^ in praznikov, f-ued daily except Saturday* Holiday« PROSVETA * ' ' i * , t * glasilo slovenske narodne podporne jednote ss* Uredniikl in uprsvniški prostori: 2607 South Lswndsle Ave. Office of Publication: 2857 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 T^YEAB xxxvin Ilata Je SS.00 Bntwv d m second •t Chicago. lUlnoU. a»«ttcr J»nu«ry IS. INS, at the postofftc* t Um Act of Con*re« ol March S. 117V CHICA0O 23. ILL.. TOREK. 12. FEBRUARJA (FEB. 12). 1946 Acceptance lor matting at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authoriaed on June 4, 191~ Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 30 povzročil ie svetovni vojni ter Stalin nazna-[pi novo petletko za Rusijo _JiA KAMPA-|A ZAKLJUČENA Bil. febr.—Generalisi-, je v svojem govoru na fcCr prvih splošnih volitev nS37 dejal, da je kapitali-cpovzročil dve svetovni voj-"Marksisti trdimo, da kapici sistem svetovne ekono-j skriva elemente krize v se-»je dejal. "Kapitalizem gre krize in ustvarja pogoje ofam. V tekmi za svetov-Jca se kapitalistični svet ii v dva sovražna tabora in sledi. uni katastrofi se bi morda .ili z redistribucijo tržišč in vega materiala med dežela-I v soglasju z ekonomskimi poni toda to ni mogoče pod Kitalističnim sistemom. Prva vna vojna je izbruhnila kot lica gonje za tržišča, kakor i druga svetovna vojna. Trli se ne more, da je bila dru-[ivetovna vojna kopija prve značilnostih, avedati se moramo, da glav-(tiistične države—Nemčija, i in Japonska—so pred na-i na zavezniške države žalne ostanke buržuaznih svo-Ustanovile so brutal-^ la teroristične režime in raz-tdt hočejo dominirati ves V*op sovjetske Rusije v dru-[svetovno vojno proti ošišČnlm je ojačil protifašistični aj te vojne. Zmagala je Dti/aiijtifni koalicija Sovjet- unije, Amerike, Velike Bri-lije in drugih svobodoljubnih .etski socialni sistem se je [krizi izkazal za sposobnejŠe-kot pa nesovjetski socialni ni. To pomeni, da naša ob- * organizacije je bolja od družin je v svojem govoru napil novo petletko za Rusijo, g te je povečanje produkcije » olja, živil in drugih po-On je napovedal, da ' odmerjanje živil kmalu od-fvljeno in da bo vlada storila tar je v njeni moči, da se * življenski standard prebi-" sovjetskih republik. » 100.000,000 sovjetskih •vljanov se je udeležilo ■»h volitev. Svoje glasove [oddali 1400 kandidatom za vrhovnega sovjeta (parla-»)■ Volitve so se vršile v "en živahnosti, igranja ln razvitih zastav. Všečna volilna kampanja zaključena v soboto. Volji Sovjetske unije so v tej volilce, naj izrečejo še zaupnico sovjetskemu si- Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ so v soboto obiskali Jennie in Joseph Oblak iz Milwaukeeja ter John in Andrew Oblak iz Walalla, Oregon. Uspešen shod Chicago.—Zadnji petek zvečer se je v dvorani SNPJ vršil uspešen shod pod okriljem SANSove podružnice, na katerem je govoril dr. Robert Neubauer, načelnik misije Jugoslovanskega rdečega križa. Predvajan je bil tudi zvočni film "Osvobojenje Ljubljane" in "Vrba," ki poka-zuje rojstno hišo pesnika Fran-ceta Prešerna. Shoda se je udeležilo okrog 400 ljudi, ki so prispevali $939 v sklad za zgraditev otroške bolnišnice v Sloveniji. Not grob v Ohlu East Palestine, O. — Dne 7. febr. je v bolnišnici umrl Frank Maček, star 81 let, rojen v Črnem vrhu nad Idrijo. Zapušča dva sinova in šest hčera—Alberta v E. Palestini, Franka v Gi-rardu, O,, Martho Stanovnik v E. Palestini, Pauline Likovich, Louis Serjak in Florence Maček v Bessemerju, Pa., Ano Drešar v Chicagu in Mary Mrak v Rock Springsu, Wyo. Is Mlaneeote Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mam kjer je bil 10 mesecev jen v Towerju, Minn., in vete ran prve svetovne vojne. Zapu šča ženo in več mladoletnih o-trok.' Bil je član KSKJ. Eveleth.—Mary Lenich (prej Smoltz) je prejela pismo iz starega kraja, v katerem ji poročajo, da je v vasi Dolnje Laze pri Ribnici umrla njena mati v starosti 77 let. , j * Is Clevelanda Cleveland.—Zadnjo sredo je v Collinwoodu umrl Martin Kotnik, star 64 let, doma iz vasi Bri-tof na Gorenjskem in v Ameriki 39 let. Od 1929 je vodil trgovino z železnino. Bil je član WOW. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in tri hčere, v starem kraju pa tri brate in sestro.—V West Parku je umrla Barbara Puljar ki je bila paralizirana zadnjih pet let. Bila je članica HBŽ. Zapušča moža in sina,— Častno je bil odpuščen iz armade Louis Somrak, kakor tudi Louis Koželj, oba iz Collin-wooda. Zadnji je bil odpuščen v Nemčiji, kjer se je takoj javil za civilno službo v okupacijski armadi. Protibritske demonstracije v Egiptu Čez 80 ljudi ranjenih v bitkah Kairo. Egipt. 11. febr.—Čez 80 ljudi je bilo ranjenih v bitkah med policijo in dijaki, ki so sledile demonstracijam proti Veliki Britaniji. Demonstracije so bile organizirane v znak protesta proti stališču Velike Britanije glede revizije pogodbe, sklenjene z Egiptom. Policija je aretirala 150 študentov. Demonstracije so sledile magnemu shodu študentov u-niverze Fuad. Policija je obkolila čez 3000 demonstrantov, ki so skušali prekoračiti most na reki Nil in priti v osrčje mesta. Bitke so nastale, ko so dijaki začeli metati kamenje na policaje. V akcijo so bile pozvane britske čete, ki so vzpostavile red. Pogodba, sklenjena med Veliko Britanijo in Egiptom 1. 1936, določa vojaško zvezo med državama. Na podlagi te pogodbe Velika Britanija vzdržuje svoje vojaške čete v Egiptu. Demonstranti so zahtevali odpoklic britskih čet iz Egipta. Govorniki na masnem shodu so napadali britskega poslanika W. Kiilearna in egiptskega zunanjega ministra Hamida Bada-wina. Trdili so, da je slednj' lutka in agent britske vlade. Churchill dospel ki kot 8(> jo pri volitvah 1. |*tve so bile tajne, toda vo-"lso izbire glede kan-Glasovali so za kandi-1 rePre*entacije. Na , -M ooo prebivalcev pride n Poslanec wll0li!C1 se identificirali r^1!«' N" glasovnici so Itaa urt8li ime kandidata r!Mlr Zadnje je po- ■ ;pičijo, prvo pa X Izdata in sovjetskega Volilvah 1- 1937 je rilo v ^?1,lcev o- *dr,.Y 11110 Pravic0 s i„r?V Jin v starosti 18 in F let '10 p*,l,° '«naj Ruwje. 'lanskihanar. rov Ponovljena £ i'^Asahipo- ... , --novljena Li-k de? lnarhi«tov z glav-Tokli« Pnroči-pks. **kšna bo njena preiskava brrr-;aroh«l«r bo ske politike«m«m*»/»? v indonezui^n on Višinski predlaga usta' . novitev posebne komisije Akcija za izključitev iz komunistične stranke Waahlngton, D. C.. 11. febr.— Earl Browder, odstavljeni voditelj komunistične stranke, ki je vložil prošnjo pri državnem de-PONUDBA HOLAND- partmentu za potni list, ker hoče odpotovati v Rusijo z name- SKE VLADE K Prometna stavka v Philadelphjii Federalna vlada posegla v konflikt Philadelphia, Pa« 11. febr. Promet v tem mestu je bil u-stavljen danes zjutraj zaradi stavke proti Philadelphia Transportation Co. Stavko je oklica-la unija transportnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Unija je predložila kompaniji več zahtev, med temi eno glede zvišanja plače za 25 centov na uro. Zahteve so bile odbite in sledil je oklic stavke. V tej je zavojevanih čez 9600 delavcev. Promet cestne železnice in sv-tobusov je ustavljen. V konflikt med unijo in kompenijo je posegla federalna vlada V mesto je dospel reprezentsnt dels vskegs departmenta. da izravna konflikt. Poaledice stavke bodo čutile vse industrije, ker delavci ne bodo mogli priti v tovarne. _____ Waahlngton, D. C« 11. febr.— Bivši britski premier Winston Churchill Je dospel v Washington ig Floride. Takoj po prihodu v megto je odšel v Belo hišo, kjer je imel tajne razgovore s predsednikom Trumanom. Namtn nepričakovanega Churchlllovega obiska Trumana v Beli bili ni bil razkrit. Mnenje prevladuje, da je g Trumanom razpravljal o ameriškem posojilu v vsoti $3,750,000,000 Veliki Britaniji. Trdi se, da je hotel Truman dobiti točne informacije o diskuzijah med Churchillom Stalinom in pokojnim predsednikom Rooseveltom na konferenci v Jalti na Krimu. Churchill je dospel z letalom na letališče v Washingtonu. Najprej ge je oglasil v britskem poslaništvu, potem pa je odšel v Belo hišo. Churchill se je izognil sestanku s časnikarji. Bivšega premierja sta sprejela in pozdravila, ko je letalo pristalo an letališču, britski poslanik Halifax in admiral William Leahy, Šef Trumanovega štaba. Po zaključenju razgovora s Trumanom v Beli hiši je Churchill zapustil Washington in se vrnil v Florido. Hitlerjeva osebna zastava najdena Berlin, 11. febr.