ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri oblačno s padavinami, največ v zahodni Sloveniji, na vzhodu v noči na soboto. V soboto zjutraj se bo delno zjasnilo.
številka 51
četrtek, 24. decembra 2009
1,50 EVR
IIADIO
VELENJE
Naj zavihrajo slovenske zastave!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti sprehod med lepotami in bogastvom Slovenij e
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 22. decembra - V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, so Velenjčani v centru Nova v torek zvečer pripravili slovesnost, na kateri so se sprehodili med lepotami in bogastvom Slovenije v pesmi, sliki in besedi. Podlaga sprehodu je bila nova
izdaja knjige Zakladi Slovenije, Matjaža Kmecla in Joca Žnidaršiča, kije prvič izšla pred tridesetimi leti. V njej je več kot 200 fotografij Joca Žnidaršiča, bogat izbor slikovnega gradiva pa nadgrajuje iskrivo, duhovito, a poglobljeno razmišljanje o Sloveniji in njenih ljudeh Matjaža Kmecla. Svečanosti v Velenju sta se udeležila tudi avtorja uspešnice. Po njuni knjižni podlagi je video projekcijo, ki jo je pope strila vokalna skupina ČarniCe, oblikoval Stane Špegel.
Slavnostni govornik je bil podžupan Mestne občine Velenje in vodja poslanske skupine SD v državnem zboru, Bojan Kontič.
»26. december je pomemben mejnik v zgodovini državnosti. To je dan, ko smo razglasili rezultate plebiscita in dan, kije pokazal trdno odločenost Slovenk in Slovencev za samostoj-
nost, za svojo pot. To smo, tako sem pre pričan, v preteklih letih dobro prehodili in dosegli pomembne rezultate. Vključili smo se v Evropsko unijo in Nato in Evropski uniji tudi predsedovali.
Ko se spominjamo 26. decembra, pa je vsekakor potrebno vedno znova poudariti, da so bili to dogodki, ki so povezovali, ne razdruževali. To je bil čas velike enotnosti v Sloveniji, take, ki bi nam še kako priš la prav v teh kriz nih časih, pa žal te enotnosti ni. Prepričan sem, da bomo lepo praznovali 26. december, da bomo širom po Sloveniji izobesili slovenske zastave in da bomo na ta način tudi simbolno dokazali našo pripadnost in izrazili želje za njen lepši jutri.«
Svetloba božične in silvestrshe noči!
Tadej Linasi
Slavnosti govornik Bojan Kontič je tudi dejal: "To so bili to dogodki, ki so povezovali, ne razdruževali.
V teh dneh so naša mesta, ulice, vasi in domovi odeti v lučke, ki poskušajo s svojo igrivo svetlobo povedati, da je pred nami nekaj velikega, nekaj lepega, nekaj prijetnega. Hočejo nam v soju svojih različnih barv povedati, da je pred nami božična noč in prihajajoče novo leto 2010.
Svetloba božične noči nam na skrivnostno, a človeku dojemljivo govori o ljubezni, dobroti in miru. V tej noči v človeško družino zelo konkretno vstopi Bog sam, kije ljubezen. Budno skrbi za človeško družino, kiji vedno znova obljublja pomoč. Ne zapusti nas tudi v najhujših časih vojnih grozot in gospodarskih kriz, saj je božična noč noč božjega sestopa v človeško stisko, pomeni najgloblje sočutje s človekom. V tej noči Bog človeka na novo umirja in tolaži, saj je to noč, v kateri angeli pojejo 'slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji'. Svetloba silvestrske noči pušča za sabo leto, ki smo ga preživeli. Tisto, kar je bilo slabega, bolečega in neprijetnega, naj potone v pozabo, to, kar pa je bilo dobrega in lepega, pa ponesimo s seboj. Preko silvestrske noči bomo stopili v svetlobo novega dne in novega leta 2010. Ne vemo, kaj vse nam bo prineslo in kakšno bo. Smemo pa upati, da bo lepo, dobro, uspešno in prijazno za vse.
Spoštovani bralci in bralke Našega časa! Želim Vam, da bi ob tej svetlobi božične in silvestrske noči resnično doživeli in začutili, da vas ima nekdo rad, da ste ljubljeni in sprejeti v tem, kar ste. Naj bo praznovanje za vse nas priložnost novega začetka v naših boljših medsebojnih odnosih v družini doma, v okolju, kjer živimo in kjer delamo. Naj nam bo vsem lepo! Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2010 Vam želim!
Kratke, a sladke zimske radosti
Letošnja zima, vsaj na začetku, skopari s snežno odejo. Dan pred svojim koledarskim začetkom nas je razveselila. In hribčki, tudi v mestu,
9770350556014
Razpis za stanovanja
Med aktivnostmi občinske uprave v tem času je tudi priprava razpisa za razdelitev treh prostih neprofitnih stanovanj.
Kdaj ga bo lokalna skupnost objavila, ne vedo, saj mora pred objavo pridobiti še soglasje Stanovanjskega sklada Slovenije oziroma ustrezno odločbo sodišča. Kot še dodaja župan Alojz Podgoršek, so nosilci stanovanjske pravice dve stanovanji zapustili brez ustrezne primopredaje in so s tem povzroči li nji hovim last ni kom nema lo težav. Potrebno je namreč razveljaviti pogodbe, to pa lahko stori le sodiš če.
Letošnje naložbe
Po podat kih občin ske uprave so letos v občini namenili za naložbe v cestno infrastrukturo oziroma v posodobitev in izgradnjo novih cestnih odsekov (proti tamkajšnji osnovni šoli, Tomažku ter povezovalna cesto v Podgori) približno 232 tisoč evrov .
Za izvedbo del po programu vaških skupnosti pa je bilo porabljenih približno 23 tisoč evrov. Dokončana so bila tudi dela pri širitvi vodovodnega omrežja v Velikem in Malem Vrhu v skupni vrednosti 45 tisoč evrov. Za odpravljanje posle-
dic neurij je občina porabila blizu 23 tisoč evrov (brez Hudega potoka), za širitev kanalizacijskih omrežij pa 31 tisoč evrov.
Za letošnje naložbe je občina namenila dobrih 354 tisoč evrov.
Pestra sobota
Sobota, 26. decembra, bo na
območju spodnjega toka reke Pake pestra.
Člani šmarškega društva konje-rejcev in ljubiteljev konj bodo namreč v Martinovi vasi ob železniški postaji organizirali že tradicionalen blagoslov konj. Začeli ga bodo ob 11. uri.
Pri Hiši mladih bo od 9. do 12. ure odprta kmečka tržnica. Poleg doma čih pri de loval cev kmeč kih dobrot bodo dogajanje popestrili dedek Mraz s spremstvom, sladke dobrote in rajanje za otroke.
Zvečer, ob 19. uri pa bo v dvorani šmarškega kulturnega doma še tradicionalen božično-novoletni koncert domačega mešanega pevskega zbora. Tokrat je ta v goste povabil pevce zbora Vox Camera-ta iz Mengša, ki je bil dvakrat njihov nasprotnik na tekmovanju pevskih zborov v TV oddaji Spet doma. S koncertom bodo zaznamovali praznik samostojnosti in enotnosti.
■ tp
Tatjana Podgoršek
Celje, 17. decembra - V teh dneh je minilo leto dni, ko je po odhodu Ivana Eržena na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje prevzela vodenje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Alenka Štorman.
Ta je na novinarski konferenci povedala, da je za njimi uspešno leto. Na zavodu, ki je pristojen za 10 upravnih enot, so občutili krizo, vendar so razmere spremljali in sproti ukrepali, kar se jim je obrestovalo. Rdeča nit na vseh petih strokovnih delovnih področjih pa je bila kakovost. Učinkovito so se odzivali na zdravstvene težave v regiji tako v zvezi s pandemsko gripo, duševneim zdravjem ter uspešno izvajali preventivne zdravstvene vzgojne programe. Eden
V celjski regiji se je do prejšnje ga ted na proti pan dem ski gripi cepilo več kot 14 tisoč ljudi, med njimi 2750 posameznikov na zavodu.
Po podatkih Zdravstvenega doma Velenje se je v Šaleški dolini do konca prejšnjega tedna cepilo čez 3300 občanov.
vidnejših letošnjih rezultatov je bil verifikacija sistema kakovosti za izvajanje laboratorijske dejavnosti v medicini. » Ponosni smo tudi, da smo pri izvajanju obratovalnega monitoringa odpadnih voda v okviru Agencije RS za okolje dosegli
I
I J ^
najboljšo oceno med vsemi slovenskimi zavodi za zdravstveno varstvo.«
Največjo letošnjo naložbo zavoda imajo na oddelku za sanitarno kemijo - sodob no apa ra tu ro za določanje težkih kovin v živilih, vodi, zemlji, odpadkih in predmetih. Analize opravljajo tudi za posameznike, stane pa 30 evrov. Doslej se je za to storitev odločilo blizu 30 posameznikov,« je povedal pred-
stojnik oddelka za sanitarno kemijo mag. Andrej Planinšek.
Na celj skem zavo du so se prvi v Sloveniji soočili z izbruhom pan-demske gripe že septembra. Takrat je epidemiološka služba opravila veliko dela pri informiranju o gripi in cepljenju. Med večjimi akcij ami tega oddelka, ki ga vodi dr. Alen -ka Trop Ska za, je bila letos še obsežna akcija informiranja otrok in staršev o zaščiti pred klopi. Ob tem je Tropova menila, da bi mnogo več staršev privolilo v cepljenje proti klopnemu meningitisu, če bi bilo to brezplačno ali precej cenejše, kot je sedaj.
Na oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja so največ
energije vložili v varovanje in krepitev duševnega zdravja, sodelovali so pri pripravi nacionalnega pro-gra ma za dušev no zdravje, pri kateri so koordinirali področje preprečevanja samomorov. Začeli so priprave na izvedbo pilotnega projekta ustanovitve svetovalnice za osebe v duševni in čustveni stiski, ki ga je na javnem razpisu podprlo ministrstvo za zdravje. Svetovalni ca bo po bese dah pred stojni ce
oddelka Nuše Konec Juričič zaživela prihodnje leto.
Simona Uršič, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo, je izpostavila uspeh preventivno vzgojnega programa Varno s soncem, ki je iz njihovega pilotnega projekta prerasel v nacionalno gibanje. Letos je bilo vanj vključenih že 121 vrtcev z 19 tisoč predšolskimi otroki iz cele Slovenije.
Na zavodu je zaposlenih 116 delavcev, največ (49) na oddelku mikrobiologije, kjer izvajajo preiskave s področja klinične in sanitarne mikrobiologije za približno 100 naročnikov v regiji in zunaj nje. Letos so za partnerja pridobili tudi Zavod za zdravstveno var-
stvo Ljubljana. Po besedah predstojnice oddelka mag. Tjaše Žohar Čretnik je njihova osnovna skrb zagotavljanje zaupanja vrednih rezultatov laboratorijskih preiskav. Celjski laboratorij je že leta 2003 pridobil akreditacijsko listino za področje zdravstvene ekologije, zaradi česar so analize tega laboratorija priznane v vseh evropskih državah.
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
lokalne novice
Novorojencem prijazna bolnišnica
Slovenj Gradec - Pred tednom dni je bila v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec priložnostna slovesnost, na kateri je predsednik nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicef Slovenije asistent dr. Borut Bratanič podelil bolnišnici naziv Novorojencem prijazna bolnišnica.
V bolnišnici so poudarili, daje naziv rezultat dolgoletnega strokovnega in uspešnega dela osebja na področju dojenja. Ze prima-rij Dimitrij Mikuž je daljnega leta 1961, ko je prevzel vodenje oddelka za ginekologijo in porodništvo, postavil osnove za novorojencem prijazno porodnišnico s tem, ko je uvedel delno sobiva-nje matere in otroka po porodu, kar so kasneje prevzele še druge porodnišnice v Sloveniji. Postopoma so v zadnjih letih vpeljali v prakso še ostala pravila in s tem dosegli, da je porodnišnica v samem vrhu po številu dojenih otrok ob odpustu iz ustanove.
■ tp
Slovensko konferenco bo vodil Korun
Ljubljana, Velenje - Na občnem zboru članov Društva Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (kongresu predseduje Boris Pleskovič) so za novega predsednika izvolili Boruta Koruna. »Cilji so povezovati Slovence po svetu, v zamejstvu, skrbeti za stalne stike, pa tudi za promocijo slovenstva v sami Sloveniji. Konferenco bom vodil v spravnem duhu, brez velikih besed, a s spravnimi dejanji,« je po izvolitvi dejal Korun.
Spomnimo: Slovenski kongres je bil ustanovljen kmalu po osamosvojitvi po vzoru Zidovskega svetovnega kongresa.
■	mkp
Mesta na vodi ne bo zaradi vode
Šoštanj - Marsikomu se je ideja o Mestu na vodi, ki so jo »preigravali« v Šoštanju, zdela privlačna, zanimiva, a z njenim udejanjenjem, kot za zdaj kaže, ne bo nič.
Ideja se je porodila ob iskanju primerne lokacije za namestitev 1.500 delavcev, ki bodo gradili šesti blok termoelektrarne, kasneje pa bi obstoječo infrastrukturo namenili turistično-rekreativnim in znanstvenim dejavnostim. Vizijo so predstavili tako na državni kot regionalni ravni, na Agenciji RS za okolje Celje pa zaprosili za predhodno mnenje. Poleg siceršnjih odobravanj pa so prejeli uradno pojasnilo, da obstoječa zakonodaja s področja voda takih posegov ne omogoča.
■	mkp
Iz občine Šmartno ob Paki
Rdeča nit kakovost
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se učinkovito odzivajo na zdravstvene težave regije - Največja naložba nakup aparature za določanje težkih kovin
Kakršni smo mi do narave, taka je ona do nas
Premagali veliko kilometrov, a ne naredili koraka dalje - Z enim blokom nad pet - V Celju so se ozrli proti soncu - Prehitri vozniki dobili praznična darila - Prostovoljci na Rogli
Je na tisoče udeležencev svetovne konference o podnebnih spremembah za zboljšanje sploh doseglo toliko, kolikor so s prevozi različnih vrst dodatno onesnažili okolje?! Tako malo provokativno sprašujejo nekateri ob sklepu te konference, od katere smo vsi veliko pričakovali. Pa drži le to, da so udeleženci premagali veliko kilometrov, da so prišli na to srečanje, na njem pa v prizadevanjih za čistejše okolje po oceni nekaterih najbolj kritičnih spremljevalcev tega dogodka niso naredili niti koraka dalje. Predvsem med manj razvitimi so bila pričakovanja velika, saj so nekateri mislili, da jim bodo razviti na poseben način vrnili nekaj tistega, kar so jim povzročili z izkoriščanjem. Mnoge razvite države so pokazale svoj egoizem. Tretji vmes so opozarjali, da je nerazvitim sicer treba pomagati, a ti se morajo zavezati, da bo pomoč res uporabljena za tisto, čemur je namenjena. Izkušnje s pomočjo za prehrano lačnega prebivalstva žal kažejo, da vedno ni tako.
Nekako v senci dogajanj v Kopenhagnu je bilo nekaj dogodkov tudi pri nas. Tudi v vaši dolini, saj je v Šoštanju dejansko stekla gradnja bloka 6. Nekaterim pri nas pa ta gradnja še vedno ne gre v račun, ker menijo, da je nadaljnja uporaba velenjskega lignita katastrofa za okolje. Dejansko je nastalo nekakšno paradoksalno stanje: v HSE in Tešu so že najavili uradni začetek gradnje, nekateri pa še vedno terjajo razpravo o umestnosti tega projekta. Da je pomemben, smo lahko slišali tudi v ponedeljkovem pogovoru s predsednikom države Danilom Turkom na nacionalni TV, ko je na to zlo opozoril voditelj, direktor TV Slovenija Jože Možina. In predsednik je dejal, da pričakuje o tem in o energetiki nasploh temeljito razpravo. Cim prej
prihodnje leto. Začetek del in nova temeljita razprava o projektu pa nekako ne gresta skupaj.
Bolj »podnebno varnosten« projekt so uresničili v Celju. In to kar na strehi Celjskega sejma. Odprli so namreč največjo t. i. strešno sončno elektrarno pri nas. Njena moč je kar 551 kilovatov, skupaj s prvo, ki je precej manjša, ima to sejmišče oziroma družba Sol navitas sončno elektrarno take moči, da proizvede elektriko za 150 povprečnih gospodinjstev. Njen prispevek k zmanjšanju izpustov CO2, kar je še kako pomembno, pa je 630 ton letno. Sončne module so izdelali v tovarni Bisol v Latkovi vasi pri Preboldu. Seveda so tudi taki, ki najdejo kaj slabega tudi v taki čisti energiji. Namreč subvencionirano ceno tako proizvedene električne energije, pa drugačno državno pomoč, kar naj bi po nekaterih ocenah po domače tudi pomenilo, da ceno elektrike iz takih elektrarn plačujemo ostali porabniki. Da v Celju res ni vse tako lepo, pa so v prvih dneh prazničnega meseca spoznali prehitri vozniki. Pregrešili naj bi se bili sicer že v jesenskem času, ko so se tudi mestni redarji oborožili z merilci hitrosti in prežali na voznike predvsem v bližini šol in v naseljih. Zdaj so takim, ki so se toliko prekršili, da jih je doletela kazen, poslali plačilni pozdrav. Take redarske novosti taki vozniki seveda niso veseli, a se bo tudi na to očitno treba navaditi.
Letos smo na našem območju kar precej govorili o prostovoljstvu in udarništvu. Tudi zaradi 50-letnice Velenja, ki je v veliki meri zraslo tudi s takim delom. V tem zimskem času pa so se s takim delom izkazali na drugem koncu regije. V boju za svetovni pokal v smučarskih tekih so stopili skupaj Pohorci. Tudi ti so znani po tovrstnem delu, saj mnogi pravijo, da je na neke vrste udarništvu zrasel tudi Unior. Zdaj so mnogi s traktorji in drugimi pripomočki zvozili skupaj dovolj snega. Tako pridni so bili, da jim je na koncu priskočila na pomoč še narava in nasula še nekaj naravne beline. Da o mrazu sploh ne govorimo.
■k
DOGODKI
Če ne bomo ločevali, bomo drago plačevali
3
Zadnje zasedanje sveta Mestne občine Velenje v tem letu ni bilo nič predpraznično, bilo je delovno in obsežno - Na dnevni red so si zapisali kar trideset različnih, vsebinsko dokaj zahtevnih zadev
Mira Zakošek
Odlaganje in odvoz odpadkov dražja za skoraj5 8o dstotkov
Osrednja točka seje je bila določitev nove cene komunalnih odpadkov. V tem letu smo veliko poročali o tem, da 31. decembra preneha obratovalno dovoljenje sedanjemu odlagališču komunalnih odpadkov in da bomo morali odslej preostanke odpadkov voziti in odlagati na regijskem odlagališču v Bukovžlaku v Celju. Zagotovo smo doslej še pre ma lo sto ri li, da bi odpadke dosledno ločevali in da bi bilo tis tih pre os ta lih, kate rih odlaganje in prevoz bosta draga, čim manj.
Strokovna skupina Mestne občine Velenje, Pupa in Pupa Sauber-macheija se je v zadnjih mesecih veliko ukvarjala s temi vprašanji in predlagala tudi nove cene odvoza in odlaganja odpadkov. Janez Hero-dež, direktor Pupa in njegove hčerinske družbe PUP Saubermacher, je svetnikom povedal, da so na osnovi trenutne količine odpadkov pripravili predlog, po katerem bo treba januarja in februarja prihodnje leto za zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov odšteti 120,85 evra na tono, za biološke
odpadke pa 100,21 evra. K temu je treba prišteti še stroške uporabe javne infrastrukture. Skupni stroški zbiranja in odlaganja odpadkov se bodo tako podražili sicer nekaj manj, kot je bilo prvotno predvideno, a vseeno za skoraj 58 odstotkov. Štiričlanska družina v blokovni gradnji je doslej plačevala povprečno po 10,66 evra, v bodoče pa bo 16,83.
Do konca februarja bodo postavili dodatne zbiralnice s posodami
Skavti so tudi letos na zadnjo sejo prinesli luč miru in svetnike razveselili po skavtsko.
za ločeno zbiranje frakcij, na obstoječih zbiralnicah pa bodo po potrebi število teh posod povečali. S prvim marcem bodo uveljavili nove standarde pri ravnanju z odpadki in takrat bodo potrjevali tudi nove
V blokih se bo odvoz in odlaganje odpadkov v poletnem času povečal za 76,45 odstotka, v zimskem času (redkejši odvoz bioloških odpadkov) pa za 57,83 odstotka. V hišah pa bo podražitev v letnem času znašala 95,87 odstotka, v zimskem pa 81,40. Za hiše z lastnim kompostiranjem (torej brez odvoza bioloških odpadkov) pa se bo ravnanje z odpadki na letni ravni povišalo za 81,40 odstotka.
cene. Takrat začenjajo tudi z odvozom bioloških odpadkov.
Zao dpadke bo skrbelop odjetje PUP
Saubermacher
Svetniki so dali soglasje k pripojitvi družbe ROSIO-PUP Saubermacher, ki so jo v začetku leta oblikovali z namenom, da bo skrbela za ravnanje z odpadki. Po ponovni
proučitvi so se odločili, da družbi združijo brez dodatnih vključitev denarnih sredstev. Tako bodo med drugim zagotovili takšen pravni in davčni okvir delovanja, ki ne bo terjal bistvenih sprememb. Seve da bo lastništvo opredeljeno na osnovi vložkov posameznih lastnikov.
Ces te so bile s la bo očiščene
Čeprav je vremenska napoved napove dova la za soboto snež ne padavine, so bile ceste tako v Velenju kot regijska cesta do Arje vasi slabo očiščene. To je bila tudi
Med zasedanjem
osrednja pripomba svetnikov med tokratnimi pobudami in vprašanji. Mnogi so menili, da si zaslužijo vzdrževalci opomin.
Vele nje v
zdru že nju m est nih občin
Kot smo že poročali, so mestne občine pripravile predlog o oblikovanju lastnega združenja. Direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katic je svetnikom pojasnila, daje glavni namen usklajevanje in skupno zagotavljanje interesov na državni in mednarodni rav-
ni. Povezovali se bodo s sorodnimi institucijami in organacijami doma in v tujini ter sodelovali z drugimi pravnimi osebami z namenom pridobitve znanj in izkušenj v lokalni samoupravi in gospodarskih javnih službah. Vsa dela za združenje bodo opravile obstoječe strokovne službe mestnih občin, dodatnega zaposlovanja torej ne bo. Kljub temu da je bilo kar nekaj pripomb, predvsem, da bi bilo v Sloveniji potrebno v prvi vrsti zmanjšati število občin, so sodelovanje v združenju podprli.
Medobčinska inšpekcija, redar stvo in varstvoo kolja
Svetniki so z odlokom ustanovili skup no med ob čin sko inšpekcijo Redarstvo in varstvo okolja. Ustanavljajo jo številne občine Šaleške, Zgodnje in Spodnje Savinjske doline. Sedež bo ime la v pro sto rih Mestne občine Velenje na Titovem trgu. Utečeno delo v nekoliko širšem obse gu bo nada ljeva la, ko bodo občine zagotovile sredstva, prevzela pa bo delavce, ki so že doslej delali na tem področju.
Regijskip osta ja tudi urad zao kolje inp rostor
Z odlokom so velenjski svetniki med soustanovitelji Urada za okolje in prostor Saša regije, ki bo prav tako oblikovan znotraj občinske uprave Mestne občine Velenje, sedež pa bo prav tako imel v stavbi Mestne občine Velenje. Skupna uprava bo v okviru svoje pristojnosti določala rabo prostora in prostorske ureditve lokalnega pomena. Predvsem bodo skrbeli za usmerjanje prostorskega razvoja, predpisovali bodo podrobnejša merila in pogoje za urejanje, načrtovali bodo prostorske ureditve. ■
O pripojitvi še niso rekli zadnje besede
Nadaljevali bodo, ko bodo imeli pred seboj družbeno pogodbo, iz katere bodo jasno razvidne pristojnosti in pravice občin pri opravljanju lokalne gospodarske javne službe v ravnanju s komunalnimi odpadki in gradnji področnega centra
Taborniki in skavti so županu in svetnikom prinesli luč miru.
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 21. decembra - Šoštanj-ski svetniki so v ponedeljek potrdili lastno ceno predelave bioloških odpadkov, mešanih komunalnih odpadkov in ceno odlaganja preostankov komunalnih odpadkov na regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju, lastno ceno za zbiranje in prevoz mešanih komu nal nih odpad kov in last no ceno za zbiranje in prevoz bioloških odpadkov.
Videti želijo družbeno pogodbo
Zapletlo pa se je pri sklepanju o pripojitvi družbe, po kateri bi se družba ROSIO - PUP - Saubermacher, ki so jo ustanovile vse tri šaleške občine pred slabim letom z namenom, da bi prišli do racionalnega ravnanja z odpadki v dolini, pripojilo k podjetju PUP Saubermacher. V podjetju ROSIO -PUP - Saubermacher so imele vse tri občine 49-odstotni delež, Komunalno podjetje Velenje 1 odstotek. »Polovico podjetja je bilo torej v upravljanju občin, polovica v uprav-
ljanju PUP Saubermacherja. Po slabem letu pa se to razmerje ruši,« ocenjuje svetnica mag. Vilma Fece (LDS). Na osnovi opravljene cenitve obeh družb bi imeli družbeniki po pripojitvi v prevzemni družbi poslovne deleže: Mestna občina Velenje 19,57 %, Občina Šoštanj 4,87 %, Občina Šmartno ob Paki 2,04 %, Komunalno podjetje 0,01 %, PUP Saubermacher 0,11 %, PUP Velenje 36,70 % in
Saubermacher SUD 36,70 %. »Kljub temu da sem bila na skupni seji vseh treh odborov za javne gospodarske službe in želela izvedeti, v čem je prednost take pripojitve, mi to ni bilo pojasnjeno, zato ne morem glasovati za razmerje, v katerem ne vidim prednosti za Šoštanj čane. Govorim o tem, da bodo v novem podjetju, takšnem, kot je predlagano, imele vse tri občine komaj toliko odstotkov, da bodo
imele upravljalske pravice, vse drugo bo v zasebnem sektorju. Če pa govorimo o tem, da bomo v prihodnje z javno-zasebnim partnerstvom gospodarili s komunalnimi odpadki, potem lahko podprem le tako obliko podjetja, v katerem bodo imele občine večjo vlogo, kot jo imajo v tem, ki je predlagano,« je bila jasna svetnica.
Njen pogled je prepričal svetnike, ki so odločili, da o pripojitvi druž-
be (še) ne sklepajo. Razpravo o tem bodo nadaljevali, ko bo svetu Občine Šoštanj predstavljena tudi družbena pogodba, iz katere bo jasno razvidno, kakšne so v tem razmerju pristojnosti vseh treh šaleških občin.
Skupna
medobčinska
inšpekcija
Svetniki so v ponedeljek potrdili Odlok o ustanovitvi organa skupne občin ske uprave Med ob čin ska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja. Skupna uprava bo naloge opravljala za petnajst občin, sredstva za delo bodo zagotavljale ustanoviteljice, glede na obseg dela oziroma pristnost v posamezni občini.
Informacijski sistem še pod drobnogledom
Obravnavali so osnutek odloka o informacijskem sistemu za področje zraka na območju mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, pripombe nanj pa bodo zbirali še do 15. januarja. Gre za nekakšno nadaljevanje odloka, kije bil v skupni občini Velenje sprejet leta 1988 z namenom, da zaščiti prebivalstvo ob prekomernih vrednostih škodljivih snovi v zraku. To so počeli tudi tako, da so ob izmerjenih presežnih vrednostih zniževali proizvodnjo elektrike v Termoelektrarni Šoštanj, ki je bila gle de na skup no obči no tedaj locirana na območju občine
Velenje. Ob kritičnih razmerah so v Velenju in Šoštanju tudi onemogočali promet v središčih teh dveh mest.
Zdaj je v nastajanju nov odlok, ki sledi novim okoliščinam. Na seji v Šoštanju je bilo čutiti, da bo nanj kar nekaj pripomb. Ena od njih, iz katere je bilo čutiti tudi kanček uža-ljenosti, je šla na račun sestavljav-cev odloka, ki naj ne bi vedeli, kdo je župan Šoštanja.
Idejna zasnova vrtca potrjena
Soglašali so z idejno zasnovo prenove nekdanje osnovne šole Bila Roecka za potrebe vrtca. Idejno zasnovo je izdelalo podjetje AREA ARS. Svetnikom je bila predstavljena že na prejšnji seji. Opazna tren da ras ti roj stev - lani se je v občini Šoštanj denimo rodilo 15 otrok več, kot je bilo poprečje zadnjih pet let - in števila vpisanih otrok v vrtec ter dotrajanost prostorov sedanjih enot sta bila temeljna razloga, da je občina pred dvema letoma začela intenzivneje razmišljati o reševanju prostorske stiske v šoštanjskih vrtcih. Lokacija in stara šola bi bila primerna za nov 15-oddelčni vrtec z možnostjo povečanja še za dva. S tem bi zagotovili ustrezno število mest za prihodnjih deset let, omogočili predšolskim otrokom in strokovnemu osebju spodbudno učno in delovno oko lje, otro kom, ki ne obiskujejo vrtca, pa cicibanove urice.
4
V SREDISCU
J'TVilN 24. decembra 2009
Gradnja šestke tudi uradno stekla
3. december je dan, ko se je v Šoštanju po skoraj sedemletnih pripravah začela gradnja šestega bloka - Med prazniki bodo Alstomovi strokovnjaki izdelovali podrobne načrte -Prihodnje leto bodo porušili prve tri hladilne stolpe in jeseni že začeli gradbena dela -Opremo bodo montirali dve leti, nov blok pa priključili na omrežje konec leta 2014
Manjša obremenjenost okolja
Šesti blok TEŠ je za Slovenijo tudi ekološko strateškega pomena. Z najsodobnejšo premogovno tehnologijo bodo nadomestili najstarejše, ekološko nesprejemljive proizvodne objekte, od ena do štiri. Blok šest bo zaradi 35 odstotkov boljšega izkoristka emitiral v ozračje 35 odstotkov manj CO2, znižale pa se bodo tudi druge ekološke obremenjenosti okolja, SO2 za polovico, NOxza 60 odstotkov, CO2 za 35 odstotkov. Znižala se bo tudi raven prahu in hrupa.
Mira Zakošek
