Davi je umrl v Celju predsednik Celjske posojilnice in znani naci j analni delavec dr. Josip Vrečko. Rojen je bil pokojni L 1856 v Zegru. Bil je dolga leta predsednik Celjske posojilnice, ustanovitelj celjskega Sokola in se je svoječasno agilno udejstvoval v Zadružni zvezi v Celju. Bdi je tudi med ustanovitelji Zvezne tiskarne v Celju. Svojo odvetniško prakso je izvrševal od leta 1888. Vse življenje je bil pokojni zdrav m krepak. Še pred 14 dnevi je bil na seji upravnega sveta Celjske posojilnice, včeraj pa mu je nenadoma postalo slabo in davi je nepričakovano umrl.
Odličnemu kulturnemu in nacionalnemu delavcu ohranimo blag spomin. Težko prizadeti rodbina iskreno sožalje!
Sklepi agrarne konference v Bukarešti
Bukarešta, 19. februarja. Konferenca strokovnjakov agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope je snoči končala svoje delo. Stalni odbor strokovnjakov je podal mnenje, da morajo agrarne države nadaljevati svojo akcijo za pospeševanje izvoza agrarnih pridelkov na osnovi preferenčnega sistema, ki se je izkazal za izvedljivega in koristnega. Protokol, ki ga je o tem sestavila konferenca, so podpisali zastopniki Romunije, Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Latiške.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 19. februarja. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni na področju ljubljanske žetezniške direkcije: Oikta-vijan Suša iz Kočevja na postajo Videm-Krško, Mihael Sertič od ljubljanske direkcije h generalni direkciji v Beograd, nadzorniki proge Ciril DoboviŠek iz Maribora v Zidani most, Anton Majer iz Novega mesta v Ljutomer, Alojzij Anton iz Ljubljane na glavni kolodvor, Matija Ivanuša iz Ptuja v Brezno - Ribnica, in železniški uradnik Josip Kraker iz Ponikve v Kočevje.
Uverenfa za dirkalne konje
Beograd, 19. februarja. Z odlokom ministra za kmetijstvo je dirkalno društvo v Turnišču pooblaščeno, da lahko v smislu veterinarske konvencije izdaja uverenia za dirkalne konje, ki se udeleže dirk v Avstriji in na Madžarskem. Ta uverenia nadomeščajo sicer predpisani živinski potni Ms*.
Parnik zletel v zrak
Riga, 19. februarja. AA. 1500 tonski parnik »Leander«, ki je bil na potu iz Bremena v Rigo, je zletel pri Domenaesu v zrak. Na parniku je nastal požar, nakar so eksplodirali sodčki z bencinom in oljem. 18 mož posadke se je moglo rešiti v zadnjem hipu. Mornarji so skočili na led in so po trudapobii hoji po leda dosegli obalo.
Rezultat indijskega bojkota
Bombay, 19. febr. AA. Član fi* nančnega odbora bombavskega zakonodajnega sveta je izjavil, da ima pro* račun za leto 1931/32 892.000 funtov sterlingov deficita namesto 7 in pol milijonov suficita, kakor je bilo pred-videno. Dohodki so padli zaradi stro* gega izvajanja bojkota alkoholnih pU
jac.
Mraz v Italiji
Milan, 19. febr. V Gornji Italiji je za» vladal hud mraz. Zaradi snežnih žametov je prekinjen skoraj ves promet. Milan je od Zunanjega sveta popolnoma odrezan. Prekinjene so vse telefonske in brzojavne zveze, a tudi železniški promet se vrši zelo neredno.
Za filmom tudi knjige
Dresden, 19. februarja. AA. Deželni zbor Saksonske je zavrnil predlog narodnih so-cijalistov, naj se zbor razpusti. Nato je zbor sklenil, da je treba iz vseh šolskih knjižnic odstraniti Remarqueovo knjigo >Na zapadu nič novega«.
Agrarna reforma na Poljskem
Varšava, 19. februarja. AA. Poljska vlada je predložila sejmu načrt za izvedbo agrarne reforme. Načrt je naperjen proti prevelikim veleposestvom.
Pegasti legar v Londonu
London, 19. februarja. AA. Vojni urad je brzoja val vojaškemu poveljstvu v Al-dershotu, naj zabrani vse zabavne prireditve, ker je izbruhnil tamkaj pegasti legar n razne druge bolezni. Najbrže bodo prepovedali veselice tudi v drugih krajih, kjer se je pojavilo več primerov te bolezni. Na vojni ladji »Malboroughc je umrla na pegastem logarju ena oseba.
9» 2
>S1jUV&£05&I   NARUDc. dne 19. februarja 1931
Stev. 40
Mednarodne smuške
tekme v Bohinju
Samo naših tekmovalcev bo na startu okrog 100 — Tekem se udeleže poleg Cehov in Norvežanov najbrž tudi Avstrijci, Francozi In Romuni
LJubljana, 19. februarja, V Bohinju bo yrse zadnje priprave sa mednarodne smučke tekme. JZSS deluje roko v roki z kakainlmi faktorji, ki si prizadevajo, da čim gostoljubne jše sprejmejo in počaste udeležence mednarodnih tekem ter jim nudijo vse ndobstvo, kolikor je pač mogoče v nadih skromnih razmerah. Vreme je se vedno razmeroma zelo ugodno, čeprav je nekoliko južno, -Včeraj je namreč v Bohinju ves dan snežilo, pa tudi danes ponoči je zapadel nov sneg in davi so javili, da zopet snežL Snega je sedaj že nad 1 meter. Tekme torej niso v nobenem pogledu ogrožene, čeprav bi nastopilo tudi v Bohinju južno vreme.
Udeleženci tekem
Udeležba inozemskih tekmovalcev sicer ne bo tako velika, kakor je bilo prvotno pričakovati. Za prvotni termin, t. j. 1. februarja se je sicer prijavilo več držav, žal je pa moral JZSS takrat tekmovanja zaradi neugodnega termina in pomanjkanja snega odgoditi. D očim je bil prvotno siguren start Nemcev m Poljakov, jih sedaj ne bo, ker se mora večina njihovih tekmovalcev udeležiti domačih ali drugih prireditev. Zato skoraj gotovo ni računati z udeležbo Nemcev in Poljakov. Tudi Francija ima smučke prireditve, ki se krijejo z našimi, ni pa izključeno, da se Francozi vendarle udeleže tekem v Bohinju. — Popolnoma sigurna je udeležba Čehov in
Norvežanov, JZSS računa tudi z udeležbo Avstrijcev. Snoči je namreč prejel ekspresno pismo avstrijske smučarske zveze, v katerem sporoča, da se njeni tekmovalci udeleže bohinjskih tekem, da jih pa še ni mogla imenovati. Vse kaže, da bodo la tekmovanje prispeli tudi Rumuni.
Naši tekmovalci
Za mednarodna tekmovanja v Bohinju so prijavili svoje tekmovalce vsi klubi v državi, ki intenzivneje goje zimski sport. Dosedaj je prejel JZSS prijave od nastopnih klubov in društev: SK Ilirija Ljubljana, smuSki klub Ljubljana, smučarski klub Zagreb, smuški klub Bohinj, smuški klub Bratstvo Jesenice, smuški klub Bled, SPD podružnica Kranjska gora, SPD odsek Maribor, Runolist Zagreb, športni klub Gorje, športni klub Sljeme Zagreb in smučarski klub Dovje-Mojstrana. Največ tekmovalcev je prijavila ljubljanska Ilirija in sicer 15, smuški klub Ljubljana 10, Jesenice 9, Bled 1, Zagreb 3, Kranjska gora 2, Maribor 3, Runolist 1, Gorje 3, Sljeme 1 in Dovje-Mojstrana 4. Med prijavljenimi tekmovalci so znani naši favoriti Janša, Godec, Brvar, Rezek in drugi, manjka še prijava mariborskega favorita Neumanna. Tudi Zagrebčani so poslali svoje najboljše tekmovalce, med njimi Stvasnega, Valen-tekoviča in druge. Samo jugoslovenskih tekmovalcev bo na startu okrog 100.
Gorenjska metropola — jugoslovenski Manchester
Bežen pregled ob zaključku bogate in ob pričetku nove gradbene
■vi'.i. i.
sezone
Kranj, 17. februarja.
Kranj bo res kmalu po pravici zaslužil ime, ki mu ga je že enkrat vzdel pisec nekega članka: — jugoslovenski Manchester. Vsakdo, ki je videl mesto pred par leti in ga danes pripelje pot k nam, se začudi naglemu razvoju naše, predvsem tekstilne industrije, ki je zlasti v letošnji gradbeni sezoni napravila velik korak naprej.
Ena prvih panog, ki je pričela pri nas s tovarniškim obratovanjem ,je čevljarstvo. Na prvem mestu je Jadransko-posav-ska čevljarna, ki je v minuli sezoni zgradila tik ob Savi, nasproti tovarne »Jugo-česke«, med Volčičem in Ažmanom, veliko moderno tovarno za izdelovanje vseh vrst čevljev s strojnim obratom na električni pogon. Vsa stavba s skoro čisto ravno streho vred je iz železobetona, da nudi dovolj možnosti za montiranje težkih strojev, ki bodo baš te dni započeli s pesmijo dela. Tudi drugače ustreza stavba vsem estetskim in higijenskim predpisom. V vseh prostorih je centralna kurjava. Tovarna čevljev »Prešeren« na Fidru je povečala svoj obrat in se opremila z novimi, modernimi stroji, a tovarna g. černivca v Kokriškem predmestju je postavila dodatno delavnico, opremljeno z modernimi stroji, v kateri se izdelujejo v pretežni večini otroški čevlji. Strojarna C. Pollak, ki leži ob izlivu Kokre v Savo, je tudi pričela z modernizacijo svojega velikega obrata. Doslej je odvajala vsebino jam za strojenje kož v Savo, sedaj pa bo po ekstrakciji z najmodernejšimi napravami izločila že vse uporabljene snovi in s tem pridobila nove, stranske produkte.