—Osebna zastava Adolfa Hitlerja je bila najdena v Plonu, provinca Schles-wig-Holstein. Našel jo je neki momarični častnik. Zastava je 12 čevljev dolga in osem čevljev široka g črno svastiko v belem okviru in štirimi zlatimi ^rll v kotih Razobešena je bila na poslopjih v vsskem kraju, v katerih je Hitler stanoval. Odkod nemških ujetnikov iz Kanade v Anglijo Winnipeg. Man.. Kanada. 11. febr,—Več tisoč nemških vojnih ujetnikov je zapustilo ujetniško taborišče pri Lethbridgu. v katerem so bili štiri leta. in odpotovale v Halifax. Tam se bodo u-k real i na parnike. ki bodo odrinili proti Angliji. Ujetnike bodo uposltli pri rekonstrukciji angleških ngest. ki so bila tarče London. 11. febr. — Viharna debata na seji članov varnostnega sveta Združeni!) narodov se obeta, ker je ruska delegacija podprla zahtevo glede preiskave britske politike v Indoneziji. Britski zunanji minister Ernest Bevin se je odločno izrekel proti preiskavi. Andrej Višinski, ruski podko-misar za zunanje zadeve in načelnik sovjetske delegacije, je dejal, da dogodki odvzetje akcije, {la se odvrne nevarnost izbruha hovega kon-flikta," je rekel Viiinski. "Velika Britanija in Holfcndija sta se izrekli proti imenovanju komisi je in preiskavi, ker skušata nekaj zakriti." - j Zahteva načelnika ruske dale gacije glede preiskave situacije v Indoneziji je rs&ačlla Be vina. On je zanikal obdolžiiev, da navzočneet brttgkttf čet v Indoneziji ograža svetovni mir, za-eno pa je ponovil trditev, da so bile čete poslane v Indonezijo, da vzpostavijo mir in red. Višinski je odgovoril, da fraza glede vzpostavitve miru ne drži. Eelco van Kleffen* holandski zunanji minister in načelnik ho-landske delegacije, ge je postavil na gtran Bevina. Dejal je, da vojna nevarnost je le v domišljiji Višinskega. Holandske čete ne zatirajo gibanja za neodvisnost, temveč se bore le proti teroristom. Višinski je osmešil Kleffenso-vo izjavo, da se čete bore proti teroristom. "Kleffens je priznal, da indoneško silo tvori 80,000 dobro o|^orpženih mož," je dejal. "Teh se ne more smatrati za bandite in teroriste, temveč za organizirano armado, ki je šla v borbo za neodvisnost Indonezije. Argument članov holandske in britgke delegacije, da so dogodki v Indoneziji notrsnja zadeVa, ne drži. Provizije darterja Združenih narodov so v soglasju z našo zahtevo glede preiskave situacije v Indoneziji." BstavlJa, Java. 11. febr—Trpeča Indonezija je dobila prvo zdravilo za svojo politično ne-prebavo, ki je postala akutna pred šestimi meseci, ko je Japonska kapitulirala pred zavezniki. Izgleda, da zdravilo ji ne bo pomagalo. Zdravilo je prišlo v obliki ponudbe holandske vlsde. "da bo Indonezija dobila neodvisnost v okviru holsndskega imperija v našem času " Ponudbs je bila predložens Achmedu Sjahriru, predsedniku vlad«* nephznsne indoneške republike. V bistvu je ponudbs le deklarscijs namenov holandske vlade. Očitno je. da Holandija, ki ima oporo pri Veliki Britaniji, ne b<» priznala indoneške vlade, ki je bila formirana 17. avgusts preteklegs leta nom, da se pobota s Stalinom. To dejstvo je bilo pravkar raz krito. Doznava se, da so se Člani eksekutivnega odbora komu nistične stranke soglasno izrekli za izključitev Browderja i* stranke. Zdaj še ni znano, ali je Browder dobil zagotovilo, da lahko pride v Moskvo, preden je vložil prošnjo za potni list pri držav nem departments On je prišel nemilost pri drugih voditeljih ameriške komunistične stranke, ker je zavrgel teorijo razredne borbe in se izrekel proti likvidaciji srednjega razreda. letniki v ameriški armadi bodo razrešeni službe Zveza med severno in južno Korejo Sporazum med ruskimi in ameriškimi avtoritetami Seoul. Korala, 11. febr,—Skupni komunike o izidu konferenoe med reprezentantl Rusije ln Amerike omenja dogego gpora suma in vzpogtavitev zveze med severno ln južno Korejo. Južno KoHsjo gtf iagedle amerlilteSstt, severno pa ruske. Naznanilo o vzpostavitvi zve ze je najboljša novica za Korejce . od kapitulacije Japonske pred zavezniki, ki je končala štiridesetletno japonsko ekonomsko, politično in vojaško dominacijo. Sporazum določa obnovo železniškega in vodneg« prometa med severno in južno Korejo. To pomeni, da bo rlž iz južne Koreje prlhsjal v ge-verno Korejo. Sedanja razdelitev Koreje na dve okupacijski coni bo ostala v veljavi. Naznanilo vsebuje zagotovilo glede koordinacije med poveljstvoma ameriških ln ruskih o-kupacijskih sil v ekonomskih in administracljskih ozirih. Usts-novljens bo skupna ameriško-ruska komisija, da ugladl pot politični neodvisnosti Koreje. Znanstveniki za svetovno vlado Peticija poslana predsedniku Trumanu ■ i New York. 11. febr.—Proml-nentni znanstveniki, pisatelji, i-gralcl ln delavski voditelji so »ostali predsedniku Trumanu jeticijo z apelom, naj prevzame vodstvo v gibanju za ustanovitev realne svetovne vlade za preprečenje atomskih vojn v bodočnosti. Svetovna vlada naj bi uključevala parlament, ekseku-tivo, sodišče in zadostno vojaško alio za vzdrževanje ln zaščito miru. Peticijo je podpigalo čez tisoč prominentnih oseb, med temi dr. Albert Einstein, dr. Irving Langmulr, Thomas Mann, Sinclair Lewis, Owen J. Roberts, Charles Bolte In R. J. Thomas. Laski zahteva uničenje atomskih bomb London, II. febi — Profesor Harold J. Laski, nsčelnik ekse-kutivnegs odbors britske delsv-sfce stranke, je zshtevsl tskoj-šnje uničenje atomskih bomb. Dejal je. da mir ne bo dosežen, de ne bodo rszkriti- tajnosti produkcije atomskih bomb vsem državam. Poverjeništvo za italijanske kolonije Državni tajnik orisal načrt Washington, D. C., 11. febr.— Državni tajnik Jsmes F. Byrnes je orisal načrt, nanašajoč se ns usodo italijanskih kolonij v A-friki. Te so Tripolltanija, Cire-najka, Eritreja in Somalija Nsčrt določa, -da kolonije pridejo pod desetletno poverjeništvo organizacije Združenih narodov. Po tej dobi morajo vse dobiti neodvisnost. Byrne« je izrszil upanje, da bosta mirovni pogodbi za Nemčijo in Japonakn sestavljeni v 12 sli 18 mesen h. Glavne tolke nsčrts glede italijanskih kolonij so: Svet Združenih narodov bo imenoval uprsvitelja ln posve-tovslne komisije za štiri kolonije Vsaks komisija bo imela sedem članov. Posvetovslne komisije bodo tvorili reprezentantl Amerike, Rusije, Velike Britanije. Frs«i-cije in kolonij. Upravitelj kolonij ne bo izbran med reprezentantl štirih velesil. Navodila glede upravljanja kolonij bodo dajali člani pover-jenlštva Združenih narodov. Podpisniki so naglasili v peticiji, da ne more biti zadostne obrambe proti stomski energiji, če bi se uporabljala kot uničevalna sila. Iz tega razloga naj Truman stori korake za razširjenje oblasti ln delokroga organizacije Združenih narodov. Peticija vgebuje tudi predlog, naj Amerika gkUče konvencijo re-prezentantov držav, na kateri naf bi bila sprejeta uttava svetovne vlade. Ta naj bi prepovedovala izdelovanje atomskega o-rožja in izvajala vrhovno oblast v vseh zadevah, nanašajočih se na vzdrževanje in zaščito miru. Odločitev o jeklarski stavki Mezdni dogovor e se obeta Wsshlngton, D. C.. 11, febr.— Dolga živčna borba glede izravnave mezdnega spora med jeklarsko unijo CIO in korporaci-jami bo morda kmulu zaključena. Pričakuje se, da bo predsednik Truman Izrekel odločitev glede zvišanja cen jeklu in s tem omogočil končanje stavke, ki je bila oklicaria pred 21 dnevi in v kateri Je zavojevanih čez 750,000 delavcev. Možnost Je, du bo Truman na-znsnil tudi novo formulo glede mezd in cen. Napoved Je, da b<> Chester Bowles, nuŠelnik urada administracije cen, imenovan za direktorja ekonomske stabilizacije. Cena jeklu bo morda zvišana za pet dolarjev na tono, Vest iz zanesljivih virov praVI, da je bil že sklenjen mezdni dogovor med jeklarsko unijo in korporacljami. Dogovor morajo potrditi člani unije, preden stopi v veljavo. Pričskuje se, da bo jeklarska stavka končana ta te-den. ....... < 1 1 ■"' Sedem ljudi zgorelo v poiaru Marquette. Mich., U. febr,— Sedem ljudi je zgorelo v požaru, ki Je nastal v hiši, v kateri so stanovali. Žrtve no bile Sta-msiav Kruskuski, Nicholas Lai* ne, James P Murphy, Benjsmin A McCsnn, Fred de Hsutelle, Axel Wi< ktsrom in Henry Cook, Japonski ueneral Homma obsojen v smrt Manils. Filipini, 11. febr —Ja-ponski general Massharu Homma je bil na obravnavi pred ameriškim vojaškim tribbnslom •po/nun za krivega kot vojni zločinec in obsojen v smrt, Ta- Driavni tajnik Byrnes odgovoril na poroči-la iz Nemčije McNARNEY DOBIL INSTRUKCIJE Waahlngton. D. C.. 11. febr.