Šoštanj, 17. decembra -3. decembra je tudi uradno stekla gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Holding Slovenske elektrarne jo je dokapitaliziral v višini 85 milijonov evrov, tako da so dobavitelju tehnološke opreme že nakazali pogodbeno dogovorjeni znesek. Prav tako so izpolnili tudi vse druge pogoje za pričetek gradnje, nazadnje so pridobili okoljevarstve-no soglasje. Ob tem dogodku sta pripravila vodstvi HSE in TEŠ novinarsko konferenco.
Naložba v izgradnjo šestega bloka bo veljala milijardo in sto milijonov evrov, brez stroškov financiranja pa 997 milijonov. Finančna konstrukcija je pokrita, jo bodo pa ves čas gradnje prilagajali morebitnim cenejšim virom. Trenutno je predvideno, da bi 300 milijonov evrov iz lastnih virov zagotovil HSE, 100 milijonov TEŠ, 550 milijonov nameravajo najeti kreditov pri Evropski investicijski banki in pri
Povečana energetska samooskrba
Lastna cena električne energije, proizvedene iz šestega bloka, bo med 25 in 30 odstotki nižja od trenutne cene.
Evropski banki za obnovo in razvoj, 200 milijonov pa naj bi v izgradnjo vložili drugi poslovni partnerji.
Pogodba za dobavo glavne tehnološke opreme je z dobaviteljem
Brez bloka 6 bi se proizvodnja v TEŠ po letu 2016 znižala iz 3700 na 1500 GWh letno, proizvodnja premoga pa bi padla pod 2 milijona ton -ogroženih bi bilo veliko delovnih mest.
cija v omrežje.
Borut Meh, generalni direktor HSE, poudarja, da je blok 6 slovenski strateški projekt, ki je ves čas snovanja užival podporo lastnika. »Dileme ni. Njegova gradnja, ki hkrati predstavlja stroškovno najprimernejši scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, se začenja,« je poudaril in dodal, da Slovenija potrebuje takšno tra-pezno proizvodnjo, torej proizvodnjo, ki se lahko prilagaja trenutnim potrebam (tega ni sposobna niti hidro, niti jedrska, niti vetrna proizvodnja elektrike). Velika pred-
nost pa je tudi prostor, ki je na voljo, in dejstvo, da je v tem okolju proizvodnja že utečena.
Dosedanje priprave na gradnjo šestega bloka je kot dobre ocenil tudi predsednik nadzornega sveta Djordje Žebeljan. Ta organ bo tudi v bodoče skrbno bdel nad celotnim dogajanjem. »Ker v sam proces gradnje nismo neposredno vključeni, jo lahko gledamo malenkost drugače. Če delaš nek projekt s polnim žarom, ga težko ocenjuješ. Vloga nadzornega sveta je torej, da projekt »od zunaj spremlja« in tako prispeva k boljši izvedbi,« je
dejal Žebeljan in dodal, da že obe evropski banki bdita nad tem, da je projekt ekološko sprejemljiv in okoljsko učinkovit. Nadzorni svet pa bo poleg tega bdel nad tem, da bo investicija učinkovita, in to se bo pravzaprav najbolj videlo, ko
Slovenija bi izgubljala brez bloka 6 zaradi ekonomskih in ekoloških omejitev vsaj 75 milijonov evrov letno
Alstomom že podpisana, podpisali pa so tudi že pogodbo za nabavo naprave za razžvepljevanje, za katero bodo še vtem mesecu nakazali predplačilo v višini 3,6 milijona evrov. Prav tako v tem mese cu bodo zaključili tudi razpis za gradnjo hladilnega sistema, objavili pa bodo tudi razpis za pripravljalna gradbena dela. Že prihodnje leto bodo porušili hladilne stolpe prvih treh blokov, septembra naj bi pridobili gradbeno dovoljenje in tudi začeli gradbena dela. Od leta 2011 do 2013 bo potekala dobava in montaža opreme, za leto 2014 pa so predvideni zagonski preizkusi in konec leta tudi prva sinhroniza-
bo začela obratovati in ko se bodo začela vračati vložena sredstva. Odgovornost nadzornega sveta je velika, investicija mora biti učinkovita vsaj 30 let.
Dr. Uroš Rotnik je bil tako imenovanega »start date«, ki se je simbolično zgodil ravno na dan rudarjev 4. decembra, resnično zelo vesel, saj se je s tem projektom zelo intenzivno ukvarjal od leta 2003, prva snovanja pa segajo v leto 2001. V tem času je moral dobesedno neštetokrat zagovarjati prednosti te naložbe. To pa so nižja cena elektrike (torej ekonomski učinek), ekologija (vsi emintetnti bodo nižji -žveplo za polovico, CO2 za 35 odstotkov, hrup in prah za 70 odstotkov) in ohranitev energetske proizvodnje v Šaleški dolini vsaj do leta 2050. Veliko so se pogovarjali z okoliškimi krajani in dosegli, da je naložba v tem okolju, četudi so objekti neposredni ob stanovanjskem naselju, dobro sprejeta.
In kaj se v TEŠ trenutno dogaja?
»Trenutno je pri nas med 15 in 20 Alstomovih strokovnjakov, ki že izdelujejo detajlne načrte in plane aktivnosti. Tu bodo ostali čez praznike, saj se zavedajo, da ne smejo izgubljati časa. Roki so zelo natančno določeni in predvidene so tudi kazni, če bi zamujali,« je pove dal Rot nik.
Dr. Uroš Rotnik, Bojan Brešar, mag. Djordje Žebeljan in Borut Meh
Naj žarijo lučke, naj ne ugasne njih sij.
Naj v njih so nebo in sanje ter sreča za vse ljudi.
24. decembra 2009 ^H.AS
Proračun manjši, a stvaren
Na zadnji seji v letu 2009 so se sešli v »marofu«
Od 1. januarj a več za smeti - V predlogu občinskega proračuna za leto 2010 znova prihodki nižj i od odhodkov
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, 22. decembra
- Za zadnjo sejo v letu 2009 so svetniki občine Šmartno ob Paki zamenjali lokacijo. Namesto male dvorane v šmarškem kulturnem domu so »sejali« v tamkajšnjem
Predstavili pestrost projektov, ki jih (so)financira EU
Velenje, 15. decembra - Ljudska univerza Velenje in Zavod IPAK sta na novinarski konferenci predstavila nabor projektov, ki jih (so)financira Evropska unija. Mirjam Šibanc in dr. Voj ko Stra hov nik sta ob predstavitvi poudarila, da so ti projekti izjemno pomembni, saj omogočajo transnacioinalni prenos znanj in izku šenj v naš pro stor.
Eden od projektov, v katerem kot partnerja sodelujeta Ljudska univerza Velenje in zavod IPAK Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij ter partnerji iz Poljske, Švedske, Italije, Avstrije in Velike Britanije, je projekt BRIDGE.
Vezanje na preseganje digitalne ločnice pri starejši generaciji. Pričel se je novembra in bo trajal dve leti. V sklopu projekta bodo razvili izobraževalne programe in gradi-
novem objektu javnega zavoda Mladinski center.
Med desetimi točkami dnevnega reda so se najdlje zadržali pri obravnavi predloga občinskega prora ču na za pri hod nje leto ter pri izdaji soglasja k lastni ceni za zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov ter za zbiranje in prevoz bioloških odpadkov.
Svetniki so opravili splošno razpravo o predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto. Ta naj bi bil »težak« dobrih 2,8 milijona evrov, kar je nekoliko manj, kot je bil letošnji občinski proračun. So pa tudi tokrat prihodki nižji kot odhodki. Kot je v obrazložitvi dejal šmarški župan Alojz Podgoršek, je
vo za usposabljanje starejše populacije za uporabo komunikacijske in informacijske tehnologije, posebej tistih vidikov, ki lahko tej generaciji povečajo kakovost življenja starejših (elektronska pošta in ostale oblike spletne komunikacije, e-
načrtovani denar za posamezne proračunske postavke realen, prav tako v predlogu ni sredstev, ki so lokalni skupnosti obljubljena. Potrebe so v občini kar velike na več področjih, kljub temu so predvideli nekaj prednostnih nalog. Predlog občinskega proračuna za prihodnje leto bo v javni razpravi do 17. januarja 2010. Do takrat bo mogoče podati amandmaje, vlagati pripombe. Svetniki pa naj bi ga ponovno obravnavali na seji občinskega sveta, ki bo predvidoma v začetku februarja.
Tako kot občani občin Velenje in Šoštanj, bodo tudi občani občine Šmarno ob Paki od 1. januarja 2010 za zbiranje in odvod odpad-
-banka ...). Usposobili bodo tudi večje število učiteljev, ki bodo usposabljali starejše in gradili evropsko mrežo centrov, v katerih bodo izvajali takšna usposabljanja. Gre za projekt, ki bo tudi mestu Velenje pomagal postati starejši populaci-
kov morali seči globlje v žep. Večji stroški bodo nastali zaradi prevoza in odlaganja mešanih in bioloških odpadkov na regijski center
ji prijazno mesto.
Predstavili pa so tudi druge projekte, med drugim Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije, eSwim-ming, Custodes, Experts, Enerciti-es in Vseživljenjsko telenovelo.
■ mkp
za ravnaje z odpadki v Celju. Gospodinjstva v blokih bodo v zimskem času plačala za smeti za slabih 65 odstotkov več kot doslej, v let nem času pa nekaj manj kot 91 odstot kov. Gospo dinj stva v hišah, ki bodo kompostirala biološke odpadke v lastnem kompostniku,
pa 84,65 odstotka več kot so doslej. Po zagotovilih župana Alojza Podgorška je lokalna skupnost sodelovala na vseh razpravah na to temo, predlagane rešitve pa so v tem trenutku najbolj optimalne.
■ Tp
Sodelovali so tudi partnerji projekta BRIDGE iz tujine.
novo v 20 K
WELLNESS in APARTMAJI
a
>
O vi
&erme opolšica
frt a J H9t 3 I DO i hXH OJ B» 34 OO irfCh- r Klp^l-iAV «fHVMMfttt-tofMEllUjlI
1'ptiMrn jMmke in Sern 2010.
Polepšali dan obiskovalcem
Velenje - Člani strokovnega sveta za socialna vprašanja velenjskih Socialnih demokratov so obiskali javno kuhinjo. Socialno naj skromnejšemu delu prebivalcev mestne občine Velenje so pripravili kopico slastnih domačih dobrot, toplih napitkov in osvežilnega sadja. Po pozdravnem nagovoru predsednika Petra Dermola so obiskovalci javne kuhinje uživali v pripravljenih dobrotah in medsebojnem izpovedovanju življenjskih izkušenj. Kljub ganljivim zgodbam in grenkim življenjskim izkušnjam smeha ter dobre volje ni manjkalo. Ob zaključku druženja so sledili stiski rok, objemi in lepe želje v letu 2010. Ob slovesu so vsem obiskovalcem javne kuhinje podarili šale in voščilnice z njihovimi podpisi in jim tako skušali popestriti predpraznične dni.
Člani sosveta med pripravo priboljškov v javni kuhinji
MESTNA OBČINA
VELENJE
obvešča,
da bo s 1. 1. 2010 v mestnem središču začel veljati nov parkirni režim.
Zaradi učinkovitejše ureditve parkiranja v mestu
bomo:
-	izenačili čas plačljivega parkiranja v conah A in B (od 7.00 do 15.30 ure);
-	izenačili cene parkiranja v conah A in B (40 centov za uro parkiranja);
-	uvedli brezplačno parkiranje v conah A in B (brezplačno bo parkiranje krajše od 30 minut; čas prihoda je potrebno označiti s parkirno uro ali ga zapisati na list papirja);
-	zaradi podaljšanja časa plačljivega parkiranja dvignili ceno letne parkirne karte (na 350 evrov).
BRIDGE za večjo kakovost življenja starejših
6
UTRIP
J'TVilN 24. decembra 2009
'i?
Od srede do torka - svet in domovina
a
a
Sreda, 16. decembra
Člani nadzornega sveta NLB so podprli predlog uprave za dokapi-talizacijo banke v višini največ 250 milijonov evrov z izdajo novih prednostnih delnic.
V središču medijske pozornosti pa je še vedno bil Karel Erjavec. A sam je dejal, da ga obtožni predlog zoper njega v aferi Patria ne skrbi. Kot je dejal, ima čisto vest.
Slišali smo, da so spisek zaslišanih finski preiskovalci sestavili pri
Pa ni bil edini, za katerega smo se spraševali, ali ima res čisto vest. Drago Kos je namreč o aferi Patria in svojem zaslišanju na Finskem med drugim dejal, da »smo spisek imen sestavili mi«.
Minister za delo je od predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov prejel 47 tisoč podpisov z zahtevami po dvigu minimalne plače na 600 evrov neto. Podpisani so zahteva li tudi umik naj bolj spor nih delov predlagane pokojninske reforme.
Poslanci so med drugim sprejeli noveli zakonov o volitvah poslancev iz Slovenije v EP in cestninjen-ju glede na emisijske razrede.
Italijanska policija je aretirala 26-letnega moškega, kije poskušal vstopiti v bolniško sobo, kjer je po napadu okreval premier Silvio Ber-lus co ni.
Četrtek, 17.decem bra
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je zbrala 25 tisoč pod-pi sov proti nove mu dru žin ske mu zakoniku, ki gaje ravno ta dan potrdila vlada. Kot so povedali, obžalujejo odločitev vlade, s katero želi odvzeti temelj no pravi co očeta in mame. In res, vlada je družinski
stva pričakuje, da bo zoper Draga Kosa sprožilo ustrezne postopke. Kos pa je na to odvrnil, da ne ve, proti čemu bi lahko ukrepali.
Med močnim neurjem je ladja, kije prevažala živino, plula mimo libanonske obale in potonila. Z njo je izginilo tudi 83 oseb.
Petek,
18.decem bra
Premier Borut Pahor je po srečanju s Karlom Erjavcem dejal, da bo v prihodnjih dneh presodil, ali lahko Erjavec kot minister za okolje še naprej opravlja svojo funkcijo.
Vlada je zaradi »vprašljive strokovnosti« razrešila nadzornike družbe Gen Energija in postavila nove. Takšno kadrovanje so v SDS seveda označili za politično. So pa povedali še nekaj; da bo predlog ustavne obtožbe predsednika države vložen takoj, ko bo pripravljen.
Poslanci so na tajnem glasovanju s 74 glasovi za in tremi proti za novo ustavno sodnico izvolili Jadranko Sovdat, ki bo nasledila Cirila Ribičiča.
Vlada je socialnim partnerjem v predlogu zakona o minimalni plači (ta trenutno znaša 431 evrov neto) predlagala dvig na 510 evrov neto v januarju, nato pa v roku dveh let na 562 evrov neto. Sindikati so izrazili razočaranje.
Kopenhagen: dogovor je padel, a ni pravno zavezujoč.
120 voditeljev, kije 12 dni zasedalo na okoljskem vrhu v Kopen-hagnu, je zadnji trenutek le doseglo dogovor. Čeprav ta ni obvezujoč, je po mnenju Baracka Obame vseeno korak naprej. Ta je razložil, da dogovor ne bo pravno zavezujoč, bodo pa posamezne države lahko same določile količine izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Dokončne načrte za zmanjšanje izpustov bodo vse države oblikovale do konca januarja 2010.
Sobota, 19.decem bra
Zaradi sneženja, kije zajelo vso Slovenijo, je na cestah potekala prava drama. Med 7. in 19. uro se je tako v državi zgodilo 96 prometnih nesreč.
Kakšna bo končna usoda novega družinskega zakonika?
zakonik pripravila za obravnavo v državnem zboru. Ivan Svetlik je ob tem na tiskovni konferenci dejal, da se je močno povečal delež netipičnih oblik družinskega življenja - tako naj bi živela približno tretjina ljudi.
Izvršilni odbor SLS je sklenil, da bo prispeval podpise poslancev za ustavno obtožbo zoper predsednika države Danila Turka, s pozivi na ulice pa se niso strinjali.
Janez Janša je dejal, da od tožil-
Dan sta še najbolj zaznamovala sneg in nizke temperature.
Srbsko pravosodje je zajel škandal, saj se je izkazalo, da je bil za sodnika znova izbran kandidat, ki je 28. oktobra letos umrl.
Na severovzhodu Iraka so odkrili množično grobnico, v kateri naj bi bili pokopani Kurdi, ubiti v času režima Sadama Huseina.
Papež Benedikt XVI. je podpisal odlok o herojskih krepostih papeža Janeza Pavla II. in spornega papeža Pija XII. iz časa 2. svetov-
ne voj ne.
Državljani Srbije, Črne gore in Makedonije, ki imajo biometrične potne liste, pa so se veselili, saj lahko od polnoči v države schengen-skega območja potujejo brez vizumov.
Nedelja,
20.decem	bra ^■
Po tretjem mestu dan pred tem je tega dne Petra Maj dič na Rogli jokala. Po odličnem nastopu na 15-kilometrski progi ji je namreč prek smuči zapeljala sotekmovalka in s tem povzročila padec, ki je Petri odvzel uvrstitev med prve tri. Po diskvalifikaciji omenjene tekmovalke je Petra zasedla sedmo mesto.
Da se sicer ni dogajalo nič posebnega, priča dejstvo, da je bila v medijih v ospredju anketa. In sicer: vlada Boruta Pahorja si za to leto zasluži oceno -3, z njenim delom pa ni bilo zadovoljnih 40 odstotkov vprašanih v raziskavi javnega mnenja o iztekajočem se letu.
Izrael je od Vatikana zahteval, da odpre arhive Cerkve iz druge svetovne vojne.
Vzhodni del ZDA je zajel snežni vihar, kije prinesel debelo snežno odejo ter povzro čil zastoje v pro -metu. Sneg in mraz pa sta povzročala nevšečnosti in žrtve tudi v Evropi. Zaradi mraza je na Poljskem umrlo 15 ljudi.
Dvanajst zapornikov iz oporišča v Guantanamu na Kubi so ameriške oblasti prepeljale nazaj domov v Afganistan, Jemen in Somaliland.
Ponedeljek,
21.decem	bra
Prvi nadzornik družbe je povedal, da je izredna revizija v Luki Koper pokazala dovolj, da lahko zoper nekatere zaradi spornih investi cij iz prete klosti sprožijo odško -dninske tožbe.
Torek,
22. decem bra ^■
Pa seje zgodilo. Policija je ovadila Boška Šrota in Igorja Bavčarja. Prvi je dejal, da med vode njem družbe ni preko račil pooblastil, ponarejal listin ali pridobil premoženjske koristi, Bavčar pa je pristavil, da gre pri ovadbi za političen pro ces.
Le kaj se bo izcimilo iz ovadbe?
Vla da je napove da la, da bo v začetku leta pripravila sveženj kratko roč nih ukre pov, potreb nih za sanacijo krize, in sveženj strukturnih reform ter ju ponudila v socialni dialog. Kot je dejal Pahor, želi z ukrepi pomagati slovenskemu gospodar stvu obdržati tekmovalnost, tako v Sloveniji kot v tujini, in delovna mesta.
Ko je Zoran Jankovic napovedal vnovično kandidaturo za ljubljanskega župana, so ga obiskali podmladki SDS, SLS in Nsi in mu izročili igro monopoli. Pri tem je prišlo do obtoževanja in težkih besed: »Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu.«
SDS in SLS pa sta zahtevala takojšnji odstop državne sekretarke na Gaspa rijevem minis trstvu. Kot so namignili mediji, naj bi ta z grožnjami ministru Gjerkešu in s telefonskimi klici v Bruselj skušala prerečiti, da bi Slovenija dobila kar 296 milijonov evrov evropskega denarja.
V Luki Koper ni vse, kot bi moralo biti.
Predsednik komisije za prepre-čavanje korupcije Drago Kos je poudaril, daje finskim policistom posredoval seznam oseb, ki so bile povezane v zadevi s patrio, ne pa osumljenih. »Govo riti, da je to seznam osumljencev, je zelo deplasi-rano in daleč od resnice,« je poudaril Kos in dejal, da so stik z njim navezali finski kriminalisti, ker so žele li pomoč.
Alojz Uran je v božični poslanici zapisal, daje za običajno družino očeta, mate re in otrok v naši družbi čedalje manj prostora, vse druge oblike skupnega življenja pa postajajo privilegirane.
Na glavni zagrebški postaji se je iztiril vlak, ki se je pripeljal iz Sis-ka, pri tem pa je bilo ranjenih 60 ljudi. Vlaku naj bi odpovedale zavore.
Egipčanski poslanec je vložil tožbo proti časopisu, kije objavil članek, v katerem se avtorica sprašuje, zakaj je poligamija v islamu dovoljena le med moškimi in ne tudi med ženskami.
Primož in Petra
Društvo športnih novinarjev Slove nije je raz gla si lo naj bolj še na področju športa v državi. Za naj športnika so izbrali atleta Primoža Kozmusa, za naj športnico pa smučarsko tekačico Petro Majdič. Iztekajoče se leto je med ekipami najbolj zaznamovala najboljša nogometna izbrana vrsta z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo.
žabjcr
perspektiva
V letu 09
Jure Trampuš
Nekje na zaprašenih delih trdega diska imam mapo z imenom Kolumne 98. V njej pridno, mesečno, shranjujem Žabje perspektive. Eno po eno, skupaj jih je krepko več kot 100. Jasno, mapo krmim že enajst let. Dolgo, predolgo za koga, posiljen ego-trip za koga drugega. In verjetno imajo prav, mnenja so vedno - tako kot tudi novinarske kolumne - osebna, neobjektivna, a zato ne nujno uravnoteženo dolgočasna. Čeprav so takšna včasih tudi lahko. A če omenjam ideologijo uravnoteževanja, me vedno povsod med mojimi novinarskimi kolegi zmoti, kadar prisegajo na mantro objektivnosti. Te v medijskem pisanju nikoli ne more biti, so lahko samo dobri ali slabi novinarski izdelki, vsak novinarski izdelek je vedno samo in le pogled avtorja, uredništva, medijske hiše, nikoli pa absoluten prikaz realnosti. Ker ta seveda ne obstaja, ker je ta vedno samo virtualna, in tisti, ki mislijo, da bi moral biti svet uravnotežen, želijo, da je uravnotežen zgolj po njihovo. A nazaj k mapi in trdemu disku. Ne domišljam si, da so zapisi v njej verodostojen pogled na minuli čas. So samo moj, pa še ta je bil vedno odvisen od nedeljskih večerov, ko so nastajale žabje kolumne. Vseeno pa jih včasih rad preletim, da vidim, kaj se je dogajalo v Velenju, Ljubljani, svetu okoli nas. Pogled od daleč je velikokrat bolj čist. In tudi december je navadno čas, v katerem se ljudije zaradi mrzle zime in barvnih luči razsvetljenih mest radi ozrejo čez ramo in pogledajo nazaj na pot, ki se izgublja v minulih mesecih. Kaj se je dogajalo v letu 09? Veliko, zaprli so tajkuna, zgradili avtobusno postajo, v Afganistanu ponaredili volitve, v ZDA pokopali legendo popa, v Ljubljani obudili Tita, v Mariboru zabili gol, doma odprli še en trgovski center. Svet je pretresla gripa, izvolitev črnskega predsednika, finančna kriza, spontani protesti delavcev v Franciji in tudi v Velenju, v mestu, kjer so postavili še en spomenik, podobno kot v Ljubljani in ravno nasprotno od Zagorja, kjer ga še vedno poskušajo odstraniti. Kaj še? Z bombami so se spravili nad Pahorja, v Evropi je v modrem blišču zasijala še ena pogodba in nekaj mesecev kasneje propadla domnevno prelomna pogajanja o prihodnosti Zemlje, oženil se nam je Janša in zlagal minister, v Šaleški dolini pa so začeli graditi nov blok termoelektrarne ... Je to to? Je to vse, po čemer si bomo zapomnili leto 09? Verjetno ne, še večje osebnih zgodb, prvih korakov, uspehov, razočaranj, uresničenih ali neuresničenih želja. Gotovo pa si večina leta 09 ne bo zapomnila po neizrečenem. Po tem, koliko otrok je umrlo zaradi lakote, koliko civilistov so pobile pametne bombe, kdo je bil tisti, kije navdušil mladeniča, da se je pognal v zrak in zraven ponesel še mimoidoče. Morda se bomo spomnili na delavke iz Gorenja in Mure, a ne na ostale, ki so v manjših podjetjih prav tako izgubile službo. In seveda ničesar ne bomo vedeli o ljudeh, ki umirajo, da bi prišli v obljubljeno Evropo, ali pa o tistih, kijih dnevno izkoriščajo, da na ulicah svetovnih metropol prosjačijo, prodajajo svojo telo in čakajo, da jih pobere kakšna bolezen. Spomin človeštva in ljudije selektiven, prav tako, kot so selektivne tiste zgodbe, kijih v naša stanovanja prinaša blišč medijev. Zakaj torej listati po starih časopisih, gledati na prehojene poti, decembra razmišljati o preteklosti? Ker ta razmislek praviloma podaja občutek varnosti, nostalgija, kot je pred pol leta napisala žabarka, riše svet v lepši podobi, kot je bil, in tudi leto 09 decembrski blišč slika v lepši podobi, kot se je zdelo pred nekaj meseci. Pa čeprav je podoba na osebni ravni lahko za koga tudi zelo težka. Velja pa neko pravilo. Igre decembrskega časa včasih prinesejo modrost. In naj jo, zato, da bo leto 10 boljše kot leto 09. Pa res bo?Ali ne bo tudi tokrat decembrska modrost izginila, kot vedno izgine ponovoletni maček in okus po silvestrskem poljubu?
18526876
POGOVOR
PV Invest hitro raste
Poslovanje bo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram uspešno in v okviru plana, ki so si ga zadali - Prihodke od prodaje svojih storitev bodo povečali za petino
Milena Krstič - Planinc
Družba PV Invest, v stoodstotni lasti Premogovnika Velenje, šteje le nekaj več kot tri leta, a se že uvršča med bolj prepoznavna podjetja v regiji. Izredno hitro raste. Tako po prihodkih kot zaposlenih. Število zaposlenih so v zadnjih dveh letih podvojili, pri čemer ne štejejo tistih, ki so se zaposlili v Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Drago Potočnik, direktor PV Investa, pravi, da je z dosedanjim poslovanjem družba svoj obstoj upravičila v celoti. »Poslovanje zastavljamo smelo in kljub težavam na trgu držimo veter v krilih. Vsekakor upamo, da bo tako tudi ostalo.« V drugi polovici oktobra letos ste v Topolšici odprli Center starejših Zimzelen. Sprejme lahko 157 stanovalcev, osmim starejšim nudi možnost sprejema v dnevno varstvo. Kako se center polni? »Z nameščanjem stanovalcev smo začeli v drugi polovici novembra. Poleg družin in posamezni-
kov se na nas s prošnjami za namestitev obračajo bolnišnice in centri za socialno delo. Dva oddelka imamo za osebe z dementnimi in sorodnimi stanji. Potreba po teh namestitvah je velika, zato najprej pričakujemo zapolnitev teh zmogljivosti. Trenutno je v Centru nastanjenih 38 oskrbovancev, do konca leta pa jih bo predvidoma 50.«
Prihodnje leto bodo gradili garažno hišo na Kidričevi v Velenju.
Kaj pa kadri? So vsa delovna mesta, ki ste jih predvideli za Zimzelen, že zasedena? »Ne, ker poteka zaposlovanje skladno z dinamiko namestitev. V tem trenutku imamo 25-odstot-no kadrovsko zasedbo. Večje število kadrov pride v prvih mesecih prihodnjega leta.«
Mestna občina Velenje bo družbo dokapitalizirala tako, da bo nanjo prenesla svoj stanovanjski fond.
Drago Potočnik: »Čeprav je trg nepremičnin trenutno skoraj mrtev, nam je letos uspelo prodati več stanovanj kot lani.«
O Stari elektrarni se zadnje čase ne sliši veliko. Pomeni, da je projekt - vanj bi umestili izobraževalni program Fakultete za energetiko in dejavnost Inštituta za energetiko - obstal? »Ne. Vložili smo vlogo za izda-
jo gradbenega dovoljenja. Trenutno tečejo aktivnosti za pridobivanje soglasij ter odpravi pomanj -kljivosti v projektih. Pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje izdano še letos.« Kako pa bo projekt financiran? » Iz več virov. Del pro ra čun skih sredstev bo temu projektu namenila Mestna občina Velenje. Projekt bomo prijavili tudi na vse razpise ministrstev in evropskih skladov, ki tovrstnim vsebinam namenjajo nepovratna sredstva.« SAŠA inkubator. Ustanovili ste ga, da mladim podjetjem nudite podjetniško okolje za razvoj. To pomeni, da jim poleg prostora nudite tudi koristna znanja in dostop do virov financiranja. Se prijemlje?
»Naša želja in cilj sta pomoč pri nastanku novih inovativnih podjetij ter spodbujanje že obstoječih k hitrejšemu razvoju. V praksi to izgleda tako, da SAŠA inkubator svojim članom in tako imenovanim inkubiranim podjetjem nudi pomoč pri pripravi poslovnega načrta, pomoč pri registraciji pod-
jetja, svetujemo pri razvijanju podjetniške ideje, prav tako pa svojim inku bi ran cem nudi mo tako poslovne kot proizvodne prostore po ugodnih subvencioniranih cenah.
Aktivnosti inkubatorja so usmerjene tudi v izvajanje projektov, s katerimi spodbujamo inovativnost in podjetništvo v regiji. Ta spodbuda je nujna. Podjetnike in tiste, ki razmišljajo o poteh podjetništva, pri tem podpiramo.« Koliko podjetji pa je vključenih in kje jim nudite prostore?
Prihodke od prodaje svojih storitev so letos povečali za petino.
»Trenutno je vključenih deset podjetij. Poslovne prostore jim nudimo na treh lokacijah, na Prešernovi 10, Koroški 37 in Koroški 62 b, v skupni izmeri skoraj 1.400 kvadratnih metrov. Pogoj za pridobitev prostorov je vključitev v mrežni podjetniški inkubator, podjetje sme biti staro največ tri leta, hitro rastoče. Ukvarjati se mora z dejavnostjo, ki bo dala zaposlitev ljudem, ki v tem prostoru živijo in bo prinesla veliko doda no vred nost za SAŠA regijo.«
Poslovanje PV Investa letos?
»Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ki so posledica krize na finančnih trgih, smo poslovali uspešno in v okviru plana, ki smo si ga zadali. Ocenjujem, da bomo prihodke od prodaje svojih storitev, glede na preteklo leto, povečali za petino. Razširili smo dejavnosti, kijih opravljamo in pospešili aktivnosti za pridobitev del izven Skupine Premogovnik. Ne glede na to, da je trg nepremičnin trenutno skoraj mrtev, nam je letos uspelo prodati več stanovanj kot lani.«
Kako pa stopate v leto 2010?
»Zelo smelo. Kljub težavam, ki smo jim bili priča v gospodarstvu, smo prepričani, da kriza nosi tudi izzive in nove priložnosti. Te se kažejo tudi v novih oblikah povezovanja. V PV Investu načrtujemo dokapitalizacijo s strani Mestne občine Velenje. Ta bo na družbo prenesla svoj stanovanjski fond. S tem bomo pridobili nov investicijski potencial, pa tudi nove možnosti za izpeljavo zastavljenih načrtov.