Med naše najstarejše tvornice štejemo tovarno gumijevih izdelkov »Vulkan«. Tovarna, ki je nastala v prvih letih po vojni, se je zavedala odvisnosti našega trga od inozemskih producentov in ga je skušala postopoma v teku let osvojiti z domačimi izdelki. Razvijajoče se mesto je tovarno že popolnoma obkrožilo, tako da se slednja nahaja že nekako v centru in se mora glede na javno higijeno boriti tudi za svoj obstanek. Vsi pomisleki pa bodo odpadli, ko si tovarna dogradi novo, moderno kotlarno z dvema kotloma, z avtomatično kurjavo in 40 m visokim dimnikom, ki bo po mnenju strokovnjakov odstranil dosedanje nadlegovanje okolice z dimom. Poleg kotlarne pa gradi še oddelek za izdelovanje čevljev z gumijevimi podplati. Ker obstoji ta tvornica že 10 let, si je izurila v svoji stroki domače kvalificirano delavstvo.
Nenavadno velik razmah opažamo v naši tekstilni industriji, zastopani po štirih velikih in več manjših tovarnah. Vse so v letošnji gradbeni sezoni več ali manj povečale svoje objekte. Prva in največja (saj zaposluje nad 1000 delavcev) je tekstilna tovarna »Jugočeška«. Lani je postavila novo kotlarno z dvema kotloma po 250 m2 kurilne ploskve z avtomatično kurjavo, ki oddaja paro kalorični električni centrali in posameznim objektom, v kolikor to zahteva obrat. Kotlarni služi 65 m visoki dimnik, ki je eden izmed največjih v Dravski banovini. Za kotlarno potrebno vodo dovajajo iz Save. Tudi obrat sam napreduje in je tovarna zgradila novo tkalnico v izmeri 60X11 m s 36 tkalskimi stoli. Dozidala je tudi tiskarno, povečava pa še kemični laboratorij in pisarniške prostore. Največjo skrb je posvetila tovarna zgradbi dekliškega doma, ki stoji :ik ob savskem mostu. Stavba je v sirovem dograjena in bo letos izročena svojemu namenu kot zavetišče tvorniškim delavcem in delavkam. Stavba je dvonadstropna z mansardno streho in zavzema v tlorisu ploskev 32X14 m. V pritličju bodo kopalnice, v prvem nadstropju kuhinja, dve jedilnici, večja (za delavstvo) bo Imela prostora za 250 oseb, manjša pa bo namenjena mojstrom in uradništvu. Drugo nadstropje in mansarda bosta služili za stanovanja. Sobe za prenočišča bodo moderno urejene za 100 delavk.
Druga tekstilna tovarna »Intex« na levem savskem bregu se tudi lepo razvija in je letos zgradila obširno, enonadstrop-
no stavbo, koje prostori v pritličju so namenjeni pisarnam, v prvem nadstropju pa je skladišče. Obširno skladišče si je zgradila tudi tovarna ^Tekstilindus« na Gašteju.
Na desnem bregu Save ob gorenjski progi so s prav ameriškim tempom zrastli objekti Kranjske tekstilne tovarne »Ju-dobruna« d. z. o. z., ki v sedanjem razmahu obeta postati eno največjih tekstilnih podjetij v državi. Kjer so se pred 15. avgustom 1928 razprostirale še njive in travniki, se danes razvija najmlajša, cvetoča tekstilna industrija. V pretekli gradbeni sezoni je družba povečala že obstoječo tiskarno za 9 shedov in razširila skladišča. Zgradila je tudi udobno poslopje za pisarniške prostore, ob tiskarni sami pa obsežne enonadstropne delavnice, v katerih bo proizvajala nove tekstilne izdelke. V tem poslopju bo uredila obedo-valnico in moderne kopalnice za delavstvo. Za prihodnjo stavbeno sezono je projektirana in od stavbene oblasti že dovoljena zgradba velike stanovanjske hiše za nameščence.
Nasproti tvornice »Tekstilindus« na Gašteju je zgradil tkalnico s 60 stoli domačin g. Fran Sire, ki je sploh dal inicijativo, da se je privabilo v naše mesto toliko velike industrije in čigar lastno podjetje se od prvega početka lepo razvija. Pričakovati je, da bo tudi njegovo podjetje v kratkem razširjeno. Prostore bivše Chrobatove pristave je preuredil g. Adolf Prah v mehanično delavnico tkanin. To je najmanjša in najmlajša tekstilna tovarna. Obe pričata o veliki podjetnosti domačega prebivalstva ter se jima obeta lep razvoj.
Ne smemo pa pozabiti tudi ene prvih industrij, ki se je ustalila v Kranju: ple-tilake, ki se je baš lani jako razširila. V tej stroki prednjači predvsem tovarna »Ika« d. z o. z., čisto domaČe podjetje, dalje razširjeni obrati gg. Ogrizka, Kuslana, Macarola, Kocmuta itd., nešteto pa je še pletilnih strojev, ki ropočejo skoraj za vsakimi vrati.
Znatno je povečala svoj obrat tudi tiskarna »Sava« d. d. z več najmodernejšimi, novimi stroji ter je postala s tem eno največjih tiskarskih podjetij v Dravski banovini.
Ves razvoj industrije pospešujejo nase elektrarne, ki skrbe tudi za preskrbo mesta in njegove okolice z električnim tokom. Elektrarna Majdič, ki je povečala lani z montažo novih turbin in generatorjev od 1000 na 2000 PH, je v zadnjem času uredila električno krajevno omrežje za vasi Drulovka in Orehek v občini Mavčiče, deželne elektrarne pa elektrificirajo občino Predoslje in del občine Šenčur ter Naklo.
V pregledu razvoja industrije ne smemo pozabiti, da je nase mesto po svoji legi, krasni okolici in Čistem gorskem zraku primerno letovišče. V prospeh tujskega prometa je bil otvorjen pred mesecem že drugi večji hotel »Stara posta«, ki je po svoji zunanjosti v kras mestu in ustreza z moderno, komfortno ureditvijo vsem zahtevam. Skupno s tem bo »Jelen« zaenkrat zadostil tujskemu prometu.
Mestna občina u videva važnost razvijajoče se industrije ter ji nudi od svoje strani vso pomoč. Lani so se sicer glede modernizacije pojavile v občinskem svetu male diference, glede katerih pa je upati, da se bodo razčistile v obojestransko za-dovoljnost. V podpiranju in razumevanju se bo dosegel smoter: dobrobit vsemu. Neugodni znaki gospodarske krize se ne javljajo, ni brezposelnosti, ni lakote, saj si pod streho naše industrije danes služi kruh nad 4000 delavcev, želeti je, da se v prihodnji gradbeni sezoni industrija Se bolj razvije, da bo Kranj res pravo njeno središče,  jugoslovenski Manchester.
TRfOVRAT1, F2
Babica: »če ne bos na mira, Pepftek, te zaprem v kurnik s kokošmi«.
Dečko: »Pa me laj. če češ Amoak nobenega jajca ne bom znesel.«
Prepustimo se božji volji • • •
Blagodejne posledice brozge in splošne povodnjl v Ljubljani
Ljubljana, 19. februarja.
Včasih so ljudje rotili višje sile s procesijami, banderi, litanijami. Rekel bi, da je kaj takega potrebno še danes, res, potrebno kot še nikoli, in če vera ni popolnoma odrekla ,bi bila procesija zoper poplavo nujna ter bi se morala prirediti čimprej. Kaj bi naj imel človek zoper procesijo v takem vremenu, v teh časih! Ker pa procesije ni, litanije sicer ljudje * molijo«, a na poseben način, tako, kot kozje molitvice. So pa neke litanije, v katerih se prosi boga da nas naj reši poleg potresa, kuge itd., tudi povodnji. Toda ljudje dandanes očividno niti več ne vedo, kaj je povodenj ali poplava, ali pa mislijo, da je nekaj še vse bolj groznega kot takšen sodni dan na naših ulicah, ker je povodenj elementarna nezgoda, kot menijo nekateri.
Sedaj pa ne bomo ugotavljali, ali je ta ljubljanska poplava elementarna nezgoda ali ne, nego je potrebno zajeziti zlo, organizirati reševalno akcijo, sicer nam je pogin neizogiben, kar čez noč se bomo preselili v kurja nebesa in Ljubljana bo vzela z nami vred zelo nekulturen konec, kar se nikakor ne spodobi v teh kulturnih časih.
Na vse zadnje so to res strašne stvari, naj jih skušamo omiliti tako ali tako. Včeraj nam je tekla voda malodane že v grla, skratka, poplava po mestu je bila že prava katastrofa, a o nji ni niti časopisje zinilo nobene. Kaže, da je včeraj Ljubljana zopet prespala en dan, kar je sicer precej pametno, vendar pa ne najpametnejše, ker, če gre za naše kože, je takšna brezbrižnost greh in še tem večji, ker je bil včeraj že sveti postni čas.
Gotovo ni znano večini, kaj je bilo in česa ni bilo in kako je bilo včeraj v Ljubljani, zato je vsekakor potrebno vse to opisati, kolikor se pač da.
Torej, včeraj je bilo v Ljubljani južno vreme ves dan. Zato se je kajpada tajal sneg, plazovi so se valili s streh na ceste — pešcem za vratove in na pleča, kakor je pač bila komu usoda naklonjena. Posledica juga — povodenj. Toda povodenj je bila takorekoč vesoljna po vsej Ljubljani, ne le v Rožni dolini, Vodmatu in na Barju. Sneg je pač prišel do prepričanja, če je kaj takega sploh mogoče, da ni druge rešitve kot skopneti ter si poiskati v obliki vode pot v blaženo Ljubljanico; namreč nihče drugi ga ni hotel odrešiti. To je pa zvezano s komplikacijami, takšna selitev snega; že zaradi tega, ker voda noče teči brez struge. Cestne kanalizacije so sicer posvečene temu prekoristnemu namenu, da odvajajo vodo v Ljubljanico, toda voda je tako svojeglava, da se nikakor noče potruditi v cestne požiralnike ter ra-. je stoji kar na cesti ,zlasti še, če ima tako mehko podlago kot je napol s tajan sneg.
Na to smo seveda pripravljeni, da se nam bo očitalo pretiravanje, ozkosrčnost in zelotizem. Za sveto resnico pa je sladko trpeti, naj bo!