— Državni tajnik James F. Byrnes je razkril, da bo ameriška armada v Nemčiji "razrešila Jugoslovansko kraljevsko armado službe." To Je bil njegov odgovor na poročila iz Nemčije, da so člani te armade v službi ameriških okupacijskih sil kot stražniki, Byrnes je na sestanku s časnikarji tudi izjavil, da 20,000 Poljakov v službi v ameriški okupacijski coni v Nemčiji ne tvori organizirane sile. S to Izjavo sta državni in vojni department pretrgala petdnevni molk o poročilih Iz Nemčije, da so Jugoslovani in Poljaki v službi ameriške armade. Člani jugoslovanske armade so se obvezali za borbo, ki naj bi strmoglavila režim maršala Tita v Belgradu ln vzpostavila kralja Petra na prestol. Byrnes je dejal, da je v službi ameriške okupacijske sile le 700 članov jugoslovanske kraljevska armado kot stražniki taborišč, v katerih so nemški vojni ujetniki. TI nosijo na gvojlh uniformah gumbe g sliko generala Mlhajlo-viča, bivšega poveljnika četnl-kov, ki go ae burili ns »trsnl ftemcev in Italijanov proti osvobodilni armadi maršala Tita, Vojni department je že instru-lral generala Josepha McNar-nevja, vrhovnega poveljnika a-meriških okupacijskih sil v Evropi, naj razpusti jugoslovangke stražnike. Byrnes Je dejal, da ga Je voj-ni department informiral, da Poljaki, ki so tudi upogleni kot stražniki taborišč nemških voj-nih ujetnikov, nosijo gtare ameriške uniforme. Department Je odredil prebarvanje uniform, da se odpravi vtis, da so Poljaki člani ameriške armade. Byrnes je naglasi!, da proces prebai Vanja uniform še ni dovršen. Poljaki v službi ameriške armade vodijo propagando proti Židom, Poljaki vladi v Varšavi in Sovjetski uniji. Amerika mora Imeti močno armado Washingtno, D. C., 11. febr.— General I)wi/{ht D. Elsenhower, šef generalnega štaba, Je dejal, da mora Amerika vzdrževati močno armado, dokler se svet ne odpove uporabljsnju oborožene sile pri izrsvnavuh mednsrodnih problemov in potežkoč. Elsenhower Je govoril pred grupo po-habljenih vojnih veteranov. Žene ameriških vojakov dospele v New York New York, U, febr,—Na par-rukii Queen Murv, ki Je dospel v newyorško luko, se nshsjs' Ifttitt žen ameriških vojakov, ki so se poročili v Angliji. Z njimi vred je dospelo 668 otrok. Iz New Yorka bodo žene odpotovale v države, v katerih se bodo sestale s svojimi možmi. Velika Britanija od lotila odobritev pakta London, H ebr.—Ns seji članov britske delavske vlade je bil sprejet zaključek, ds se odobritev piikts z Ameriko glede ci-vilneg* letalstva odloži. Pakt je bil sklenjen na skupni konferenci ns Bet mudi pred nekaj tedni. Vzrok odložitve odobritve pakta ni omenjen.__» koj po obsodbi je bil odveden v vojaško taborišče. Homma bo postavljen ob zid ln ustreljen. PHOSVJ6TA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT j GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE by Slovene National Benefit Society Organ of and Naročnina sa Združene drieve (isven Chicaga) in na leto. NJO se pol lete, »1.60 sa fcetrt lota; aa Chicago In Cook Co*. S7J0 sa celo leto. »3.7» sa pol leta* aa Inosomatvo ItOO. Subscription rates: for tbe United States (except Chicago) and Canada M.00 per yaar, Chicago and Cook County 1740 per year. ■ countries M.00 per year. oglasov po dogovoru. Bskoplsl dopisov ln nenaročenih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebina (črtice, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je prlloiil Advertising rates on agrecmcnt~-Noniaaaipti gf soi • will not be returned. Other and unsolicited articles will not be returned, such aa stories, plays, poems, etc. will be returned to when accompanied by self-addressed and stamped envelope. . f "1 ■ " 4 Naslov na vse, kar Ima stik s listom« PROSVETA 2857-59 So, Lawndale Avg., Chicago 23, Illlnoia Glasovi • *V m Ob Lincolnovem rojstnem dnevu Danes, 12. febr., praznujemo rojstni dan Abrahama Lincolna, katerega je legenda po njegovi tragični smrti spremenila v največjega Američana. Naj njegovemu spominu tudi mi posvetimo nekaj vrstic na tem mestu, kajti bil je v resnici zagovornik zatiranih, pristaš pravice in nasprotnik krivice. Sicer je resnica, da se v vsaki generaciji rodi neštevilno poedin-cev Lincolnovega duševnega In moralnega tipa, po srcu prav tako blagih in v etičnih nazorih prav tako čistih in odločnih. Toda v krivični človeški družbi je le redkokateremu sreča tako mila, da se povzpne na vidno mesto, da velikega vpliva. Mali Abrahami Lincoln! se navadno ne silijo v ospredje, niso deležni občega priznanja, kljub temu pa imajo za človeštvo velike zasluge. Vsak zagovornik zatiranih, vsak pristaš pravice ln velikodušnosti, vsak nasprotnik krivice ima v sebi nekaj onih Llncolnovlh veličin, ki so njega napravile nesmrtnega. To je tudi tista skrivnost, ki pojasnjuje, zakaj je Abraham Lincoln med preprostimi masami najbolj oboževan. Ako bi ne bilo malih Lincolnov, bi bil človek še na veliko nižjem klinu socialnega napredka. Resnica je, da bi brez malih Lincolnov ne bila zgrajena nobena delavska organizacija, posebno pa ne taka, ki je predvsem zgrajena na Idealizmu, na sanjah po boljši človeški družbi. Sploh je vsa Lincoinova veličina v tem, ker simbolizira vse, kar je dobrega v človeku in njegovem stremljenju. Simbolizira boj za pravičnost in poštenost, simbolizira velikpdušnoat, katero je najbolje izrazil v besedah: "Z zlobo proti nikomur, z vellkoduš-jem napi um slehernemu." Te besede Je izgovoril v najtežjih dneh, ko je na severu kipela maščevalnost napram Jugu. Dasl Amerika v njegovi dobi še nI poznala razrednega boja med kapitalom ln delom, je on vseeno že takrat razumel ta boj ln dejal, da je delo prej kot kapital, ali z drugimi besedami, da delo ustvarjs kapital ln zato mora biti tudi prej upoštevano. V kapitalistični družbi je seveda ravno obratno: kapital je vse, delu pa je odkazano le hlapčevsko mesto brez vsakih pravic. * Legenda o Lincolnovemu siromašnemu Izvoru: da je bil rojen v borni gozdni koči v Kentuckyju, da se je kot otrok preselil s starši v Indlano, da je v svojih mladih letih kot pionir cepil drva ln gradil plotove v Illlnolsu, da so je zaljubil v Ann Rutledgevo, I opremljena bolnišnica, katera bi da je bil sam svoj učitelj v branju in pisanju, kakor pozneje tudi pospešila zdravstveno stanje na-v advokaturi—vse to je znano slehernemu ameriškemu šolarju, | Šega naroda v stari domovini. Ampak takih ljudi je bilo v frontirski Ameriki faktično tisoče ln tisoče. Toda v Delo hišo je prišel samo en Ltncoln. zgodilo, je bila zgolj slučajnost. Lincoln je živel v času, ko so se nsd Ameriko zbirali temni obla- ln Slovenk. Torej, ako bi vsak ki. Po civilizaciji je bila dežela faktično skoraj od vsega začetka I dal samo dolar, kar nI nlkaka razdeljena na dvoje. Na jugu je bila zgrajena na telesnem suženjstvu, na severu pa se Je razvijala svobodno. Agitacija proti telesnemu suženjstvu se Je pričela že v kolonljalnl dobi. To vpra BOLNIŠNICA ZA SLOVENIJO Cleveland. Ohio.