Prihodnje leto začnemo graditi stanovanjsko sosesko v Mozirju, kjer bo na razpolago 63 sodobno zasnovanih stanovanj. Načrtujemo posodobitev hotela in druge infrastrukture na Gol-teh, gradnjo garažne hiše na Kidričevi cesti v Velenju, nadaljevanje projekta Stara elektrarna in še kaj se bo n aš lo.«
8
POGOVOR
J'TVilN 24. decembra 2009
Stavkali, a delali, kot da stavke ni
Na Okrajnem sodišču Velenje so imeli letos v delu dobrih 31.000 zadev - Največ je izvršilnih zadev, sledijo prekrškovne in zemljiškoknjižne - Primerljiv status bi lahko dosegli tudi z ustreznim znižanjem plač funkcionarjev zakonodajne in izvršilne oblasti
Milena Krstič - Planinc
S predsednico Okrajnega sodišča v Velenju, okrajno sodnico - svetnico Mileno Bukvič Dežman smo pogovor začeli z zadnjo novelo Zakona o sodiščih. Uporabljati se bo začela 1. januarja, po njej pa bo Okrajno sodišče Velenje organizacijska enota Okrožnega sodišča v Celju. Med drugim novela uvaja direktorje sodišč, ki bodo prevzeli naloge iz materialnega, tehničnega, finančnega poslovanja... Pomenijo te spremembe za okrajna sodišča izgubo samostojnosti? »Dela samostojnosti gotovo, hkrati pa prinašajo razbremenitev predsednikov okrajnih sodišč vseh nesodniških opravil, če bodo ustrezne službe delovale tako, kot je predvideno. Novela prinaša spremembe tudi pri pripravi letnih razporedov dela, programov dela, pri razporejanju sodnikov znotraj okrožja, spremenjene bodo pristojnosti Sodnega sveta Republike Slovenije in še bi lahko naštevali.« Kako pa bo s stvarno pristojnostjo okrajnih sodišč? »Ta se ne spreminja bistveno. Povečuje se vrednost sporov, ki še sodijo v pristojnost okrajnih sodišč. Ta so pristojna tudi za postopke osebnega stečaja, pa za določene postopke po Zakonu o duševnem zdravju. Pričakujejo se tudi spremembe pri dedovanju, saj naj bi zapuščinske zadeve prešle v pristojnost notarjev.« Koliko sodnikov dela trenutno na Okrajnem sodišču v Velenju? »Trinajst. Takšna zasedba je posledica projekta Lukenda, v okviru
katerega je bilo število sodniških mest na tem sodišču povečano za dve.«
Prijazne besede za sodstvo že dolgo ni
So sodniki Okrajnega sodišča Velenje sodelovali v beli stavki?
"So."
Koliko manj zadev so rešili v času, ko so stavkali?
»Težko je reči, da sploh kaj manj. Delali so, kot da stavke ne bi bilo. Izpolnili so pričakovani obseg dela, nekateri ga tudi presegli. Sodelovali so pri odpravi sodnih zaostankov.«
S svojimi zahtevami, s katerimi so precej dvigovali prah, so uspeli. Del javnosti je to označil za izsiljevanje. Vaš komentar?
"Vajeni smo že vseh vrst komentarjev. Prijazne besede za sodstvo pravzaprav ni in je že dolgo ni bilo. Sicer pa naj povem, da smo zahtevali le status, primerljiv z ostalima dvema vejama oblasti. To bi bilo mogoče doseči tudi z ustreznim znižanjem plač funkcionarjev zakonodajne in izvršilne oblasti. Tako stavka kot tudi številne vložene tožbe so odgovor sod stva na odnos ostalih dveh vej oblasti do sodstva. Morda se še spomnite časov, ko se je slovensko zdravništvo na vso moč borilo za to, da bi bile njihove plače primerljive s sodniškimi? Kakšen komentarje še potreben? Kar zadeva uspeh pa tole: gre predvsem za izboljšanje statusa mlajših sodnikov, za starejše se le malo spremeni. Večina sodnikov bo napredovala le za razred."
Tudi vi?
»Moja plača se do konca prihodnjega leta prav nič ne spremeni. Kot predsednica okrajnega sodišča ostajam v istem razredu, kot sem zdaj.«
Vsi pod eno streho še naprej želja
Prostori. Zdaj imate urejene.
Kako ste zadovoljni s prostori na
Šaleški?
»Prostorske razmere so se v zadnjem letu - pa tudi že prej - izboljšale. Obnovljenih je bilo precej prostorov in opreme na lokaciji na Prešernovi 1, izvršilni oddelek se je
pušča, v nekatere zgornje prostore voda že zamaka. Do selitve izvršilnega oddelka v sodno stavbo bi lahko prišlo, če bi uspeli prostore na Šaleški 19 zamenjati s prostori, ki jih ima na Pre šernovi 1 v las -ti Mes tna obči na Vele nje in pod pogojem, da bi se kdo od najemnikov teh prostorov izselil.«
Statistično »nevidne« zadeve
Koliko zadev ste imeli v delu letos?
»Ob koncu lanskega leta je ostalo 14.415 zadev, do 30. novembra letos smo v delo dobili 16.839 novih, torej jih je bilo v delu
Milena Bukvič Dežman: »Število nerešenih zemljiškoknjižnih
zadev se zmanjšuje.«
spomladi preselil na Šaleško 19. Selili smo se, preden je bila obnova končana. Razmere za delo so bile nekaj časa zelo slabe. Prostori niso bili klimatizirani, na oknih ni bilo senčil. Težko je bilo delati pri zelo visokih temperaturah. Svetloba je bila občasno tako močna, da je bilo nemo go če gle da ti v ekran. Sčasoma se je to uredilo, tako da zdaj na novi lokaciji ostaja problematično le še varovanje, zlasti v času uradnih ur.«
Niste pa pod isto streho?
»Naš cilj je še vedno, da se vsi sodni oddelki preselijo pod isto streho, da se tudi izvršilni oddelek vrne na Prešernovo, čeprav streha, ki jo imam v mislih, vedno bolj
uveden le za tako imenovane glavne zadeve. Na okrajnih sodiščih so take kazenske, pravdne, nepravdne in zapuščinske zadeve. Zaostanke vseskozi odpravljamo, stanje se spremlja vsake tri mesece. Skrajšuje se čas, ko neka zadeva po Sodnem redu postane sodni zaostanek. Ta čas je bil na začetku izvajanja projekta 18 mesecev od prejema zadeve do izdaje oziroma odprave odločbe na 1. stopnji, v prihodnjem letu pa bo le še 6 mesecev. Podrobnejša analiza bo izdelana ob koncu leta. Dejstvo je, da se število nerešenih zadev iz leta v leto zmanjšuje.
Kje najbolj?
Okrajno sodišče Velenje je eno od 44 okrajnih sodišč v Sloveniji. Pristojno je za 64 katastrskih občin.
31.254 zadev. Do 30. novembra letos smo rešili skupno 18.404 zadeve, nerešenih je ostalo še 12.850 zadev. To so seveda zadeve, ki se vodijo v statistikah. Ze vrsto let pa je na izvršilnem oddelku poleg teh zadev tudi veliko število že očrtanih in statistično „nevidnih". Ob začetku letošnjega leta je bilo takih okoli 10.000, doslej smo jih rešili skoraj 4.000, približno6 .000 jih šeo staja.
Kako pa je z zaostan ki?
»Kljub izvajanju projekta Lukenda in vključitvi zemljiške knjige v poseben projekt odprave zaostankov pri Vrhovnem sodišču RS zaostanki so.
Projekt Luken da je bil leta 2006
»Zlas ti se to pozna v zem ljiški knjigi, pri kateri smo kljub zelo povečanemu pripadu zadev uspeli število nerešenih zadev zmanjšati pod 1.000. Še 691 jih je po stanju na dan 30. novembra 2009. Zasluga za to je v povečanem obsegu dela, ki ga mesečno opravijo referentke. Pričakujemo, da se bo zmanjšal pripad. To se že dogaja, najbrž zato, ker je pretežni del etažne lastnine že vknjižen, časi za promet z nepremičninami pa tudi niso naj bolj ši.«
Na kaj pa se zadeve, kijih imate
v delu, največkrat nanašajo?
Vsa okrajna sodišča se predvsem ukvarjajo z velikim številom „ne glavnih" oziroma „stranskih" zadev, čeprav so te zadeve, vsaj nekatere od njih, po zahtevnosti primerljive s tako imenovanimi glavnimi. Glavnih zadev, torej kazenskih, pravdnih, nepravdnih in zapuščinskih, imamo nerešenih le 883, kar ni niti desetina vseh nere še nih zadev.«
Dolžan se ne splača osta ti
Katerih je največ?
»Največ je izvršilnih zadev, veliko je tudi prekrškovnih zadev, sledijo pa zemljiškoknjižne zadeve. Do dolo če nih spre memb je pri šlo ob uvedbi delovanja Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) v Ljubljani, vendar po odločitvi oziroma pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe delo na teh spisih nadaljujejo izvršilni oddelki krajevno pristojnih okrajnih sodišč. Delo poteka tudi bolj hitro, kar vpliva na spremembe v miselnosti dolžnikov, ker ugotavljajo, da se ne splača več ostati dolžan. Hitreje namreč pri de do izvršbe tako na plačo, tekoče račune, premičnine, pa tudi nepremičnine dolžnikov. Zahtevne seveda ostajajo še vedno nepre mič nin ske izvršbe, pri katerih pogosto prihaja do daljših odlogov zaradi dogovorov upnikov z dolžniki, ki dolgove odplačujejo obročno.«
Kaj pa prekrškovne zadeve?
»Te so drugi velik sklop in kar zadeva obdolžilne predloge in zahteve za sodno varstvo niso enostavne. Tudi v teh zadevah mora biti sodnikova odločitev strokovno obrazložena, zahtevani so visoki stan dardi, težave pa podob ne kot
na kazenskem oddelku. Na območju Okrajnega sodišča v Velenju je v primerjavi z drugimi sodišči celjskega okrožja opaziti izrazito nedisciplino strank in drugih udeležencev, na primer prič, ki se vabilom sodišča slabo odzivajo, pogosto so ljudje zgolj prijavljeni na nekem naslovu, kjer sploh ne živijo, prisilni pri-vodi so redko uspešni. Vse to pa pomeni, da sodnik zadevo zelo težko konča oziroma jo mora namesto enkrat vzeti v roke večkrat. Sicer pa se tudi število prekrškovnih zadev postopno zmanjšuje.«
Se kakšne zadeve vlečejo posebej
dolgo?
»Se. Razlogi za to so različni. Tudi zadeve so različne. Na izvršilnem oddelku je do tega prihajalo zlasti zaradi preobremenjenosti sodnikov, predvsem pa zaradi premajhnega števila sodnega osebja, ki včasih ni zmoglo niti sprotnega vlaganja pošte oziroma prispelih vlog v spise, zato spisi niso bili tekoče predloženi sodnikom in strokovnim sodelavcem. Nekatere zapuščinske in nepravdne zadeve so vezane na rešitev sporov, torej pravdnih zadev, nekatere stojijo zgolj zaradi razlogov pri strankah, v nekaterih kazenskih zadevah gre za nedosegljivost obdolžencev. Razloge bi lahko iskali v zapletenosti posameznih zadev, v katere je treba vključiti več vrst izvedencev, odkrito pa je treba povedati, da so bili včasih razlogi tudi tudi pri sodnikih, ki so bili pod pritiskom, da je treba doseči pričakovani obseg dela, česar seve da ni bilo mogo če, če se je sodnik kar naprej ukvarjal z zadevo, v kateri zaradi različnih zapletov ni mogel napredovati oziroma jo zaključiti. V zadnjem času je, kar zadeva delo sodnika, bolj pomembno, da odpravlja sodne zaostanke in spise rešuje po vrsti, kot pa število zadev, kijih reši. Pri obdobnih izdelavah ocen sodnikovega dela „lov" za številkami izgublja vrednost, kar je po moji oceni pravilno.«
Zemljiška knjiga se informatizira.
"Stranka lahko pri katerem koli sodišču dobi podatke o svojih nepremičninah. Ugotavljam pa, da so nekateri vpisi za stranke manj razumljivi, zlasti imajo stranke težave z razumevanjem novih zemljiškoknjižnih sklepov, na izpiskih pa tudi niso več vidne niti kulture, niti površine posameznih parcel, pač pa je potreb no dodat no iska nje podatkov v evidencah Geodetske uprave RS.
Kot že rečeno, se število nerešenih in tudi čas reševanja zemljiškoknjižnih zadev skrajšuje, pa ne le pri nas, pač pa tudi pri drugih sodiščih. Vrhovno sodišče RS oziroma njegov evidenčni oddelek je zemljiški knjigi posvetil in ji še posveča veliko pozornosti, tako da je res prišlo do bistvenih izboljšav. Referenti imajo organizirana vsakoletna izobraževanja, veliko jih je vključenih tudi v projekt odprave zaostankov, kijih dodatno zmanjšujejo še s pogodbenim delom. Pomembno je, da so hkrati s podpisom teh pogodb referenti sprejeli obveznost, da se jim redne mesečne obveznosti ustrezno zvišajo. Kljub siceršnji dostopnosti zemljiškoknjižnih podatkov na spletu pa stranke še vedno v velikem številu osebno prihajajo po te podatke, pogosto tudi pričakujejo dodatno obrazložitev oziroma razlago posameznih podatkov.«
nikoLi sami]_Q7
GOSPODARSTVO
V Gorenju letos zadovoljivo, prihodnje leto pa z dobičkom
9
V Gorenju so že sklenili letošnje poslovno leto, ki je bilo težko - Ustvarili bodo okoli 13 milijonov evrov izgube, prihodnje leto pa naj bi se že približali rezultatom leta 2008 in ustvarili za deset milijonov evrov dobička
Mira Zakošek
Gorenje je sklenilo poslovno leto za letos. Prvi so to že 11. decembra storili v programu pralno-pomival-nih aparatov, sredi prejšnjega tedna pa so se jim pridružili še ostali. V četrtek je zasedal tudi nadzorni svet, ki je oce nil, da je Gore nje glede na letošnje zaostrene razmere poslovalo zadovoljivo. Te še vedno ostajajo težke, saj na proizvajalce trajnih potrošnih dobrin vse bolj negativno vpliva naraščajoča
Optimistični načrti
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »Ker se razmere na trgih počasi stabilizirajo, nas to navdaja z realnim opti-miz mom, pa čeprav ostaja mo trdno na tleh in pripravljeni na vse spremembe. Zavedamo se, da se moramo nenehno izboljševati, zato z aktivnostmi učinkovitega obvladovanja poslovnih procesov postavljamo trdne temelje za prihodnost. Naš načrt za prihodnje leto je za to ambiciozen, načrtujemo rast na vseh področjih poslovanja in prepričan sem, da bomo s sodelavci našli rešitve, ki bodo zagotavljale dolgoročno stabilnost delovanja krovne družbe in Skupine Gorenje kot celote.«
brezposelnost. Kljub vsemu si postavljajo v Gorenju za prihodnje leto ambiciozne načrte. Računajo, da bodo dosegli milijardo 244 milijonov evrov prihodkov, kar je dobrih 7 odstotkov več kot letos.
Letošnje poslovno leto bodo sklenili z okoli 13 milijonov evrov izgube, pri hod nje leto pa naj bi že poslovali na ravni lanskega in ustvarili okoli 10 milijonov evrov dobička, ugotavlja predsednik uprave Franjo Bobinac in dodaja, da kljub krizi ohranjajo investicije, pri čemer se osredotočajo predvsem na nove izdelke.
Krizo so v Gorenju začutili že zelo zgodaj, že v zadnjem trome-sečju lanskega leta. Hitro so ukrepali in že konec lanskega leta uvedli varčevalne ukre pe pri stroških materiala, vseh vrst storitev in dela in prodaje. Za nevtralizirane negativnih učinkov krize so vse aktivnosti usmerili v zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. S pokrivanjem različnih segmentov in vseh cenovnih razredov so ponudbo izdelkov, kijih prodajajo pod lastno blagovno znamko, povečali na
S pomočjo državnih ukrepov so ohranili produktivna delovna mesta.
85 odstotkov. Tako so na večini trgov ohra ni li, pone kod pa celo povečali tržne deleže. Še posebej je uprava ponos na, da jim je uspe -lo s pomočjo državnih ukrepov za blažitev učinkov krize ohraniti produktivna delovna mesta in hkrati začeti postopno prilagajanje števila zaposlenih obsegu poslovnih aktivnosti. Prav tako jim je uspelo optimirati zaloge, naložbe usmeriti v nove izdelke in nujne razvojne aktivnosti, izpolnjevati obvez-
nosti do bank in preseči načrtovani prost denarni tok v višini 25 milijonov evrov. V takšnem obsegu so se v tem letu tudi razdolžili.
Ustvarili so za 25 milijonov evrov prostega denarnega toka in se za toliko tudi razdolžili.
Na večini trgov so ohranili ali celo okrepili tržne deleže.
Najhuje je bilo v prvi polovici leta, že v tretjem četrtletju (podobno pa je bilo tudi v četrtem) pa so dosegli iz rednega poslovanja pozitivne številke, kljub temu da kriza še vedno ne popušča, da so razme-
re na trgih še vedno zaostrene in da vse bolj narašča brezposelnost, ki seveda dodatno vpliva na nakup potrošnih dobrin.
Glede na letošnje gospodarske razmere je ocenil nadzorni svet, da je bilo poslovanje Gorenja zadovoljivo, načrti za prihodnje leto pa so zelo optimistični. Med drugim so dejali: »Nadzorni svet Gorenja, ki je pred letom dni upoštevajoč negotove razmere v panogi gospodinjskih aparatov sprejel prilagodljiv poslovni načrt za krizno leto 2009, je oce nil, da se je uprava v kriz nih časih na spremenljive in nepredvidljive razmere odzivala hitro in učinkovito. Tako se je Gorenje uspešno zoperstavljalo negativnim dejavnikom in bo po oceni preseglo načr-
Rast vseh divizij
V Gorenju načrtujejo za prihod nje leto rast v vseh svojih enotah. Divizija aparatov za dom naj bi povečala prihodke za dobrih 60 milijonov kar je 6,6 odstotkov več kot letos. Na to naj bi imeli vpliv kuhalni in hladilno-zamrzovalni aparati, pralno-pomivalne pa naj bi ohranili na letošnji ravni. Divizija Notranje opreme naj bi prihodke povečala za 2,2 milijona, kar je dobrih 5 odstotkov več kot letos. Usmerjala pa se bo predvsem na trge jugovzhodne in vzhodne Evrope. Še posebej veliko povečanje načrtujejo v diviziji ekologije in energetskih storitev, za dobrih 20 milijonov ali skoraj 10 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom.
Gorenje proda 85 odstotkov proizvodov pod lastno blagovno znamko.
tovani prosti denarni tok. Čisti poslovni izid bo letos sicer negativen, vendar je Gorenju na večini trgov uspelo ubraniti ali celo okrepiti tržne deleže ter ohraniti produktivna delovna mesta ter s tem izpolniti ključne cilje leta 2009.«
Načrtujejo, da bodo prihodnje leto rasli prihodki v vseh divizijah Gorenja, skupina pa naj bi jih dosegla v višini 1,244 milijarde evrov, kar je dobrih sedem odstotkov več kot letos. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo je načrtovan v višini slabih 98 milijonov evrov, poslovni izid iz poslovanja pa v višini dobrih 45 milijonov evrov, kar pomeni bistveno izboljšanje v primerjavi z letos.
10
POSLANCEVO LETO
J'TVilN 24. decembra 2009
Konec leta se bliža. Priložnost za pogled nazaj in naprej. Gotovo boste, če že niste, nekaj takega naredili tudi vi. Zase. Pri sebi. Mi pa smo tokrat za en kratek pogled v leto, ki mu bijejo zadnji dnevi, in pričakovanja za tistega, ki se bo na novo začelo, zaprosili poslance državnega zbora in državnega svetnika.
Izzivov nam ne manjka
Iztok Podkrižnik, poslanec v državnem zboru
O letošnjem letu pravi, da ni bilo leto, ki bi se ga spominjal z velikim veseljem. Gospodarske razmere v Sloveniji in v svetu so namreč izjemno resne, posledice krize pa občuti kot podjetnik tudi sam.
»Leta 1987 sem ustanovil podjetje, ki danes sodi med srednje velika, naši izdelki so prisotni po vsem svetu. Razmere in tudi ukrepe za reševanje sedanje krize v drugih državah po svetu poznam. Za ukrepe, ki jih je v zvezi s tem sprejela slovenska vlada, lahko rečem, da njih je sprejela prepozno, zato ne dajejo želenih rezultatov. Osredotočiti bi se morali na kratkoročne, strukturne ukrepe ter partnerstvo, ki bo omogočilo konkurenčnejše gospo-
darstvo, konkurenčnejšijavni sektor in učinkovitejšo državno upravo. Pomembno je, da načelne odločitve čim prej preidejo v učinkovite operativne ukrepe na vseh ključnih področjih. Ustaviti je treba negativne gospodarske trende, jih obrniti v pozitivno smer ter s tem zagotoviti pogoje, v katerih se bo videl vsak posameznik in pri odzivih na izzive aktivno sodeloval.»
Podkrižnik meni, da ima Slovenija veliko priložnosti, vendar jih nekako noče ali ne zna izkoristiti. Pri tem je imel v mislih predvsem infrastrukturo, ekologijo, še posebej projekt Natura 2000, kije zanj izjemnega pomena za nadaljnji razvoj posameznih dejavnosti in območij.
V leto 2010 vstopa z velikimi pričakovanji. K željam po čim več zdravja, sreče in zadovoljstvo dodaja še eno, in sicer »da bi v prihajajočem letu nadomestili vse, kar nam ni uspelo postoriti letos. V ospredju naj bo razvojna komponenta v najširšem pomenu,« je še dejal Iztok Podkrižnik.
■ tp
Iztok Podkrižnik
Potrebujemo več solidarnosti
»
«
Drago Bahun, državni svetnik
Kri za je bila tis ta, ki je naj bolj zaznamovala iztekajoče se leto. »Tradicionalne branže z nizko dodano vrednostjo, nizko ravnjo potrebnega znanja so se znašle pred propadom. Izgubljali smo delovna mesta. Tudi v Sloveniji. Standard je večini prebivalstva padel. Vedno bolj je do izraza prišla kriza dosedanjega vrednostnega sistema. Prepričan sem, da nas na žalost čaka leto, ki ne bo nič lažje od letošnjega. Veliko bomo morali še postoriti, predvsem pa bomo morali vsi skupaj in še posebej politiki spoznati, da je pred nami nerešenih kar nekaj konceptualnih vprašanj,« pravi Drago Bahun, ki poudarja tudi, da v Sloveniji nujno potrebujemo nova delovna mesta, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Potrebujemo pa tudi delovna mesta za mlade, saj brez tega ne bo družbenega razvoja. Za to je po njegovem
zadolžena slovenska politika in menedž ment. Prav tako meni, daje treba družbeni razvoj in pridobljene družbene pravice uskladiti z gospodarskimi sposobnostmi Slovenije. Slovenija potrebuje refor me pri pokoj nin -skem sistemu, v zdravstvu, šolstvu in še kje. »Prepričan sem, da so nas v krizo pripeljale določene vrednote (pohlep, individualizem, neizprosna borba za uspeh posameznika...), katerim se moramo odpovedati. Potrebujemo malo več solidarnosti med posa mez ni ki, malo več družbene kohezije,« pravi Bahun, ki si želi v prihodnje predvsem politične kulture ter več povezanosti z interesi civilne družbe. V Državnem svetu kot drugem domu slovenskega parlamenta vseskozi zagovarja predvsem to.
Drago Bahun
Uspešno delo prinese notranji mir
Darko Menih, poslanec SDS v državnem zboru
»Letošnje leto je bilo zame precej naporno, zna šel sem se v dveh vlogah. Obe sem sprejel odgovorno in obe odgovorno tudi opravljal.
Delo poslanca v državnem zboru, v tej pomembni slovenski instituciji, je bilo zame nekaj povsem novega. Novi so bili tudi kolegi, s katerimi delam, novo mi je bilo sodelovanje z ministri, s katerimi sem se srečeval. Kar nekajkrat sem se srečal z njimi. Pogoste stike sem imel z ministrom za zdravstvo, ministrom za promet, ministrico za notranje zadeve, ministrom za šolstvo, ministrom
za okolje in prostor . Vsi ti in njihovi pogledi za Šaleško dolino v tem trenutku pomenijo ogromno. Nanje sem naslavljal tudi najrazličnejša vprašanja.
Dan mi je bil včasih kar prekratek, a sem si energijo in novih moči nabiral ob koncih tedna.
Tudi v prihodnje sem bom z žarom in elanom loteval najrazličnejših vprašanj, posebej tistih, ki se dotikajo Šaleške doline. Kot je znano, je pred nami gradnja šestega bloka šoštanj-ske termoelektrarne, ki s seboj prinaša tudi vrsto težav, s katerimi se bo treba spoprijeti. Upam, da nam bodo pri tem in pri reševanju teh v pomoč ministrstva s konkretnimi ukrepi. Oseb no si želim, da bi v teh prizadevanjih uspel, saj bi s tem tudi pri sebi vzpostavil nekakšen notranji mir.«	■
Darko Menih
Kar je dobrega, je vredno obdržati in še kdaj ponoviti
Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru
Črto pod leto 2009, ki se izteka, so nekateri že potegnili, drugi bodo to storili v naslednjih dneh. Zapomnili si ga bomo ...
Poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik pravi, da zanj oseb no leto 2009 ne bo nič posebnega. Kot poslanec in politik pa si ga bo zapomnil predvsem po gospodarski krizi. »Mislim, da bomo o njej morali prenehati govoriti. Bomo morali reči, daje to drug način gospodarjenja, drug način življenja.«
Kot je še dodal, so v državnem zboru skoraj vsak dan reševali odprta vprašanja. Ze zaradi razmer ob koncu lanskega leta ni bilo pričakovati, da bi bilo ob izteku letošnje podobno letu pred njim. »Glede tega je prevelik optimizem povsem odveč.«
O tem, kaj ga je morda najbolj razjezilo, bi težko odgovoril. Kajti v politiki je lahko velikokrat kaj takega, kar te razjezi, a tudi razveseli. Vsako stvar je treba vzeti v zakup in poskušati tisto, kar je slabo, popraviti, kar je dobrega, pa obdržati in še kdaj ponoviti.
Staro leto živi od spominov, novo od pričakovanj. Jakob Presečnik od leta 2010 pričakuje, da bo malo bolj prijazno do ljudi. Zeli si, da bi bilo zaradi ukrepov prizadetih čim manj ljudi, da jih bo čim manj izgubilo najosnovnejšo vrednoto, kot je delo. »Zelim si, da bi posamezniki in družine v Sloveniji živeli tako, kot se za življenje v 21. stoletju tudi spodobi.«
K tistemu, kar si ljudje zaželi-mo v prazničnih dneh - zdravja, sreče, zadovoljstva, miru - Jakob Presečnik dodaja še, »da se skupaj poveselimo, da pride prava zima, ker je to dobro tudi za naravo in naše ljube klimatske spremembe. Skratka, malo več mraza, snega, malo veselja ter optimizma.«	■
Jakob Presečnik
»
Sprejeli smo pomembne odločitve
«
Bojan Kontič, poslanec SD v državnem zboru
Bojan Kontič pravi, da opravlja svoje poslansko delo z velikim veseljem. To pa velja tudi za zahtevno delo, ki ga je sprejel v tem mandatu, ko je vodja največje pozicijske poslanske skupine. »Prepričan sem, da bomo našli pravo pot za izhod iz krize in dokazali, da smo ekipa, ki je državo naredila boljšo in odpornejšo na morebitne nove težave. Tako bomo v prihodnje lahko spet »popustili pas«, ki smo ga zdaj prisiljeni »zategovati«, pravi in dodaja, da je državni zbor na predlog vlade sprejel v iztekajočem se letu nekaj zelo pomembnih odločitev. Med njimi so najpomembnejši Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije, kije gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji omogočil enostavnejšo pot do pridobitve likvidnih sredstev za financiranje vlaganj; Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (povod zanj so bile visoke nagrade nadzornikom in poslovodstvom v prejšnjem mandatu) ter Zakon o
jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, ki omogoča najem kreditov osebam v začasnem delovnem razmerju z odprto možnostjo rešitve stanovanjskega vprašanja, pa tudi osebam, ki so zaradi gospodarske krize izgubile zaposlitev in ne morejo več redno poravnavati obveznosti iz že najetih kreditov ali so zaradi izgube zaposlitve in zmanjšanja tekočih dohodkov morale skrčiti svojo potrošnjo pod raven, potrebno za normalno življenje.
Nekaj pomembnih ukrepov je bilo sprejetih tudi pri aktivni politiki zaposlovanja in socialnih transferjev. Z Zakonom o delnem povračilu nadomestila pla če so po oce nah uspe li ohraniti okoli 25 tisoč delovnih mest.
Socialni demokrati so bili deležni očitkov, da se zavzemajo predvsem za socialno državo, razvoj in konkurenčnost pa jih ne zanimata. »Seveda ni tako. Še kako se zavedamo, daje naša prihodnost odvisna od uspešnega razvoja. In to smo dokazali tudi s sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2009 in proračuna za leti 2010 in 2011. Za razvoj smo namenili več sredstev, kakor jih je prejšnja vlada v času gospodarske rasti,« pravi Kontič.
Bojan Kontič
mz
mz
Vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu 2010 Vam želi kolektiv skupine TrendNET.
TrendNET
AKTUALNO
11
Na tisoče zgodb, ujetih v almanah
Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2010 je že med vami - Svečano smo ga predstavili pred tednom dni v velenjski knjižnici, kjer so ob tej priložnosti odprli domoznansko razstavo -Dogodek je obogatil igralec Anatol Štern
Velenje, 17. decembra - V družbi ljubiteljev knjige je Knjižnica Velenje odprla domoznansko razstavo Ustvarjeno doma. Gre za bogato knjižno bero, ki jo je naše območje uspelo ustvariti v preteklem letu, knjižnica Velenje pa se je potrudila, da jo je v primerni obliki postavila na ogled. Zanimivo, ta bera kljub vsej razsežnosti gospodarske krize ni skromna. In to razveseljuje, saj pomeni, daje zavedanje o pomenu
kulturnega snovanja in o njeni porabi v tem okolju kljub krizi še vedno razumevajoče. Letos je izšlo okoli 60 tiskovin in zgoščenk šaleških avtorjev, ki so jih izdale založbe iz naše doline ali pa so izšle pri drugih založnikih. Število je približno, kajti navkljub trudu knjižničarjev zajeti vse letošnje založniške novosti je precej verjetno, da so kakšno spregledali. Tretjino predstavljajo nosilci zvoka in slik. Med preostalimi
m**
knjižnimi izdajami in brošurami je deset leposlovnih, enako je število zgodovinskih in teoretskih del, preostalo pa so strokovne in poljudne publikacije ter brošure z različnih področij. K temu je potrebno prišteti še brošure v obliki katalogov z razstav, vsakoletne letopise vseh vrst šol v okviru velenjskega Šolskega centra in serijske publikacije, od osrednjega velenjskega časopisa Naš čas, šoštanjskega Lista, literarnih
A V
r ¡"i /
■ H»'-
rs %