Res, šelenburgovo ulico so očistili najhujše brozge včeraj, prav tako Prešernovo, objektivni hočemo biti. Na Marijinem trgu pa so lovili skupaj puntarski sneg šele včeraj popoldne.
Na frančiškanskem mostu je bilo včeraj ves dan najmanj toliko vode, kot pod njim. Na živilskem trgu je bilo, seveda, več snega kot živil. Med mesarskimi stojnicami v šolskem drevoredu je bil pa menda sneg potreben ,saj meso mora biti na hladnem. Da se je tajal — so knve višje sile.
Na Kongresnem trgu snega ni treba kidati, zato se ga tudi nihče ne dotakne, razen grešnih nog plebejcev — pešcev. To ni iz trte izvito. Kongresni trg ima namreč položno lego, pa zaradi tega sneg še prehitro skopni. Isto je v Vegovi ulici.
V Gradišču je brozga potrebna zaradi tega, da nekoliko omili ropot avtobusnih koles.
Tudi Miklošičeva cesta plava od Delavske zbornice do Masarvkove ceste. Temu se ne smemo čuditi, je že potrebno. Postavimo, okoli Del. zbornice se potikajo »sumljivi elementi« in če bi se slučajno kakšen teh izgubil, bi ga lahko zasledovali, ker bi pustil sledove na cesti.
Prav je, da je poplavljena Masarvkova cesta — že zaradi tujcev, odnosno zaradi pospeševanja naše trgovine; n. pr., tujec pride v Ljubljano, pa se zažene v mesto proti Miklošičevi cesti — peš (peš si lažje ogleda naše znamenito mesto) in vidi takoj Živega vraga, tudi začuti ga. četudi ima galoše ali snežke — vode se ne bo obranil, zato bo pač prisiljen kupiti v prvi trgovini pristne slovenske, rovtarske škornje ... Gre vendar za procvit nase trgovine, za naše gospodarstvo!
Dunajska cesta tudi ni izjema. Brozga je tudi tu vsekakor potrebna. Ce ne za nič drugega, pa zaradi higijene. Po Dunajski cesti namreč vozi naš sloviti tramvaj, se pravi, vozi tako kot sam zlodej ter se zaradi tega dvigajo ogromni oblaki prahu, seveda, kadar je cesta prašna, sedaj ne. Onkraj železniškega prelaza na tej cesti pa izvira reka ali jezero, na poseben način, seve. Čudna reč je s tem izvirom, kajti cesta ne more postati ne reka, ne jezero, cesta pa tudi ni. Cesta in rečna struga ne more biti eno in isto. Poleg tega so pa Se ljudje tako trmasti, da silijo na o cesto, ko je na nji vendar že vode preveč. Toliko pa tudi niso pametni, da bi uvedli plovni promet; plovba bi se lahko vršila od tu do Save in naprej do Črnega morja, Najbrž ljudje bredejo vodo zaradi tega, ker je ta kraj pod zaščito sv. Krištofa. Saj veste, sv. Krištof je imel strahovito dolge noge, zato je lahko bredel po vodi kot štorklje ter si služil kruh s prenašanjem ljudi Čez vodo.
Ljubljančanih nabrežij seve ni potrebno čistiti snega, že zaradi tega ne, ker s nabrežij bo sneg vendar našel pot v Ljubljanico. Zato ae tudi nikomur ni treba bati,
da bi kdo sneg pobral. Pod vodo so vsi dohodi v Trnovo, kar ne gre nikomur v nos. Trnovčani kot izkušeni žabarji so itak vajeni že od malih nog broditi po vodi, drugim pa sploh nI treba hoditi v ta čudovit kraj — pozimi rožice ne cveto in žabice ne po jo. •
Izmed vseh so pa najlepše državne ceste, ki čakajo na kuluk. Gosposvetska je pokrita s pol metra debelo plastjo brozge in gotovo ne brez vzroka. Dokler ne bo tlakovana je to zelo koristno, avtomobilli vozijo po mehkem, kot po najdražjih perzijskih preprogah. Z brizgajočo brozgo se pa tudi hlade avtomobilski motorji, kar ni majhnega pomena. Najbrž še tiči za tem gospodarski faktor. Celovška cesta je v tem pogledu še zglednejša. To je prav zlasti zaradi tega, da meščani, ki stanujejo v središču, spoznajo, kakšne privilegije uživajo. Gotovo so za to hvaležni merodaj-nim gospodom.
Na Bleiweisovo cesto smo pa bili itak vedno ponosni. In po pravici, kajti ta cesta se vzdržuje sama od sebe brez vsake pomoči, je naravnost nekakšno svetovno čudo, menda devetindevedeseto. Te dni bo ta cesta tudi sama skidala sneg raz sebe.
Tako torej. Marsikaj bi se še dalo reči o naši katastrofi, upamo pa da se vam lasje že dovolj ježe, četudi ste plešasti. Prepustimo se božji volji, kakor smo prepustili sneg in brozgo po mestu. Bo že kako.
S tem pa je bilo tudi marsikaj povedano o posledicah povodnji, ki so tako ugodne, zadovoljive — procvit našega gospodarstva, pospeševanje higijene itd., povrh vsega tega so se včeraj lahko ljudje pošteno naspali, ker niso mogli iz hjš, zopet drugi so si pa dobro prezračili noge in kurja očesa, kihanje je tudi zdravo, prav tako nahod in kašljanje, da se ljudje nekoliko očistijo. Skratka, dovolj vzroka, da pojemo slavo vsem iz polnih src, ki so nam omogočili poplavo.
Demantna poroka Aškerčevega „Godca"
Že v »Jutru« smo čitali o tej redki slo* vesnosti, ki sta jo obhajala v Brežicah 13. t. m. in še tudi na pustno nedeljo France Sikošek in njegova žena Ana s svojo dru» žino in dolgo vrsto svojih prijateljev, saj je jubilant že mnogo nad pol stoletja po vseh onih krajih na Štajerskem, Kranj* skem in tudi na Hrvatskem znan kot naj» veselejši godec, ki mu nikdar ne zmanjka nagajivih domislic, verzov in pesmi, ki jih kar sproti sam kuje, in pa šal, ki se jim smejejo že desetletja in desetletja.
Rojen je bil France, ki mu v domačem kraju pravijo Pavletec, 10. junija 1849. v Podsrcdi, kjer se je že 13. febr. 1571. tudi poročil z živahno lepotico Ano Pirnatovo, teto pokojnega odvetnika dr. Ferdinanda Pirnata v Slovenjgradcu. On 22, ona 23 let, danes pa še vedno živahna in vedno se smejoča že 82 in 85, da bi Nemec gotovo dejal »Jung gefreit, nie gereut«, ker v nju« nem življenju gotovo velja, da se ne ke* sata. ker sta se mlada vzela. Oba vedra in dobrovoljna sta delala in delala, skromna in zadovoljna, sarno da je šlo naprej, in niti opazila nista, kdaj so jima dorasli otroci. Ni bilo časa za premišljevanje in skrbi, saj sta imela 8 malih in še danes so jima ostali 4 veliki, ugledni sinovi in hčer* ka Rezika, učiteljica in znana sokolska .ie* tavka. Ta in pa France, ki je prevzel po očetu slikarsko obrt, sta pri starših, naj» starejši Jože, carinski upravnik v p. je ugleden carinski posrednik v Ljubljani, To* ne je sodni uradnik v p. v Mariboru, Fer« dinand je pa celo v Ameriki, kjer je po* stal prav premožen sobni slikar in lastnik velikega perutninskega zavoda. Med kopo unukov je najstarejša gdč. Danica, ki po* maga svojemu očetu Jožetu v Ljubljani, prej je bila pa učiteljica v Trbovljah, kjer jo je nadomestila sestra Elica.
Rojenice so Franceta obdarovale z vse*
mi talenti, najdragocenejši jc pa ncusaniji\ humor, ki mu je ohranil mladoM >&c dt» _: • življenje. Da dela pesmi, smo ie pove .i zna pa tudi orglati, s harmoniko in svoiiin šaljivim petjem je pa postal tako slovi; da je zabaval svate več kot _5H)krut. Spit-h ni bilo ženitovanja brez PavletM in večkrat so morali poroko odložiti, ker je bil ansi:i* /iran že za drugo ohcet. Tega ncnadkrilji* vega godca jc spoznal tudi Aškerc, ko jc bil kaplan v Podsrcdi, in postala sta najboljša prijatelja. Pesnik mu jc% pue>ta\il tu = di spomenik »aere perennius« v svojem »Godcu«, največkrat deklamirani svoji baladi. Tako je Pavletec hodil s svath v naj hujši zimi in mrazu, pa vendar vedno vesel in korajžcn. saj se šc danes ne brani zlate kaplje, da se ni bal niti hudiča. Veselo ->i jc godel in prepeval ter mislil na svojo sladko Ančko, ki ji je nesel polne malhe bobov, potic, beder in krač.
Tako je bilo po zimi. po leti jc bil pa Pavletec sl'kar. ki je celo napravil izpit v Gradcu. Učil se seveda ni nikjer, pa un« dar so v onih krajih vsi Turki na trafikah, vsa znamenja in kapelice delo njeg spretnih rok, naslikal je pa celo dosti p<ir* tretov in okrasil tudi marsikatero cerkvico, sobe je pa vedno slikal kar brez patronov. Lase je strigel in ure popravljal, sploh talentirani France zna vse — pa tudi vince piti in ljubiti.
Na sto in sto njegovih šal in pesmi kn>» ži med narodom, posebno je pa znana t.* sta, ki se prične
Zdaj se fašing približuje, vsako dekle se sol/i . . .. ali pa tiste njegove zgodbiec, kako jc pre* strašil kaplana, da je s hlačami za petami pridirjal na svatbo, kako jc Pavletec na svatbi sosedam pobral vse valjarje, da jo drugo jutro hotela imeti vsaka najboljšega, ali pa tista najhujša o vsem neznanem lesu, ki je, ko se je ogrel, imel tako znan duh. Na ženitovanjih je pa znal obleci tudi najbolj originalne maškare m z njegovim delovanjem je prestal tudi ta starodavni običaj.