—Ko pišemo svojcem v staro domovino, med drugim tudi izrazimo željo, da bi bili zdravi in zadovoljni. Tako se glaai-običajno vsako pismo. Enako izražajo pisma iz stare domovine. Seveda, to je naša običajna pobožna želja in pri tem oatane. So U zdravi in bodo 11 zdravi? Pisma, katera čitamo dnevno, nam povedo vse nekaj drugega. Namreč vsi, kateri so se nahajali po koncentracijskih taboriščih, vsi, kateri so se bojevali za svobodo naroda, na kratko rečeno: ves slovenski narod je danes podhranjen, prezebljen, tako rekoč izčrpan ln posledice se bodo pričele kazati v kratkem. To posebno med mladino in otroci, kateri v času, ko so potrebovali tečne hrane, je niso Imeli, ker so jo jim vzeli prvo fašisti, potem nacisti in povrhu še za dobro mero domači izdajalci, kateri so v imenu vere in Boga kradli, ubijali in požigali. Vse to so delali s pohlepom, maščevanjem in ignoranco po naročilu svojih predstavnikov, kateri se sklicujejo, da so postavljeni od Bogs. Seveda, tako delajo tisti, katere Je Bog udaril s slepoto! Naj se povrnem k predmetu Moj namen Je U: mi, kot sinovi in hčere slovenskega naroda v tujini, imamo bratsko dolžnost, da pomagamo svojim, pomagamo sorodnikom, pomagamo celotnemu narodu ln ne samo tre-notno, ampak tudi v bodoče! Verjetno Je, da bo kateri čitatelj rekel, kaj pa še hočeš, saj pomagamo. Res je, da pomagamo, toda lahko rečem, da bi lahko Še veliko več, ako bi se vsi zavedali, da nas je rodila slovenska mati. Toda na žalost temu nI tako. Veliko jih je, ki seveda govore slovensko, nimajo pa v prsih slovenskega srca, Še majn pa slovenskega čuta. Bratje ln sestre, moj namen je, da bi Slovenci v Ameriki zbrali skupaj aklad, a katerim naj bi ae v Sloveniji postavila akO U ideja prodre ln se uresniči, si bomo Slovenci iz Amerike postavili v stari domovin« spomenik, kateri bo pričal, ds je v Ameriki še nekej rojakov, kateri čutijo narodno, kljub temu da sd tu 25 ali vič let. H koncu naj se dodam, ds na-ša postojanka 48 SANSa in Progresivne Slovenke št. 1 in 7 še vedno pobiramo obleko, čevlje, hrano ali kar koli imate. Seve da tudi gotovino. Naša poeta-janka Je v tekoči kompaniji spravila skupaj približno dve toni obleke in hrane za pomoč stari dotiMhrini. fte vedno je čas, da prinesete vaše. Naša postojanka se nahaja na 15*11 Cul-cutta ave. tor je odprta vsako sredo ln soboto zvečer od 7. do 9. ure. J. F. Terblsan. predsednik 48 SANSs. Kako to doseči? Je več nsČl-Da se je to | nov. Recimo, da nas je v Ameriki približno 250,000 Slovencev pretirana vsota, bi zbrali skupaj $250,000. In ako pomnožimo to vsoto s 50, ker je valutni kurz šanje Je postalo zelo sporno tudi ns ustavodajni konvenciji, kjer | W **bi to zaml- pa so ga prebrodili s kompromisom. Po sprejetju ustave in stvorjenju republike je vprašanje suženjstva prihajalo bolj ln bolj v ospredje, toda vzelo Je še več kot pol stoletja, da je U boj prišel do viška ln se raztreščil v tragični dvtl-nl vojni. V začetku druge polovice zadnjega stoletja je v ta boj posegel tudi Abraham Lincoln in se proslavil v znanih debatah a senatorjem Douglasom. Lincoln je bil sicer načelni nasprotnik sol lahko realizirali. Drug način je ta, da bi proda jali prostor v knjigi, katera naj bi bila nekako kot so naše pro-gramne knjige, ter se delila v štiri dele. To je zlat, srebrn, bakren, ln navaden. Vsakdo, ki VSAKEGA NEKAJ - Detroit, Mich.—Naše avtomor bllsko mesto Detroit so med vojno Imenovali arzenalsko mesto, sedaj pa ga imenujejo mesto stavk. Do je orišlo do sedanjih delavskih nepokojev, je največ kriva naša federalna vlada Washingtonu, kajti pred: > zaključkom vojne se ni ničbriga-la za povojni program ter kontrolo cen življenskim potrebščinam. Namesto da bi podvael potrebno korake, so pa oenatorj in kongresniki šli ns počitnice Še tistih psr Trumanovih priporočil za polno zaposelnost in brezposefaostno podporo so ig norirali in pustili predsednike ns cedilu. Sedsj se vprašujejo, zakaj i-mamo toliko stavk. Zakaj? Cene življenskim potrebščinam so tako visoko v primeri s plačami, zato delavcu ni mogoče več shajati in rezultat tega so stav mmmm Unijaki voditelji so šli pred industrijske magnate in jim pojasnili. da sp mezde prenizke zato jih morajo zvišati. Ker pa zastopniki velikih korporadj sploh niso hoteli slišati o kakem zvišanju mežd in vse zahteve e-nostavno igrtbrlrall, je ekseku-tivnl odbor CIO posvaril magnate, češ, da bo potrpljenja delavcev konec ln Izbrunlli bodo delavski nepokbjl, za katere bodo odgovorni tnhistl predstavniki velekorporaclj. Drugega lihoda ni bilo, nego da se je unljskl odbor obrnil do članstva, da dajo odgovor z glasovanjem, ali ao za stavko, ali ostanejo še nadalje v miserijl, ki Jih vodi vedno v globokejši prepad. Člsnstvo unije, CIG ee je z ogromno večino Izreklo za ■IS lili) Prva stavka Je bila razglašena pri General Motors, katera ima uposlenth do 200,000 delav cev v normalnih časih. Zagtop- TOREK, 12. FEBRUARJA ^ skuša uzakoniti drastične postave, s katerimi bi preprečili stavke. Kaj nam bo prinesla bodoč noet, tega še danes nihče ne ve. Vlada je že zvišela cene jeklu za $4 na tono, toda delavci še niso prejeli nobenega zvišanje. Tukaj je doka*, kaj nam je pri Čakevati od naših vladnih zastopnikov v Washingtonu. Sedaj pa smo dobili še eno veliko avtomobilsko kocporaci-jcr, namreč Kaiser in Fregar Co Ta korporaclja bo Izdelovala avtomobile \n farmsko orodje in stroje. - Zaposlila bo od 10,000 do 15,000 dslsvcev. Ta nova korporacija sr je takoj pogodila z unijo, pristali ns l$c in poj zvišanja ter nagrado od vsakega avtomobila, kar bodo prejeli le dotični delavci, kateri le ne bodo udeležili divjih stavk. Ta korporacija bo zaOno zgradila hiše za delavce. posebno is one Id eo se preselili is Kalifornije. Teh Je prišlo 2,500. * /M V Detroitu je aedsj v teku boj med šolskim in cerkvenim odborom. Slednji zahteva verski pouk v tistih šolah, ki jih vzdržuje mesto. Mestni šolski odbor se upira in odklanja verski pouk ter s« sklicuje ni ameriško ustavo/ V4 nekaterih šolah so učite- teleanega suženjstva, toda nt bil noben fanatik kot n. prlmir Gsr- bi dsroval $100 ali več bi prišel niki unije CIO rtjtmJc> 20% rlson Vtllard ln več drugih. Videl pa Je, da dežela ne more ostati napol suženjska ln napol svobodna. Toda sile. ki so privedle do civilne vojne, niso bile zapopadene toliko v ideološkem nasprotstvu napram telesni sužnoatl kot v trenju med dvema gospodarskima sistemoma. Največji nasprotnik suženjskega juga je bil tako zveni svobodni kapital ln obratno. Zvezno vrhovno sodišče je leta 1857 sicer potegnilo geogrsfsko črto med obema v tako zveni Dred Scottovl razsodbi, s katero se pa suženjski jug ni zadovoljil, kakor tudi ne svobodni sever. Med obema je moralo prej ali slej priti do odprtega boja. O Ker je tako zvani svobodni kapitalizem—finančni ln Industrijski —potrebovsl čim več prostora tn svobode za svoj razmah, se Je pričel grupirati okrog mlade republikansko atranke, ki je imela strojo prvo konvencijo leta 1858 v Chlcagu. Po načelih ln platformi se ni doati razlikovala od demokratske stranke, katero so domini ral i suženjski Interesi i juga. Vsled tega so pristaši Industrij skegs »n finančnega kapitala tudi organlilrall svojo stranko—da jo bodo oni kontrolirali. Kot pravi zgodovinar Charles Heard, so bili ustanovitelji nove stranke, stranke industrijskih in farmarskth Intereeov v veliki se gati, koga naj postavijo za predsedniškega kandidata na svoji dru gi čikaški konvenciji leta 1880 Izbrali so si povsem slučajno Abrahama Lincolna, ker prvič je bil človek lz preprostih množic, ki bo vlekel tako pri farmarjih kot pri delavcih, drugič so ga pa nnatrali. da je *aafeM-ds bo plesal kakor b6do oni godil Z Llncolnovo in republikansko zmago ao prišli težki časi za de-šelo. Še prodno je bU prerijski Lincoln ustoličen, je bil suženjski jug že v odprti revolt! proti severu, sploh proti republiki. Lincoln jO storil vse za preprečonjo toge konflikta, kajti ee je zavedal njegove tragedijo Tods ko mu je bile vržena rokavica, jo je pobral in rešil deželo pred razkolom. Šolo par let po Izbruhu civilne vojne je Izdal proklamaeijo, a katero je odpravil telesno sužnost Ta boj je vodil S krvavečim srcem ln si v nJem splete! venec nesmrt-nosti Da mu na večer zmage nI upthntla življenja zlobna roka in ako bi mu bilo dano. da bi bil vodil tudi rekonstrukcljsko delo, bi «BOd jugom in severom ne bila zadana tako globoka rana. Slava njegovemu spominu! v zlati del. DrugI, ki bi darovali $50 aH več, bi prišel v srebrni del. tretji, ki bi darovaU $25 ali več, bi prišel v bakreni del, Četrti, ki bi daroval manjšo vsoto, bi prišel v zadnji del. In vsek darovalec bi Imel priliko, da vpiše svoje ime, naslov, poklic ln naslov in kraj, odkjer prihaja lz stare domovine? Ta knjiga naj bi bila teke, de bi bilo moftno vedno dodati nove darovalce. Potem bi jo poslali v staro domovino v to bolnišnico, kjer bi bila na ogled vsem, kateri bi Jo želeli videti ln tako