ä

jt i if
Med ogledom Almanaha: dr. Uroš Rotnik v pogovoru z
Borisom Zakoškom (levo).
revij Hotenje in Poetikon do glasil podjetij, zavodov in športnih klubov. Razstavo je pripravil strokovni sodelavec Knjižnice Velenje Silvo Grmovšek.
Ob tem dogodku smo snovalci Almanaha 2010 predstavili to publika cijo, ki je izšla že sede mnaj stič.
»Misli hranijo besede, a besede obla čijo mis li. Mi smo naše mis li oblekli v to debelo knjigo, v že sedemnajsti almanah. Na tisoče besed in na stotine podatkov smo vtkali vanj in mu dali podobo, kakršne ste sicer vajeni, tudi besede niso nove, so pa stkane drugače in zato
so tudi misli takšne. Odstirajo nam leto, ki je že skoraj za nami, kažejo naše delo, naše uspe he, pa tudi zmote in težave. Govorijo pa o nas ne le danes, govorile bodo tudi jutri, ob letu osorej in še mnogo kasneje. Marsikomu dajejo, marsikomu pa bodo še dajale možnost, da nas vidi, morda oceni in upamo, da tudi ceni, seveda po prizadevanjih, ki smo jih in jih še bomo vnašali v to naše skupno sobivanje na tem prostoru,« je dejal direktor Našega časa Boris Zakošek in se ob tej priložnosti zahvalil tudi vsem, ki so pomagali pri njegovem ustvarjanju - vse od drobnih podatkov do avtorskih razmišljanj namreč tvori bogato celoto. Še posebej se je zahvalil novinarjem Našega časa in ekipi, ki je poskrbela za njegovo končno podobo in izid, med njimi so bili najbolj izpostavljeni uredniki Mira Zakošek, Barbara Pokor-ny, Peter Groznik, Matjaž Šalej, Aleš Ojsteršek, oblikovalka Janja Košuta Špegel in lektorica Sonja Lubej. Zahvalil se je tudi razumeva-jočim menedžerjem in njihovim podjetjem ter seveda občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Večer je odlično popestril igralec Anatol Štern z zahtevno mono-igro Matjaža Kmecla Slovo Andreja Smoleta od veselih ur.
	
REKLI	
Obiskovalci so z aplavzom nagradili igralca Anatola Šterna za njegov zahteven nastop.
Srečko Meh, župan MO Velenje: »Almanah je presek stanja o tem, kaj seje dogajalo v iztekajočem se letu. Tu so ohranjene mnoge zgodbe. Želim si, da almanah ostane tudi v bodoče kronist tega okolja.«
Alojz Podgoršek, župan Občine Šmar tno ob Paki: »Vsakoletna
izdaja almanaha je zame in za moje sokrajane posebno doživetje in vedno znova smo ponosni, ko se najdemo v njem.«
Andreja Petrovič, novinarka in voditeljica: »Zelo vesela sem bila, da sem imela priložnost sodelovati z avtorskim prispevkom in tudi razkriti, kakšno je naše delo.«
Jože Pribožič, dekan: »Bolj ali manj kreativno vsako leto sode-
lujem pri pripravi almanaha, ki ga cenim kot pomemben zbirnik dogodkov našega območja, in vesel sem, da naj de v njem mes -to tudi cerkev.«
Aleš Ojsteršek: »Vsako leto znova, že sedemnajst let, se skupaj z drugimi ustvarjalci almanaha veselim tega dogodka. Ponosni smo, da je spet pred nami. Pripravljeni smo pa že na novo akcijo.
Prihaja Novo. Prihaja 2010. Naj bo podčrtano z modro kot misli... Naj bo obarvano rdeče kot sreča... Naj bo belo kot iskrive sanje - verjemite vanje.
Naj bo najboljše. Citycenter.
Vse najboljše!
www.city-center.si
Z dvigalom do zobozdravnika
Največja pridobitev pete faze prenove Zdravstvene postaje Šoštanj je dvigalo
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 24. decembra - V petek so v občini Šoštanj zaključili peto fazo prenove zdravstvene postaje, ki so jo začeli v drugi polovici oktobra. Peta faza je zajela prenovo stranskega vhoda, stopnišča in hodnika v nadstropju, osrednji in najvrednejši del pa jed vigalo, ki bog ibalno oviranim ljudem omogočalo dostop do zobozdravstvenih in drugih storitev v nadstropju.
Vrednost pete faze prenove znaša 100.000 evrov, dobrih 60 odstotkov naložbe je poravnala občina iz proračunskih sredstev, ostalo pa zdravstveni dom Velenje in Ministrstvo za zdravstvo.
V naslednjem letu bodo v Šoštanju začeli šesto fazo prenove, s katero bodo zaokrožili celovito obnovo. Ta bo vsebovala obnovo fasade, strehe in namestitev centralne klimatske naprave.
Prenovo so v Šoštanju začeli decembra leta 2004, zajela pa je popolno prenovo stavbe, ki je bila dotrajana, neprimerna.
Objekt je bil zgrajen leta 1975 in do leta 2004 razen nujnih vzdrževalnih del na stavbi ni bilo opravljenih
nobenih posebnih investicijskih posegov.

1
Da deluje, so se v petek prepričali zaposleni in župan.
REKLI SQ ...
Darko Menih, župan: »Zelo sem zadovoljen z vsemi petimi fazami prenove, posebej zadovoljen pa, ker imamo zdaj dvigalo.«
Peter Lazar, zdravnik, vodja Zdravstvene postaje Šoštanj: »Zelo
smo zadovoljni. Za dvigalo je bil skrajni čas. Ambulante morajo biti dostopne vsem.«
Borut Korun, zobozdravnik: »Ljudje so po stopnicah do nas prišli z veliko, veliko muko. Včasih smo komu pri sko či li na pomoč. Ti bodo za dvigalo pose-
bej hvaležni.«
Branko Pečečnik, podjetje Cigrad: »Dela so traja en mesec. Dvigalo se razlikuje od običajnih, zato si bodo uporabniki morali pomagati z navodili.«
12
Ustvarjalna jesen šaleških likovnikov
Velenje, 15. decembra - Še preden je v deželo tudi uradno prišla zima, so člani Društva šaleških likovnikov pripravili zaključek zelo plodne in delovne jeseni. V zgornjih prostorih Vile Rožle v Son-
čnem parku, kjer so to jesen potekala kar štiri različna izobraževanja, so pripravili pregledno razstavo v njih nastalih del. Ta so mnoge navdušila, saj je vsaj po eno delo razstavil vsak od udeležencev izobra-
ževalnih tečajev, ki so očitno dosegli svoj namen. Dali so novo znanje in polet kreativnosti.
Društvo je letos jeseni svoje člane povabilo v dve slikarski in dve keramični delavnici. Akademski
slikar Denis Senegačnik je vodil delavnico z naslovom »Svetloba -senca«, ki jo je obiskovalo kar 17 članov društva. Akademski slikar Tone Rački je 10 članic društva popeljal v svet risanja živali. Imenovala se je »Od mrčesa do medveda«. Oblikovalka Nives Kraševec je vodila začetni tečaj keramike. 13 udeležencev in udeleženk je v slabih treh vikendih spoznalo osnove oblikovanja, sušenja, žganja gline. Vodila pa je tudi delavnico Gambatte, kije bila namenjena predvsem tistim, ki glino oblikujejo že dlje časa. Delavnico je obiskovalo 11 udeleženk.
Barvito, pisano razstavo, bogato tudi zaradi različnih likovnih pristopov in pestrosti likovne govorice, so člani društva izkoristili tudi za slovo od leta 2009. Obiskal jih je dedek Mraz, ki jim je zaželel predvsem veliko ustvarjalnosti in uspehov tudi v prihajajočem letu, v katerem imajo člani društva veliko načrtov. In pričakovanj seveda.
■ Foto: MatejB lagus
Odprtje razstave del, ki so nastala v dveh slikarskih in dveh kiparskih delavnicah, je bila tudi
priložnost za slovo od uspešnega in kreativnega leta 2009.
Praznično z godbo
Šoštanj, 20. decembra - Pred polno Športno dvorano v Šoštanju se je minulo nedeljo s svojim obsežnim in praznično naravnanim programom predstavil Pihalni orkester Zarja z gosti. Štajerskih sedem, Alenka Godec in domačina Dunja Tinauer so prispevali »dodano vrednost« koncertu, kije bil že sam po sebi odličen. Pod taktirko dirigenta Mirana Šumečnika je Pihalni orkester Zarja pred domačo publiko dokazal, da dvojno zlato iz letošnjih tekmovanj resnično polno sije. Božično-novoletni koncert je že tradicionalno pričakovan in izveden, poleg odličnih godbenikov je pri organizaciji zagotovo vidna vloga njihovega predsednika Srečka Potočnika. Pihalnemu orkestru Zarja je čestital in jim zaželel nadaljnjih uspehov tudi župan Darko Menih.
■ MilojkaK omprej,f oto: DejanT onkli
Šmarčani zmagovalci
Ljubljana, Šmartno ob Paki - Člani mešanega pevskega zbora pri Kulturnem društvu Šmartno ob Paki so drugi zmagovalci zborovskega tekmovanja v TV oddaji Spet doma. Minulo nedeljo so v finalnem nastopu zapeli skladbo Ljubim te Slovenija - moja dežela in prejeli za skoraj 3000 več glasov kot njihov nasprotnik - zbor Znamenje.
Za nagrado so dobili snemanje zloženke, kar bo za zbor znova nov izziv, saj doslej te v 12- letnem delovanju še niso posneli.To je že drugi zbor iz Šaleške doline, kije zmagal v TV oddaji Spet doma. Pred njimi je zmagala šoštanjska Svoboda. S slednjo bodo šmarški pevci in pevke nastopil v omenjeni oddaji v nedeljo, 27. decembra.
■ tp
Dragi dedek Mraz!
Nataša Tajnik Stupar
Pišem ti znova, kot vsako leto v upanju, da glede na to, da vsi s svojimi željami bombanrdirajo tvojega kolega Božička, imaš sedaj verjetno veliko več časa in tudi možnosti, da katero od njih izpolniš. Seveda sem bila letos zelo pridna, sem varvala, veliko delala, pisala, slikala tudi malo, hodila v službo, vestno kuhala in prala, malo tudi likala in tudi čistila. Skratka, če povzamem, bi si letos lahko privoščila malo več želja, če se ti zdi tako, če pa nisem izpolnila tvojih pričakovanj, pa boš verjetno tako ali tako sam naredil kritično selekcijo izmed vseh spodaj naštetih. Finančno te ne bom stala prav nič. Torej... želim si mogoče preveč ali pa tudi ne. Želim si zelo utopično željo. Da bi ljudje bili malo bolj altruisti in manj sebičneži, da bi namesto samo svojih potreb kdaj videli tudi potrebe bližnjih ljudi (svojih in nesvojih). Kaže, da se dogaja velika lokalna in masovna demenca, saj se na veliko pozablja na osnovne vrednote bivanja in enakosti vseh in na veliko se oznanja veliki Jaz, ki veselo preskakuje vse vrzeli v različnih sistemih naše družbe. Tako se elitizem in poznanstva obravnavajo kot nujna vstopnica za preživetje, tako v zdravstvu, zaposlovanju, čisto tako navadno v napredovanju v višji plačilni razred... Ce bi lahko uresničil to željo, bi marsikdo lahko živel lažje in mirneje.
Želim si, da bi vsi škrteži bili zelo manj škrti in da bi posta li bolj škrti do sebe samih in radodarnješi do drugih. Tako bi se lahko znebili vseh štrajkov, tajkunčičev in vele-kapitalistov (beri fevdalcev). Pa tudi nevladne in dobrodelne organizacije bi si mogoče lahko opomogle s kako neškrto finančno injekcijo dobičkov in ostalih nagrad. Tudi tisti navadneži, ki so že tako ali tako škrti po naravi, bi lah ko bili res manj škrti, nič bolj siti ne bodo. Vimenu velenjskih likovnih umetnikov bi si želela, da bi nekako poskrbel, tudi s kakšno pravljično čarovnijo, da bi se v našo lokalno skupnost natekla finančna sredstva iz EU skladov in še od kod, za obnovo Galerije Velenje, ki bi tako postala regijska galerija. Želim si tudi, da bi bojno sekiro končno zakopali in zajadrali v novo leto polni izzivov in novih idej.
Želim si, da bi nova znanja in spoznanja, ki so jih naši »lokalni specialci« prinesli iz svetovne konference v Kopenhagnu na temo podnebnih sprememb, koristila kaj našemu onesnaženemu in iztro-šenemu okolju Šaleške doline in da denar lokalnih davkoplačevalcev ni bil potrošen zaman. Želim si tudi (ta je tanajbolj utopistič-na), da bi Termoelektrarna Šoštanj poleg svojega že ostarelega »nick-name(a)« TOŠ (Tovarna oblakov Šoštanj) dobila še en nickname, TSŠ ali Tovarna svinčnikov Šoštanj, kjer bi lahko z novo izpostavo in tovarniško izdelavo svinčnikov (čisti grafit) lahko reševala svoj okoljski dolg izpustov CO2, ki ga ima do nas in Kjota. Ostali kisik pa bi veselo podih ali zavodenjski in belovoški gozdovi ali pa bi z njim celo lahko polnili jeklenke za potapljače. Želim si, da bi prišepnil velenjskim organizatorjem kulturnega življenja, da naj kar tako naprej, da slučajno ne bi bilo v Velenju manj kulture, kajti ta dela naše mesto, ki ga je recesija pošteno zdesetkala, še vedno mlado, živahno in polno življenja. Želim si tudi, da bi bilo še več dojenčkov in da bi v Velenju še vedno trajal baby- boom ... želim si še vedno en cel kup želja, ki pa so tako ali tako z večino navedenih neuresničljive. In tako postane tale kolumna eno zabavno predpraznično branje ali pa celo pred-božično onesnaževanje medijskega prostora. Saj če si nastavimo ogledalo, se lahko kaj hitro pozrcalimo skozenj. In veliki govori o vrednotah pred praznikom družine in novega upanja se razblinjajo v resničnosti. Zato, dedek Mraz, ne bom nič razočarana, če mi ne boš uresničil mojih želja, saj smo tako ali tako navajeni, da nas nekdo vedno vleče za nos.
Vam pa, dragi bralci Našega časa, želim prijetne praznike in srečno novo leto 2010, da boste pokali od zdravja, želim Vam sreče in novih izzivov na vseh vaših življenjskih področjih. Pa SREČNOOO!	■
ZDRAVSTVENI DONI
VELENJE
Vodnikova 1 3320 Velenje
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
obveščamo vas, da bomo v zadnjem tednu letošnjega leta in sicer od 28. 12. 2009 do 31. 12. 2009 delali v zmanjšani zasedbi, zato vas prosimo, da koristite zdravstvene usluge samo, kadar gre za akutna obolenja.
107,8 MHz
13
t£\DÜJ@Ka IDO
Glasbene novičke
Čokolada in cimet
Zaključek letošnjega leta je za nas res sladek. Sodelavce smo v teh predprazničnih dneh popeljali v predbožični Gradec, kjer smo obiskali znano čokoladnico Zottl in se te dobrote dobesedno prenajedli. Nato pa smo se sprehodili po res lepo okrašenemu mestu in si seveda privoščili kuhano vino in odlične marone. Nadvse nas je prevzel vonj po cimetu, ki ga znajo pričarati tamkajšnji gostinci.
Zdaj smo spet polni elana in polnimo predpraz-nične številke, poleg današnje obsežnejše »pride« med vas še ena. Trudimo se, da bi vas razveseljevali tudi z radijskimi oddajami, ob koncu leta pa seveda z velikim silvestrovanjem na Titovem trgu, z Natalijo Verboten in čudovitim ognjemetom. Pridite, prijetno bo!
... na kratko...
SANK ROCK
Naj vas še enkrat spomnimo: v soboto, 26. decembra, bo v Rdeči dvorani tradicionalni veliki novoletni žur, na katerem bodo nastopili Šank rock, Dan D, 6pack Čukur in Društvo mrtvih pesnikov.
MI2
Skupina Mi2 je tik pred božičem pripravila novo presenečenje. Na svoji spletni strani so ponudili prav posebno različico spletnega brskalnika, ki že vsebuje orodno vrstico za spremljanje njihovih pesmi in prihajajočih koncertov.
SALOME & DADI DAZ
Transeksualec Salomé in pevec Dadi DAZ sta v duetu posnela rokovsko obarvano skladbo s pomenljivim naslovom Ti nisi prava. Besedilo za skladbo je napisal Dejan Došlo (Mestni postopači), glasba pa je delo glasbenika in producenta Sergeja Pobegajla (Billysi).
RUDI BUČAR
Primorski pevec bi rad nastopil na znamenitem festivalu v San Remu. Letos so se namreč lahko prvič na sanremski festival prijavljali tudi tuji avtorji - edini pogoj je bil, da izvajalec poje v italijanskem jeziku. Bučar se je z avtorjem Gasparijem Palmierijem že uvrstil v ožji izbor.
WILD STEP
Člani zasedbe Wild Step so svojo balado Ne sprašujem zakaj po vzoru številnih drugih izvajalcev okrasili z božičnimi zvoki. Sicer pa je zasedbo pred dobrim mesecem zaradi obveznosti zapustila Maja, tako da Marko, Sabina in Nina zdaj delujejo kot trio.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	IRENA VRCKOVNIK - Sedmi dan
2.	LEONA LEWIS - I Got It
3.	X-FACTOR FINALIST - You're Not Alone
Irena Vrčkovnik se po nekajletnem premoru vrača na glasbeno sceno z novim singlom Sedmi dan. Pred kratim je skupaj z velenjsko skupino Chateau zapela v skladbi Simpatija stara, tokrat pa se vrača s samostojno skladbo, ki morda že napoveduje njen osmi album. Glasbo za skladbo je napisal Damjan Pančur, besedilo pa Irena sama. Kot kaže je skladba všeč tudi vam, saj ste jo izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje.
r ■ —
LESTVICA
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Tapravi faloti - Vsepovsod je božič
2.	Zaka' pa ne - Novoletne obljube
3.	Ans. Petra Finka - Ko padajo zvezde
4.	Ans. Franca Žerdonerja - Božič, praznik sveta
5.	Modrijani - Kako nocoj je lep ta svet
6.	Ans. Golte - Prihajamo za praznike
7.	Igor in zlati zvoki - Na božični večer
8.	Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj
9.	Ans. Strici - Adventna pričakovanja
10.	Gašperji - Bela pravljica
'N Sync imajo najuspešnejši album desetletja
Revija Billboard je na svoji spletni strani objavila lestvico največjih dosežkov v pop glasbi v zadnjem desetletju. Najbolj uspešen album je No Strings Atta ched zasedbe 'N Sync, ki jo je nekdaj vodil Justin Timberlake, zdaj pa skupina ne obstaja več. Album so prodali v 10 milijonih izvodov. Najbolj priljubljena pesem desetletja je balada We Belong Together v izvedbi Mariah Carey. Eminem je postal najbolj priljubljeni pevec desetletja, medtem ko je med skupinami ta čast pripadla kanadski rock zasedbi Nickelback.
Ob Michaelu tudi Toni
fAmHGSASBmi
I ■
I ■
I
V Sloveniji bo 25. januarja 2010 v ljubljanski Hali Tivoli prvič doslej nastopil Michael Bolton, sloviti ameriški pevec in avtor. Bolton je dobitnik dveh nagrad grammy, šestih nagrad american music awards in še številnih drugih nagrad in priznanj. Je izvajalec, kije prodal preko 53 milijonov plošč, svoje največje uspehe pa je doživel konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let z uspešnicami How Am I Supposed To Live Without You, Love Is A Wonderful Thing, Soul Provider in drugimi. Na koncertu bo kot posebni gost nastopil Toni Cetin-ski, hrvaški pevec, ki ga ni treba posebej predstavljati. Je največkrat predvajani hrvaški izvajalec, ki se lahko pohvali z različnimi glasbenimi nagradami, večkrat pa je že
med drugimi tudi skladbe Try Sleeping With a Broken Heart, Doesnt Mean Anything, Put In a Love Song in druge, doživela v Londonu.
29-letna Alicia je v svoji karieri doslej prodala več kot 24 milijo-
nastopil tudi z Michaelom Bolto-nom.
Spet Špelca
Po krajšem predahu in uspešnici A si me sanjal se z novo skladbo vrača Špelca, nekoč članica zasedbe Atomik Harmonik. Kar nekaj časa je s producentom Raayem razmišljala o predelavi uspešnice Ko
pade noč, ki jo je pred več kot desetimi leti napisal Boštjan Grabnar, izvajala pa skupina 4fun, v kateri je prepevala Karmen Stavec. Moderno preobleko je zdaj skladba dočakala v izvedbi Špelce, ki pravi, da je to ena njenih najljubših prazničnih skladb. Sicer pa ima Špelca poleg izida pričujočega singla kar nekaj načrtov v letu, ki prihaja. V začetku pomladi bo na radijske postaje prispela nova pesem, poseben projekt pa načrtuje za poletje.
Novi album Alicie Keys
Ameriška pevka Alicia Keys je izdala svoj četrti studijski album. Naslov albuma je The Element Of Freedom, na njem pa je štirinajst skladb, ki so naletele na dober sprejem tudi pri kritikih. Svečano promocijo je plošča, na kate ri so
nov albumov, njena pot med zvezde pa se je začela leta 2001, ko je izšel njen prvenec Songs In A Minor, za katerega je prejela kar pet grammyjev.
Znanih štirinajst kandidatk za EMO 2010
Strokovna komi sija je med 111 izbrala 14 skladb, ki se bodo predstavile na predizboru za tekmovanje na Emi 2010. Strokovno komisijo, kije naredila izbor, so sestavljali Mojca Menart, Urška Čop, Andrea Flego, Miha Vardjan in Drago Mislej Mef. Izbrali so tudi sedem rezervnih skladb, ki imajo pravico do nastopa ob odstopu ene ali več med izbranimi skladbami. RTV Slovenija bo k nastopu na Emi tudi letos povabila do sedem uveljavljenih avtorjev. Imena avtorjev bodo znana 8. januarja, izbrala pa jih bo posebna komisija. Na predizobru za tekmovanje na EMI 2010 se bodo potegovali: Nina Puš-lar (skladba z naslovom Dež), Martina Šraj (Dovolj ljubezni), Zadnji Taxi (Franjo), Vaso & D Plejbeks (Gremo na Emo), Petra Pečovnik (Iz navade), Martina Feri (Le en dan), Marko Vozelj ( Moj si zrak), Ansambel Roka Žlindre & Kala-mari (Narodnozabavni rock), Sara Kobold (Od tod do večnosti), Bri-gita Šuler (Para me), Ylenia Zobec (Priznam), Langa (Roko mi daj), Manca Špik (Tukaj sem doma) in Saša Zamernik (Živim za sedaj). Na sliki zmagovalci zadnje EME Quartissimo.
RDEČA DVORANA, VELENJE
OB. - 09, JANUAR 2010 14:00-20:00 NOGOMETNA TURNIR NA ODBOJ
več na: www.radiovelenje.com
B pffftUGfiiJtóT
Stí®^"]1
I
Ciu dntnu nEopnki: 9 ILJH Clina dvodnivni viio^nKi 1-fll
veteja
't.jtpupn