Sale zbijal in druge zabaval je pa jubi* lant le za svojo družino, ki jo je vzgojil vso v odločno naprednem duhu, saj je bil vedno vnet naprednjak, Sokol in naročnik naprednih listov. Njega je sicer kap malo narahlo pobožala, njegova Ančka jc pa še vedno poskočna in gospodinji ter dela na polju, čeprav je prebolela že 13 pljučnic. Na demantni svatbi je žilavi par zabaval svoje drage in prepevala sta in se smejala, kakor prod 60 leti. »Zakaj bi ne pil in ne kadil, saj sem ženine je dejal, zvesti nje* govi ženici je bilo pa le za ples. Naj srečni ,demantni par ohrani smeh še dolga leta! _—*g
Koledar.
Danes: Četrtek, 19. februarja, katoličani: JuLijan, pravoslavni: 6. februarja, Bratom i 1.
Današnje prireditve. Drama: Divji lovec, C. Opera: Hasanaginica. E. Kino Matica: Logarjeva Krista. Kino Ideal: Trentov poslednji slučaj. Kino Ljubljanski dvor: Ljubezen admirala Nelsona.
Dežurne lekarne. Danes: Trokoezv,  Mestm trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Iz gledališke pisarne
Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. uri Finžgarjev Divji lovec kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Zvečer pa Balzac ova komedija Mercadet po globoko znižanih cenah, od 20.— Din navzdol. Na to predstavo prav posebno opozarjamo nase občinstvo, saj je Mercadet v vsakem pogledu ena najboljših komedij kar jih je bilo igranih v letošnji sezoni na našem odru. Delo je tako izvrstno, da se splača ga tudi večkrat uživati. Da je to omogočeno, je uprava znižala za nedeljsko vprizoritev cene pod običajne ljudske.
V soboto se vprizori prvič v letošnji sezoni VVagnerjeva opera »VValkira«. Dirigent dr. Svara.
Finžgarjeva narodna igra Divji lovec se vprizori v ljubljanski drami drevi ob 20. uri za red C. — V petek dne 20. t. m. ostane drama zaprta, v soboto pa bodo Trije vaški svetniki za red D.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
V imenu svojih otrok, vnukov in vnukinj ter drugih sorodnikov naznanjam žalostno vest, da je moj nadvse ljubljeni, nepozabni soprog, oče in stari oče, brat in svak itd., gospod
dr. Josip Vrečko
odvetnik in predsednik celjske posojilnice d. cL, častni starosta
celjskega Sokola itd.
danes ob pol 10. dopoldne po delapolnem življenju in kratki bolezni, v 75. letu mirno preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 21. ob pol 17. popoldne iz Ipavčeve ulice 2, na okoliSko pokopališče,
Sveta mala zadušnica bo v ponedeljek 23. t. m. ob pol 7. v župni cerkvi v Celju.
Celje, Mtattnje, onke Budjejoviee, Frederickstadt, 19. H. 1931.
ROZINA DR. VREČKO V A, roj. KAPUS.
Stev. 40
>3LOVEN6KI   NAROD«, dne 19. februarja 1931
Stran S
3utri velika ur Čin ter a grudiozncga visokoatpiitskega zvočnega vclefilma
Vihar na MontMancii
Lent Riefeu»falil — »epp Kist — ErnstCdel
Ne pozabite si pravočasno omisliti vstopnice za
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti
— Vse cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine za tekoči mesec, vljudno prosimo, da to čim prej store. One naročnike, ki so z naročnino v zaostanku za preteklo leto, prosimo, naj zaostanek čim prej poravnajo, ker bomo vsem zamudnikom 26. t. m. pošiljanje lista ustavili.
Uprava »Slov. Naroda«.
— Foletui semester na naši univerzi. In-skripcija za poletni semester na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani bo trajala od 1. do vštetega 9. marca. Letni semester traja od 1. marca do 30. junija. Inskripcijski rok se v poletnem semestru ne bo podaljšal. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. Rektor univerze je prof. dr. Alfred šerko, prorektor prod. dr. Metod Dolenc, univ. sekretar dr. Matej smak. Predsednik univerzitetnega sveta je rektor, podpredsednik prorektor, poslovodja prof. dr. Franc Veber, člani pa vsi redni profesorji. V zimskem semestru 1930/31 je bilo na naši univerzi 1.674 slušateljev in sicer na filozofski fakulteti 412 rednih in 22 Izrednih, od teh 151 rednih in 16 izrednih slušateljic, na juridični fakulteti 410 rednih in 1 izredni, od teh 24 rednih in 1 izredna slušateljica. na medicinski 102 redna, od teh 16 rednih slušateiljic, na tehnički 574 rednih in 10 izrednih, od teh 14 rednih in 1 izredna slušateljica, na teološki pa 134 rednih in 9 izrednih.
— Razpisane službe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje pri tehničnem oddelku v Ljubljani mesto inženjerja arhitekta in mesto pogodbenega gradbenega inženjerja. Prošnje je treba vložiti do 10. marca. — Na deškem vzgajališču v Ponovi-cah" razpisuje banska uprava mesto mizarskega mojstra zvanienika. Prošnje je treba vložiti do 15. marca. — Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje banske uprave drinske banovine razpisuje natečaj za dva banovinska zdravnika, prvega s sedežem v Vrbanji, drugega pa s sedežem v Bošnjacih. Prošnje je treba vložiti do 15. marca. — Uprava vardarskega intendantskoga skladišča v Skoplju razpisuje natečaj za mojstra elektrotehnika za nadziranje instalacij. Prošnje je treba vložiti do 1. marca. — OUZD v Somboru razpisuje mesto zdravni-ka-uradnika za splošno prakso s sedežem v Somboru. Prošnje je treba vložiti do 2. aprila. — Mestno poglavarstvo v Tuzli razpisuje mesto šefa finančnega oddelka. Prošnje je treba vložiti do 25. marca.
— Trošarinska skladišča za vino bi žganje. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je dovolil med drugimi naslednja zasebna trošarinska skladišča za vino in žganje: Karlu Seriniju iz Dolenjega Logatca št. 40, Vinku Demšarju iz Stare vasi, ki ima skladišče v žireh, in Mihajlu Jeriju iz Zadvora št. 14. (Imena smo posneli iz beograjskih listov in zato ne moremo jamčiti za točnost).
— Specijalisti za otroško in šolsko higijeno. Minister socialne politike in narodnega zdravja je izdal odredbo o pravici do naslova specijalist za otroško in šolsko higijeno.
— Razpust društva. Društvo profesijoni-stov državnih železnic kraljevine SHS v Ljubljani je razpušceno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
— Prepoved zahajanja v kreme. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je prepovedalo delavcu Gregorju Petrinu iz Lok zahajanje v krčme za dobo 2 let.
— Predavanje o Jugoslaviji v Kopeuhag-nu. 9. t. m. se je vršilo pod okriljem društva danskih industrijcev v Kopenhagnu predavanje o naši državi. Predaval je naš rojak Franjo Pakaci, tajnik našega honorarnega konzulata v Kopenhagnu, o našem gospodarskem položaju in o možnosti direktnih poslovnih in kulturnih stikov med obema državama. Govoril je tudi o naravnih lepotah Jugoslavije in pokazal številnim poslušalcem več slik. Naš honorarni konzul v Kopenhagnu priredi od 1. do 15. marca na inicijativo Jadranske plovidbe tako zvano jadransko razstavo v izložbah vseh danskih tujsko-proinetnih uradov.
— Slovenci v Ameriki. Lani 30 decembra je v kraju Bradock umrl Jožef Žefran. Pokojnik je bil rojen 1. 1872 v Gotni vaM na Dolenjskem. Zapustil je ženo in 5 sinov. — 24. januarja so v kraju Frafford City položili k večnemu počitku Nika Vitkovića. Pokojni je bil doma iz Podklanca kjer je bil rojen !. 1873. V Ameriki jc bival 10 let. Zapustil je v Ameriki sina in hčerko, v starem kraju pa ženo, 2 sinova in dve hčerki, enega sina pa v Kanadi. — V kraju EveJeth, država Minnesotta, je umrl Janez Ramut. Pokojni it bil star 57 let, doma je bil iz Metlike V Ameriki je bival 30 let. — V Milwaukee je Mozerjevi rodbini umrla 2 meseca stara hčerka Marija.
— Razpisana služba banovinskoga cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Gornjem gradu dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banovinski cesti Trzin - Kamnik - Gornji grad - Radmirje - Letuš za
progo od km 44.000 do 49.000 in 1 mesto na banovinski cesti: Radmirje - Solčava od km 6000 do km 13.000. Prosilci za ti mesti moralo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. marca.
— Opozoritev   opekarskim podjetjem.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI opozarja lastnike opekarn in vodilno tehniško osobje opekarskih podjetij na tečaj za opekarnarje, ki ga prirede v času od 23. februarja do 7. marca v Ljubljani. Predavalo se bo o zgradbah opekarn, o strojni opremi in mehanizaciji obrata, o praktičnem obratovanju v opekarni, o tehniki sirovin in kuriva in o knjigovodstvu. Predvideno je razen tega še specijalno predavanje o opeka rnarstvu. Tečaj se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v pritlični sejni dvorani Zbornice TOI v Bethov-novi ulici Št 10. Na željo udeležencev pa se bodo predavalne ure po razgovoru ob priliki otvoritve tečaja lahko še izpremenile, odnosno se bodo vršila predavanja tudi v dopoldanskem času, tako da se bode trajanje tečaja skrajšalo za nekaj dni in s tem oiajšal obisk. Prostih je še nekaj mest in vabimo interesente, ki se še niso prijavili, da to store nemudoma, odnosno da se zgla-se osebno 23. t. m. ob 15. uri popoldne v tečaju.
— Dve nemški razstavi v Jugoslaviji. Nemško umetniško društvo v Berlinu, v katerem so najodličnejši predstavniki nemške javnosti, je sklenila prirediti v naši državi dve nemški umetniški razstavi. Prva razstava bo otvor jena 4. aprila v Beogradu, druga pa 5. maja v Zagrebu.