tudi Imena darovalcev. Dalje radi uspešnejšega ln hitrejšega ter privlačnejšega pobiranja teh darov, naj bi ae na-proello upravo bolnišnice, da bi Isdala nekake karte sorodnikom priapevatelja, da bi se lahko zdravili v tej bolnišnici ali kateri drugi Dalje Je moj namen, naj bi ta pokret pod vzel a organizacija SANS in pobirala prispevke po vsej Ameriki in Kanadi. Torej rojaki in rojakinje v Ameriki in Kanadi, ko boste čl-tall ta dopis, preštudirajte ga, ter dajte svoja priporočila. In nikar ne odlašajgio. ker narod je potreben gmotne ln moralne pomoči. Tudi moralna pomoč veliko šteje, poeebno pe še v času kot je sedaj, ko mora narod vse nanovo pričeti. In končno, zvišanje na uro. Korporacija Je zahtevo enostavno odklonila. Vlada je nato priporočila 18c in pol zvišanje mezd, a tudi o tem noče kompanije slišati ln tako je vsa stvar v zastoju, stavka pa ae nadaljuje le tretji mesec j Razumljivo da eo v stavki delavci najbolj prizadeti ln toška je borba sa izboljšanje življen-akegs obstoja. Ako bo med delavstvom solidarnost ln kooperacija, tedaj bomo zmagali ln pridobili svoje zahteve. Prav danes, ko pišem ta dopia, so zastav kal i delsvcl United States Steel of America. Prizadetih je od 700.000 do 800.000 delavcev. ki zahtevajo $2 poviška na den. Ekeekutiva CIO ln njen predsednik Murrey se je prizadeval, da bi pridobil zvišanje brez stavke, a ves njegov trud je bil zaman, torej ni bilo drugega Izhoda kot stavka v jeklarski Industriji. Tudi to stavko bo delavstvo zmagalo, ako bo solidarno ln vztrajno. Kakor je razvidno Iz poročil se stavke širijo po vnej A meri ki. medtem pa ves aparat vrh nje plaatl, časopisje ln radio, ve-hementno napada delavstvo Sploh so ae vsi kapitalist! In njihovi podporniki organizirali proti unltara, da bi jih uničili Vlada pa hoče. da bi ostala koza cele in volk alt. Težko ln Jako zgrešeno vlogo Igra sedanja zvezna administracija. Sedaj lji vpeljali molitev pred poukom in po pouku, poleg tega pa so ragdeltyl med učence mole molitvenih. • Šolski odbor je nastopil proti t^mu in prepovedal vpeljavartje molitve; sedaj pa ga zelo kriti-zirajo fanatični starši in zahtevajo verouk v šolah. Bojazen je, da bi verski fanatiki uspeli, ker imajo tudi v šolskem odboru pristaše. Torej Evropa se o-tresa verskih dogem in fanatično hierarhije, demokratična in svobodna Amerika, ki se tako postavlja o ovojo civilizacijo, nSJ bi pa pričela breoti v temo na-zadnjaštva. Ni se čuditi, da je papež obdaril Ameriko kar s štirimi kardinali. To je dobra verska diplomacija. Pred nekaj tedni je pissl JoŠko Oven v Proletsrcu, da nas je papež obdaril s štirimi rdečimi kardtnaiskimš klobuki. Pred nekaj dnevi sem pa čital v Detroit Newsu, da morajo ameriški škofje nominirati kardinale; Sedaj se morijo i-menovanl kardinali odpeljati v Rim p* klobuke. Peljalo ae jih bo s aeroplanom kar deset, katerim bo načeloval« detroitski Škof Mooney. kateri ae bo prvič vozil z aeroplanom. Torej danes kardinali tudi verujejo v tehniko. Pred sto leti so vsako novo isnajdbo proglasili za hudičevo delo tn če so mogli so is-najditelja opravili izpod nog ter iznajdbo uničili. Torej tudi oni počiSl napredujejo. V Detroit Newsu sem tudi čital, da so medecinski eksperti zahtevali Mtusolinljeve možgane, nakar se je neki italijanski Zdravnik spravil nad Musootovo glivo ln mu Izkopal možgane že potem, ko potem samo pomislimo koliko bi produdrali 15 milijonov delaveev v kooperativah, namreč če bi bili resnično organizi rani in zaatopani v postavodsj nih zbornicah. Koliko denarja so plačali že svojim voditeljem v teh letih! Ako bi bil ta denar obrnjen delavcu v prid, b bila že marsikatera industrija pod upravo delavcev, Če pa že to ne, bi pa vsaj dosegli toliko da ne bi bili stalno v strahu pred negotovo bodočnostjo. Dosegli bi, da bi kongres obdavčil one, ki imajo preveč dohodkov. Zakaj pa ima kongres toliko denarja za druge stvari, ki so man; potrebne kot pa zavarovanje delavce? Le pomislite, koliko je dal kongres že posojila Anglij ki pa ga ne bo nikoli povrnila, vsaj vsega ne. Dobro Vidim, koliko si prize devajo v kongresu za delavstvo Tako bi moralo biti po vseh dr-živih. Kakšne delavske organi iidje pa so to, ki nimajo moči stopiti na prste roparjem? Kaj pomagajo stavke posameznih strok. Če pa na koncu vedno zmaga lastnik še z večjimi pro-fiti, dočim 15 milijonov delavcev nima moči, da bi prisilili kateri koli Veliko kompanijo ali trust, da bi pokazal knjige, da bi ameriška javnost zvedela, koliko proflta je nagrmadil. Vem, tukaj je sedej vprašanje, kaj bi bilo, če ne bi bili organizirani? Mnogi bodo trdili, da bi bili delavci brez organizacije pritisnje-nl ob steno kot navadni kullji ali sužnji, da bi morali delati dolge ure za tako plačo kot bi jo bil podjetnik sam pri volji plačati. Taka domnevanja so brez podlage. Če bi res do kaj takega prišlo, potem bi izbruhnila taka kriza in gospodarski polom, da bi bila vlada prisiljena stopiti vmes in napraviti red. Država, industrija, farmski pridelki in vse drugo je direktno odvisno od vaše plače, od vašega denarja, ali z drugo beeedo: od clrku lacije denarja. Čim več denarja dobi navaden, preprost dela vec, več ga potroši, to se pravi, da njegov denar kroži ln na tem kroženju dežela uspeva, ne na onem, ki je kje na varnem. Tisti denar je mrtev in nima nihče koristi od njega, niti lastnik sam ne, dokler left kje v blagajnah. Slišali smo predsednika Tru-mana, ko je povedal, da pomenijo majhne plače delavAev manjšo kupno silo. Čim manj je kupcev, tem manjši je tudi profit ln zakladnlškl tajnik je prlmoran znižati tudi davke, kakor tudi vsi drugi, kajti cene padajo povsod navzdol. Tako vidimo, da manjše plače ne morejo biti kot so in kdo ve. kaj pride v tej gonji za profi-tom—mogoče pride do poloma kot smo ga imeli 1. 1929. kajti če bo šlo naprej kot gre sedej. potem bomo kmalu vsi ob prihranke. Vsaka stvar je 5051 dražja. Marsikdo je imel v načrtu po vojni popraviti, predelati ali nanovo postaviti stanovanje ali kaj drugega, sedaj pa je moral odložiti na poznejši šae. Tako udarijo stavke delavstvo Trusti se teh sUvk, ne boje, kar se oni boje bi 15 milijonov delavcev' nilo na kongres, in sicer, mi| čemo moderna stanovanjajM eemo oskrbo ln socialno vanje zase in za naše dn.*I itd. Dežela je dovolj bogata pak dokler so delavci pod" stvom, morajo ubogati pa ni moj namen koga odvrad od unij. Če so dobre za toli Število ljudi, potem so tudi] me. Povem samo kar misM izkušenj in splošnega ameriS ga življenja, to je od 1. m čet 20 let v U. M. W. A Vprašanje, "zakaj je tata se sam ob sebi poraja. | svetovni trust je v boju na ljenje in smrt proti svojemu sprotniku. Kdo je ta naspri nik? Gotovo ne unije pod se< njim vodstvom. Če bi bile, tem bi jih kapitalisti že davj uničili, kakor so L W. W. jfl bena skrivnost ni, da je sedj premogarska unija nekaka 3 straža, da se ne zakoti "bol vizem" v organizaciji. Tako dim, a ne ponujam nikor svojega mnenja. Na misel pride večkrat tista rečenica, pravi, kogar hočejo bogovi Čftl, ga najprvo oslepe. ToB lja tudi za mednarodne truifl ki ne vidijo, da si sami sebi k Ijefjo grob. Če bi oni videli, se danes godi po svetu, posel v Rusiji, potem se ne bi oboti ljali ugoditi zahtevam delavi Ta nepokoj delavstva ustvi upor! Kapitalist noče prizr da je sistem profita prilezel vrh, na luno pa še ne more I deti noče, da je že dvakrat skusil uničiti nasprotnika, vsakikrat mu je spodletelo, "faliral" . . . Nasprotnik d< pazi in je pripravljen na naskok . . . Ne, trusti ne vi drugega kot profit! Vpraša je—koliko časa? George Gomili ZA POMOČ ftOLSKI MLADINI Cleveland, O. — Progresi Slovenke krožek št. 1 smo motrivale na novembrski kaj bi storile, da bi zbrale denarja in pomagale junaški gpsiaviji. Potem smo sklen da vprašamo pri dramskem | štvu "Anton Verovšek", če bili pripravljeni priskočiti na pomoč in vprizorili kal igro. Seveda je predsednik koj sklical sejo in pojasnil, kaj gre. Udeležba na seji ni bila ka, vendar sklepčna in skle so, da radevolje pomagajo pomoč Jugoslaviji. Za igro« je prevzel Joe Godec in it igro "Stari grehi'V kateri vprizorjena dne 17. febru Večji del preostanka bo zt moč šolski mladini v Slovi Igra "Stari