14
Vodniki smo se spet srečali
Tri leta minejo, kot bi mignil, in spet je bilo na vrsti Planinsko društvo (PD) Vinska Gora za organizacijo vsakoletnega srečanja planinskih vodnikov Šaleške doline. V njem sodelujemo vodniki PZS iz Škal -Hrastovca, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Velenja in Vinske Gore. Letos smo medse povabili še prijatelje iz PD Dobrna in se sestali v nedeljo, 6. decembra, v prijetnem okolju Turistične kmetije Tuševo na Lopat-niku nad Vinsko Goro.
Po pozdravnem nagovoru predsednika PD Vinska Gora Tomaža Kumra smo prisluhnili dr. Franju Krpaču, predavatelju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, da nam je predstavil svojo doktorsko nalogo na temo »Motivacija vodnikov za hojo in vodenje v gore«. Zanimivemu predavanju je po odmoru sledilo še eno, in sicer nam gaje predstavil Mijo Kovačevič na temo »Radijske komunikacije v vodništvu«. Povsem druga, a zato nič manj zanimiva, več kot potrebna tema.
Za sprostitev po predavanjih in kosilu smo si ogledali diapozitive s posnetki Vinske Gore, ki so zajeti v novem stenskem koledarju domačega planinskega društva, prisluhnili poročilu iz zbora vodnikov PZS na Igu, ki gaje posredoval načelnik izletniško-vodniške-ga odseka PD Velenje Husein Djuherič - Miha.
Ob tem se je razvila živahna razprava o uporabnosti doktorske naloge dr. Franja Krpača v planinski organizaciji, o vrednotenju prostovoljnega dela društvenih delavcev, predlaganju priznanj tudi za vodnike
PZS in da naj bodo pobudniki za podelitev pri znanj v pla nin skih društvih tudi vodniki PZS. Sploh je pla nin sko delovanje eno samo pro-stovoljstvo, ki se ga ljudje kar premalo zavedajo in cenijo. Čestitali smo Jožetu Melanšku, kije ob svetovnem dnevu prosto-voljstva od predsednika Državnega sveta Republike Slovenije prejel plaketo s področja planinstva.
Dan pred našim srečanjem je bila na isto temo v sodelovanju s PD Pod-peč-Preserje in občino Brezovica slovesnost, na kateri so podelili najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2009. Priznanje za izjemen prispevek k planinskemu delu je med drugimi prejel tudi Viki GROŠELJ za svoje požrtvovalno in izkazovano pomoč pri koordinaciji najtežjih reševanj članov PZS v Himalaji. Naše čestitke tudi njemu, saj vsako leto v novembru zvesto poslušamo njegova zanimiva predavanja v organizaciji PD Vinska Gora.
Ob zaključku koristnega in prijetnega druženja smo bili seznanjeni še z novimi, enotnimi oblačili vseh vodnikov PZS Savinjskega meddruštvenega odbora.
■ MarijaL esjak
Veseli december v igri in ustvarjanju
V mesecu decembru je naše najmlajše obiskal dedek Mraz. Nekateri so ga doživeli prvič, veliko pa nas ve, daje to mož, ki nam prinaša dobre želje, topel objem in seveda kakšno darilce. Da bi ga lažje dočakali, smo si ogledali predstavo strokovnih delavk "Didl, didl daj a, dedek Mraz prihaja", skupaj
s pevskim zborčkom Vrtca Šoštanj smo zapeli nekaj zimskih in neizmerno uživali ob nastopu folklorne skupine Vrtca Šoštanj. In tako smo ga le dočakali. Izdali smo mu skrite želje, se malo pocrkljali, zapeli ... Večer smo zaključili z ustvarjalnimi delavnicami skupaj s starši.
Seveda pa dedek Mraz ni pozabil
daril. Naslednje jutro nas je pod smrekico čakalo veliko presenečenje. Dedek Mraz ni pozabil nikogar od nas.
Komaj čakamo, da nas naslednje leto zopet obišče.
Do takrat pa vsem skupaj VELIKO SREČE IN ZDRAVJA.
■ D.H asanbegovič
mLADiDo pisnmip oročfljo
Naš prvi tehniški dan
V petek, 13. 11. 2009, smo imeli prvi tehniški dan z naslovom Segrevanje spremeni snovi. Odšli smo na ŠCV na Šolo za storitvene dejavnosti. Za dobrodošlico smo dobili odličen brezalkoholni kok-tajl. Potem nam je profesor Janez Jevšnik razložil, kaj in kako bomo delali. Razdelili smo se v skupine, si zavezali predpasnike in začeli z delom. Pekli smo muffine, žemljice in jajca na oko ter kuhali puding. Bilo je zelo zanimivo in vsi smo pridno delali. Prijazno so nam priskočili na pomoč tudi dijaki in dijakinje te šole. Vse naše delo pa je budno spremljal profesor Janez Jevšnik. Opazovali smo, kako se
snovi spreminjajo pri segrevanju in kaj se z njimi dogaja pri ohlajanju.
Najbolj smo uživali na koncu, ko smo lahko vse, kar smo pripravili, tudi pojedli. Naši trebuščki so bili polni dobrot in zadovoljni smo se z avtobusom odpeljali proti domu.
Vsem na šoli se zahvaljujemo za
topel sprejem, prijazno pomoč pri izvedbi ustvarjalnih delavnic in za odlično pogostitev.
V novem letu Vam želimo veliko delovnih uspehov in zadovoljnih dijakov.
■ Učenci 4. b POŠ Šentilj in razredničarka
»Pojmo, naj gre do srca«
Z vseh vetrov Šaleške doline, polovica iz Šoštanja in polovica iz Velenja, se je pred sedmimi leti zbralo šest ljubiteljic petja in na hitro so ustanovile pevski sekstet in ga poimenovale AnimaVitA sekstet - na predlog ene od prijateljic pevke Irene.
A ni bil namen, da bi zborček nastopal in imel kakšen visoko leteči cilj, temveč jih je pove zova la pesem, ljubezen do petja, kije vsako med njimi spremljala od mla-
dosti naprej. Dolgo so nosile v sebi to skrito željo v delovnih in življenjskih okoljih daleč druga od druge, a vendar se je zgodilo ...
Darinka, Majda, Irena, Alenka, Irena in Nanča enkrat na leto pripravijo nastop, običajno pred novoletnimi prazniki, za svoje sorodnike in prijatelje. Tokrat jih je na njihovem šestem tradicionalnem večeru gostila velenjska Galerija v okviru pestrih kulturnih prireditev, občinstvo pa je docela napolnilo razstavni prostor in se po vsaki odpeti pesmi oddolžilo z dolgotrajnim ploskanjem. Zares, lepa, prisrčna prireditev, ki seže v srce in ohranja lep občutek. Niso zaman
napisale v prijaznem povabilu posvetilo: Pojmo, naj gre do srca!
Tako kot prvo leto in vsa naslednja je pevke tudi letos obdaril z rdečim nagljem Alenkih soprog in izdal, da si petkove večere delita vsak zase: on z lovskimi estanki, ona s pevskimi vajami.
Z nasmehom so pevke sklenile večer in se iskreno zahvalile prof. Olgi Ulokini za spremljavo na klavirju ter tudi za spodbudne besede na vajah. Z nasmehom, ki lahko veliko pomeni, je nastop spretno povezovala Jožica Andrejc.
■ HinkoJ erčič
Šestin astops ekstetaA nimaVitA:P ojmo, naj gre do srca!
Srečanje starejših krajanov Gaberk
Šoštanj - Krajevna organizacija Rdečega križa Gaberke je v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravila tradicionalno srečanje starejših krajanov. Predsednik kra-
povedal, da v kraju živi 78 krajanov, starejših od 70 let.
Namen srečanja je bil, da se vidimo in pogovorimo o vsem lepem in slabem, kar spremlja naše živl-
župan Šoštanja Darko Menih, na njem pa smo si zaželeli obilo sreče in zdravja z željo, da se prihodnje leto spet srečamo.
jevne organizacije Rafko Blatnik je jenje. Srečanja se je udeležil tudi
VI PISETE
15
M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Božič, darila in ŠŠK pej(e)n žur
Iiiiiiiiiiiiin sneg! Vsaj bil je. Zaradi zgodnjega roka oddaje in nezanesljivosti vremenske napovedi ne morem reči, ali smo letos le dočakali tako želeni beli božič. Pa vendar upam, da bomo danes ob božič ni večerji, odpiranju daril, nazdravljanju ali kakšni drugi (ne)tradi-cionalnosti na ta dan upirali pogled skozi okno na pobeljene površine. Če se ta želja ne uresniči, upam, da bo Božiček bolje poskrbel za preostale.
Tradicionalno pri programu, ki smo ga za december pripravili ŠŠK-jevci, se bodo še naprej vrstile. Najprej vas vabimo na vsakoletni koncert Šank Roc-ka, ki se bo ponovil že osmič zapored. Na uradnih urah lahko člani kupite karto za le 11 evr. V ponedeljek, 28. decembra, vas vabimo v Max klub ob 21.00 na tradicionalni ŠŠK pej(e)n žur, kjer vas bomo
postregli s šampanjcem in z bift-kom, pripravljamo pa vam tudi glasbeno presenečenje!
Še vedno imamo nekaj prostih mest za najbolj noro in odštekano silvestrovanje na Golteh, kjer bomo študentje zavzeli celoten hotel. Letos enodnevnih aranžmajev ne bo na voljo, v tridnevni paket pa je vštet tridnevni polpenzion, 3-krat nepozaben žur, animacije in športne aktivnosti, slavnostna silvestrska večerja z živo glasbo, druženje, druženje in druženje ter pogostitev ŠŠK-ja. Zagotovite si svoje mesto na uradnih urah jut ri ali v soboto.
Za tiste, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo v Velenju.
To je vse, kar vam na ta teden prinaša ŠŠK Božiček. Le pridno obiskujte naše dogodke, igrajte, pojte, pišite in sploh sodelujte, ekipa ŠŠK pa bo skrbela, da se boste obdarovane počutili prav vsak teden v letu.
■ Nika Penšek
Prejeli smo
Prijateljski pozdrav Vegradu
Sestavili bodo mavrico prijateljstva
Vsak mesec obarvajo s svojo barvo in pripravljajo dogodke
Vesna Glinšek
Osnovna Antona Aškerca je v sodelovanju z Vrtcem Velenje, Domom za varstvo odraslih in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje pripravila projekt Razpnimo mavrico prijateljstva med generacijami. Ta združuje dejavnosti, ki so na šoli potekale že v preteklih letih, letos so jih le še razširili in jim dodali nove vsebine. »Učenci sami so pri nastajanju vzgojnega načrta izbrali in poudarili vrednote, kijih želijo razvijati: spoštovanje, strpnost, poštenost, odgovornost in učenje. Ugotovili so tudi, da lahko te vrednote razvijajo le z dejavnostjo, tako da jih živijo. Želeli so bolj poglobljeno interakcijo med seboj in tudi z ljudmi zunaj šole, med generacijami. Prav zato je nastal ta projekt,« je nastanek omenjenega projekta pojasnila knjižničarka na šoli Marija Glinšek.
Otroke iz vrtca in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje medse vabijo vsak mesec in ga pobarvajo s svojo barvo: oktober je bil oranžen (Ples jesenskega listja), november vijoličen (Prisluhnimo tišini), december pa je rdeč. Vodilna tema tega meseca so tako prazniki in praznično ozračje. Zato so otroci prejšnji torek odigrali kratko pravljico, nato pa so šolo preplavili posebni vonji; otroci so namreč
Otroci so v decembru, mesecu rdeče barve, pekli piškote.
Pravljica ...
pekli praznične piškote.
V okviru projekta otroci tudi vsak mesec obiščejo varovance Doma za varstvo odras lih in jim s posebno prireditvijo popestrijo dan.
Marija Glinšek pa še pove, da jih do aprila čaka še kar nekaj zanimivih dni. »Mesec januar bo modre barve. Pripravili bomo malo hišo eksperimentov, zato bomo gotovo postali modrejši in pametnejši. Februar bo zelen: peli in govorili bomo, kako se imamo radi v tujem jeziku. Nato nas čaka še rumeni mesec marec in popolnoma mavričen april. Takrat bo mavrica popolna, posadili pa bomo tudi drevo prijateljstva.« ■
Kako nam hitro čas beži, saj za nami je že zopet leto dni in naša starostna pozna leta k tlom že tlačijo nam ramena, tako da življenje nima več pravega pomena. Vendar, ko pred dnevi poštar na vrata mi je pozvonil, pisno vabilo za srečanje upokojencev od Vegrada mi je izročil.
V	meni takoj na minula leta spomini so se prebudili,
saj kljub težkim časom v Vegradu na nas, nekdanje delavce, še niso pozabili. Zato vsem na Vegradu še zaposlenim prisrčna hvala za pozornost, vrednostno kuverto in praktična darila z željo, da usoda življenja zdravja, sreče ter uspehov še mnogo let bi naklonila.
V	imenu vseh Vegradovih upokojencev še enkrat vsem najlepša hvala, jaz pa svoj novoletni pozdrav bom še dodala!
ŠtefkaP rislan
Kakšna zima?
Letos je starka Zima koledarsko pohitela, saj nas je že obdarila s snegom. Njen koledarski začetek pa je bil v ponedeljek, 21. decembra, ob 18.47. A se tetka Jesen ne da. Dokaz našega bralca iz Velenja in njegov posnetek, ki nam ga je poslal v torek zjutraj: »Ta posnetek sem napravil včeraj na naši hiši na Efenkovi 57, so pa rože še danes takšne. Kakšna zima!«
Kako se z lego kockami Lego education naučiti nekaj več
Ena od pomembnih dejavnosti Elektro in računalniške šole iz Velenja je sodelovanje z osnovnimi šolami, s katerimi sodelujemo in jim pomagamo pri različnih tehniških aktivnostih inpri izvedbi izbirnih predmetov na osnovnih šolah. Izbirni predmet, ki traja 35 ur, je razdeljen v tri dele. V prvem delu spoznavajo učenci osnove elektrotehnike, drugi del predstavlja gradnjo mobilnega robota, v tretjem delu pa učenci programirajo različne robote iz didaktičnega kompleta Lego mind storms.
Ker je bila robotika na šoli vedno popularna, so se na pobudo Elektro in računalniške šole vključili v robotsko tekmovanje tudi učenci osnovnih šol. Začetki segajo pet let nazaj, ko se je priključila ena osnovna šola z dvanajstimi dijaki, danes pa je v robotska tekmovanja preko izbirnega predmeta vključenih deset šol iz Savinjsko-šaleške in Koroške regije s preko 150 učenci.
V letošnjem letu nas je zastopnik za didaktične komplete programa Lego education - Mladinska knjiga, d. d., povabil na strokovni seminar v rojstno mesto lego kock Bil-lund na Danskem. Po zaslugi družinskega podjetja je majhno mesto preraslo v mesto kock, v katerem je danes Lego land, Lego hotel, Lego restavracija ... vse to in še
marsikaj se poleg tovarne kock skriva v osrčju Danske.
Na predstavitvi nas je sodelovalo pet Slovencev - poleg mene so zastopniki povabili še dva učitelja, ki se aktivno ukvarjata z uporabo didaktičnih kompletov, dva predstavnika uvoznika in predstavnika danske vlade, ki precej Lego aktivnosti usmeri v dobrodelne namene.
Predstavniki Lega oz. demonstratorji so s primeri, demonstracijami in eksperimenti nazorno prikazali uporabo didaktičnih kompletov. To so posebni kompleti, ki niso v javni prodaji, ampak so namenjeni izključno vrtcem, osnovnim šolam, srednjim šolam in fakultetam. Vsak set ima posebej razvit namen in cilj uporabe, vse pa temelji na eksperimentiranju otrok.
Ogledali smo si tudi tovarno lego kock, ki je povsem avtomatizirana, prav tako tudi zelo zanimiv muzej lego kock.
Ob spoznanju, kako dodelan je vsak didaktični komplet, koliko poučnega lahko otroci odkrijejo in da je vse to zapisano še v obliki delovnih zvezkov, želimo na Elektro in računalniški šoli predstaviti tovrstne nove komplete tudi našim učiteljem na osnovnih in srednjih šolah in s tem še dodatno popestriti pouk.
■ Peter Vrčkovnik
Veselje in sreča v očeh
premagata vse napore
Člani društva Sožitje Velenje smo eno od 52 društev v Sloveniji, ki se povezujejo v Zvezo Sožitje. Imamo že 40-letno tradicijo in društvo sestavljamo člani iz Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in okolice. Posebno pozornost name-
njamo družinam, ki so se soočile s težavo motnje v duševnem razvoju v lastni sredini. Motnja v duševnem razvoju ni bolezen. Osebe z motnjami v duševnem razvoju niso posebneži ali reveži, ki bi jim poklanjali le svoje usmiljenje. Lahko se včasih ne obrnete proč, ampak koga lepo pozdravite. Tukaj so danes in tudi jut ri bodo.
Gonila sila društva smo starši otrok z motnjo v duševnem razvoju, strokovni sodelavci in prostovoljci. Vse aktivnosti, kijih opravljamo, temeljijo zgolj na prostovolj-
nem delu. Naše društvo je zelo aktivno in uspešno na vseh področjih. Nova predsednica društva je maja 2009 postala Mira Grudnik. Kljub vsesplošni krizi smo pridobili dovolj sredstev s pomočjo Zveze sožitje, donacij davčnih zavezancev in članarine, tako daje bil predvideni program dela v celoti izveden. Članom društva je bila omogočena pestra ponudba letovanj, izlet na avstrijsko Koroško, piknik ob dobri hrani, plavanje v bazenu, vikend seminar v Rogaški Slatini ter obisk sv. Miklavža. Veliko šte-
vilo članov seje udeležilo vseh teh aktivnosti. Veselje in sreča v očeh premagata vse napore in čas, kije darovan za dobro in prijetno počutje oseb z motnjo v duševnem razvoju. Iskrena zahvala vsem, ki so pripomogli, da so se lahko vse aktivnosti izvedle.
V prihajajočem letu, polnem skrivnosti, vam želimo veliko zdravja, notranjega miru, sreče in ljubezni.
■ Mira Grudnik
J'TVilN 24. decembra 2009
d Valter Pirtovšek, zdravnik v Zdravstveni postaji Šoštanj, in Marjanca Kamenik, glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Velenje, se, ko so srečata, pogovarjata o motorjih. Oba sta vneta motorista. On voznik, ona sopotnica na motorju. Vsak svojem seveda. Imata pa - po naključju - motorja iste znamke: hondo CBF 1000 in včasih se z njima znajdeta tudi na istem mestu. Pred koncem motoristične sezona sta se srečala na Jezerskem. Drug drugega sta prepoznala po motorjih.