— Novosadski Čevljarji proti inozemski konkurenci, čevljarji v Novem Sadu so imeli te dni važno konferenco, na kateri so razpravljali o svojem položaju. Na dnevnem redu je bilo vprašanje splošne gospodarske krize in gmotnega položaja našfh čevljarjev. Razvila se je živahna debata, ki je pokazsfcia, da je čevljarska obrt v sedanji obliki nerentabilna, ker ne morejo čevljarji z zaslužkom kriti niti režijskih stroškov. Kriva je vedno hujša inozemska konkurenca. Novosadski čevljarji so sklenili apelirati na patrijotizem odjemalcev z geslom: Kupujte samo domače izdelke!
— Tujsko prometno društvo v Bohinju
priredi na sankališču pri sv. Janezu v soboto 21. t. m. ob 14. uri sankaško tekmo. Razdelitev 4 nagrad za odrasle in 10 nagrad za otroke se vrši Po tekmi istotam.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno, južno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 15, v Skoplju 14, v Sarajevu 10, v Mariboru 6, v Zagrebu 5, v Ljubljani 4.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1 mm, temperatura je znašala 1 stopinjo. Ponoči je zopet deloma snežilo, deloma pa deževalo in sicer prav izdatno. Davi ob 7 so znašale padavine v Ljubljani 12.9.
— Ivka Vrkljanova umrla. Poročali smo te dni o zločinu slikarskega pomočnika Žimbreka v Zagrebu, ki je z nožem napa* del Hletno posestnikovo hčerko Ivko Vrk* ljan in jo težko ranil. Dekletce so prepe= ljali v bolnico, kjer je pa včeraj dopoldne podleglo poškodbam.
— Brat streljal na brata. Krvava rodbin« ska tragedija se je te dni odigrala v Adža* movcu pri Novi Gradiški. Stanko špehar je ustrelil svojega brata Ivana v glavo Stanko je znan kot velik nasilnež, dočim je mlajši brat Ivan mirne narave. Te dni je prišel Stanko slabe volje domov in se začel prepirati z materjo. Ivan je mater za* govarjal, kar je pa Stanka tako razjezilo, da jc snel puško s stene in ustrelil Ivana v glavo. Težko ranjenega Ivana so morali prepeljati v bolnico, Stanka so pa orožniki aretirali.
— Žrtev predpusta. V neki gostilni v Nedelišču pri Čakovcu so imeli v nedeljo maškerado, med katero je pa nastal med fanti prepir, ki se je pa kmalu polegel. Ko so pa fantje zapustili gostilno, je nastal zunaj splošen pretep, med katerim je Ivan Vuikšić sunil Stjepana Vušinca z nožem na* ravnost v srce. Ubijalca so aretirali in za* prli.
— Roparski napad. PretekM teden je neki neznanec nagovoril kupčevalca z golobi Franca Szaba iz Subotice, naj gre z njim, češ, da ve za železničarja, ki ima mnogo izredno lepih golobov na prodaj. Szabo je vzel večjo vsoto denarja ine odšla sta iz mesta. Ko sta bila na samotni cesti, se je neznanec hipoma sklonil, češ da leži nekaj na cesti. Szabo se je tudi sklonil, v tem hipu ga je pa neznanec ustrelil v glavo. Szaba so pozneje našli nezavestnega mimoidoči in ga prepeljali v bolnico, kjer Je pa oslepel. Policija je uvedla preiskavo in ie izsledila morilca v osebi Salomona SzOsa. Mož ie zločin priznal in izjavil, da je hotel Szaba prenesti in vreči na progo, da bi fmgiral sarnomor. Policija je zločinca izročila sodišču.
Iz Lfubijane
— fiudožestveniki v Ljubljani. V petek dne 27. t. m in v soboto 28. t. m. gostujejo v opernem gledališču člani moskovskega Hudožesfvenega teatra. Prvi večer vprizore Gogoljevega »Revizorja«, drugi večer pa Kataievo »Belo gardo«. Na čelu skupine sta izvrstna., prava Hudožestvenika Pavlov :n Greč Pavlov ima tudi umetniško vodstvo iger, kar nam v vsakem pogledu jamči, da ie vprizoritev na visoki umetniški stopnji. Obveščamo, da se vstopnice že dobe v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
—Ij Brez senzacij ne gre. Ljubljana si ne more niti oddahniti, senzacija sledi senzaciji kot neizogibno zlo in nujna tolažba. Saj na to nihče ne misli zabavljati, potrebna pa je kronika, zato pač moramo zabeležiti vse senzacije po vrsti, se pravi vse tiste, ki jih ne spregledamo, kajti zaradi gozda se dostikrat ne vidi drevesa. — Senzacija pri *Šestici< se še ni unesla, vendar pa ne razburja več toliko duhov kot v začetku, tudi fotografij pred pošto smo se navadili, največ zanimanja pa vzbuja te dni — damska rokavica v neki Izložbi v Prešernovi ulici. To rokavico je slučajno nosila filmska diva Lilian Harvev, kar dokazuje njen avtogram na rokavici, barva rokavice, odnosno blato, ki je na nji, pa ni nič preveč dražestno na pogled, zato »zvezda« gotovo ni mnogo Žrtvovala za blagor svojih čestilcev, ki seve m^«*kajo z jeziki ter si oblizujejo prste za dragoceno >relikvijo«. Ni treba niti omenjati, da je pred izložbo strahovita gneča — pa ne zaradi švabićeve diplome, nego, kot rečeno, zaradi rokavice in risb, ki predstavljata Willy Fritscha in Lilian Harvev.
—lj V Pražakovi ulici je v pepelnični noči pregorel električni kabel. Zaradi tega so v bližini ugasnile obločnice in stanovanja so bila v temi. Do kabla je očividno prišla vlaga ter povzročila kratek stik. Včeraj so kabei izmenjali.
—U Pozor fotografi in amaterji! Mestna občina ljubljanska potrebuje za tujsko-pro-tnetno propagandne svrhe fotografske posnetke Ljubljane ter vabi poklicne fotografe in amaterje, da predlože dobre, čiste in ostre slike, ki jih imajo v zalogi. Gre predvsem za motivično lepe in tehnično dovršene posnetke Ljubljane kot celote in posameznih partij mesta v raznih letnih časih (tudi zimske in nočne motive!) dalje posnetke javnih poslopij, cerkva, znanstveno-zgodovinskih znamenitosti in spomenikov, zanimivih detajlov, kakor fasad, portalov, spomenikov, interjerjev, skratka, takih slik in posnetkov, ki bi jih Tujsko-prometni svet lahko uporabljal kot klišeje za knjige, brošure, prospekte in druge propagandne spise, ki jih namerava izdajati. Mestna občina bo ustrezajoče negative odkupila tako, da preidejo popolnoma v njeno last in da bo imela mestna občina ljubljanska izključno reprodukcijsko pravico. Format slik naj bo 6X9, QXl2. ali 10X15. Poleg negativa naj se predloži po ena kopija. Rok za predložitev slik je do 15. marca. Interesenti naj se zaradi eventualnih pojasnil zglase v sobi št 24 mestnega načelstva, kjer se slike sprejemajo.
—Ij Tečaj za vodnike tujcev po Ljubljani. Tujsko-prometni svet Ljubljane priredi v marcu tečaj za vodnike tujcev po Ljubljani in vabi one ljubljanske občane, ki tudi v poletnih mesecih stalno bivajo v Ljubljani ter bi hoteli in utegnili udeleževati se tega tečaja in kasneje vodstva tujcev po Ljubljani, da se prijavijo osebno ali pismeno v sobi št. 24 mestnega načelstva. Predvsem se bodo pri sprejemu upoštevali akademiki in mlajši upokojenci s primerno izobrazbo, uglajenim nastopom in znanjem jezikov, zlasti srbohrvaščine, nemščine, francoščine, angleščine itd. Podrobna pojasnila dobe re-flektanti pri mestnem načelstvu, kjer se sprejemajo prijave do 1. marca 1931.
—I j Javno predavanje. V petek dne 20. t. m. ob 20. uri nadaljuje v dvorani *Sloge« v Ljubljanskem dvoru g. ing. Klodič Maks svoje predavanje: »Kvarnerske luke in nova zveza Slovenije z morjem«. Občinstvo in korporacije, ki se za stvar zanimajo, nato predavanje opozarjamo. Odsek uradnikov I. in H. kat. U.INŽB v Ljubljani.
—Ij Pozor trafikanti. Redni občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 16. v hotelu Lloydu. Udeležba obvezna. Odbor.
—Ij Samo še danes ob 4, pol 8. in 9. uri zvečer Zvočni film ZKD »Lady Hamiltori«. V kinu »Ljubljanski Dvor« bo predvajala ZKD samo še danes monumentalni historijski velefilm o angleškem admiralu Nelsonu, zmagovalcu pri Trafalgaru in njegovi poslednji ljubezni do lepe Lady Hamilton. Film se odlikuje po krasnih nepozabnih prizorih predstavlja joči h gigantske pomorske bitke, nadalje po lepi muziki in izvrstnih igralcih v glavnih vlogah. — Film najtopleje priporočamo.
—lj Veseloigra >Extemporale« na Šentjakobskem odm. V soboto, 21. in v nedeljo, 22. tebr. se bosta vršili prvi dve reprizi Izvrstne veseloigre v treh dejanjih >Extem-porale«, ki je dosegla pri nedeljski premijeri popolen uspeh. Posetniki so se dve uri dobro nasmejali in zabavali. Vodilne vloge imajo dame Pirceva, Gorupova in Bučarjeva ter gg. Lavrič, Čuk in Kune. Vstopnice se dobe od četrtka dalje pri g. Mibšu Kar-ničniku na Starem trgu. Poselite.
aH*
—Ij Ple^-ni turnir m prvenstvo Dravsku banovine bo 7. marca v Kazini v Ljubljani. Informacije m prijave tekmujočih parov pri mojstru Jenku v Kazini, kjer bo prvi brezplačni trening v soboto 21. t. m. in nedeljo 22. t. m. ob 20.
Kratka sreča.
— Moja prijateljica pravi, da je živela s svojim možem v uajsreonej^em zakonu, dokler se nista prvir sprla.
— Kdaj je pa bilo to?