grehi" je bila i na v Clevelandu že pred več če se ne motim, zadnjič 1. v Euclidu. Od tedaj pa je mu že 15 let, po 15 letih pa gre | sikdo rad pogledat ponovno bro IgrO. Zagotavljam vas,1 boste zopet enkrat prav iz nasmejali, kajti igra "Stari hi" je skozi in skozi preplet z Živim humorjem. S Predstavite si stare sait gospode, kateri ne morejo si da so pili iz velikih čas življe Samci so konzul, polkovnik tovarnar, kateri obujajo I spomine pri čaju. Najzanimj ši prizor je, ko si razkrijejo f drugemu! da so očetje ene m deklice. Slučaj usode pa je peljal to hčerko za gospodinj konzulovo hišo. Akoravno * našajo na svoje 35-letno ntf druži j i vo prijateljstvo. * kmalu razbilo, ako ne bi M zul dalekovidnejši kot pol** in tovarnar. , Končno pa se je izkazalo, ko jih je v mladost, vlena nos neka prebrisana Tone* so Ji 23 let plačevali za katerega ni bilo nikjer M odkrili, da ni nobeden oce p sooče, Jim zaplapoh z°P« dostna kri po žilah ter * ^ ženiti z njihovo navidezno m ko. Tekmujejo med seboj^ ^ ri je mlajši, desiravno »ove je že prekoračili Ko hočejo razodetij J se radi oženili t nsmišlje«jjr ko oz. goepodinjo. jih ta^ nos tako močno, da ve, kateri je najbolj vanjo, a nazadnje ar da jim Ema predstav, v-dolgo izbranega šen.ns Kakšno rasočaranir ^ vzele tri aemeke (Delit aa S r7 iz nove, prerojene SLO RDEČEGA KRIŽA AVENIJE Vkrvi in borbi se je porodil • križ Slovenije. Usta-zbor je bil 18. junija 1944 S Krajini. Takoj so se za-^ustanavljati enote Rdečega I Požrtvovalno, kakor se Vodila borba z orožjem *proU upatorju in izdajalcem, se vodila tudi pomoč do bližnje-do trpečega, posebno do na-ranjencev. prvo pomoč je predsedstvo K* nakazalo Glavnemu od-Rdecega križa Slovenije (jo vsoto. Od te je bilo raz-ino potrebnim po osvobojeni ozemlju Dolenjske in Pri-jrske 700,000 lir. ; sodelovanjem OF, NO, AFZ ZMS odborov se je organiza-hitro vzpostavila. Po došlih ■ročtlih je bilo do februarja na Dolenjskem, Notranj-Primorskem in Štajer-n'418 krajevnih enot s 25 ti-'273 člani (bivša Dravska ba-Mna leta 1940, le 19,360 čla-V) Članarine je bilo pobra-294,428 lir in 8,665 RM. Pro-foljnih prispevkov 188,585 lir jO,700 RM. Poleg tega je bi-raznih zbirkah za naše ra-jce nabrarfih 90,599 lir, 7,952 rizne hrane, mnogo sadja, 113 jajc, 358 paketov, 990 ko-raznih oblačil ter mnogo sa-tetnega materijala in zdravil, Koliko je zbralo članstvo Rde-ga križa "za naše ranjence, ka-tudi za žrtve okupatorjevih činov, ni mogoče ugotoviti, - nimamo točnih poročil. Veljamo to, da je narod nesebič-zbiral, dajal in dajal. Pa tu-RK je v tistih težkih 'razme-h delil sladkor (približno 200 gi plenice in nekaj padal. Potrebe so rasle. Konec mar-jt zieela prihajati pomoč z 04 Kanadskega Rdečega riia smo prejeli 445 rjuh, 1636 revlek za blazine, 484 brisač, DO povojev, 2 zaboja zdravil, iplomerov in instrumentarja, ir je bilo razdeljeno civilnim »Inicah in ambulantam ter ra-encem v naših vojaških bolni- Druga pošiljka: zbirka naših djencev v Ameriki: 467 parov 'Ijev, 90 kg kakava in nekaj 'itnega materijala. Razdeljeno bilo novomeškemu in notranjemu okrožju, 2 težka šivalna oja ortopetdski delavnici, s »boji raznih zdravil pa smo ■tavili temelj sanitnemu skladu v Črnomlju. """•tja pošiljka: 10 zabojev Oviranega mleka, 7 zaboja. 1 zaboj Ovomaltine, 2 mešanega blaga, 1 zaboj fsjih plaščev, 4 bale nošenih «. 200 kom. moških srajc, volnenih brezrokavnikov, 26 c sladkorja, 1 vrečo vitami-r'1550 vretenc sukanca, I za-87 vrečicami toaletnega Razdeljeno novome-I u in notranjskemu okrožju jvilnim bolnicam Kanižarica-loo. ,radi splošnega umika iz Be-,raJlnc umaknili zadnjo 'n bili primorani spre-določeni razdelilnik. O-' 'n hrana sta bili razdelje-umikajoče se begunce. ' »mcrn.ranci na Korsiki so nakazali našemu Rde-Ju kr'žu 1.500,000 lir. Med-Pd J« Mago prihajalo v Dal-napornim prevozom JJ';i-ljal, blagom« vse tega blaga, 15 bal. "bl, k 37 zabojev otro- PterSuV^ ,n ""itnega 2.10 parov čevljev, je ^ — 0 ^ 1J«*lmaciji, približno Na ,azpolA«0 »j J"hr" sanil^ni mate-Pr«-hr. 0,1 »n ambulanto, k,, " " Je bl1« Porabljenih Jut*,./'" r,bjih konzerv Wt' V/'a',ruJ«b,lodo. ter: j. ubojev sanitnega PKOSVET A V Ljul 'j* - ' v A^iki ' VJ' Jpr.spelo do 31 'L > nošenih obla 'k ^ 36 /bl*a naWh izseljen-" ' 237 zabojev Val Kanad. Jtdeči križ, in še 133 zabojev mila, 15 zabojev vitaminov, 16 kartonov oblačil, 50 kartonov hrane in 1 karton čevljev. Od osvoboditve da 31. julija t. 1. je bilo izdano na vsa okrožja, Primorski, raznim ustanovam, posebno pa počitniškim kolonijam, repatriirancem, bazi za repatriirance "Baragovo semenišče", invalidom in drugim iz blagovnega skladišča 197 bal in 2 zaboja oblačil in perila, 29 zabojev čevljev, 707 zabojev hrane, 85 zabojev mila, vsi vitamini, 2 kartona oblačil, 776 kartonov hrane. Mnogo bal, zabo-jfev in kartonov smo morali razdeliti in smo komadno razposlali 6,423 civilnih in vojaških o-blek, suknjičev, plaščev, moških in ženskih 1,209 raznih oblačil, 1,200 parov čevljev, 6,252 kosov ali parov perila in nogavic, 1,141 odej in kocov in 4,737 škatel konzerviranje hrane. Iz sanitetne-, ga skladišča: 334 kosov in 381.30 m sanitnega blaga, 1,544 instrumentov, 2,156 kosov kuhinjske opreme: lonci, krožniki, kozarci, 4 tisoč 986 kosov obvezilnega materijala, 61 kosov orodja, 4,978 kosov rjuh in perila in 2,072.15 blaga za perilo jin dekliške obleke, 580 kosov sobne opreme: postelj, omaric. Zdravila: 494 cevk, 713 ampul, 3,622 tablet, 3,-777 škatlic, 114.30 litrov in 573.-H> kg. Iz prostovoljnih darov naših industrijalcev in trgovcev* smo nakazali: - 25,2650.50 m raznega blaga za obleke, perilo in plenice (od tega 7,000 m gradla za sla-marice in 3,600 m blaga za obleke), 445 garnitur ženskega perila, moških srajc in novih moških oblek in 353 parov ženskih nogavic itd. Nogavice so vključene tudi že v prejšnjih postavkah. Za primerjavo naj navedemo! ■kfif'ib felir ttdj^rti vst žafcojf, bald in kartoni, je Okrožni odbor Rdečega križa za novomeško o-krožje poročal: 20,264 oblek, hlač, perila, plaščev itd., 47 odej in 232 parov Čevljev. Blago pa stalno odpošiljamo in pričakujemo ladjo z novim tovorom oblek, čevljev in konzerviranega mleka. Glavni odbor Redečega križa Slovenije. * ZA PORU&ENO SOLČAVO so nabrali kraji Mozirje, Loka, Lepa njiva in Ljubija precejšnjo količino živeža za prebivalstvo porušene Solčave. ZMS in AFŽ sta nabrali po teh vaseh kruha, buč, suhega sadja, kumaric, svežega fižola, suhega fižola, solate, čebule, zelja, ohrovta, krompirja in jabolk, Krajni odbor OF Gornji grad pa je preskrbel 350 kohzerv ln 60 steklenic pokalic za otroke ter nekaj vina za starejše ljudi. V imenu prebivalstva Solčave se je toplo zahvalila tov. Herletova. PREKMURCI PlAEJO IZ MARftEILLA 21 Prekmurcev, ki jih je oktobra 1944 nasilno mobilizirala in decembra istega leta, po pet-najstdnevni vožnji madžarska okupacijska oblast odpeljala v Nemčijo, je iz Marseille poslala v domovino pismo. Aprila t. I. so jih namreč ameriške ln francoske čete osvobodile in jih prepeljale v Marseille. V pismu se javljajo svojim dragim ln prosijo naše blastl, da bi pospešile njihovo vrnitev v domovino. BOROVNICA SE OBNAVLJA Od bomb porušena Borovnica ae obnavlja in oživlja. Popravili smo že ljudsko šolo ter bivši So-kolski dom, ki so ga Svabi uporabljali za konjski hlev. Zdaj se v njem vrše sestanki, mladi na pa je v domu priredila skupno z našimi borci že več mitingov. S prostovoljnim delom zasipava naša mladina jarke in jame, ki ao jih povzročile bombe Lepo borovniško polje je bilo od| bombardiranja uničeno, sedaj pa so večji lijaki že vsi zasuti. Prebivalstvu so pomagali vojaki Unkovske brigade, ki jim je mladina po končanem delu poklonila zastavo. 