d Majda Menih je posvetila svoje življenje preventivnemu zdravstvenemu ozaveščanju, zdaj pa se posveča predvsem svojim štirim vnukom in družinama svojih hčera, ostaja pa tudi ena najbolj prizadevnih članic Hospica in velika ljubiteljica številnih kulturnih dogodkov. Teh se pogosto udeležuje tudi dekan Jože Pribožič, z njim pa se je prav prijetno zaplesti v predpraznični pogovor.
* Če bi sodili po posnetku in obrazih Rudarjevega strokovnega vodstva i n nekaierih igralcev po končanem jesenskem delu prvenstva, bi morda skle-paii, da so končali na repu. Pa ni bilo tako. Bili so vendarle četrti. Morda pa so se zatopili v razmišljaj nje, kaj storiti, da bo pomladni začetek boljši, kot so bili zadnji jesenski krogi.
Božična želja
Ob vsem, kar se pri nas dogaja, ni težko oblikovati praznično željo: naj Božiček prinese nam Slovencem malo več miru. Da nekaterim tudi več razuma, bi bila verjetno že pretežko uresničljiva želja.
(Ne)praznična
Tudi taki, ki so radi pri koritu, so se te dni spomnili jasli.
Nekaj še drži
Vsaj nekaj letos res še drži. V nedeljo je nastopila zima. In res je bila! A se je tudi izkazala splošna nestabilnost. V ponedeljek je že nastopila odjuga.
Še je čas
Še je čas, da vas opozorimo, da pazite na svoj denar. Ne le pred tatovi. Tudi v trgovinah pri nakupu prazničnih daril. Tudi najbolj ugodni nakupi so lahko za kupce nevarni. In sledi lahko zelo dolg mesec januar.
(Ne)varnost
Nekateri v Sloveniji še vedno zatrjujejo, da bo gradnja bloka 6 za okolje nevarna naložba. Pa pri tem mislijo predvsem na svoje okolje.
Organi Saše
Predvsem v Zgornji Savinjski dolini ob ustanavljanju urada za okolje znova opozarjajo, da vsi organi Saše ne smejo biti v Velenju. To jih bolj skrbi, kot če bo res kljub več delujočim organom sploh prišlo do rojstva Saše.
Nedomoljubno
Ime patria zadnji čas pri nas spet zveni zelo nedomoljubno.
Bistvena razlika
V pojmovanju Slovenije kot socialne države so velike bistvene razlike. Eni upajo, da bo vendarle Slovenija socialna država. Drugi svarijo: a bo Slovenija le socialna država?!
Čakajo na pomlad
Na Golteh so se razveselili zime. Pa vendar tudi že komaj čakajo na pomlad. Takrat bo tam pognal nov hotel.
SREČANJE
17
Plemeniti po srcu in dejanjih
Anton DeCosta, Jože Melanšek in Franc Špegel med najzaslužnejšimi prostovoljci v Sloveniji za leto 2009
Tatjana Podgoršek
Prostovoljstvo je eden od temeljnih kamnov civilne družbe, prostovoljci pa praviloma ljudje, med katerimi je malo bogatih v denarju, ampak so plemeniti po srcu in dejanjih. 14 je bilo letos takih, katerih delo je družba opazila, Državni svet RS in Zveza društvenih organizacij Slovenije pa sta jih nagradila s plaketo najzaslužnejši prostovoljec za tekoče leto. Med prejemniki so bili tudi trije iz mestne občine Velenje: Anton De Costa, Jože Melanšek in Franc Špegel.
»Dokler bom čil in kreposten, ni ovire, da ne bi delal«
Najbrž ga ni pod soncem, ki bi oporekal trditvi, da je profesor Tone De Costa tabornik, skavt z dušo in srcem vse od prvega dne, ko je obleke za tabornike značilno opremo, si zavezal ruto okoli vratu in povezel na glavo širok klobuk. Od takrat je minilo že 40 let. Po njegovi zaslugi taborništvo, skavtstvo v
Šaleški dolini in tudi širše živi. In ne samo to, se razvija, tudi bogati življenje tistih, ki spoštujejo načela taborništva. Bil je starešina Rodu Jezerski zmaj iz Velenja, med ustanovitelji Šaleške zveze tabornikov, še danes je njen pomemben člen. Pomagal je pri ustanovitvi 10. taborniškega območja v Sloveniji, ki ima v tem trenutku 1300 članov in je največje območje v Zvezi tabornikov Slovenije. Tudi tu ima nekatere zadolžitve. Je eden vodilnih zagovornikov ideje o povezovanju zveze in združevanju sloven-
taborništva, skavtstva v tukajšnjem okolju in me predlagali za priznanje. Si ga ne lastim, ker nisem nikoli delal sam. Je pa vsekakor potrdilo, da sem delal dobro. Zato mi priznanje veliko pomeni. Prostovoljst-vo je že vrsto let moj način življenja. Osrečuje me misel, da sem komu med številnimi mladimi, sploh na taborjenju v Ribnem, pomagal pri premagovanju kvarnih vplivov družbe, okolja, katerim so danes ti še posebej izpostavljeni,« je povedal in dodal, da pri tem ne gre prezreti še enega dejstva: z učenjem sposob-
taborništva je nekaj, kar daje moč in energijo vsem ostalim tabornikom. Čeprav prepušča operativne naloge mlajšim, bdi nad njimi, prenaša nanje izkušnje in znanje. Še kako dobro se zaveda, da je plaketa najzaslužnejši prostovoljec za leto 2009 hkrati tudi obveza. »Predlagatelji, Rod jezerski zmaj oziroma Taborniška zveza Slovenije, Nacionalna skavtska organizacija - upravičeno pričakujejo, da si bom v projektu, ki sem mu namenil toliko življenjske energije in prostega časa, prizadeval tudi v prihod-
rano cesto, bazen, vlečnico v Belih Vodah ... Zgovorna so številna priznanja in nagrade, ki jih je Jože prejel v šolstvu, kulturi, planinstvu .
Jože je učitelj, kakršne so poznali pred mnogimi leti, ni pa »tip«, ki bi se kitil s priznanji. Najbrž bi ob naštevanju vseh prejetih samo trenil s širokimi obrvmi, se pogladil po laseh ter komentiral. »Pomembna so dejanja. Delo z ljudmi je naporno, a se človek nenehno kaj novega nauči. S tem bogati sebe in pomaga drugim.« Zakaj je izbral planinstvo? Ker je nekaj posebnega, ker si lahko planinec, dokler te nesejo noge, malo pa tudi iz zdravstvenih razlogov. »Od svojega 12 leta ima astmo. Dobro jo »krotim« z gibanjem na svežem zraku.
Anton DeCosta
skih katoliških skavtinj in skavtov. Odprl je pot sodelovanja s taborniki (skavti) Zahodne Evrope, ki traja že več kot 30 let. »Vedno sem se držal načela, če sem že nekje vključen, potem moram biti prizadeven. Očitno so to opazili tudi tisti, ki so z mano sodelovali v projektu
nosti, da se uprejo skušnjavam, odklonilnim oblikam vedenja, vzgajajo mlade ljudi v osebnosti z občutkom pomoči sočloveku, v osebnosti, ki se bodo lažje sposobne odzivati na izzive družbe in njena pričakovanja.
Njegov žar in predanost ideji
Moč energije
Veliko lepega za vsakega
Ne čakajmo, da se lepo začne šele z novim letom. Najbo lep že danes! Specite piškote, povabite na čaj, obiščite sorodnike, razpošljite voščilnice... Razdajajte pozitivno energijo!
Želimo vam veliko energije za drobne pozornosti. Decembra in v letu 2010! Ustvarimo čudovito leto skupaj.
Jože Melanšek
nje. Niso se zmotili. Dokler bom čil in krepak, ni ovire, da ne bi pomagal po svojih najboljših močeh,« je še dejal Tone De Costa.
Planinstvo je nekaj posebnega
Planinsko društvo Velenje je letos praznovalo 60-letnico delovanja. Jože Melanšek, ki je bil 12 let njegov predsednik, pa je zvest planinstvu še 2 leti več. »Vedno je tako, ko te enkrat zazrejo, te potiskajo naprej. Jaz sem jim to dovolil že, ko sem se kot 15-letni dijak vključil v vrste ljubiteljev pohodništva, narave v Šoštanju. Nadaljeval sem kot študent v Akademskem planinskem društvu, kjer sem poleg alpinizma poprijel tudi za čopič in skrbel za planinske markacije.« Zajeten je spisek nalog, ki jih je opravljal najprej v šoštanjskem, jih je in jih še opravlja v velenjskem planinskem društvu, v alpinizmu, organih Planinske zveze Slovenije. Njegova skrb za mlade in tudi za druge, za druženja prijetnega s koristnim, se je odražala na več ravneh. Tudi v prizadevanjih za novo šolo, asfalti-
Franc Špegel
To me dela bolj svežega, daje tisto, kar potrebujem za dušo in srce.«
S svojo odprtostjo in zagnanostjo ter voljo je spodbudil mnoge, da so mu sledili. Kaj bi morali storiti v tukajšnjem okolju ali v širšem prostoru v alpinizmu in planinstvu? »Nadaljevati tisto, kar je dobro, odpraviti pa slabosti. Nikakor pa ne rušiti sistema,« je bil po vojaško kratek in jedrnat. Njegove izkušnje in znanje so planinci, alpinisti s pridom uporabljali. Bo tako tudi v prihodnje? V zbornik, ki ga je soustvarjal skupaj s še nekaterimi člani Planinskega društva Velenje ob 60-letnico delovanja, je Jože zapisal. »Če me bodo pobarali, bom sodeloval. Silil se pa ne bom.« V planine bo ne glede na to z ženo rad in redno hodil.
Turizma brez prostovoljstva ne bi bilo
»Priznam. Ko sem prejel vabilo za svečanost v Ljubljani, sem si misli, da nas bo malo morje stalo na odru. A ko sem videl, da nas je samo 14, sem se zavedal, da stvar ni
kar tako. Kot bivši občan občine Žalec sem prejel grb in plaketo Občine, hranim tudi že plaketo Mestne občine Velenje, priznanje najzaslužnejšega prostovoljca pa je daleč največje. Človek ga dobi za prostovoljno delo, ki ga opravi v življenju, ne za enkratni dosežek. Celo življenje moraš garati, se izpostavljati, da ga dobiš. Zato se predlagateljem zahvaljujem, da so opazili moje delo in me predlagali zanj,« je na vprašanje, kam bi umestil priznanje, povedal Franc Špegel.
Presenetilo ga je, ker v turizmu, je menil, deluje »samo« 25 let. A pri pozornem poslušanju obrazložitve je uvidel, da je povezan s turizmom že 40 let. Kajti za turizem je skrbel tudi pri Telovadnem društvu Partizan. Na leto opravi kar 2000 prostovoljnih ur. Turistično društvo Vinska Gora je pod njegovim vodstvom postalo prepoznavno po celi Sloveniji, saj je bil glavni organizator televizijskih oddaj Videomeh, Slovenska polka in valček . S svojimi enako mislečimi krajani je pred 12 leti pripravil projekt, s pomočjo katerega je postala Vinska Gora turistični biser velenjske občine. V obrazložitvi med drugim še piše, da je s pomočjo slednje uredil dve kolesarski stezi, obnovil Vovkov mlin in perišče ter pripravil dva programa celodnevnih izletov . Na ugotovitev, da turizem in prostovoljstvo očitno gresta z rokov v roki, se je Špegel odzval: "Turizma brez pros-tovoljstva ne bi bilo. Gospodarski turizem, no ja, še morda, prireditev pa brez prostovoljcev zagotovo ne. Vsaj tretjino ne. Vložiti je potrebnega veliko dela, veliko volje, da lahko zadevo spelješ, in to dobro spelješ.«
Če ne bi bil tako odličen organizator, koordinator in še kaj, ga pred tremi leti najbrž ne bi nagovorili, da je prevzel še predsednikovanje Turistične zveze Velenje. V njeno delo je vključil že kar nekaj odmevnih prireditev: otroško maškarado, kmečko tržnico, golaži-jado, turistični teden . Zadovoljen je, ker je povezava s turističnim gospodarstvom malo boljša, kot je bila, izzivov pa kar ne zmanjka. Največje v prihodnje vidi v večjem vključevanju podeželja, v več turističnih kmetijah, veliko več bi bilo potrebno narediti za turistični podmladek na šolah. Torej še kar nekaj dela, pri katerem, verjamemo, bo Franc še pošteno zavihal rokave, nadgradil dosedanja prizadevanja ter dodatno dokazal, da je prostovoljec, ki mu je vredno prisluhniti, še bolje pa ga posnemati.
1S
SPORT
24. decembra 2009
Mešic operiran, Selimi novi igralec
Vodstvo Rudarja se je sporazumno razšlo z nekaterimi igralci - 8. in 9. januarja v Rdeči dvorani velik spektakel v malem ogometu
Nogometaši Rudarja, četrti po jesenskem delu prvenstva, imajo trenutno odmor. 8. in 9. januarja bo za ljubitelje nogometa zelo zanimiv dogodek v Velenju, z njim pa bo združenje 1. slovenske nogometne lige zapolnilo zimski premor. Ta dva dneva (v petek in soboto) bo v Rdeči dvorani zimski turnir v malem nogometu na odboj, na katerem bodo nastopila vsa prvoliogaška moštva. To bo že tretje zimsko državno prvenstvo v malem nogometu in prvič v Velenju, prejšnji dva sta bili v Mariboru. Pritegnili sta veliko gledalcev, prireditelj pa je prepričan, da bo tako tudi v Velenju.
Prav zato se bodo rudarji zbrali
na prvem treningu že 6. januarja. Rudarjev trener Marijan Pušnik spomladi ne bo imel enake zasedbe kot v prvem delu. Rudarjevega dresa ne bodo več nosili najmanj trije dosedanji igralci - Luka Prašnikar, Marko Pokleka in Tim LoDuca. V prvih spomladanskih tekmah tudi še ne bo sposoben igrati s petimi goli najboljši velenjski strelec Mirza Mešic. Zanj je bil jesenski del prvenstva končan na tekmi 21. kroga v Ljubljani z Olimpijo, ko je moral zaradi poškodbe kolena z igrišča. Natrgal si je kolenske križne vezi, v torek ta teden pa je bil uspešno operiran v celjski bolnišnici. Medtem pa je novi rudar že postal 25-letni
Nezdbedin Selimi, napadalec alban-sko-makedonskih porekla, sedaj pa državljan Švice, ki je nazadnje igral za Primoije. Z njim so se dogovorili, da bo Rudarjev dres nosil do konca te tekmovalne prvenstvene sezone. Selimija so si velenjski navdušenci nogometa gotovo zelo zapomnili. Rudarji so v prejšnjem prvenstvu vseh trikrat izgubili s Pri-morjem (izpadlo je iz lige), na vseh treh tekmah pa je ta nogometaš zadel po enkrat. Najpomembnejši je bil njegov gol na tekmi 14. kroga ob jezeru, ko so Ajdovci zmagali z 1 : 0, novi Rudarjev napadalec pa je tedaj vratarja Bobana Savica premagal z 11 m.
■ vos
Helios premočen za Elektro Esotech
Košarkarji Elektre Esotecha so morali prejšnji torek priznati premoč Heliosu, ki je v svoji dvorani v Domžalah slavil s 85 : 78.
Preko razpoloženih Biliča in Fee-leya so Šoštanjčani bolje začeli srečanje in v prvi četrtini nekajkrat povedli za šest točk, vendar so v nadaljevanju gostitelji zaigrali bolj trdo v obrambi in učinkoviteje v napadu, tako da so predvsem po zaslugi Deliča in Laškeviča hitro ujeli priključek. Z nekaj koši Petroviča pa si je Helios v nadaljevanju priigral nekaj točk naskoka, prednosti pa do konca srečanja niso več spustili iz rok. Vodili so že s 60 : 44, varovanci Boruta Cerarja so sicer tudi tokrat pokazali svojo bojevitost, vendar niso
uspeli obrniti poteka tekme sebi v prid, ob koncu so se morali zadovoljiti s porazom za sedem točk.
»Fantom čestitam za bojevitost, saj so se med tekmo dvakrat vrnili med 'žive', na koncu pa imeli celo možnost za zmago. Danes je imel Helios izreden odstotek meta in to je bilo na koncu odločilno,« je po koncu srečanja dejal trener Šoš-tanjčanov Borut Cerar.
Cup in Feeley na dnevu košarke
V soboto bo na Polzeli Dan slovenske moške košarke 2009. V glavni tekmi zahoda in vzhoda bosta za slednje nastopala tudi dva
člana šoštanjske Elektre Esotecha. Po izboru trenerja Aleksandra Džikiča sta si to čast priborila Dejan Cup in Andrew Brian Fee-ley.
V zanimivem celodnevnem košarkarskem spektaklu bodo med drugim podelili tudi nagrado za najboljšega slovenskega trenerja sezone 2008/2009. V eminentni družbi sedaj že bivšega selektorja Jureta Zdovca, novega selektorja Memija Bečiroviča, poleg njiju pa še Saša Filipovskega in Rada Tri-funiča je med kandidati za ta laskavi naslov tudi šoštanjski strateg Borut Cerar.
■ Tjaša Rehar
40 minut dovolj za zmago nad Kočevjem
Odbojkarji Šoštanja Topolšice niso imeli težav z zadnjeuvrščeno ekipo MOK Kočevja. V soboto so v svoji dvorani v zadnjem srečanju v jesenskem delu prvenstva suvereno slavili s 3 : 0.
Gostje so v Šoštanj zaradi viroze prispeli le s šestimi igralci, tako da je bilo že takoj na začetku jasno, da domačim odbojkarjem ne bodo dorasli. Trener Maks Kotnik je tako
takoj dal priložnost igralcem, ki sicer ne stopajo na parket. Srečanje s Kočevjem so tako odigrali mladinci in kadeti Šoštanja Topolšice, ki pa so dokazali, da znajo dobro igrati odbojko, saj so goste ugnali v pičlih štiridesetih minutah. V posameznih nizih so jim oddali le devet, petnajst oziroma sedem točk.
Trener Kotnik je bil po srečanju
zadovoljen: »Vsi ti mladi igralci so priložnost, ki so jo dobili, dobro izkoristili. Z nekaj dobrimi akcijami so pokazali, da znajo igrati in da lahko v prihodnje računamo nanje.« Šoštanjski odbojkarji so tako božično-novoletne praznike dočakali na odličnem petem mestu lestvice 2. DOL s petimi zmagami in štirimi porazi.
■ T. Rehar
Ostajajo brez zmage
Šoštanjske odbojkarice so tudi v zadnji tekmi v letošnjem letu ostale praznih rok. Tokratno srečanje so zaradi zasedenosti šolske dvorane odigrale v Topolšici, od koder pa so se bolj zadovoljne vračale odbojkarice Nove KBM Branik II iz Maribora, ki so slavile s 3 : 0.
Šoštanjčankam se pač pozna, da zaradi študijskih obveznosti ključne igralke med tednom na treningih manjkajo. V člansko ekipo se tako prebijajo mlajše igralke, med njimi tudi Vita Per-govnik, ki je na zadnji tekmi en niz odigrala zelo dobro, tako da se za prihodnost kluba ni bati. Glavni dolgoročni cilj kluba Kajuh Šoštanj namreč je, da z domačimi igralkami postanejo stabilni član druge lige.
Vse moči v Šoštanju sedaj usmer-
jajo v spomladanski del prvenstva, ki se bo začel že sredi januarja. V prvih dveh krogih nadaljevanja prvenstva čakata odbojkarice Kajuha Šoštanja najbolj pomembni tekmi, saj se bodo pomerile z neposrednimi konkurenti za obstanek. »Naredili bomo vse, da v teh dveh srečanjih osvojimo šest točk. Vsi v klubu se zavedamo, kako pomembni bosta ti dve tekmi za nas. Znanja, želje in volje imamo dovolj, tako da nikakor ne izgubljamo upanja,« je še vedno optimističen trener Boris Plam-berger.
■ T. Rehar
V Velenju končno tudi Nemec Timo Boll
Med 19. in 23. januarjem v Velenju 11. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Velenje je daleč naokoli znano tudi po tradicionalnem mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu, ki ga že dolgo let pripravljata domači Namiznoteniški klub Tempo in Športni zavod Rdeča dvorana pod okriljem slovenske namiznoteniške zveze. Naslednji, že 11. po vrsti, bo med 19. in 23. januarjem.
Po prijavah naj bi na tekmovanju sodelovalo 375 igralk in igralcev iz 42 držav. Pri moških bo končno po dveh prijavah v Velenje prišel Nemec Timo Boll, četrti igralec sveta, v Velenju pa bo prvi nosilec. Drugi nosilec bo Belorus Vladimir Samsonov, šesti na svetovni letvici in tudi že zmagovalec v Velenju ... Med udeleženci bo
tudi najboljši slovenski igralec Bojan Tokič. Pri ženskah bosta prvi nosilki Korejki Kim Kyung Ah in Park Mi Young, tretja pa Avstrij-ka Liu Jia, gotovo pa bo v središču pozornosti tudi vzhajajočo ukrajinska zvezda in evropska pod-prvakinja Margaryto Pesotsko. Z velenjskim turnirjem se bo začel niz 12 največjih tako imenovanih Pro tour turnirjev.
Na novinarski konferenci v zvezi s tem velikim športnim dogodkom v ponedeljek v Ljubljani je Marjan Hribar, predsednik NTZS, poudaril, da Slovenija uspešno ohranja tradicijo organizacije prvenstev na najvišji kakovostni in tudi organizacijski ravni tudi v časih, ko nekatere namiznoteniško bistveno
bolj razvite nacije ne uspejo držati koraka s stalno naraščajočimi zahtevami in standardi, za kar je zaslužna predvsem odlična ekipa v Velenju.«
Po besedah Marjana Klepca, direktorja Športno-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana in člana pripravljalnega odbora, je tehnično-operativni del po 13 letih že zelo utečen in bo zato poudarek v zadnjih tednih na promociji prvenstva. Tudi tokrat bodo pred prvenstvom in med njim poskrbeli za različne prostočasne dejavnosti, kot sta npr. razstava, organizirana v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije, in likovni natečaj na osnovnih šolah v Šaleški dolini ipd.
Sabljači znova odlični
Na državnem prvenstvu v sabljanju s floretom v soboto, 19. decembra, v Ljubljani, so sabljači Sabljaškega kluba Rudolfa Cvetka Velenje osvojili kar osem medalj in s tem še presegli zavidljive uspehe zadnjih let. Državna prvaka sta postala Marko Pogačar pri kadetih in Klemen Selan pri mladincih, tretji pa Jure Mravljak pri starejših dečkih, Lovro Fijavž Bačovnik in Klemen Selan pri kadetih ter Marko Pogačar pri mladincih. Za največje presenečenje sta poskrbela Anže Guček in Klemen Selan (uradno kadet), ki sta bila tretja v močni članski konkurenci. Dobro sta se odrezala tudi najmlajši Domen Selan in mladinec Davor Praprotnik, ki sta vsak v svoji kategoriji osvojila šesto mesto. Rezultati na državnem prvenstvu ponovno potrjujejo kakovostno delo trenerjev kluba in so odlična popotnica v naslednje leto, ko bo klub praznoval dvajsetletnico delovanja in načrtuje organizacijo vsaj enega turnirja na domačih tleh.
Tako so igrali
MIK 1. liga, 15. k.
Izidi 15. kroga: Ormož - Gorenje 18:32
(12:15), Slovenj Gradec - Ribnica Riko hiše 26:24 (16:14), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 37:31 (20:12), Slovan - Merkur 29:29 (13:12), Jeruzalem Cimos Koper -Klima Petek Maribor 36:28 (16:17). Gorenje: Gajic (19. obramb), Skok: Bezjak 2, Sovič 3, Cehte 2, Natek 3, Mlakar 2, Rnič
2,	Žvižej 5, Štefanič 1, Golčar 2, Harmandič 3 (1), Čupič 6 (3), Bajram, Nosan,. Šimič 1. Trener: Iviva Obrvan.
Obrambe: Gajič 19, Skok Izključitve: 6 min
MIK 1. liga, 16. k.
Gorenje Velenje - Krško 42:23 (22:14)
Sodnika: Bojan brecelj, Dušam Deržek, delegat: Alojz Verež
Gorenje Velenje: Gajič, Skok (22 obramb), Bezjak 3, Cehte 5, Sovič 2, Natek 2, Mlakar
3,	Rnič 3, Žvižej 5, Štefanič1, Golčar 4, Harmandič 3/2, Čupič 6/1, Bajram 1, Nosan, Šimič 4
Trener: Ivica Obrvan 7m: Gorenje 5/3, Krško 4/2 Izključitve: Gorenje 6 minut, Krško 0 MIK 1. liga, 17. krog (včeraj, v sredo): Trimo - Gorenje ...
L. Telemach, 11. k.
Helios Domžale - Elektra Esotech
85:78 (63:57, 48:40, 24:24) Elektra Esotech: Golež 7, Koštomaj 3 (34), Podvršnik 14, Bilič 8 (1-2), Sjekloča 3 (1-2), Lelič 2 (2-2), Cup 26 (7-8), Feeley 15 (3-3)
L. Telemach, 12. k.
Elektra Esotech - Krka 74:94 (17:26, 38:44, 57:70) Elektra Esotech: Golež 3 (1:1), Horvat 3, Koštomaj 10, Podvršnik 11 (2:3), Bilič 13, Sjekloča 12 (4:4), Lelič 7 (0:1), Cup 13 (3:5), Feeley 2.
2. DOL moški, 9. krog
Šoštanj Topolšica - MOK Kočevje 3 : 0 (9, 15, 7)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Klobučar, Menih, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 23, 2. Salonit Anhovo II 20, 3. Hoče 18, 4. Kekooprema Žužemberk
16,	5. ŠoštanjTopolšica 15, 6. Fužinar Metal Ravne 14, 7. Črna, 8. Lubnik oba 11, 9. TAB Mežica 7, 10. MOK Kočevje 0
2.	DOL ženske,
11.	krog
Kajuh Šoštanj - Nova KBM Branik II 0 : 3 (-19, -15, -20)
Kajuh Šoštanj: Jovičič Dijana, Jovičič Danica, Globačnik, Breznik Barbara, Breznik Tanja, Jurič, Jalušič, Pergovnik, Šumnik, Strniša, Tajnik
Vrstni red: 1. Prevalje 27, 2. Formis Bell 26,
3.	ŽOK Partizan Škofja Loka 22, 4. Nova KBM Branik II 20, 5. ŽOK Kema Puconci 19, 6. Kostak-Elmont 18, 7. MZG Grosuplje
17,	8. Comet Zreče, 9. Lakolit Ankaran oba
12,	10.Benedikt 9, 11. ŽOK Kočevje 8, 12. Kajuh Šoštanj 5
Z velikimi cilji v novo sezono
Medtem ko nekateri mladinci ter mlajši dečki in deklice, člani SSK Velenje, pod vodstvom glavnega klubskega trenerja Igorja Jelena in njegovih pomočnikov Luke Ograjenška, Vikija Čepelni-ka in Darka Kaligara pridno trenirajo za bližajočo se sezono, pa člani državnih reprezentanc in selekcij že nastopajo na mednarodnih tekmovanjih po Evropi. Robi Hrgota trenutno tekmuje na tekmah Kontinentalnega pokala, kjer je te dni pridno nabiral točke na skandinavski turneji v finskem Rovaniemiju in norveškem Viker-sundu ter zadnji vikend v estonskem Otepaaju, kjer je s 6. mestom dosegel najboljši rezultat. Kombinatorec Gašper Berlot se je pomeril z najboljšimi na tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Ramzau, kjer je bil po skokih med dobitniki točk svetovnega pokala, po teku pa je za njimi za las zaostal. Na eni tekmi se mu je pridružil tudi Marjan Jelenko, ki v tej sezoni še ni uspel dobiti novih točk svetovnega pokala. Je pa zelo dobro nastopil na alpskem pokalu v avstrijskem Seefeldu. Bil je deseti. Na istem tekmovanju je v solo skokih nastopil tudi Klemen Omladič in zasedel 26. mesto.
V klub vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-ski-jump.si
RAZVEDRILO
19
Nagradna križanka AdriaticSlovenica
Obiščite nas v poslovalnicah pooblaščene agencije:
Agenza Velenje, Rudarska cesta 1, tel.: 03 586 39 50 Agenza Mozirje, Šmihelska cesta 2, tel.: 03 583 27 20 Agenza Slovenj Gradec, Ronkova ulica 4, tel.: 02 884 53 30
Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala.
Rešeno križanko, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o.o, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »ADRIATICSLOVENICA«, najkasneje do 4. januarja.
Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica.
Želimo vam srečo, zdravje in volje, da bi soustvarjali takšne trenutke, ki se jih boste ob letu z veseljem spominjali. Vsem našim zavarovancem in bralcem želimo vesele božične praznike in srečno leto 2010!
sestavil peps
lastnost, značilnost strogega
ameriški igralec-john
slovens. operna pevka-ksenija
vzdevek balonar-ja šorna
klic. javen poziv
slutnja (star.)
RUSKI VLADARSKI NASLOV
robert lowell
velika posoda
za kopanje, banja
SKANDINAVSKI
GUMARSKO PODJETJE V KRANJU
ameriški plesalec,
slikar, skladat,-alvvin
N
K
O
planetoid, odkrit leta 1949
peter Cerne
gojenec
Sole
za policiste
rastlina za žive meje, grm
izmet, izmeček
dvojnik pri snemanju nevarn. prizorov
profilirana stran loka v arhitekt.
H
V
O
srbska igralka in
pesnica-eva
časnikarska publicist. zvrst
dobra možnost
za možitev
mrzlica,
ki se ponavlja vsak 8. dan
prisilni nevrotik
thomas addison
SLOVENSKO NARODNO DREVO
11
STAREJŠI CITROENOV AVTOMOBIL
adamova žena, prva ženska
gora v posočju
del ljubljane
bodeča neža, osatu podobna zelika
pokraj. v
saudski arabiji
arne naess
ANGLEŠKI PESNIK-PHILIP
skrajni konec polotoka
TURŠKI SEL NA KONJU
MOČNA ŽGANA PIJAČA

V
risarski izdelek
VRTINČAST TROPSKI VIHAR
ameriška igralka-
julia (čedno dekle)
12
gan ski politikjoseph
enaki črki
vodja hrvatov v 30-letni vojni
❖ o
(knjiž.)
izpuščaj
N
spojina kem. prvine s kisikom
slapu podob. izstopajoča stena
K
pust, nerodoviten svet
nekd. hrvašk nogometaš-goran
otok v jadranskem morju
mavrah (nar.)
ljudstva v aziji, tajci
K
slovenski
politik-borut
stanje omamljenega človeka
odprta telesna poškod-

NIZEK
GOZD, GAJ
izkazovan. prevelike popustlj. pri otroku
H
gorljiv plin, etin
spalna bolezen,
po bantujs-ko
IZVIRNI KRAK REKE MENAM
lavo čermelj
MORJE v ZAD. MEDLED. DOBI
ZNAMKA NEMŠKIH FOTOAPARAT.
13
moralnost, morala (knji2.)
antično ljudstvo v južni rusiji
aldo moro
povrtnina, zel za juhe
10
UREJENOST, ŠOLSKA OCENA
brutalna izvršit. smrtne kazni linč
element (okrajš.)
NEMŠ. OPER. PEVKA. SIGRID
angleška
ženska glasbena skupina
N
švicarski politikadolf
stanje zmanjšanega ugleda
bodeč plevel
fritz haber
O
stari slovani
uslužben. ki dela z
mehaničn. stroji
amado nervo
KRAT. MEDN. ZVEZE LETAL. DRUŽB
SLIKOVNA KATODA V TELEVIZIJI
N
zidarska žlica
tomislav lad an
prvot. grška muza petja
snov, ki v telesu povz. protitelesa
kraj v banatu, vojvodina
stara ženska
angleška pevka-joan
perioda sončevih mrkov
reka v afriki, afriški veletok
otok čarovnice kirke
grški kipar (5.st.p.n.š.)
amer. polit. martin luther
N
znamka nemških avtomobilov
preme-tenka (pog.)
rastlina vinske trte
otto taube
laojedel-
niška naprava
drobiž v nekd. kolon. makao
14
reka v franciji
afriška gozdna žirafa
pritrdil-
nica (domače)
tekoči račun
O
kdor kaj strga
trda skorja iz
kalcijev. karbona.
mestna trdnjava v
starih atenah
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14
20

PREMOGOVNIK
Ustvarite, kar ste snovali.
T
Dosegajte, za kar ste se trudili.
O J T
Najdite, kar ste pogrešali, in živite, kot ste želeli.
Z novo energijo v leto 2010!
PV fNV ŽIT
Harmonija tehnologije in znanja
«	$	^	0	^	s
3 KUPAJ USTVARJAMO. PRIHO DNOST
RAZVEDRILO
21
Novoletna nagradna križanka podjetja krevzel instalacije
KREVZEL instalacije PODJETJE ZA IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ Metleče 14a, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 8981850 Fax: 03 / 8981860
mfo@krevzeMnstalacije.si www.krevzel-instalacije.si
Rešitev križanke opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 4. januarja na naslov: Naš
Čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »novoletna križanka Krevzel«.
Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila prejeli
po pošti, nagrade pa lahko prevzamejo med delavnikom na sedežu podjetja med 7. in 15. uro.
1.	nagada: Izolacijska cev 26 m
2.	nagrada: Izolacijska cev 16 m
3.	nagrada: Izolacijska cev 10 m
Naj bo čas praznikov zaznamovan s prijaznimi besedami, toplimi stiski rok in najboljšimi željami.
V letu 2010 naj se vsem izpolnijo pričakovanja in uresničijo sanje.
sistem za prenašan.
zapisa informac. na tv
zastarel izraz
za otok
O
ruski raziskovalec nikolaj
laszlo rajk
živalski iztrebki, govno
24
AMERIŠKA VESOLJSKA ORGAN IZAC.
PRAVLJIČNA VEČGLAVA POŠAST
OLIMPIJSKE IGRE
AMERIŠKI KITARI ST-STEVE
VERGILOVA PESNITEV
VELENJSKA TELEVIZIJA
NOBORU TAKEŠITA
PTICA SEVERNIH MORIJ
18
30
poljski pisatelj-
jan (1838-1886)
slovenski
publicist-lojze
utrjena stavba iz
srednjega veka
vrh v julijskih alpah
surovina za pivo
znamka športne opreme
16
slavko grum
kristalasti skrilavec, rula
razveljavitev igre pri kartanju
pezdir, trdi deli vlaken lanu
slovens. slikar-valentin
janez (1699-1759)
M
19
priprava, stroj za
kako opravilo
gorata pokrajina v svz. iranu
risani film
pripadnik hunov, azijsk. ljudstva
rdeča poljska cvetica
vnetje sluznice
anton verov-šek

premazno sredstvo za les
lev oborin
tone kuntner
odpadnik, krivove-rec
tom jones
6. mesec judovsk. koledarja
ameriški igralec-mickey
moderno plastično plačilno sredstvo
14
26
V
svetovni ocean v sumersko akadski mitolog.
angleška glasbena skupina
kraj v dalmaciji v bih
nezmožnost za
mokrenje
17
slovenska igralka-vera
mera za finost svile
skrajni konec polotoka
D
denarna enota v
ekvadorju
enaki črki
34
RDEČKAST KALCEDON, MINERAL
PERJE PRI REPI
OTOK V JADRANSKEM MORJU
POGAN, VELIKAN
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
TRANSPORT
36
ana jelovšek
začetek abecede
ameriški igralec (pacino)
28
znamenje
musliman. ž. ime
zvone agrež
N
začetek azbuke
12
rudolf diesel
alma karlin
vdolbina, po kateri teče reka
21
AMERIŠKA DOLŽINSKA MERA
15
leseno ogrodje pri si"rj
baletna figura
zdravnik special.
za otorino-logijo
ribiška mreža
središče vrtenja
knjiga janeza janše
popust
pri prodajni ceni
italijanska pisateuica-anna radius
N
R
GLASBENI ZNAK ZA TON
29
vladimira skale
idisciplins-i ka šolska kazen
star francoski kovanec
33
NADOMESTEK OBOLELEGA IGRALCA
VOLNENA ODEJA
(POG.)
SOVJETSKA MATEMATIČ.-OLGA

francso. fotografeugene (1857-1927)
dediščina, dedna posest
25
MORS. OŽINA MED EVROPO IN AZIJO
23
jedilni pribor
umer ejup
širna tropska ravan
visoka igralna karta
slavko osterc
zgodovinski
kraj v franciji
tuje m. ime
očrt, besedni prikaz
povezovalni drog voza
klavirska tipka
U" . ,
SRD, BES
DENARNA ENOTA V MJANMARU
37
otakar vavra
13
mesto na jap. otoku honsu
skupni evropski denar
anita ekberg
nemško m. ime
27
arabski žrebec
vse v redu
N
spodnji del prostora
ivan levar
tridelna papeška krona
10
il ^ m.
jutranja zarja, zora, svit
31
talna obloga

jazzovs-
ka tehnika petja
35
uradna listina, zapis
največja riba iz reda skleno-luskavk
K
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37
22
PlU P
LCPCiDraznicnciMniiin!!»rcčno>2010?j
Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si, info@pup.si tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60
_piyp_
Scud&unac^er
TRGOTUR
Svetovanje. Kadrovanje. Organizacija. Zaupajte jih najboljšim.
Življenje prinaša majhne in nevidne trenutke sreče.
Želimo vam, da iz njih ustvarite svoje velike trenutke tudi v letu 2010!
TRGOTUR, d.o.o.,
Kadrovski inženiring, posredništvo, trgovina in poslovno svetovanje
Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 55 Faks: 03/ 898 62 60
www.trgotur.si
Novoletni čas je poln pričakovanj in želja.
Tega bi ne bilo brez obilice zdravja
in razumevanja s sodelavci, veselja v družinskem krogu in sreče, ki veje iz nežnih otroških src.
Vse to vam tudi v letu 2010 želi Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije - SPESS!
SREČNO
23
1 Veterina Šoštanj
Veterina Šoštanj d.o.o.
Kajuhova 13
3325 Šoštanj
tel: 03 891 11 46
fax: 03 891 11 47
email: veterina.sostanj@siol.net
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: Ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure, ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
ESOTECH
www.esotech.si
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijetne božično-novoletne praznike in vse dobro v novem letu 2010!
24


dz czjjjbrsk lj p ujjsjdi) u
> Zimski kredit
-	maksimalen znesek kredita: 2.000,00 EUR
-	doba odplačila: 15 mesecev
-	nizki stroški odobritve: 20,00 EUR
-	ugodna obrestna mera: 5,00 % NOM (obrestna mera je fiksna, nominalna)
-	letni EOM*: 9,482 %
* EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 13.3.2009 i^l lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali^zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Opozorilo: Hranilnica si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrlo
> Potrošniški krediti
-	doba odplačevanja do 108 mesecev
-	možnost poplačila obstoječega kredita in izplačilo razlike
-	obremenitev do 60 % (če je dohodek višji od 1.100,00 EUR)
-	tudi do 50 % nižji stroški odobritve
-	ugodna obrestna mera: tudi do 6 mesečni EURIBOR + 2,99 %
> Odlična varčevanja
-	ugodne oblike varčevanja (Zlata rezerva, Varčevanje Plus, Rentno varčevanje, Zlati LON)
-	odlični depoziti z obrestno mero tudi do 5,00 %
> Paket dobrodošlice
-	brezplačno vodenje TRR (12 mesecev)
-	brezplačni dvigi gotovine na vseh bančnih avtomatih
-	brezplačno poravnavanje obveznosti preko trajnih nalogov
-	brezplačna pristopnina za spletno bančništvo eLON
-	10 položnic brez plačila provizije na bančnem okencu
Novim komitentom ob otvoritvi TRR podarimo posebno darilo.
■
Življenje nam iz dneva v dan postreže z novimi izzivi. Z njimi se najlaže spoprimemo, če imamo ob sebi trdno, zanesljivo in strokovno finančno institucijo.
NLB Skupina je največja slovenska mednarodna finančna institucija, ki z izkušnjami, znanjem, poznavanjem lokalnih trgov in navad, uspešno pomaga svojim strankam na poti k poslovnim in kosebnim uspehom. Bančništvo, leasing,
trgovinske finance, zavarovalništvo in upravljanje s premoženjem so le del storitev NLB Skupine, ki zagotavljajo trdnost, varnost, zanesljivost in partnerstvo, kar zna ceniti že več kot štiri milijone zadovoljnih strank. Zanje skrbijo strokovnjaki na osemnajstih trgih v 55 članicah NLB Skupine. Našo velikost in moč so ustvarjali z nami zadovoljni posamezniki. Tega se zavedamo in na tem gradimo naš prihodnji razvoj. Ker vemo zakaj.
NLBO Skupina
Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha
5f HRANILNICA LON
PE Velenje, Trg mladosti 6, 3320 Velenje, T. 03 898 12 70 info@lon.si www.lon.si
üÖsebrüfJoTOäMOl
^ www.iiguvinejdger.Lum
r HAGER
"trgovine
^Srečno 20'JO
0m želi družinsko iiqgpysko podjetje MMil
PRAZNIČNI POPUSTI v etaži
tekstil
Mustang obutev, majice, puloverji, hlače. Celotna * kolekcija oblačil S. Oliver. Oblačila Rukanor, Broadway.
50% l
Mustang zimski plašči jakne in bunde.
Oblačila in obutev iz pretekle sezone
Tel.:02/798-03-15
Popust se obračuna na blagajni!
Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat. Slike so simbolične brez aranžerskih dodatkov. Akcija traja do 02.01.2010. Za možne napake v tisku se opravičujemo! Informacije in pripombe vljudno sprejemamo na 03/812-10-65. Ponudba velja za količine običajne za gospodinjstva.
kredita
SREČNO
25
(Doživite čarobnost Sožične zgod6e vpravtjičnem podzemnem svetu! Vabtjeni na 10.,ju6iCejno, prireditev
(Božična skrivnost ^ t v jami (Pe^eC ^ ^
ura« I
25. in 26.12. 2009 od 15. do 18. ure
^	(zadnji vstop v jamo oŠ 17.30)
l^r 0618. uri z6orovsf& fipncerti pred jamo
*
j (jl^ Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini v sodelovanju z ZKŠT Žalec Tl|y| Informacije: 03 700 20 56, www.td-sempeter.si	=rT T^T=
Sovič Franc s.p., Florjan 256,3325 Šoštanj, e-mail: franc.sovic@telemach.net Tel.: 03/ 891 17 00, fax: 03/ 891 17 01, gsm: 041/624 151
J

storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo 9 prevozi tovora in težke gradbene mehanizacije * gradnja cest in
Earkirišc • rušenje objektov • gradnja vodovodov in analizacij • izposoja manjših valjarjev, vibracijskih desk, nabijalnih plošč, agregatov, črpalk • urejanje okolic
rdain dvDrnjJii irz
V £ L £ J J J £
S Rdeča dvorana: 03/ 898 74 00 9 bazen: 03/ 897 02 04 E: info@srz-rdeca-dvorana.si www.srz-rdeca-dvorana.si
Vljudno vabljeni na rekreacijo v Rdečo dvorano!
TENIS - BADMINTON - SQUASH - NAMIZNI TENIS MALI NOGOMET - DEŽELA SAVN - BAZEN - FITNES STUDIO
Vesele praznike ter veliko rekreacijskih užitkov pri nas!
w
MMftCA
Svetišče knjige in informacijsko središče www.vel.sik.si
Novo leto začenjamo s popusti!
V nedeljo 03.01.2010 ugodnejše cene rekreacije v Rdeči dvorani in na bazenu! Veselimo se vašega obiska.
Vabljeni v pokriti bazen Velenje vsak dan od 10.00 do 22.00!
u 1LM _IJ o C1 ' 11 -J«)
pv
0M\\\Čt\0
20A0V
KNJIŽNICA VELENJE 75 let
ZE PETDESET LET SPREMINJAMO SANJE V ZNANJE
Ljudska univerza Velenje je 20. oktobra 2009 stopila v šesto desetletje
svojega obstoja in delovanja. Veseli smo, da v okolju veljamo za zaupanja vrednega partnerja, saj je bila v 50. letih Ljudska univerza Velenje za prenekaterega občana mesto, kjer je pridobival nova znanja, spretnosti, tkal nova prijateljstva, uresničeval svoje sanje, dosegal zastavljene cilje in si postavljal vedno nove, višje. Mnogi so prejeli prvo potrdilo, spričevalo, diplomo, priznanje za ves vložen trud. In ni jih bilo malo. V 50. letih, se je v naših programih izobraževalo natanko 162.946 udeležencev.
Mnogim izmed njih smo pomagali urediti črke njihovega življenja, kakovost vsakdana prestavili za stopnico višje, jih spodbudili, da so pričeli aktivno uresničevati svoje izobraževalne cilje, da so misli in besede spremenili v dejanja. Še zlasti je to pomembno za vse tiste, ki jih življenje ni speljalo skozi šolanje, ki so omagali na svoji izobraževalni poti ali so bili prikrajšani za pozitivne spodbude iz svojega okolja. Za vse tiste smo bili in smo še vedno ustanova, ki jim ponuja novo priložnost ter omogoča vzpostaviti ravnotežje med učenjem, delom in številnimi poklici, ki jih posamezniki opravljamo v svojem življenju, ne glede na poti in
Naše delo je bilo in bo tudi v prihodnje motiviranje odraslih za izobraževanje ter razvijanje spoštljivih odnosov do znanja, izobraževanja, udeležencev in naših partnerjev. Velikokrat je dovolj že, da odpremo vrata pozitivnemu razmišljanju o znanju, življenju, o sreči, o tem, da si znamo postavljati življenjske cilje in da si dovolimo zaživeti drugače.
Vse to pa zahteva veliko poguma in odprtosti duha. Tako pri naših udeležencih, kot pri nas, zaposlenih na Ljudski univerzi Velenje. Tudi v prihodnje bo naš cilj, da pozitivne izkušnje iz preteklosti nadgradimo s širjenjem dejavnosti in kakovostnim delovanjem v sedanjosti ter vse skupaj vtkemo v odločno usmeritev v prihodnost in razvoj.
M
N DRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
Ljudska univerza Velenje, 1 ■ «/trg 3320 Velenje 03/898-54-50, info@lu-ve ¿nje.si, wv\ A/.lu-velenje.si
Kolektiv Ljudske univerze Velenje vam želi zdravja, zadovoljstva, iskrivega duha in prešernega nasmeha. In veliko poguma, s katerim boste uspešno izpeljali vse izzive prihajajočega leta. SREČNO 2010!