— Ko sta se vračala od oltarja.
do im&fo
naši cliatelfi
Bivši glavni
drevored
Glavnega drevoreda ni več. Sicer stari kostanji niso dajali mnogo sence, toliko je je bilo pa vendar, da je bilo prav prijetno sedeti na klopeh ob kostanjih, ki so bile ves dan in v poletni vročini tudi v poznih večernih urah zasedene, tako da je bilo težko dobiti prostorček. Ljubljančani bodo letos in še dolgo vrsto let senco zelo pogrešali, kajti drevesa, ki bodo na novo zasajena — baje platane, ki rastejo zelo počasi — dolgo ne bodo dajala prijetne sence in je bo bržčas deležno šele pokolenje, ki je zdaj še v povojih. Ker sta tudi oba parka na desni in levi strani bivšega drevoreda še mlada in drevesa Še ne dorasla, tudi tu ni moči najti hladilne sence, ker so do malega vse klopi izpostavljene pekočemu solncu. šele visoko v tivolskem parku in v gozdu bo mogoče v hudi poletni vročini ohladiti se, za kar pa marsikateri šetalec nima dovolj časa.
Temu nedostatku bi se prav lahko prišlo v okom, ako bi se otvoril za javni promet drevored, ki je bil zasajen pred kakimi 30 leti in vodi tik ob teniščih društva »Atena« v pravcu Knaflove ulice. Ta drevored je že dobro zaraščen, daje gosto senco in bi bil izvrsten nadomestek za posekam glavni drevored, ki dolgo vrsto let ne bo dajal sence. Treba je samo urediti cestišče v tem drevoredu, ki je gosto preraščen s travo, in postaviti ob vsakem kostanju klop, pa je nadomestek tu, da ni mogoče želeti boljšega. Pri tem je brezpredmetno, ako se napravi prehod preko železnice na koncu Knaflove ulice poleg vile dr. VVindischerja, kajti dostop v ta drevored je prav komoden takoj na levo preko sedanjega prelaza. Na ta način bi se tudi prihranili troški za nove zatvorni-ce ne glede na to, da bi minilo mnogo časa s pogajanji z železniško upravo radi dovoljenega prehoda.
Ljubljančani bodo zelo hvaležni občinskemu zastopu, ako otvori sedaj spomladi, ko odleze sneg, ta drevored, želeti bi tudi bilo, da bi se število lesenih klopi ob robu tivolskega gozda pomnožilo.
šetalci in ljubitelji tivolskih drevoredov.
drugih zavodih. Prav je, naj tuc* rev\.i pokusijo kaj dobrega.
Prijatelj golobov — na krožnik«
Golobčki
Do danes smo odkladali strašno novico, ki bo pretresla naša rahločutna srca prav do dna. Tak dan je, Čemernost sili od vseh strani v človeka, pa lažje prenese še tako veliko žalost kakor tedaj, Če je vesel. Nazadnje bi pa radi tudi marsikomu pomagali iz zadrege, če še ni našel tehtnega izgovora za snočnji krok, takorekoč lepega naslova za to in ono, ki si je ta ali oni sno-či skrivaj privoščil. Kar na žalost naj jo useka, zakaj žalost je upravičena in tudi zgražanje, ker je mestni magistrat sklenil pomoriti naše ljubke golobčke, nedolžne, čedne stvarce, ki vsak jih ljubi, rad ima.
Na Vodnikovem trgu so se pritožili, da vzdigujejo prah, namreč, kadar ni snega in ne dežuje, pa tudi za golobje ocvirke na maslu in siru ljudje nimajo okusa, škoda je pa za bele pike na klobukih in oblekah, ki so vzbujale toliko odkritosrčnega veselja in zdravega smeha. Pravijo, da golobčki ne koristijo tudi spomenikom in fasadam, ker jih razkrajajo z jedkimi kislinami. Zato so golobe pomorili že po vseh velikih mestih in celo lirsko navdahnjeni in sentimentalni Dunaj jih je pokončal že pred vojno, >la bella Venezia« se je pa ločila od svojih slavnih, vsem zaljubljencem izpod-budnih in vzglednih »colomb di san Marco«, ampak beneški hotelirji in gondoljerji pravijo, da se zato parčki nič manj ne štema-jo. Zaradi nesnage so tudi naši mestni očetje, ki so tako vneti za higijeno, obsodili golobe na smrt. Vendar ne vseh takoj. Sedaj preti pogin le šenklavškim golobom, ker so najbližji Vodnikovemu trgu, »lovo-pust« — torej tudi pust — je pa zagotovljen frančiškanskim golobom in tudi onim, ki krase pročelje univerze in zakladajo sla-dokusne vseučiliike sluge z delikatnim! mladici in jajčki. Ko izginejo vsi šenklav-ški golobi, se pogrne bogato obložena miza na Vodnikovem trgu seveda frančiškanskim in akademskim golobom. Odkrito povedano, zato tudi objavljamo krvoločno smrtno obsodbo, da se golobje s šentklavža še o pravem času preselijo k svoji žlahti pod mogočnim varstvom Marijinega oznanjenja in almae matris.
S posebnim odlokom in reženjem ter dekretom je gospod župan imenoval za gol obje ga rablja našega slovitega strokovnjaka Marenkovega Pronca. Ampak Fronc je resno bolan in vsa Ljubljana mu želi, da bi se mu čimprej vrnilo preljubo zdravje in zlasti humor. Golobčki imajo torej še mir. Slišali smo pa, da so puta silovite pijandure in ae nažro v špiritu namočene koruze, da kar popadajo. Golobčkom seveda ne bodo dali ordinarnega špirita, ampak kak fin likerček. Precej ga bi bilo treba, saj veste kako naglo se liker v shrambi izdiši in izpuhu. — Tudi bi ne bilo treba razpisovati nove službe za moritev s likerjem... Da se ljudje ne bodo razburjali, kam z golobjo pečenko, moramo povedati, da se bodo "z njo posladkale naše stare ženice in onemogli starčki v mestnem zavetišču in po
Zakaj je gledališče
slabo obiskano
Trditev v nekem tukajšnjem dnevniku, da se ljubljanska publika ne interesira ^a gledališke predstave, je neutemeljena. Vzrok slabemu obisku je previsoka vstopnina, katere ne morejo plačevati uradnice, trgovsk: nameSČenci in nameščenke i. t. d. Življenje je drago, težko je utrpeti večji znesek tedensko. Vsakdo, kdor ima nekoliko srčne kulture, si zaželi, da vsaj enkrat alj dvakrat na mesec obišče hram umetnost, kjer duša zaživi in se par uric otrese \ sakdanjosti. Marsikatera uradnica bi rada obsikala vsak dan to svetišče kulture — a kako? Prvega v mesecu razdeli za vse najpotrebnejše za življenje — za telo, a za duševno hrano za to, kar je najpotrebnejše med potrebnim, ji zmanjša. Kako rada bi sedela v parterju, živela trenutno v dejanjih, ki se odigravajo na odru. Kako rada bi poslušala mehke sentimentalne arije junakov, ki nastopajo v operah, pozabida -ia vsakdanjost, kako lepo bi bilo vsaj te kratke trenutke bi se opajala duša z vsem lepim, kar nudi gledališka predstava. A kaj? Najcenejši sedež v parterju stane 20 Din, kar se tiče balkona, je skoraj isto. Do dijaškega stojišča nima pravice, ker ni dijakinja — ostane ji galerija. Kako je pa na galeriji, si vsakdo lahko misli.
Kako lepo bi bilo v duši trgovske uame-ščenke ali nameščenca, da bi si lahko privoščil vsaj dvakrat na teden razvedrila v hramu umetnosti. Kako? Trgovine se kasno zapirajo, mnogi gospodje šefi se ne ozirajo na duševne potrebe svojih nameščencev, trpinov. Kako naj si privošči nameščenec razvedrila v gledališču? Ves utrujen prisopiha v gledališče, preriva se pri blagajni, da si kupi vstopnico. Seveda ne more pred prestavo večerjati. Gladen in utrujen ne bo šel na stojišče — zadnje vrste parterja in balkona so oddane — in tako sploh ne pride v gledališče- Kako radi bi vsi ti ljudje redno obiskovali hram umetnosti, ako bi bila vstopnina nekoliko nižja. Kar se pa tiče trgovskih nameščencev in nameščenk, pa naj bi gospodje šefi uvideli, da jim je treba privoščiti tudi nekaj duševnega razvedrila. Vzroki slabega obiska gledališča tiče v tem, ne pa — da se publika ne zanima za gledališče.
Ljubiteljica gledaliških predstav.
— Tistemu, ki se ga tiče. Bolni možgani ne morejo zdravo misliti. Kdor se ne zna zagovarjati sam, mu tudi dober zagovornik ne bo pomagal, dragi gospod C. R.
Iz Celja
—c Zaključek predpusta v Celin. V Celju
je bil letošnji kratki predpust zaključen z veliko maske radno prireditvijo nad vse delavnega Olepševalnega in tuj skop rometne-ga društva. Maškerada, ki je ena od nai-priljubljenejših vsakoletnih celjskih pred-pustnih prireditev, je privabila v vse prostrane lokale Celjskega doma velike množice mask in drugih, zabave željnih gostov iz Celja, okolice, Savinjske doline ter celo iz precej oddaljenih krajev. Uspeh prireditve je bil tudi v gmotnem pogledu zadovoljiv in je namenjen čisti dobiček olepša-nju celjskega mesta. Mladina, zlasti ona iz Gaberja m z Brega, se je vse popoldne zabavala po ulicah in uganjala vsako vrstne norčije v maškarah po starem običaju. Pa tudi policijski zapor je dobil svoj pustni obisk Okrog 23. je bil v mestu aretiran neki M. J. iz Štor pri Celju, ka se je namazal s sajami po obrazu, se nalokal ruj nega vinca in nato prav po živalsko rjovel po mestnih ulicah. Zjutraj je stopil pred službujočega uradnika kar s črnim licem po zasluženo kazen.
—c Najden suknjič. V Miklošičevi ulici je našel Maks Gruden rjavo deško suknjo, ki jo dobi lastnik na poj kri ji.
—c Nov obrat. V Gaberju je otvoril poleg Sokolskega doma mojster M- Burnik novo delavnico za lakiranje in tapeciranje avtomobilov, motorjev m koles.