2ene in dekleta skrbe tudi za to, da imajo naši borci vedno sveže perilo. Pri gradnji nove železnice in regulacije BorovnišČice pomaga vse ljudstvo. Kmetje kljub obilici dela na polju pomagajo pri prevažanju materiala. Ustanovili smo nabavno ih prodajalno zadrugo, v katero so se pa hoteli vriniti razni špekulanti. Toda naše ljudstvo jih je pravočasno razkrinkalo in poverilo odbor tistim, ki so vredni zaupanja. v Borovnica je v volilnih pripravah zelo razgibana. Čeprav je bila svoj čas razvpita kot belo-gardistlčna vas, smo danes z delom dokazali, da ne bomo več poslušali propagande narodnih zločincev in Špekulantov. Reakcija, ki je med okupacijo zakrivila med nami mnogo žrtev, je pri nas ie davno izgubila tla in mi bomo hodili le po poti Osvobodilne fronte. Izsledili smo tudi že glavne črnoborzijance, ki so živeli na račun obubožanega ljudstva in jih bomo o pravem času razkrinkali. Volitve bodo razčistile naše vrste. SOCIALNO SKRBSTVO V CELJU V Celju so se sestali okrajni referenti za socialno skrbstvo celjskega okrožja. Iz poročil posameznih krajev posnemamo, da so. pomoči najbolj potrebni kraji v izseljeniškem pasu, kjer si ljudstvo pa tudi že samo pomaga z zadružništvom. Okraj Konjice rešuje socialno vprašanje na 'ta način, da so pri krajevnih ddborih ustanovili samopomoč. Po vsem okrožju se ustanavljajo javne kuhinje in obnovitvene zadruge, ki zbirajo sredstva za pomoč potrebnim. DOKAZI FAŠISTIČNEGA TERORJA V SL. PRIMORJU Nekdaj krasno naaelje Rihem-berk pri Gorici, ki leži med bogatimi vipavskimi vinogradi, so fašisti popolnoma uničili. Vsa poslopja so opustošena odnosno požgana. Več kot 800 prebivalcev tega malega mesta je bilo pozimi 1944 1. odpeljanih v nem ška taborišča. Mnogi so tam pomrli, postali pa se sedaj vračajo na svoje ruševine., Zdravstveno Stanje teh ljudi je obupno. Z zdravniškim pregledom je ugotovljeno,'da *je $0% teh ljudi tuberkuloznih. Od prve skupine 58 oseb jih je že nekaj umrlo od tuberkuloze. Tem nesrečnim ljudem nudi pomoč jukoslovan-ska vojaška bolnišnica v Gorici in slovenski Rdeči križ, v Vsem slovenskem Primorju pa se vrši nabiralna akcija za pomoč, da bi se Rihenberk ponovno opomogel POZDRAV MARIBORA BRATOM IZ TRSTA Tik preden ste prišli smo šele zvedeli, da pridete. Kdo bi verjel, da pridete od sončnega juga k nam? Ali ste že kaj slišali o nas? * Ali ste že slišali, da je v štajerskih goricah slovenska beseda prav tako živa kakor pri vas, da so prav tako od sonca obsijani vinogradi, kakor v Vipavski dolini in v primorskih Brdih. Ali ste slišali, da v samotah naših gozdov prav tako počivajo partizani v neštetih gomilah brez križev ln rož, kakor tam na vašem visokem Krasu? Pod starim "Kužnim" znamenjem smo vas sprejeli. Toplo smo vas pozdravili, vam krepko segli v roke ln vam dsli cvetja. Nekaj pa vam je ležalo v srcih, nekaj ste nam hoteli povedati ln ml smo vas razumeli brez besed ... Tisoč mladih oči vas je sprejelo in vas spremljalo skozi naše mesto. Sli ste mimo ruševin, pošastnih sledov podivjanih sovražnikov Toda teh ruševin kmalu ne bo več, kakor kmalu ne bo več poslednje pregraje med vami in nami. Morda ste se čudili našemu gledališču Tako velikega in razkošnega, kakor ga imate vi, pač nimamo, toda če je še tako skromno, naše je, ln le naša pesem odmeva od njenih zidov, le naša sveta slovenska beseda. Kako dolgo ostanete med nami? Ostanite, ds se vam srce napolni z vriski naših goric, da boste čuli klopotce pod nebom in da boste zvedeli za naše skrbi. Pa še zato ostanite, da boste čutili našo globoko ljubezen in skrb v vas, da boste čutili našo svobodo in srečo, s katero romamo v lepše bodoče čase ... F. F.. Maribor -Po Slov. por o< . Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i t. atranl.) pa videli v nedeljo, 17. februarja. Da pa je še več smeha, ima konzul staro služkinjo Katro, kateri hoče olajšati delo in ji dati pomoč. Kakšna pa je ta pomoč, boste videli v nedeljo, ko prideta Nimrtondlova in Solova. Gospod polkovnik ima slugo ali purša, kateri mu krade pijačo, cigarete in kar je kaj boljšega, zraven pa se dela, da je naj-pravičnejši človek na svetu. Kako se ta dva služabnika zastopi-ta med seboj, boste pa sodili sami, ko boste priSll pogledat igro "Stari grehi". S tem sem malo opisala igro in kdor se je bo spomnil iz preteklosti, jo bo gotovo zopet prešel rad pogledat. Igralci pa so stare Verovškove moči razen enega, kateri pa mislim, da bo tudi ostal pri nas. Ob zaključe-nju teh vrstic pa še enkrat vabim cenjeno občinstvo, da pride k tej predstavi v nedeljo, 17. februarja, . v Slovenski delavski dom na Waterloo rd. Z vašo navzočnostjo boste pomagali ubogim sirotam v stari domovini. Mprian Baahel. Vprašanje beguncev LONDON, — ONA - Belgijski belegat pri organizaciji zedi-njenlh narodov je omogočil rešitev trnjevega vprašanja begunskih skupin, in sicer s tem, da je priznal, da bo v zvezi s prehrano beguncev treba urediti tudi nekatera politična vprašanja. V tej zadevi, ki je na razpravi v humanitarnem in kulturnem odboru, jt zahtevala Jugoslavija, da velja poslati politične begunce, ki se nočejo vrniti domov, z edino izjemo Židov in Španskih republikancev, nazaj v njihove dežele, ker so ---—&- nedemokratični. Belgijski delegat je v svojem protipredlogu priznal, da predstavljajo nekatere politične begunske skupine težak problem, katerega je treba rešiti mednarodno. Verjetno je, da bo belgijski predlog nudil možnosti sporazuma, kajti jugoslovanska delegacija ae strinja s tem, da naj gospodarski in socialni svet UNO skrbi za humanitarno stran tega problema—po rešitvi političnega vprašanja,. Kropa praznovala 50-letnico kovinarske zadruge Črna bbrza dragocenih kamnov v Parizu PARIZ.—ONA—Eden najbolj razvitih in tudi najbolj donosnih črnih trgov je oni, na katerem se prodajajo ln kupujejo dragoceni kamni vseh vrst. Nekega dne je francoska državna policija obkolila to tržišče, zasedla vse izhode in vse ulice v bližini. "Borza" se je nahajala v četverokotu poslopij, v katerih se nahaja več kavarn ln slaščičarn. Mnogo kupčij je bilo sklenjenih tudi na ulid. Nakana policije ni popolnoma uspela* ker so izurjene oči nekaterih prekupčevalcev prebrzo spoznale nevarnost, nakar se je razjeknll klic: "Pazite—policija." Dragoceni kamni so izginili kot bi mignil. Izginili so v klobase in sandwiche, v kolače ln kruh. Nekateri so jih zavili V chewing gum in jih prilepili pod mizo. Vsega niso skrili. Policija je zaplenila ta dan za preko 60 milijonov frankov diamantov ln drugih dragocenih kamnov. Omenjene kavarne ln slaščičarne pa so začele od tega časa sem delati take ogromne posle, da Še nikdar tako. Optimistični gostje naročujejo brez prestan-ka klobase in sandwiche, kolače ln kruh—kajti kdo ve, morda je prav v tem komadu zavit v čo kolado velik diamant? . . . KAKO JE V MALI AVSTRIJI *r Napiaal GUSTAV HERZOG Vse več in več čujemo taka) na Dunaju, v kavarnah, na cesti ln povsod, kjer se *b'ltajo ljudje, opazke, ki izražajo prepričanje, da je bilo pod Hitlerjem vendar "nekoliko bolje.1' Tq je, Čisto na kratko povedano, problem današnjega dneva na Dunaju, ki se bo iz neznatne malenkosti razvil v. nevarno rak rano, ako se v Avstriji ne bo Kmalu nekaj spremenilo. Eden visokih avstrijski^ uradnikov je dejal pred nekaj dnevi, da bo "mati Avstrija v teku enega leta bankrotna v mqterljalnem ln moralnem pogledu, ako te spremembe ne pridejo jako kmalu." Štirje zdravniki, ki obujajo tega bolnega otroka—Avstrijo— niso Istega nazlranja glede metode, katere veljs uporabljati. Najraje bi videli, da bi si otrok sam zopet pomagal na noge. Toda otrok ne kaže nobene iniciative. Predsednik Kari Renner in kancelar Leopold Figi sta o-petovano zahtevale, da je treba odpraviti demarkacijske linije, češ, da preprečujejo razvoj ravno te lnicijative. Kadarkoli je inozemsko Časopisje prineslo članke svojih korespondentov, ki so bili posvečeni temu predmetu, je zavladalo veliko veselje v avstrijskih krogih. Tudi ljudje iz naroda, katerih prva ln največja skrb je vprašanje, kako si preskrbeti potrebnih živil, verjamejo v to in mnogo razpravljajo o spremembi sistema okupacije. Vzrok tega splošnegs mslo-dušja so ljudje, ki prihajajo iz bogatih predelov Avstrije, lz Vorarlberga, Tirolske, Zgornje Avstrije ali Štajerske, kjer pridelujejo kmetije v visoko ležečih dolinah pšenico, mastno mleko in nlsdkl med Na Dun.iju pripovedujejo sestradanim meščanom, da je pri njih vsega dovolj, in tudi, da se pri njih nacisti še vedno šopirijo in gospodarijo. Stari nacistični gaulajterji, ki so se pritajili inr katerih zavezniki niso zasačili, postajajo dan na dan bolj predrzni In zdaj v nekaterih krajih svoje props' gande niti več ne ukrlvajo. Cim