f d M ■] k U Ji h 1


20 let
Skupaj smo kovali prehojeno pot in z največjim veseljem smo teh 20 let obeležili v vaši družbi. Za nami so leta plodnega dela, pred nami se leta izzivov. Naj bodo dnevi, ki prihajajo, vsaj tako uspešni, kot tisti pred njimi. In naj se naše poti še dolgo dopolnjujejo. Vztrajno, leto za letom.
Srečno 2010 vam želi
Skupina Fori.
www.Fori.si | www.Fori-group.com
26
modroBELA kronika
J'TVilN 24. decembra 2009
Vlomilcu stopili na prste
Sumij o ga najmanj trinajstih vlomov v vrtičkarskem naselju Kunta Kinte
Velenje, 17. decembra - Policisti Policijske postaje Velenje so v sredo zaradi suma storitve več kaznivih dejanj velikih tatvin odvzeli prostost 29-letnemu Velenjčanu.
Vlome naj bi od septembra do prijetja izvajal na območju občin Velenje in Šoštanj.
Med drugim ga sumijo vloma v lokal v Šoštanju, v dva vikenda na območju Družmiija, v lokal v Beli dvorani v Velenju, vloma v kiosk s hitro hrano v Velenju in najmanj trinajstih vlomov v vikend hišice na območju vrtičkarskega naselja Kunta Kinte.
Pokanje ni le moteče, je tudi nevarno
V preteklih letih, pa tudi lani, se je v Sloveniji kar nekaj ljudi huje ali lažje poškodovalo, ker so bili pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki neprevidni ali lahkomiselni.
Posledice takih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani ali odtrgani udi. Pogoste so tudi poškodbe obraza in oči. Posebej grozljivi so prizori poškodovanih otrok.
Kljub takim negativnim učinkom se nekateri v času decembrskih praznikov ne morejo upreti pokanju s petardami ali uporabi drugih
pirotehničnih sredstev. Naj spomnimo še enkrat, daje uporaba pirotehničnih izdelkov I. kategorije, katerih glavni učinek je pok, sicer dovoljena v času od 26. decembra do 2. januarja, a prepovedana v strnjenih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih in tam, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve.
Mladoletnikom do 15. leta starosti sta nakup in uporaba pirotehničnih izdelkov dovoljena le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Traktorist se je smrtno ponesrečil
Mozirje, 21. decembra - V ponedeljek okoli 17. ure se je na lokalni cesti Čreta-Kokaije (upravna enota Mozirje) pripetila prometna nesreča, v kateri j e umrl 55-letni traktorist. Ta je iz smeri Čre-te vozil neregistriran traktor, ki ni imel kabine ali var nostnega loka.
V blagem levem preglednem
ovinku je zapeljal ob levi rob vozišča, nato pa ven z vozišča na strmo brežino, kjer se je traktor prevrnil. Voznik je padel s traktorja in zaradi hudih poškodb na kraju nesre če umrl.
Četrti vlom se ni
posrečil
Velenje - Prejšnji teden so policisti obravnavali tri vlome v osebna vozila in en poskus vloma. Vlomljeno je bilo v avto na Cesti talcev, kjer je vlomilec razbil steklo, iz vozila pa odnesel denarnico z dokumenti. Na avtomobilu, parkiranem pred Lekarno Velenje, je vlomilec razbil steklo, iz avtomobila ni odnesel ničesar. Na Šaleški cesti pa je vlomilec iz avtomobila odtujil servisno knjigo.
Pri posku su vloma v avto mobil na Avtobusnem postajališču v Velenju pa je storilca zalotil očividec. Očividca je storilec tudi udaril in mu grozil, policisti pa so mu le lahko stopili na prste. Prostost so odvzeli 29-letnemu Velenjčanu. Po zaslišanju in z dodatnim zbiranjem
obvestil so ugotovili, daje vlomil v vseh prej opisanih primerih. Pri sebi je imel tudi denarnico z dokumenti, ki jo je pogrešal lastnik enega od vlomljenih vozil. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
Štiriletni otrok iz gostilne po svoje
Šmartno ob Paki, 19. decembra
- V soboto okoli 22.40 so bili policisti obveščeni, da v Šmartnem ob Paki starši pogrešajo 4-letnega otroka. Ta se je v enem od lokalov, kjer naj bi starša popivala, očitno dolgočasil, pa jo je mahnil po svoje. Brez kape in bun de jo je pri minus 14 stopinjah mahnil po Šmartnem ob Paki proti stanovanjskim blokom.
K sreči seje dobro končalo. Opazila ga je gospa iz bloka in ga pogrela v svojem stanovanju.
Policisti bodo, ko bodo zbrali vse potrebne podatke, zoper starša ustrezno ukrepali, o zadevi pa so takoj obvestili Center za socialno delo.
Jamska reševalne četa - uspešno
V Premogovniku Velenje je varnost pri delu eden od najpomembnejših strateških ciljev podjetja, ki ima dobro organizirano reševalno službo, organizacijsko razdeljeno na Jamsko reševalno četo in Jamsko reševalno postajo. Jamska reševalna četa se je na svoji zadnji letošnji vaji zbrala v soboto, 19. decembra. Dogodek je popestril Rudarski oktet, ki je na zaključni reševalni vaji pred tridesetimi leti tudi začel nastopati. Ob tej priložnosti se je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved zahvalil za dolgoletno sodelovanje ustanovitelju Rudarskega okteta Otu Gradišniku ter podelil zahvale tistim članom
Jamske reševalne čete, ki končujejo delovanje v njej.
Za vajo je vodstvo reševanja postavilo dve nalogi: prva je izhajala iz povečanih koncentracij plina na odkopu -50 B v jami Pesje in je zahtevala reševanje dveh poškodovanih rudarjev, predpostavka druge pa je bila samodejna ustavitev ventilatorske postaje Šoštanj, kar je povzročilo zaplin-itev dobršnega dela jame. V vaji je sodelovalo 95 reševalcev in vsi so svojo nalogo dobro opravili.
Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je po koncu vaje nagovoril reševalce, se jim zahvalil za trud, ki ga vlagajo v delo v Jamski reševalni četi in v svoje vsak-
danje delo, ter njim in podjetju zaželel čim manj nezgod v letu 2010. Med drugim je dejal: »Za varno delo lahko največ storimo sami, upoštevamo predpise in norme o varstvu pri delu, delamo previdno in predvidimo možne nevarnosti.
Vodja Jamske reševalne čete mag. Marjan Kolenc pa je dejal, da se je letos v Premogovniku Velenje pripetilo več izrednih dogodkov, za katere so bile vzrok vse potencialne nevarnosti, ki so predvidene tudi v planih ukrepov v izrednih razmerah, a k sreči nobeden ni pustil večjih posledic.
Sicer pa je bilo letošnje leto glede nezgod in razmer v jami za Premogovnik Velenje srečno, delovanje reševalne čete pa uspešno.
Direktor dr. Milan Medved se je zahvalil Otu Gradišniku za dolgoletno vodenje in sodelovanje pri Rudarskem oktetu.
Vodje reševalnih ekip poročajo v štabu reševanja.
_piyp_
Stuctfetmocdet
PODJETJE ZA RAVNANJE Z ODPADKI, d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje
OBVESTILO NAROČNIKOM ODVOZA GOSPODINJSKIH ODPADKOV!
Obveščamo vas, da bo na praznični dan v petek, 25.12. odvoz gospodinjskih odpadkov izvajal po predvidenem urniku.
Na praznični dan v petek, 1.1.2010 odvoza gospodinjskih odpadkov ne bo. Za ta dan se bo odvoz izvajal v soboto, 2.1.2010.
Naj bo vsak dan, vaš dan z leskom v očeh! Srečno 2010 in lepe praznične dni!
V času gradnje nakupovalnega središča bodo dostopi do Rdeče dvorane spremenjeni. Vse uporabnike prosimo, da spremembe upoštevajo. Parkiranje osebnih vozil na parkirišču pred Rdečo dvorano v času gradnje ne bo možno. Vseeno vas prijazno vabimo, da nas kljub spremenjenemu režimu obiščete. Predlagamo vam, da parkirate v garažni hiši. Hvala za razumevanje in sodelovanje.
Rdeča dvorana ŠRZ
Izsiljeval Šoštanjčana
Velenje, 18. decembra - V petek je prišlo do storitve kaznivega dejanja izsiljevanja, ko je moški z nožem napadel in poškodoval moškega, doma iz Šoštanja.
Pro met na (ne)varnost
Velenje - Prejšnji teden se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo 10 prometnih nesreč, od njih sta se dve končali z lahko telesno poškodbo udeležencev. V treh primerih so povzročitelji pobegnili s kraja. Občani so v vednost policistom prijavili 25 dogodkov (poškodovanja vozil na parkiriščih, povoženje divjadi in podobno).
Iz policistove beležke
Gostja se je lotila gostje
V	sredo, 16. decembra, je v lokalu v Šoštanju gostja, ki ga je imela nekaj pod kapo, napadla drugo gostjo. Ker tudi do policistov, ki so prišli v lokal, da pomirijo zadevo, ni bila nič kaj prijazna in tudi kazalo ni, da se bo pomirila, so se odločili, da jo namestijo v posebne prostore, da se strezni. Plačati bo morala tudi globo.
Izmenjala sta si udarce
V	sredo, 16. decembra zvečer, sta se pred gostinskim lokalom v Velenju stepla možakarja. Pri tem sta si izmenjala kar nekaj udarcev. Oba bosta zadevo za začetek poravnala z globo.
Pijan v
zdravstvenem domu
V	sredo, 16. decembra, je 29-letni občan v velenjskem zdravstvenem domu oviral delo in nadlegoval osebje. Policisti, ki so prišli na kraj, ga tam niso uspelo pomiriti, zato so ga do iztreznitve namestili v prostore za pridržanje.
Nespodobno do socialne delavke
V	četrtek, 17. decembra, so policisti intervenirali na Centru za socialno delo v Velenju, kjer se je do uslužbenke nespodobno vedel moški. Kršitelju javnega reda in miru so napisali plačilni nalog.
Treznil se je drugje, kot se je napil
V	petek, 18. decembra, okoli 21. ure, je v lokalu v Starem Velenju gost kršil javni red in mir. S kršitvijo je nadaljeval tudi takrat, ko so tja prišli policisti. Ti so zoper njega odredili pridržanje do iztreznitve, potem pa mu izročili še plačilni nalog.
Na Vodnikovi metali petarde
Velenjski policisti so prejšnji teden skupaj z inšpektorjem izvedli poostren nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov. V času nadzora je močno pokalo v parku ob Vodnikovi v Velenju, kjer so kršitelji do prihoda policistov in inšpektorja veselo metali petarde, potem pa je bilo temu narejen konec. Nekaj petard so jim zasegli. Sledijo odločbe o prekrških, plačilne naloge pa so že prejeli.
UTRIP
27
m
orosKoo
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
Oven 21.3.-20.4.
Doletela vas bo neko razočaranje, ki pa vas ne bo vrglo Iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot ste jih sprva videli. Ugotovili boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami, saj to tako ali tako nima smisla. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe In se Iz njih razvije nekaj novega. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta mesec kaže zelo dobro. Priprave na slovo od leta ne bodo evforične, vseeno pa vas bo zajelo predpraznično vzdušje.
Bik 21.4.-20.5.
Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Ne pretrgajte stika s poslovnimi partnerji samo zato, ker so vas pustili na cedilu. Sploh, če se je to zgodilo zgolj enkrat, se raje odločite za konstruktiven pogovor. Čaka vas namreč izjemno razburljivo In srečno obdobje na vseh področjih. Le na ljubezenskem boste vsak dan bolj v dvomih, da je oseba, s katero ste si že nekaj časa zelo blizu, res prava. Delo, ki ga že nekaj časa odlagate, bo moralo še nekaj dni počakati. Ne boste imeli volje, da se ga lotite.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Prevelika radovednost vam lahko škoduje, zato se raje brigajte za lastne posle. To bo v zadnjih dneh leta dokaj lahko, saj nihče ne bo zelo resno jemal vsega, kar se bo dogajalo pri delu. Doživeli boste srečanje, ki bo vplivalo na vašo prihodnost. In to že v teh dneh. Samski uživajte, če ste vezani, pa bi bilo dobro, da o zadevi temeljito premislite. Lahko se vam namreč zgodi, da vam bo še pošteno žal za dejanja, ki jih boste morda storili, čeprav se vam bodo tisti trenutek zdela še tako privlačna. Po toči zvoniti je vedno prepozno, kajne?
Rak K 22.6.-22.7.
Želite si več ljubezni In pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas morebitna zavrnitev vrgla iz tira. Vedeti morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Le pogum bo treba zbrati, pa bo vse steklo kot v sanjah. Imate namreč srečo, da so v teh dneh vsi bolj razneženi in pozorni, saj je čas pred Božičem vedno čaroben In poln pričakovanja. Potrudite se Izpolniti obljubo, čeprav ste si na pleča ta mesec nakopali tudi veliko drugih stvari. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti zagotovo obrestovala, zato ne bodite sebični.
Lev 23.7.-23.8.
V teh dneh boste dobili zelo lepo darilo. Spoznali boste, da Imate Iskrene prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati. Tudi, ko se zdi, da vam pomoč sploh ne bi mogla kaj lepega prinesti. S kolegi, ki so nagnjeni k ogovarjanju, pa se raje ogibajte pogovorov na štiri oči. Tako bi se namreč lahko tudi sami znašli sredi spletke, ki se vas v bistvu sploh ne tiče. Mesec december se hitro izteka, za vas pa bo preostanek minil brez večjih pretresov. Rahlo se boste morda zapletli le v finančne težave, saj se ne boste mogli upreti nakupom daril. Včasih pretiravanje ne škodi, sploh, če boste ob tem čutili veliko notranje zadovoljstvo.
Devica 24.8.-23.9.
Z ljubljeno osebo se boste pogovarjali bolj z dotiki kot z besedami. Tudi sicer boste precej molčeči, kar ni značilno za vas. Zato se bodo vaši najbližji glasno spraševali, kaj se dogaja z vami. Vi boste previdno molčali, le zakopali se boste v delo in razne opravke. Nespečnost bo porušila vaš dnevni ritem, zato bo popoldanski spanec večkrat nujen. Ponoči pa boste pogosto preveč črnogledih misli, kar ni dobro. Začutili boste tudi posledice neredne prehrane, zato poskrbite za več discipline tudi na tem področju. Kakšen dan posta ne bi škodil.
Tehtnica 24.9.-23.10
Ne obljubljajte preveč, saj dobro veste, kako razočarana je lahko ljubljena oseba po tem, ko obljub ne morete izpolniti. Še enkrat premislite o odločitvah, ki ste jih sprejeli pred kratkim. V službi se bodo okoliščine nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Izogibajte se hinavskih ljudi In tudi sami povejte resnico, če bo prišlo do spora. Pri tem pazite, kako ostri boste, da ne boste tik pred iztekom leta poslabšali odnosov z nekom, ki ga imate sicer radi, a mu je včasih treba povedati, da nima prav. Neprijeten občutek bi lahko zelo bolel.
Škorpijon 24.10-22.11.
Zdelo se vam bo, da ste doživeli Izjemen uspeh, saj boste dokončali predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste od preteklih težav, ki ste jih imeli v življenju, vendar bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Proti koncu meseca pričakujte avanturo! Pa ne ljubezensko. Tokrat si jo boste privoščili na področju, ki ga imate najraje, povezano pa je z vašim delom. Da brez drznosti ni napredka, se bo izkazalo tudi v vašem primeru, saj bo učinek več kot odličen. Presenetili boste še sami sebe.
Strelec 23.11.-21.12.
O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni v obilju, ki ga čutite v sebi. December je bil za vas doslej vesel in prijeten mesec, takšen pa bo tudi v zadnjih dneh leta. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo In tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Seveda po vaši zaslugi, saj vanj vlagate res veliko. Ker se v zbujajoči naravi počutite izjemno dobro, izkoristite proste dni za izlete. Večere pa za klepete in druženje s prijatelji, ki jim letos niste posvečali prav veliko časa.
Kozorog22.12.-20.1.
Zaželeli si boste drugačnosti, zato bodo nekatere spremembe neizbežne. Znašli se boste v okolju, ki bo za vas preveč resno, da bi lahko v njem iskreno uživali. Pokličite starega prijatelja, ki ga že dolgo niste videli, saj vam bo zagotovo popestril drugače precej dolgočasne večere, ki so tudi posledica tega, da ne znate več lenariti. Poiščite si nov hobl, ki vas bo napolnil z mirom in novo energijo. Prav v teh dneh je čas za razmislek o tem, kaj si želite v novem letu početi novega, kaj vas zanima. Čeprav ne načrtujete radi daleč v naprej, tokrat ne bi bilo slabo, če bi si natančneje določili prednosti v vašem življenju.
Vodnar 21.1.-20.2.
Čas je, da se spustite na realna tla In končno vidite, da vas neka oseba le izkorišča. Morali boste povzdigniti glas. Še pred iztekom meseca in leta 2009 boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspehe. Tako se bo popravila vaša finančna situacija in tudi vaše notranje zadovoljstvo. Dobili boste prepotreben pogum, da se lotite še težje naloge. Le tega ne boste vedeli, če je že pravi čas, da uresničite svoje sanje. Brez skrbi, ko bo napočil, boste začutili. Nekoga boste zelo pogrešali in ob tem se boste pogosto vprašali, kakšen je pravzaprav vajin odnos.
Ribi 21.2.-20.3.
Ne obsojajte sorodnika, ki ga ne marate preveč, še preden vam bo Imel priložnost povedati svojo plat zgodbe. Raje ga povabite na pijačo in mu prisluhnite, potem pa se odločite, kako boste reševali neugodno situacijo. Če ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloženja, ki vodijo v prepire. Načrtovanje potovanja bo dobro vplivalo na vaše počutje, saj vam bo zbudilo občutek pričakovanja. Praznovanj, ki jih bo v teh dneh še nekaj, pa se sploh ne veselite več. Preveč ste utrujeni in željni spanca in lenarjenja. Pa tudi sonca. Zime pač nikoli niste marali in tudi letos se vam ne bo prikupila.
VELIKA DVORANA:
MLADA LUNA
The Twilight Saga: New Moon) Romantični triler, 130 minut. Režija: Chris Weitz Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ashley Greene, Peter Facinelli, Elizabeth Reaser, Kellan Lutz idr.
Petek, 25. 12., ob 18.00 Petek, 25. 12., ob 21.00 -mala dvorana Sobota, 26. 12., ob 19.00 -mala dvorana Sobota, 26. 12., ob 22.00 Nedelja, 27. 12., ob 17.30
MOJA GRŠKA AVANTURA
(My Life in Ruins) Romantična komedija, 94 minut. Režija: Mike Reiss Igrajo: Nia Verdalos, Richard Dreyfuss, Alexis Georgoulis, Alistair McGowan, Harland Williams, Rachel Drattch, idr.
Petek, 25. 12., ob 20.30-decembrska romantika Sobota, 26. 12., ob 18.00 Nedelja, 27. 12., ob 19.00-mala dvorana
NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE
ZVEZDICA ZASPANKA
slovenska lutkovna igrica na filmu, 58 minut. Režija:Jože Pengov. Vloge: Maja Kunšič, Iztok Jereb, Urška Hlebec, Polonca Kores/Sonja Kononenko, Asja Kahrimanovic, Iztok Lužar, Karel Brišnik, Gašper Malnar in Nina Skrbinšek. Petek, 25. 12., ob 17.00 -mala dvorana
DEKLCA IN LISICA
družinska avantura, 92 minut Režija: Luc Jacquet. Vloga: Bertille Noel Bruneau (deklica), pripov.: Isabelle Carré Sobota, 26. 12., ob 17.00 -mala dvorana
MEDEVEDEK BOJAN risanke za najmlajše (brez
teksta), 50 minut. Režija: Branko Ranitovic Nedelja, 27. 12., ob 17.00 -mala dvorana
HRIBCI ter RISANKE MIKIJA MUSTRA (Kurir Nejček, Zimska zgodba in Puščica)
- risanke za najmlajše, cca 45 minut. Režija: Miki Muster in Marjan Manček Ponedeljek, 28. 12., ob 17.00 - - mala dvorana
ŽOGICA MAROGICA
slovenska lutkovna igrica na filmu, 40 minut. Režija: Edi Majaron, Jože Pengov. Vloge: Blaž Vižintin, Iztok Jereb, Lučka Drolc, Nadja Vidmar, Urška Hlebec, idr. Torek, 29.12., ob 17.00 -mala dvorana
V VIŠAVE
animirana družisnka pustolovščina, 96 minut. Režija: Pete Docter, Bob Peterson. Slovenski glasovi:
Drago K. Razboršek, Iztok Jereb, Matic Blagonic, Jernej Kuntner, Jurij Strajnar, Jan Bučar, Gregor Stavbič, Luka Per, Predrag Lalič, Klara Šmuc, Rok Kuntner, Ana Hribar, Igor Potočnik, Simon Šimat Sreda, 30.12. ob 17.00 -mala dvorana DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU
SNUBITEV
romantična komedija, 107 minut. Režija: Anne Fletcher Igrajo: Sandra Bullock, Ryan Reynolds, idr.
Sobota, 26. 12., ob 20.00
AVSTRALIJA
romantična vojna drama, 165 minut. Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Hugh Jackman, Essie Davis, David Wenham, David Gulpilil, idr. Nedelja, 27. 12., ob 20.00
COCO CHANEL
biografska drama, 110 minut Režija: Anne Fontaine Igrajo: Audrey Tautou, Benoit
Poelvoorde, Alessandro Nivola, Marie Gillain, idr. Ponedeljek, 28. 12., ob 20.00
MAMMA MIA
romantični muzikal, 110 minut. Režija: Phyllida Lloyd Igrajo: Meryl Streep, Pierce Brosnan, Colin Firth, Stellan Skarsgard, Julie Walters, idr. Torek, 29.12. ob 20.00
OTOK V MESTU
komedija, 100 minut Režija: Raymond De Felitta Igrajo: Andy Garcia, Julianna Margulies, Steven Strait, Emily Mortimer, Alan Arkin, Ezra Miller, idr. Sreda, 30. 12., ob 20.00
Naslednji vikend od 1. 1. do 3. 1. 2010 napovedujemo:
animirano pustolovščino JELENČEK NIKO (sinhroniziran), romantično komedijo OTOK V MESTU, triler ŠKATLA
Zgodilo se je
od 25. do 31. decembra
• • •
- 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil. Božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove. Ta čas se je pokril s poganskim praznikom rojstva nepremaganega Sonca. Ker so praznovanje rimskega zimskega kresa enako veselo praznovali tako pogani kakor kristjani, se je Cerkev toliko raje odločila za ta dan, ko naj bi veseli dogodek Kristusovega rojstva prekril
poganski spomin mladega Sonca. S koledniškimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je postal božič -poleg velike noči - največji praznik večini Slovencev;
-	25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje;
-	26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, goduje sv. Štefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega mučen-ca. Na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeležbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volilcev;
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Internet: www.scr.si
Kdor deli,
se mu v rokah množi.
Spoštovani,
želimo Vam veliko dobrega,
mnogo vzpodbudnih novic in medsebojne naklonjenosti.
Srečno 2010.
Denar, namenjen za nakup novoletnih voščilnic, podarjamo Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, Zavodu za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja, Ljubljana in Vidu, Humanitarnemu zavodu Kranj.
-	26. decembra 1996 sta Premogovnik Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje prejela najvišje občinsko priznanje, grb občine Velenje;
-	27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno stodvainsedemdeseta številka Šaleškega rudarja. Po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas;
-	v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju;
-	27. decembra 1983 je poskusno začel delovati nov hotel Vesna v Topolšici;
-	konec decembra leta 1988 so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek -Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega inštituta Erico. Laboratorij je odprl takratni direk-
Karel Oštir (arhiv Muzeja Velenje)
tor Rudnika lignita Velenje in nekdanji direktor Erica mag. Franc Avberšek; - velenjski miličniki so leta 1975 odvzeli 119 vozniških dovoljenj (leto prej 218), konec leta 1975 pa so v velenjski Rdeči dvorani pripravili prvi »potrošniški novoletni sejem«, ki ga je obiskalo 36.000 obiskovalcev. Pripravlja: Damijan Kljajič
O	-f> ^
* + DeSUS, * / *
'DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
^ V slogi je moč. Če bomo enotni - povezani, bomo uresničili naše cilje.
Vesele praznike in uspešno 2010!
«v1