—c Krajevni šolski odbor za mesto Celje bo imel v petek 20. t. m. v zbornici mestne narodne šole obračunsko sejo za preteklo leto. Na seji bo obravnavana tudi ustavitev nemškega oddelka na mestni deški šoli in bo sprejet sklep o stališču, ki ga bo zavzel okrajni šolski odbor v tem primeru.
—c Invalidom in vojnim sirotam. Oddale se bodo trafike v Medlo gu   št 41, na
Babnem št. 6 in št. 15 ter v Gaberju št 172. Prednost do podelitve teh trafik imajo osebe, ki jih ščiti invalidski zakon, to so vojni invalidi, vdove in sirote v vojni padlih vojakov Podrobne informacije daje Udružena e vojnih invalidov v Celju.
Nedeljski lovec.
Nedeljski lovec, ki se mu je končno posrečilo izslediti dolgouhca, pomeri in zakliče: »No, zajček, zdaj pa le brž napravi oporokoc. Strel poči, toda zajček jo odkurl nemoteno naprej.
— Ha, ha, ha! — se zasmeje lovcu njegov tovariš. — Glej glej, kdo bi si mislil, da te bo zajec tako rad ubogal. Čim si mu naročil, je takoj odhitel k notarju. ---
Stran 4
»SLOVENSKI NAHOD«, dne 19. februarja 1931
Stev. 40
58
— Meni na ljubo boste pa vendar napraviti to, mar ne? Saj ne traja dolgo. Saj ste vendar moj dober prijatelj, doktore. Razen vas nimam nikogar, ki bi mi pomagal. Niti moj mož mi ne more pomagati. Sploh mu pa še povedala nisem, kako in kaj je z menoj.
Zdravnik se je branil in zvijal. Nagelj mu je padel na tla, pa ga ni pobral.
— Bojim se, Zelda, da se to ne da napraviti. Protizakonito je in poleg tega morate pomisliti, da nimam več operacijske sobe, kjer bi lahko to napravil...
Zelda ga je smeje poslušala. Potem je poskusila z zadnjim vprašanjem, čeprav je že vnaprej vedela, kakšen bo odgovor.
— Ali bi mi ne mogli priporočiti koga, ki je zanesljiv.
— Hm — hm — bojim se, da ne, Zelda. Z zdravniki nimam nobenih stikov več. Ne poznam nobenega, ki bi se spuščal v to. Kot rečeno je absolutno protizakonito ...
— Da, da, saj vem. Torej vas ne bom več nadlegovala. Zelo sem vam hvaležna, da ste prišli k meni, doktor .. Ah, glejte, nageljček je vam padel na tla.
Pobrala ga je in mu ga pritrdila na pesa.
— Pst, gospa, pisemce imam za vas. Naročeno mi je izročiti ga vam, vašemu možu pa ne smem črhniti o tem niti besedice.
Cassy je položila svojo koščeno roko Zeldi na ramo. Potem ji je stisnila v roke pismo in Zelda ga je brž skrila v nedrija.
— Cuj, Cassv, govoriti moram s teboj, pomagati mi moraš. Ali bi mogla stopiti za hip v tvojo sobo?
— Le stopite, le stopite, gospa. Zelda je sledila starki v njeno tesno,
mračno sobico. Sedla je na rob postelje ta povedala starki svojo zgodbo.
— Morrison je naju angažiral, — je dejala; — moj mož se je snoči vrnil in povedal, da je pogodba sklenjena za štiri mesece. Moj položaj je zdaj tak, da si ne upam več nastopati. Me razumeš? In moj mož ne sme o tem ničesar vetieti. Vem, da se da to opraviti v dveh treh urah. Svetuj mi koga, ki bi rrri mogel pomagati. Dekleta tamle iz »A-Icazara« so rrri večkrat pravile, da si jim pomagala, če so bile v škripcih.
Starka je mežikala lokavo z očmi.
— Čigav pa je? — je zašepetala.
— Kad mislite s tem? Ne razumem vas, — se je začudila Zelda.
— Čigav je? — je ponovila Cassv in se pomembno nasmehnila. — Onega • kostanjevimi lasmi?
Zelda se je prestrašeno zdrznila. —To je imeniten gospod. Pri njem bi se vam godilo bolje nego pri možu, ki ga imate zdaj.
— Drži jezik za zobmi! — je zakričala Zelda in napela vse sile, da se je premagala in ohranila mirno kri. Vedela je namreč dobro, da v tem trenutku
ne sme starke odbiti od sebe.
— Motite se. — Pojasnila ji je položaj, kakor je vedela ki znala.
Gospa Cassidy jo je mirno poslušala, končno je pa vstala, stopila k polomljeni pisalni mizi, pobrskala po papirjih v predalčku, našla dopisnico, napisala na njo naslov in jo izročila Zeldi.
—Naj-j-j-boljši, — je zašepetala in jo lahno dregnila s komolcem, — ta napravi za deset dolarjev ... Obilo sreče, gospa.
Predno se je Zelda vrnila v svojo sobo, je v veži na hitro roko prečitala Gcrryjevo pismo. V njem so bile običajne prošnje, prisege in obljube.
Zelda se je zagledala za hip skozi umazano okno na cesto, potem je pa raztrgala pismo počasi na drobne koščke in jih vrgla skozi okno.
V Park-Streetu so bile vse hiše enake. Vse so bile zanemarjene, siromašne, obledele in zelo stare in pred vsako je rastla okrog dveh treh grmičev trava. Nad veznimi vrati, ki jih je iskala Zelda, je bilo napisano na emajlirani tablici: »Ludvig Koppe, M. D.c
Sprejelo jo je zgrbančeno ženšče, druga Cassv tako rekoč, samo da je bila ta bela, belih las, belega obraza, v belem jopiču in beli bluzi, ki pa ni bila nič kaj posebno snažna. Skoraj kot truplo, je pomislila Zelda. Starka jo je vprašujoče pogledala, čeprav je slabo videla in slišala, in jo odvedla v mračno sprejemnico. V stanovanju je smrdelo po ostudni mešanici lekarstev in karbo-la.
Zeldi je postalo neprijetno, roke so se ji začele potiti, brisala si jih je in drgnila drugo ob drugo, pa ni nič pomagalo. Zdaj ji je bilo žal, da ni Georgu tega povedala, da ni vzela nikogar s seboj; bolje bi bilo, da bi povabila s seboj staro Cassy, kakor da je šla čisto sama. Že jo je mislila popihati in v ta namen se je po prstih približala vratom, ko se je naenkrat pojavila bela starka, ji pomignila in jo odvedla skozi temno vežo nekam za hišo.
Pogled na doktorja Koppla ni bil tak, da bi se bila Zelda pomirila. Bil je orjaške postave, imel je kodraste rdeče zali-sce in lase bronaste barve, ki so mu štrleli od visokega čela liki levja griva. Imel je mogočne, kosmate tace in nosil je z zlatom obrobljena očala in zamazano platneno haljo. Dejala je, da prihaja po nasvetu gospe Cassy in da se pdše Springer. Zdravnik se je informiral o tem in onem, nekatere mene odgovore si je zabeležil, potem jo je pa povabil v operacijsko sobo.
Ko je bilo opravljeno je morala leči. Zgrbančeno ženšče je zopet prišlo in pomagalo Zeldi, ki se je počutila dokaj slabo in nesrečno, v drugo sobo, kjer
Paraguay
dežela bodočnosti
Izmed vseh južnoameriških držav je Paraguav najprikladnejš!
za naseljevanje
Nedavno sc je vrnil iz Paraguava neki organizator poljskih naselbin in pravil je o razmerah, ki vladajo tam zlasti glede na priseljevanje. Njegove informacije o deželi, ki je zelo velika, pa ne šteje niti milijon prebivalcev, temelje na lastnih izkušnjah. Priseljen« ci se najraje ustavijo med rekama Alto Parana in Tacuari. Ta kraj so si izbrali jezuiti že v 15. stoletju za svoje misijonsko delovanje. Odločili so se zanj iz dveh razlogov. Kraj je zelo ro* doviten in nudi vse naravne pogoje za racijonalno poljedelstvo, poleg tega je pa podnebje izredno zdravo. Povpreč* na temperatura znaša 23 stopinj Cel* zija, nevarnosti za malarijo pa ni prav nobene. Zdaj goje tam z velikim uspe* hom južnoameriški čaj (verba mate), riž, bombaževino. tobak, sladkorni trs, žito, lan in pomaranče. Zadnja leta se izseljujejo v Paraguav v velikih množinah poljedelci vseh narodov, ki so že prej poskusili srečo v drugih ameri* ških državah, pa niso mogli prenesti podnebja.
Začetek je seveda tudi v Paraguavu težak, toda z vztrajnostjo in pridnost* jo si človek kmalu opomore. Prvo leto se mora priseljenec preživljati s tem, kar prinese s seboj. Najprej si zgradi iz vej in slame, potem pa začne sekati les, orati zemljo in sejati. Šele ko ima obdelane nekaj zemlje, si postavi hišo in gospodarska poslopja. Drugo leto pridela že toliko, da lahko preživlja rodbino tem bolj, ker so mnoge reke v 1 bližini polne dobrih rib, ki jih love v posebne žične koše. Drobnico in praši* če lahko rede priseljenci v velikih množinah, kajti hrane je povsod do* volj. Glede kolonizacije je Paraguay dežela bodočnosti.
O Paraguayu smo pri nas napačno informirani. Ljudje mislijo, da je to divja dežela, kjer prevladujejo Indi* janci in kjer so revolucije na dnevnem redu. Malokdo se zaveda, da spada re* publika Paraguav med naj rodovitne j še ameriške dežele in da bi mnoge njene pokrajine po pravici lahko smatrali za raj na zemlji. Seveda so tudi tam še divji kraji z Indijanci kot edinimi pre* bivalci, drugod pa najdemo bogate in vzorno urejene naselbine. Prebivalec Paraguava redko zapusti svojo domo* vino, ker je trdno prepričan, da je to najlepša dežela na svetu. Domačini so pošteni,  prijazni in gostoljubni. Go
se je zleknila na ležišče, a starka jo je j spodarskega tipa v našem p-menu be*
nrucril« i (VIma   I Inla  n  ip* inp»k-sn ruti   11 i     . ________t______ •     vt_____ ____iz
pokrila z odejo. Dala ji je nekaj piti, ji prinesla klobuk, rokavice in ročno torbico, potem je pa odšla. Nekaj časa je Zelda tako ležala, končno je pa začela tiho ihteti.
Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi
sede tu pravzaprav ni. Narava nudi človeku tudi brez posebnega truda raz* meroma mnogo in zato obdelujejo ljudje zemljo še po starem. Plugi so večinoma leseni in štirikolesni voz je zelo redek. Organizator poljskih našel* bin pripoveduje, da vzbudi fotografski aparat med domačini pravo senzacijo. Dobri in energični trgovci bi lahko v Paraguavu kmalu obogateli, kajti vse blago gre za drag denar zelo dobro v promet.
V nasprotju z drugimi južnoameri* škimi državami v Paraguavu ni mala; rije, dobre pitne vode je pa povsod dovolj. Veliko zlo drugih južnoameri* ških držav, moskiti, tu skoraj ne igrajo nobene vloge. Tudi strupenih kač je v Paraguavu malo. Prebivalci so lahko« verni in bojazljivi, zlasti ponoči. Če zaloti koga noč v gozdu, bi za vse na svetu ne nadaljeval poti. Prenoči raje kar v gozdu, čeprav je v večji nevar; nosti, kakor če bi nadaljeval pot. Pra* gozdovi se zdramijo zvečer in ožive ponoči. V njih se bije pradavni boj med zvermi. Domačin je pa prepričan, da sliši v teh bojnih krikih svarilo bo* gov in umrlih svojcev. O sovi pravijo domačini, da je žalujoča vdova in da kliče človeka v grob.
Umetni orjak
Moda veljakov 18. stoletja imeti pri sebi abnormalno velike ljudi, je ob* sedla tudi slavnega filozofa Irca Geor* ga Berkeleva. Mož je imel fiksno ide* jo, da bo preskrbel Evropi novo člove* ško pleme samih orjakov. Začel je pro* učevati Indijce in ugotovil je, da veli* ka vročina pospešuje rast človeka, sa* mo solncu ne sme biti človek izpostav« Ijen. Začel je ;skati otroka, s katerim naj bi se začel rod orjakov.
Nekega dne je slišal v neki ulici v Dublinu jokati otroka in kmalu se je začul ženski glas: »O, če bi se te le mogla iznebiti!« Bila je mlada mati, ki bi se bila rada odkrižala otroka. Ber* kele se je kmalu pogodil z njo in kupil njenega otroka. Toda s prvim otrokom ni bil zadovoljen, ker je prepočasi ra* stel. Končno je našel za svoj poskus 51etnega dečka, ki je bil pobegnil iz si* rotišnice. Imenoval se je Mac Grath in k Berkelevu je šel prostovoljno. Filo* zof ga je imel vedno doma v dobro za* kurjeni sobi in hranil ga je z medom, mlekom, pivom in toplimi mastnimi jedili. Občevati ni smel z nikomur.
Ni znano, kakšno je bilo življenje tega dečka. Svet je izvedel zanj šele, ko je bil star 16 let. Berkeley je nam* reč izjavil, da je zredil orjaka, ki meri 2.09 m, čeprav je star šele 16 let. Tako sta oba zaslovela, Mac Grath kot »umetni orjak«, Berkeley pa kot »pijo* nir idealistične filozofije«. Mac Grath je seveda še rastel in dosegel je 2.42 m. Njegove kosti so se hitro razvile, zaradi enostranske prehrane pa niso bile dovolj trdne in tudi mišice niso imele potrebne prožnosti. Roke, na ka* terih so viseli prsti kakor noge pajka, sploh niso bile za rabo. Mac Grathovo telo se je nagibalo tja, kamor se je sklonila glava. Orjak je kmalu oglušil in oslepel, potem je pa umrl. Berkelev je bil pa do svoje smrti ponosen, da se mu je posrečilo zrediti umetnega or* jaka.
Pospeševanje
tujskega prometa
16. marca se prične v Ženevi mednarodna evropska konferenca, na kateri bo urejen cestni promet za vse evropske države in izenačena prometna pravila. Uvedeni bodo tudi enotni znaki. Pripravljajo se štiri mednarodne pogodbe, ki bodo velikega pomena za bodoči razvoj cestnega in tujskega prometa. Prva pogodba se nanaša na olajšanje meddržavnega avtomobilskega prometa. Po tej pogodbi naj bi imeli avtomobili in avtobusi pravico voziti v inozemstvu brez posebnih dovoljenj pod pogojem, da se v tuji državi tovor dotičnega tovornega avtomobila ali potniki osebnega avtomobila ne bodo menjali. Ta pogodba bi bila velikega pomena za tujski promet.
Z drugo pogodbo hočejo uvesti nove znake za cestni promet in sicer v petih skupinah. Prvi so svarilni znaki in so isti, kakor jih je uvedla avtomobilska pogodba leta 1926. Poleg tega bodo uvedeni prednostni znaki, ki bodo kazali, kdo naj ima v prometu prednost. V tretji skupini so znaki za največjo hitrost in 16 različnih značk za poedine vrste vožnje. Obenem naj bi bila uvedena enotna značka za smer in za ceste, namenjene samo kolesarjem. Uvesti hočejo tudi barvaste svetlobne signale.
Tretja pogodba je arnninisrrativria in se nanaša na triptike in carnete. Četrta pogodba se tiče fiskalnega režima proti inozemskim motornim vozilom, prihajajočim v turistične svrhe v poedine države. Po pogodbi naj bi bila taka vozila vsako leto tri mesece oproščena plačevanja davkov, ki se pobirajo v državi, kjer se vozilo v turistične svrhe mudi. Tudi ta Tv^odba bo velikega pomena za pospeševanje tujskega prometa.
OTROŠKI NOGAVICE
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali ,da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Jose-fove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
Premog
lomači (n Inozemski ta domač« kurjavo   lo   (ndustritsk* «vrh*
Kovaški premog
KA b fl »varniSla p!*» U K S    tarski o plinski
Brikete
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
vliklošičeva cesta Stev. 16/1
Ako hočete delati,
ia z laiiko domačo obrtjo zadužite na lastnem domu po Din na uro, pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — /pisnina Din 10.—. Obširna jojasnila radevoljno. ako je jnložena znamka za odgovor, zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L
> asfalt €>£lasi<
vsaka beseda SO pavr- Plača se lahko tudi w znamkah. Za odgovor znamko! - No vprašanja brm — ndeovarlama.  - Najmanjši o*1a* Wm
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri trt.
„KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
JC1
• v
tse;e
vseh  vrst enobarvne in  večbarvne  izdeluje klisarna
VINO CEZ ULICO
črno Din 9.—, belo Din 10.—. priporoča Vinska klet, Sv. Petra cesta 43 (na dvorišču). 843
Premog, drva. koks
prodaja
»ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c 6 — telef. 2595
ZA STAVBE
vsakovrsten sob tesan in žagan les, ladijska tla, ceno oddaja — FRAN ŠUŠTAR, Dolenjska cesta, Ljubljana. — Telefon 2424. 13/JL
Pohištvo na ohrohe
Spalnice hrastove
politirane Din 5500.—
Spalnice pleskane * 2800.— Omare » 550.—
Postelje » 260.—
Kuhinjske oprave » 1100.— Kuhinjske kredence s 580.— Vso drago pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna naročila m popravila
MIZARSTVO »SAVA« LJUBLJANA, Kolodvorska 18.
14/L
VRTNEGA DELAVCA
samskega, ki se razume na gnojne grede in pikiranje — sprejmemo. Stanovanje in hrana v hiši. Grad Slivnica pri Mariboru. 853
ELEKTROMOTOR
24 Ks., vrtilni tok, naprodaj. — Pojasnila daje M. švajgar, Dravlje 74, pošta št. Vid nad Ljubljano. 851
HARMONIKE
Izdelujem nove in sprejemam v Dopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
Pomlajenje v 24 nrah
je dosegla, kakor javlja v zahvalnem pismu,   gospa   dr.   A.,   Praga:   10 lončkov »EROS« kreme, ki sem jih prejela od vas, sem morala prepustiti  svojim znankam. Moj obraz je dobra reklama za vašo kremo, kajti kljub svojim 49. letom sem lepa in mladostna. - »EROS« krema naglo in zanesljivo odstrani sojedce, mozolje, gube, pege, nosno rdečico in rjave lise, solnčna pege. Jamstvo: denar nazaj, Če ni uspeha. Cena 12.— Din, 3 lončki 25.— Din, 6 lončkov 40.— Din.
Dr. Nic.  Kemeny, Košice C, poštni predal 12/A 39 OSK.
Pri odraslih
in otrocih
je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje že* lodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo. — Fh GOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izdelo* valeč —
Apoteka Dr. Semelić, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din.
UGODNA PRILIKA
Lokal s parcelo 203 m2 v glavnem centru mesta Črnomelj — prodam ali oddam v najem. Ima izložbeno okno, vhod na glavno cesto, širok 5 m, dolg 6 m. Pripravno parcelo za zidanje trgovske hiše ali drugo podjetje prodam po ugodni ceni. Pojasnila daje g. Janko Weiss, gostilničar v Črnomlju.
852
Za dečke
ao najzanimivejše tttvo potopisne povesti Karla Maya, Pravkar je izšla povest f
KSJti I **^*^ot REVMATI2
|KA
OLD SUREHAND
H M P ----ZANESLJIVO
lm t* PEDSTVC 'titsVH
I \ *^*^lo- REVMATIZM U ^UC^T
^-""PREHLADU m ISHIJASU.^^LJr
1'^T'lflII LABORATORIJ        0f RAHLE J LVA        f £5sT. V>*J -       BEOGRAD sarajevska 8**
dobiva SE v  VSEH  lekarnah  po ceni   jis 7S
v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba« zvezka veljata broširana Din 98.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta
najzanimivejše darilo
Knjigarna tiskovne zadruge v Ljubljani, Relenburgova ulica št. S. 85
fjjnjHje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za opravo In Inseratni del lista: Oton Christof. — Val ▼ LijubljanL
75