nekdo lz njihovega okraja potuje na Dunaj, mu naroče, naj dobro raztolmači Du najčanom, kako dobro gre ljudem v krajih, katerih zavezniki ne nadzoru-jejo preveč od bli/u. Ta propaganda o mleku in medu. ki teče drugje, Ima nanvn vzbuditi legende o takozvamh "boljših časih" pod Hitlerjem. Ako boste skušali dopovedati enemu teh hujskačev, da je vsa sedanja beda in slromašnost le dedščlna po Hitlerju, boste t ve gall svoje kosti—ako pa ste nu varnem, vam bo dal v odgovor naslednje: "Seveda, seveds. Morda. Saj se ne prltožujem. Kar pripovedujem, so le suha dejstva." To je ozadje razmer, v katerih si prizadeva kancelar Figi dopovedati Avstrijcem, da morajo pokazati zaveznikom svojo dobro voljo. Vlada ln časopisje ga podpirata, toda na shodih in sestsnkih, ki niso čisto jsvnegn znsčaja. niti vladni uradniki niso optimistični. "Voljo imsmo, toda moči nam manjka," pravijo. "Prav radi bi Izruvali nacizem, s koreninami vred, toda zavezniki nam tega sami ne dopuste. Priznati pa je trebs, da bi se dogodila prava katastrofa, ako bi danes odšli." Tako govo-re oni, ki so« najbolj previdni. Drugi so bolj ogorčeni ln jezno naglašajo, da zavezniki Avstrijcem sicer očitajo, da ne nastopajo dovolj odločno proti nacizmu, obenem pa pri svojih podrejenih ursdih drže ns oblu-sti mnogo nsclstov. Nekaj mojih prijateljev se je nedavno vrnilo lz Štajerske, kjer so bili ns krstkem potovanju. Prinesli so dokaze o tem. V Gradcu in v Celovcu so doživeli prave spopede z neeiatt na cesti. V neki vasi so morali vprašati svojo pot do "Land-hausa," kjer se nahaja sedež lokalne vlade. 2enska, na katero so se bili obrnili, se je zadrls nanje: "Kmetavs! Pravo ime je 'Gauhaus—za nas bo vedno o-stalo Gatfhaust" Gauhaus pa je ime, katero je Hitler uvedel na mestu starega Landhauss V vlaku iz Salzburga na Dunaj je moj bratranec dejsl, ds je Goerlng eden nsjhujših morilcev svetovne zgodovine—mslo je manjkalo, da ga niso vrgli Iz vlaka. V Salzburgu je stopila žena Izrazito židovskih potez v cestno železnico In je bila pozdravljena z besedami; "Pa so nam govorili, da so bili vsi Zid-je zadušeni. Jih vidite, fe prihajajo nazaj! Tako kmalu'"-* ONA. V Kropi so 7. avg. praznovali 50-letnico ustanovitve in obstoja covinarske zadruge "Plamen," d se je še do neidavnu imenovala Prva žebljarska ln železo-obrtna zadruga. Ta custitljivi ubilej pionirjev slovenske^ zadružništva in vse naše zadružne misli presega po svoji važnosti krajevni okvir In zasluži, da opozorimo nanj vso našo javnost. Ni pretirano, če trdimo, da je bila prav zadruga*jubilantka tista, ki je pred 50 ieti v najbolj kritičnem trenutku rešila Kropo n Kamno gorico popolnega gospodarskega propada. Prav tako je točno, da je zadruga svetlo poglavje v zgodovini uapešnih jo je v slovenskega delavstva proti brezmejnemu izkoriščanju od strani velikih fn malih, domačih in tujih kapitalistov. Kovinarska zadruga "Plamen," cjer je delavec obinem delodajalec, kjer je delojemalec obenem lastnik, je z vsevsvojo zgodovino 50-letnega dela, z vsemi svojimi težavami, trdimi boji za obstanek, uveljavljanje ln z vsemi svojimi nesporno velikimi in važnimi gospodarskimi, socialni-mi in kulturnimi uspehi sijajen primer trdoživosti ln neustraš-nostl slovenskega malega človeka, delavca ln obrtnika, svetel primer smisla za skupno, zadružno delo. Baleč nazaj segajo korenine zadruge jubllantkes Njeno rojstvo pred 50 leti je povezano z važno prelomnico v zgodovini našega železarstva. Njena pred-zgodovina sega celo v stari ln srednji vek, ko so pod Jelovico ln Ratltovcem kopali še železno rudo, ki je bila osnova za velik razvoj Železarske obrti. Vrhu* nec je ta naša še dsnes važna gospodsrska panoga dosegla v 16., 17. in 18. stoletju, ko je fu-žinarstvo najbolj vspevslo. V 19. stoletju pa se je začel preobrat z globokimi* posledlcsml. Na eni strani* je naglo usihal rudni vir, na drugI strani pa ae je močno razvijala moderns železarska industrij s,, ki ja bila i svojimi metodami dela in s svojimi stroji premočna tekmoval-, ka ročnemu, primitivnemu delu. Kroparški Žebljarjl, katerih velika večina je že tako živela ob silno napornem delu in je bila izkoriščana od naj Večje mere od maloštevilnih samostojnih obrtnikov "gospodov," So bili v 80 letih preteklega stoletja v veliki nevarnosti, da popolnoma podle-žejo. Kropi, ki je bila že konec 15. stoletja povzdigftjcna v trg in ki se med drugim ponaša tu> di z nad 150 let starim osnovnim šolstvom, ln Kamni gorici, ki obhaja letos tudi 100rletnico svoje šole, je grozil popoln propsd, ki bi imel zs posledico, ds bi se o-be spremenili v brezpomembni nsseljl. Ns srečo so se tedsj našli da-Ickovldni možje, ki se niso u-strašili nobenih težav v Želji, da bi obupanemu ljudstvu pomagali. Raslsgsli in prepričevali so delavce ln obrtnike, da je edina njihov rešitev v skupnem delu, v zadrugi. Pobuda je rodila sad in 1. 1894. je 20 domačinov z u-stanovitvijo zadrugo, ki je začela delovati naslednje leto, rešilo zadnje ostanke nekdaj tako cvetoče obrti, Z ustanovitvijo samo pa seveda še ni bilo dosežono vse. V začetku zadruga še ni našla edino prave oblike in poti, ker so glsvno besedo imeli v njej samo "gosopdje," kl so Ishko prispevali največ deležev, &«le ko je 10 let kasneje dobijo v zadrugi besedo tudi delsvstvo, ko se je delavstvo počasi začelo zavedati, da je v zadrugi dejansko sam svoj gospodar ln ds mora na njen razvoj ln njene uspehe gledati drugače kakor v podjetju, kjer gre ves dobiček v žep posameznika. se je začels nova doba v razvoju zadruge, kl ji Je omogočila velika uspehe. ft levilo članov, kl M z varčevanjem In obročnim odplačevanjem omogočili, da se Je sčasoma občutno dvignila zadružna glavnica, je vsa leta stalno naraščalo. Danes JIH šteje zadruge že okoli 230 Le tako je bilo mogoče, da Je za gotovo J* v vt*U drušini nskdo. ki M rad čitsl S|s| vsak dsn. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tvoj list tednik, bode moral tisti član Iz dotične družin«, ki j« tako ikupno naročen* na dnevnik Prosveto, to tskoj naznaniti upravniitvu lista, in ob*nem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvets, Ako tega ne stori, tedsj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona lista Prosvets J*t . i Za Zdruš. dršsvs in Ksnado 8S.00 Za Chicago la okolico Ja—J7 M 4 tedaOt* ia________________ 1.20 4 tednik* in--------------t* . I tednikov in.-------------- nič 8 tednikov ia.----- - 1-M Za Evropo J«...................... J8J0 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote dsnarja di Money Ordsr v pisma In si naročite Prosvste, IlaL ki Ja vsšs lastnin«. V BORBI ZA SVOBODO PROSVETA. SNPJ, 8887 So. Lawndalo Avs. Chicago 23. I1L Prilošsno pošiljam naročnino sa list Pr*sv*to vsoto 8»........— L Lp*-----------------------------------------------ČL društva ŠL..~.....—■ - Naslov --------------------------------------------------------- Ustavite tednik In gs pripišite k moji naročnini od sladadb članov noj« drulinvt t._____________________________________________________ČL društva št.............. 8. -----------------------------------------------ČL društva št...............— 4. ................................................ČL društva št............... 8. ---------------------------------------------ČL društva št—......— .................-.............................Pilata—........................~ (Nadaljevanje ) Besni civilni komisar za Ljub- ki so nesli tlak iz "Jame." Nlh-Ijansko pokrajino je Imal novo če nI ničesar izdsl. Toda sled priliko za ogled "zsdnjc" parti- je vodila v okolico mizarske de-zanske tiskarne. lavnice, ki so jo močno zastra- * žili. Prišla je vojaška inženir- V tistem času je bila dograje- ska četa In začela na več krajih na v Ljubljani nova partizanaka kopati. Ko ao povsod naleteli tiskarns, ki se je imenovala "Ja- na skalo, so s kopanjem prene-ma." Ts tiskarns je bila teh- hali, ker so mislili, da v takem nično najbolj izpolnjena. terenu ni iri|goče napraviti tla- Pri gradnji "Jame" so delavci karnc. Stražo več desetin ljudi imeli velike težave. Naleteli so ps so ns prostoru pustili. Tako ns skalo, ki jo je bilo treba z tiskarna ni lAogla delati, dleti klesati. To je delo zakas Polna dva