Svetnika DeSUS MO Velenje Majda Gaberšek in Marjan Hiršelj
28
ČETRTEK, 17. decembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Praznično dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Praznično dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Praznično dobro jutro
10.00	Poročila
10.05	Praznično dobro jutro
11.00	Pogočila
11.05	Praznično dobro jutro
12.00	Poročila
12.10	Čarovnik iz Oza, glas. odd.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Fina gospa, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Dan pred božičem, ris. film
16.05	Božična reševalna akcija,
igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Božič v Rimu, dok. odd.
18.00	Koliko minutk je še do Božiča?,
ris. film
18.30	Pujsa Pepa, risanka
18.40	Žrebanje deteljice
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Ljubi bog ji je dal tolk talentov,
dok. odd. 20.45 Božičv pesmi, posnetek koncerta
22.20	Božična zgodba, finski film 23.45 Polnočnica, prenos iz stolnice Maribor
01.10	Betlehemska zvezda, i tal. film
02.50	Globus
03.20	tv dnevnik 24.12.1991 03.45 Dnevnik
04.20	Dnevnik Slovencev v Italiji 04.45 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
07.10 Tv prodaja
07.40 Telebajski, 8. del
08.05 Medvedek, ki je prespal božič,
ris. film 08.30 Pod klobukom 09.05 To bo moj poklic: inštalater
strojnih inštalacij, 1. del 09.30 Turbulenca: dobra dela 10.20 Globus
10.50 Tv dnevnik 24.12.1991 11.45 Jezdeci viharnih valov, dok. odd. 12.30 Južni tihi ocean, 5/6 13.25 Na lepše 13.50 Tv prodaja 14.20 Evropski magazin 14.50 Kraji in običaji: planota na Robu
15.20 To bo moj poklic: kamnosek 15.45 Odrske luči, am. čb film 18.00 La Boheme, operni film 19.30 Častitljive priče, dok. odd. 20.00 Nebesa lahko počakajo, am. f. 21.35 Frančišek - brat vsem, dok. f. 22.40 Večni ritmi, posnetek
božično-novoletnega koncerta solistov in simf. ork. sng Maribor 00.40 S trebuhom za kruhom,
španski film 02.25 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Bombažki, ris. serija
08.20	Vse najboljše, medvedek Pu, ris. film
09.30	Princeska in revna deklica, ris. film
10.55	Tv prodaja
11.25	Hevreka!, izob. serija
11.45	Tv Čira čara, zabav. serija
12.20	Varuška za hčerko, am. film
13.55	Tv prodaja
14.25	Ricki Lake
15.20	Ukradeno srce, nad.
16.15	Do zadnjega diha, nad.
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Utemeljeni sum, am. film
21.45	Nedotakljivi, am. film 23.55 Maščevalci, am. film
01.30	Družinski posel, am. film 03.25 Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, ¡nt. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja
Gostja: Apolonia 11.25 Videospot dneva 11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Hrana ¡n vino, kuharski nasveti, ponovitev (282) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja,
Šaleški študentski oktet 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pozdrav pomladi, posnetek 3. dela koncerta nastopajo: OPZ Vrtec Velenje - Enota Tinkara,Skupina Klavirček, Glasbena skupina prvošolcev OŠ Gorica, Velenje OPZ OŠ Livada, Velenje, OPZ.Glasbene šole Velenje, MPZ OŠ Šoštanj 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zgodbe o volji in moči, dok. t. 21.00 Jaslice, zgodba o
Odrešenikovem rojstvu, dokumentarna oddaja 21.30 65. letnica Rdečega križa v Renčah, posnetek koncerta 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 283. oddaja 00.45 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.55 Videostrani, obvestila
18. decembra
tv slo rr
06.55 Kabaluga in Leo, ris. film 08.10 Božična reševalna akcija,
igrani film 08.25 Enajsta šola, odd. za
radovedneže 08.55 Izgubljen v snegu, ris. film 09.25 Kot ata in mama, 1/7 10.00 Evangeličansko bogoslužje,
prenos iz Križevcev 11.00 Ljubi bog ji je dal tolk talentov,
11.55 Urbi et orbi, papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima 12.40 Božični koncert Boccelija, prenos iz cerkve sv. Frančiška v Assisiju 13.35 Poročila, šport, vreme 13.50 Božič v Rimu, dok. odd. 14.20 Prijateljstvo po pošti, am. film 15.50 Kaj govoriš-So vakeres? 16.05 Mihec in Maja, 13. del 16.15 Iz popotne torbe: božični čas 16.30 Slovenski vodni krog: Mislinja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.35 Gledamo naprej 17.45 Duhovni utrip 18.00 Pesem, ki je obšla svet, dok. odd.
18.35 Vipo, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Danes dol, jutri gor, 4. del 20.30 Na zdravje! 22.00 Poročila, vreme,šport 22.20 Polnočni klub: pot upanja 23.30 Duhovni utrip 23.45 Tv dnevnik 25.12.1991 01.10 Dnevnik, pon. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal
06.40 Tv prodaja
07.10 To bo moj poklic: inštalater
strojnih inštalacij, 2. del 07.35 Tv dnevnik 25.l2.1991 08.00 Glasnik, tv Maribor 08.25 Umetni raj 08.50 Evropski magazin 09.20 Črno beli časi 09.40 Vrtec Mavrica Izola, 4/5 10.05 Božiček se mora poročiti, am. film
11.45 Dolgcajt, odd. za mlad. kulturo 12.40 Circom regional, odd. tv Maribor
Kraji in običaji: morska obzorja Kralj v New Yorku, am. čb film Slovenci v Italiji Mostovi
Božič v pesmi, posn. koncerta V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
Fina gospa, nan. Fina gospa, nan. 20.00 Hubblovo vesolje, dok. odd. 20.50 Božič na Dunaju 2009,
posnetek koncerta 22.20 Zimska noč, dok. odd. 23.15 Vitus, švic. film 01.10 Jasnovidka, 7/22 01.55 Zabavni infokanal
13.10 13.40 15.20 15.50 16.20
19.00 19.25
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	V deželi igrač, ris. film
09.20	Božič medvedka Puja, ris. film
10.15	Tv prodaja
10.45	Božični angel, am. film
11.40	Božični nauk, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Ricki Lake
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Spider-Man 2, am. film
22.15	24ur zvečer
22.35	Brez sledu, nan.
23.30	Najboljši načrti, am. film
01.10	24ur, ponov.
02.10	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro - Najmanjša lučka na božičnem dreveščku, risani tilm
09.45 Vabimo k ogledu
09.50 Pozdrav pomladi, posnetek 3.
dela koncerta 10.45 Jaslice, zgodba o
Odrešenikovem rojstvu, dokumentarna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (283) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, Kdo danes šiva otrokom copatke? 18.40 Deklica z vžigalicami, risani t. 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.50 Vabimo k ogledu, voščila 20.00 Prazničninonovordr. FRANC KRAMBERgEr, mariborski nadškot metropolit 21.00 Zdaj razsvetljena je noč, božični koncert vokalne skupine VITA 21.30 Frančiškani na Goriškem,
dokumentarna oddaja 22.30 Koncert dalmatinske klape
»Pivači KUDa CAMBI, posnetek 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva
SOBOTA, 19. decembra
tv slo rr
07.00	Zgodbe ¡z školjke
07.55	Križ kraž
sledi	Zajček Bine
sledi	Mihec in Maja
sledi	Sejalec svetlobe
sledi	Ribič Pepe 09.45 Kot ata in mama, 2/7
10.15	Trnuljčica, nemški tilm
11.45	Pot upanja, ponov.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Lassie, am. tilm
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Alternativa
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Pozabljeni igrači, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji 20.05 Dvojne počitnice, 2/3
20.40	Igramo se z zvezdami
21.40	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.20	Hri-bar
23.25 Usodna nesreča, 7/13
00.15	Strasti, 46. del 00.45 Dnevnik, pon.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Intokanal
TV SLO
07.00 Tv prodaja 07.30 Skozi čas 07.40 Proslava ob dnevu
samostojnosti in enotnosti 08.20 19 let po plebiscitu, pogov. odd.
09.30 Cirkom regional, tv Maribor 10.00 Posebna ponudba, potroš. odd. 10.55 Hubblovo vesolje, dok. odd. 11.45 Slovenski vodni krog: Mislinja 12.10 Mama po sili, am. tilm 14.30 Božič s citrami, koncert 15.15 Zgodbe Franca Šturma 15.30 ZGNZ - big father/2, 15/15 16.00 Gospod Verdoux, am. čb. film 17.55 Oglasi in napovedniki 18.00 Slovenija, dežela Triglava, dok. odd.
18.55 Fina gospa, nan. 20.00 Emma, ang. film 21.50 Slovenski plebiscit, dok. odd. 22.50 Bleščica, odd. o modi 23.20 Slovenski magazin 23.45 Sivi kamion rdeče barve,
koprod. film 01.30 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Moj mali poni, ris. ser.
08.25	Profesor Baltazar, ris. ser.
08.35	Mojster Miha, ris. ser.
08.45	Radovednica Bibi, ris. ser.
09.15	Winx klub, ris. serija
09.40	Ben 10, ris. serija
10.05	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.30	Tom in Jerry, ris. serija
10.40	Medved Paddington, ris. serija
11.05	Angie, nan.
11.40	Skrivnostni dinozaver, dok. odd.
12.35	Moč neurja, dok. serija
13.40	Smeh ni greh, zabav. odd.
14.10	Ljubezen skozi želodec, ponov.
14.45	Božič Georgea Lopeza, am. film
16.20	Življenje za zraven, nan.
17.15	Nancherrow, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Čokolada, am. film
22.15	Hudečev odvetnik, am. film
00.50	Konan uničevalec, am. film
02.45	24ur, ponovitev
03.45	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Heidi, otroški risani film 11.00 Videospot dneva 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (284) 11.50 Videospotdneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.50 Videospot dneva 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 NAJ ŽIVI OTROŠKI GLAS, pesmice v izvedbi otrok Vrtca Velenje, enota Tinkara 18.20 Palček Tom, otroški risani film 19.15 Nanovo, mladinska oddaja,
Šaleški študentski oktet 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.20 Videospot dneva 20.25 Slavnostni koncert ob
90-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 22.00 V Ljubljano jo dajmo,
gledališka predstava (poletno gledališče Studenec 2009) 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 20. decembra
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 38/90
sledi	Mojster Miha - nepozabni
božič, ris. film
sledi	Izgubljen in najden, ris. film 09.50 Mulčki, 5/5
10.20	Kot ata in mama, 3/7
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!, ponov.
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP s Tjašo Železnik
sledi	Glasbeni troboj
15.10	Športne novice
15.15	Glasbeni troboj
15.25	Glasbeni troboj
15.30	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.40	Šport
16.00	Družabna
16.25	Za prste obliznit, 31. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.30 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.35 Prihaja Nodi, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.45 Od kruha do zvezd, portret
Darka Slavca 22.40 Poročila, vreme, šport 23.00 Afrika, ljubezen moja, 3/3 00.35 Strasti, 47. del 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Skozi čas
07.40	Globus
08.10	Vokalna skupina Bit
08.20	Orkester Mandolina
Ljubljana
Slovenski magazin Turbulenca: dobra dela Tv prodaja Odkar si odšla, nan. Magazin v alp. smučanju Proglasitev nogometaša leta po izboru Fife, posnetek Nogomet, tekma ang. lige: Arsenal - Aston Villa, prenos Nogometni magazin Fife Veliki diktator, am. čb film Fina gospa, nan. 20 sekund sreče, dok. odd. Eksodus, Adine sanje, 4/4 Navdih klasike Špic-cvak!, balet
ang. biog. film
09.50 10.15 11.10 11.40 12.20 12.50
14.25
16.25 17.00 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55
00.40 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Moj mali poni, ris. serija
08.25	Profesor Baltazar, ris. serija
08.30	Medved Rupert, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Kopalčki, ris. serija
09.00	Poštar Peter, ris. serija
09.30	Winx klub, ris. serija
09.55	Ben 10, ris. serija
10.20	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.45	ŠKL, mlad. odd.
11.45	Preverjeno, ponov.
12.50	Smeh ni greh, zabav. odd.
13.25	Dragocena zemlja, am. film
15.55	Življenje za zraven, nan.
16.50	Sam doma 4, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vulkan, am. film
21.50	Življenje ni šala, nan.
22.45	Dragulj z Mississippija, am. film
00.55	24 ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Romeo in Julija, otr. risani film 10.55 1796. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Športni torek, šp. inf. oddaja 11.45 Novice tega tedna, inf. oddaja 12.00 Duhovni vrelec 12.05 Vabimo k ogledu 12.15 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 13.15 Vesolje je nad tabo. Odkrij ga! Ob mednarodnem letu astronomije 14.15 Zgodbe o volji in moči, dok. f. 15.15 Praznični pogovor. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof metropolit 16.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Najmanjša lučka na božičnem dreveščku, otroški risani film 18.45 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Packajmo in se sladkajmo 19.25 Pop corn, glas. odd.
Gostja: Apolonia 20.10 Zdaj razsvetljena je noč, božični
koncert vokalne skupine VITA 20.40 Slavnostni koncert ob
90-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 22.10 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 21. decembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Božični valk, ris. film
10.35	Pozabljeni igrači, ris. film
11.00	Druga zvezda z leve, ris. film
11.30	Mulčki, 5/5
11.55	Bukvožerček: Pinka Polonka
12.00	Bukvožerček: Smeetiščni muc
12.05	Iz popotne torbe: lučke in darila
12.25	Kot ata in mama, 4/7
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Naši vrtovi, dok. odd.
13.55	Igramo se z zvezdami: jazz
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Mladi znanstvenik Janko, ris. nan.
16.00	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Kdo je napravil Vidku srajčico
16.25	Ribič Pepe, 14/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tarča
21.10	Stara nergača, 1/6
21.40	Na lepše
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.10	Podoba podobe
23.35	Glasbeni večer: Fiesta latina,
simf. rtv
00.20	Strasti, 48. del
00.50	Tv dnevnik 28.12.1991
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
07.20	Tv prodaja
07.50	To bo moj poklic: klepar-krovec,
08.15	1 dnevnik 28.12.1991
08.40	Slovenci v Italiji
09.10	Posebna ponudba, potroš. odd.
09.30	Tv prodaja
10.05	SP v alp.' smuč., VSL (Ž), 1. vož.
11.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
11.45	Ljudje in zemlja
12.35	Tv prodaja
13.10	SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vož.
14.05	Slovenski magazin
14.30	Prvi in drugi
14.55	To bo moj poklic: kamnosek, 2. del
15.20	SP v alp. smuč., VSL (Ž), posn.
16.25	Smučarski skoki novoletne
turneje, kvalif. prenos
18.00	Jesenin, 8/11
19.00	Iz sobotnega popoldneva: nasvet, usoda, alternativa
20.00	Južni tihi ocean, 6/6
20.50	Veliko povemo, posnetek
koncerta
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Cityfolk: Praga,adok. odd.
23.15	Srečni konci, am. film
01.25	Južni tihi ocean, 6/6
02.20	Zabavni infokanal
POP
07.25	Tv prodaja
07.55	Božično kobacanje bratov
Koalček, ris. film
08.45	Rori, dirkalnik, ris. ser.
08.55	Barbie in Hrestač, ris. film
10.20	Tv prodaja
10.50	Hevreka!, izob. ser.
11.10	Tv Čira Čara, zabav. ser.
11.40	Wayneov svet, am. film
13.55	Ricki Lake
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Velika pričakovanja, nan.
22.55	24ur zvečer
22.15	Laži z ljubeznijo, nan.
00.10	Šest modelov, nan.
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Deklica z vžigalicami, otroški
risani film 11.25 Videospot dneva 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja.
Resničnostne oddaje 18.40 Regionalne novice 1 18.45 NAJ ŽIVI OTROŠKI GLAS, pesmice v izvedbi otrok Vrtca Velenje, enota Vrtiljak 18.55 Videospot dneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 285. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 V Ljubljano jo dajmo,
gledališka predstava (poletno gledališče Studenec 2009) 22.00 Regionalne novice 2 22.05 Frančiškani na Goriškem,
dokumentarna oddaja - 1. del 23.05 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.35 Vabimo k ogledu 00.40 Videospot dneva 00.45 Videostrani, obvestila
TOREK, 22. decembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Ribič Pepe, 14/26
10.35	Pozabljene knjige naših babic
10.50	Hektor in mala šola
11.00	Zima v Mumindolu
11.05	Medvedek, ki je prespal božič
11.30	Zgodbe iz praznične školjke
11.50	Zgodbe iz školjke
12.00	Zgodbe iz školjke
12.20	Kot ata in mama, 5/7
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Podoba podobe
14.00	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nodi reši božič, ris. film
16.10	Pozabljene knjige naših babic
16.25	Sneženi mož, ris. film
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Človek - bogat je tisti, ki daje, dok. odd.
17.55	Kot ena nežna pesem ..., dok. odd.
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	80 let Slavka Avsenika
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.10	Srečanje na koncu sveta
00.55	Prava ideja, poslov. odd.
01.20	Človek - bogat je tisti, ki daje,
dok. odd.
01.45	Strasti, 49. del
02.15	Tv dnevnik 29.12.1991
02.40	Dnevnik, ponovitev
03.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.40	Infokanal
TV SLO
06.55	Tv prodaja
07.25	To bo moj poklic: klepat-krovec, 2. del
07.50	Dober dan, Koroška
08.20	Od kruha do zvezd, portret
Darka Slavca
09.10	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.05	SPv alp. smuč., SL (Ž), 1. vož.
11.10	Tv prodaja
11.40	SP v alp. smuč, smuk (M), prenos
13.10	SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vož.
14.00	Na lepše
14.25	Tv dnevnik 29.12.1991
14.50	Prisluhnimo tišini
15.20	Bleščica, odd. o modi
15.55	Glasnik
16.25	Smuč. skoki novoletne turneje, prenos
18.15	SP v alp. smuč., smuk (M),
posnetek
19.00	SP v alp. smuč., SL (Ž),
posnetek
20.00	Terrafolk, mlad. odd.
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslov. odd.
21.30	Dediščina Evrope
22.30	Dosje: politična policija
23.20	New Yoork, am. film
02.00	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Slonček Benjamin, ris. ser.
08.25	Florjan, gasilski avto, ris. ser.
08.55	Bratz, nad.
09.15	Barbie Mariposa, ris. film
10.30	Tv prodaja
11.00	Hevreka, izob. ser.
11.15	Tv Čira čara, zabav. ser.
11.50	Wayneov svet 2, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Čarovnije za vsak dan, am. film
21.55	Zdravnikova vest, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Zakon in red, nan.
00.05	Laži z ljubeznijo, nan.
01.00	Sest modelov, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Palček Tom, otroški risani film
11.30	Videospot dneva
11.35	Hrana in vino, kuharski nasveti (285)
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Zlatolaska in trije medvedi,
otroški risani film
18.50	Hrana in vino, kuharski
nasveti, 286. oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1797. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja
20.30	Športni torek, šp. inf. oddaja
20.40	Asova gibanica, dok. oddaja
21.10	Videospot dneva
21.15	Frančiškani na Goriškem,
dokumentarna oddaja - 2. del
22.15	Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.45 Vabimo k ogledu
23.50	Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
SREDA, 23. decembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pravljica o zobku in stričku
Božičku, ris. film
10.40	Pozabljene knjige naših babic
10.55	Nimin otok, odd. za otroke
11.00	Pika Nogavička, odd. za otroke
11.05	Larina božična zvezda, ris. film
11.50	Izgubljen in najden, ris. film
12.20	Kot ata in mama, 6/7
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tarča
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Koliko minutk je še do božiča?,
ris. film
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Pepin vrt, dok. odd.
18.00	Razširjeni prostori ateljeja,
dok. odd.
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Kandidatka in šofer, tv film
21.35	Moji materi, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Pepin vrt, dok. odd. 00.50Razširjeni prostori ateljeja, dok. odd.
01.15	Strasti, 50. del
01.45	Tv dnevnik 30.12.1991
02.10	Dnevnik, ponovitev
02.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.15	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.05	Tv prodaja
08.35	Brez reza: spomin na Demos
09.35	To bo moj poklic: čistilec
objektov, 1. del
10.00	Človek - bogat je tisti, ki daje,
dok. odd.
10.25	80 let Slavka Avsenika
11.25	Spet doma
13.10	Hri-bar
14.10	Tv dnevnik 30.12.1991
15.10	Prava ideja!, poslov. odd.
15.35	Knjiga mene briga
15.55	Gasbeni večer, simf. rtv
16.40	Tv prodaja
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Kingdom, 3/6
18.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damijanom
20.00	Nova Gorica: odbojka (M), finale slov. pokala, prenos
22.00	Šport v letu 2009
23.00	Staromodna komedija, sng drama
00.40	Slovenska jazz scena
01.20	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Petelinji rock, ris. film
09.05	Barbie Motovilka, ris. film
10.30	Tv prodaja
11.00	Hevreka, izob. ser.
11.15	Tv Čira čara, zab. ser.
11.50	Zmenek z grdobo, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Beležnica, am. film
22.15	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, nan.
23.30	Laži z ljubeznijo, nan.
00.25	Laži z ljubeznijo, nan.
01.15	Šest modelov, nan.
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Heidi, otroški risani film 11.55 1797. VTV magazin, regionalni
- informativni program 12.25 Kultura, informativna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Športni torek, športna informativna oddaja 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (286) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Kraljevič in berač, otroški risani film
18.50 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 287. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja. Gost: Skupina Flirt 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Velenjska rudarska zGodba 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v
PRIREDITVE
Knjižni kotiček
Tatjana Kokalj, Jana Kolarič: Draga Alina, draga Brina
V tem romanu sta združiti svoje moči dve slovenski pisateljici, Tatjana Kokalj in Jana Kolarič. Napisan je v obliki elektronskih pisem. Dopisujeta si dolgoletni prijateljici Brina in Alina, ženski srednjih let.
Brina je lepa, dobra in nežna, v življenju ji teče vse kot po maslu. Ima moža, s katerim sta še vedno nesmrtno zaljubljena, in hčer, sedemnajstletnico, ki v mnogočem spominja na svojo mamo. Skratka, idealna družina. Alina pa je njeno nasprotje, samosvoja in energična ženska, ki resnično živi le na odru. Prav tam spozna tudi usodno ljubezen svojega življenja. Znajde se pred odločitvijo, ki bo začrtala njeno prihodnost.
Čeprav zelo različni, sta najboljši prijateljici. Skozi navidezno lahkotno vsebino svojega pisanja razgaljata svoje družinsko in intimno ljubezensko življenje: od rahlega valovanja do čustvenega viharja. Čustven, sočen in z blago ironijo napisan roman.
Philip Waechter: Jaz
Slikanica »Jaz« se je leta 2004 uvrstila med najlepše nemške knjige. To je knjiga za vse, za otroke in odrasle. In zadetek v polno, ko želite razveseliti svojega prijatelja ...
»Jaz« - je medved bistre glave, pogumen, radodaren, nekaj posebnega. V svoji koži se vedno dobro počuti. No, skoraj vedno. Kajti včasih pride dan, ko je svet prevelik. In takrat se medved odpravi v svet in teče, teče in teče .
Kam in h komu, pa knjiga izda šele na koncu.
Mirjana
Bobič-Mojsilovič: Dnevnik srbske gospodinje
Knjiga poskuša ubesediti stisko in tragično usodo malih ljudi ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Je pretresljiva pripoved o zablodah celotnega srbskega naroda in posameznikov ter o njihovi dolgi, počasni in mučni streznitvi. Glavni junakinji romana sta vsaj dve -Andelka in Srbija.
Poleg osebne izpovedi nam natančno izriše sociološko podobo srbske družbe ob prelomnih dogodkih s konca dvajsetega stoletja. Slovenskim bralcem, ki so odraščali v Titovi Jugoslaviji, razkriva paleto že skoraj pozabljenih podob, zvokov, vonjev in okusov. Ob podoživljanju smešnih, veselih, žalostnih in pogosto tudi travmatičnih prizorov tistega časa spoznavamo, da smo odraščali ob enakih ritualih in da imamo z nek-
danjim »bratskim narodom« več skupnega, kot bi si mogoče hoteli priznati.
Pisateljica se je rodila v Beogradu v začetku 60-ih, ukvarjala se je z novinarstvom. Dnevnik srbske gospodinje je bil v Srbiji dolgo prepovedan. Sedaj je preveden tudi v italijanščino, francoščino in slovenščino. V Srbiji je izšel že tri-inpetdeseti ponatis.
Janja Vidmar: Pink
Še ena knjiga, ki opisuje isto zgodovinsko obdobje kot prej omenjena.
Naslov romana se nanaša na Jan-cino (glavna junakinja) rdečico, ki jo obliva vedno, sploh pa ob najbolj neprimernih trenutkih. V knjigi se bo našel marsikdo - starejši se bodo s smehom in nostalgijo spomnili svoje mladosti v malo drugačnem času, kot je današnji; mladi pa bodo spoznali, da smo tudi starši včasih podirali meje, enako kot jih sedaj sami. Je duhovito branje, postavljeno v osemdeseta leta, v čas avtoričinega odraščanja. Nikakor ne gre za tipično avtobiografijo, pač pa za opis dogodkov iz mladosti neke generacije.
Velike mladostne težave, ki se zdijo nerešljive, Vidmarjeva opiše na humoren način. Jancina izkušnja je pravzaprav izkušnja odraščanja ob koncu socializma pred razpadom Jugoslavije: hrepenenje po kavbojkah Levi's, dobrinah, ki jih ni bilo, so se pa dobile takoj čez mejo v Avstriji (kava, čokolada, vinilne plošče svetovno priznanih izvajalcev glasbe ...) in hkrati izkušnja dozorevanja iz majhne deklice, ponosne Titove pionirke, do rokerice, ki z izgubo nedolžnosti na dan Titove smrti prestopi iz otroštva v ženskost.
Kalashatra Govinda: Atlas čaker
V	telesu imamo sedem čaker. To so energijski centri, skozi katere se pretaka energija po telesu od spodaj navzgor. Vsaka čakra predstavlja višjo stopnjo bivanja. Povezane so z našimi telesnimi organi, živčnimi spleti in žlezami - slednje so s čakra-mi tudi vidno povezane, saj ležijo na skoraj istih mestih v telesu.
V	priročniku spoznamo, s kater-
imi barvami, mantrami, zvoki in živalmi so čakre povezane in kaj storiti, da odpravimo morebitne motnje oziroma blokade. Knjiga nas bo popeljala k zdravju in duhovni rasti in pokazala rešitev iz različnih težav. Ob vsaki čakri je test, v besedi in sliki so obenem prikazane vaje za aktiviranje.
■ Pripravila: Stanka Ledinek
VELENJE
Četrtek, 24. decembra:
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica
Petek, 25. decembra
17.00 Kino Velenje, mala dvorana
Novoletne filmske iskrice - Zvezdica zaspanka 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Decembrska romantika v kinu Moja grška avantura X Max club Velenje
Božični rock'n'roll party
Sobota, 26. decembra
dopoldne
Šentilj pri Velenju 12. tradicionalni blagoslov konj v Šentilju 10.30 Galerija Velenje
Čarobni december 2009 Sobotne lutkarije
Lutkovno gledališče Velenje: Janko in Metka 11.00 - 12.30
Galerija Velenje
Čarobni december 2009 - Praznična skrinjica
17.00 Kino Velenje, mala dvorana
Novoletne filmske iskrice - Deklica in lisica
18.00 Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva - Agata Šumnik Zgonec 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Decembrska romantika v kinu -Snubitev 20.00 - 3.00
Rdeča dvorana Velenje Novoletni žur - Šank Rock Gosti: Dan D, 6packČukur
Nedelja, 27. decembra
10.00 Velenjski grad
Srečanje mladih muzealcev z dedkom Mrazom 17.00 Kino Velenje, mala dvorana Novoletne filmske iskrice Medvedek Bojan 18.00 Velenjski grad
Kdaj - kje - kaj
Ob jaslicah vam prepeva Oktet Zavodnje
18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje
Praznični glasbeni večer 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Decembrska romantika v kinu -Avstralija
Ponedeljek, 28. decembra
10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Čarobni december - Pravljična urica 17.00 Kino Velenje, mala dvorana Novoletne filmske iskrice Hribci Marjana Mančka in junaki Mikija Mustra na velikem platnu 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Decembrska romantika v kinu Coco Chanel 20.00 - 02.00
Max club Velenje Koncert ŠŠk: Pej(e)n žur
Torek, 29. december
10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Čarobni december - Pravljična urica 17.00 Kino Velenje, mala dvorana
Novoletne filmske iskrice Žogica Marogica 18.00 Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva Kvartet Svit z Marino in Mihaelo 20.00 Kino Velenje, mala dvorana Decembrska romantika v kinu -Mamma Mia
Sreda, 30. decembra
10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Čarobni december - Pravljična urica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.00 Kino Velenje, mala dvorana
Novoletne filmske iskrice: Piki Jakob 20.00 Kino Velenje, mala dvorana
Decembrska romantika v kinu - Otok v mestu 20.00 Titov trg Velenje
Praznični koncert - Soul Fingers Zabava za vse generacije
ŠOŠTANJ
Sobota, 26. decembra
08.00 Start pri pošti v Topolšici Planinski pohod Topolšica -Lomek - Sleme 18.00 Cerkev sv. Antona
Žive jaslice v Skornem
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 26. decembra
19.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Tradicionalni božično novoletni koncert mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki, gostje VOX Camerata iz Mengša
Ponedeljek, 28. decembra
od 10.00 do 18.00 Hiša mladih
Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalna delavnica, družabne igre, praznični film na velikem platnu,...)
Torek, 29. decembra
od 10.00 do 18.00 Hiša mladih
Veselo počitniško dogajanje (risanka na velikem platnu, družabne igre, namizni nogomet,.)
Sreda, 30. decembra
od 10.00 do 18.00 Hiša mladih
Veselo počitniško DOGaJANJE (ustvarjalna delavnica, družabne igre, praznični film na velikem platnu,.)
17.00 Hiša mladih
ugrabljena princeska (predstava za otroke v izvedbi KUD Potovke)
Četrtek, 31. decembra
22.30 prireditveni prostor ob Hiši mladih Silvestrovanje na prostem (Kronika iztekajočega leta, čestitka župana, tombola: glavna nagrada TV sprejemnik, zabava z ansamblom Minutka)
Koledar imen
December/gruden
24 . četrtek - Adam in
Eva
Sveti večer
25.
petek - Teoti Božič
26 . sobota - Štefan dan samostojnosti
in enotnosti
27.
28.
nedelja - Janez
ponedeljek - Živko, Teodor
29	• torek - Tomaž,
David
30	• sreda - Vincencija,
Feliks
Lunine mene
24 decembra, ob
18.36, lunin prvi krajec v ovnu
KAM NA IZLET?
Sobota, 26. decembra: Tuševo (Klub upokoj. Gorenje) in Štefanov pohod (PD Velenje, sekcija Premogovnik).
Vabljeni!
Šoštanj v praznični okrasitvi
Šoštanj - Tudi Šoštanj se je, tako kot druge slovenske občine, pridružil prazničnemu razpoloženju in v ta namen okrasil središče mesta. Sprva je bila praznična dekoracija mesta zamišljena bolj razkošno, a so si v Šoštanju premislili in letošnjo okrasitev le obnovili. Praznična dekoracija bo krasila mesto do 15. januarja.	■
jl
i"

T L T
^ & V i
K, i
4 r.


Še zadnja letošnja razstava
Velenje, 17. december - V avli Mestne občine Velenje so postavili še zadnjo letošnjo razstavo pod mentorstvom Danice Arzenšek. Dela bodo na ogled do 15. januarja, izdelali pa so jih učenci sedmih in osmih razredov osnovne šole Antona Aškerca v treh različnih tehnikah: slikarska dela v kombinirani tehniki, reliefne konstrukcije iz žice in kaširanja ter prostorske konstrukcije iz papirja (skeletna gradnja). Skupni motiv večine razstavljenih del je portret.
14. blagoslov konj
Šentilj - Turistično društvo Šentilj bo na štefanovo, 26. decembra, organiziralo sredi kraja že 14. blagoslov konj. Tako kot minula leta pričakujejo, da se ga bo udeležilo več kot 100 konjerejcev iz širšega okolja, nadejajo pa se tudi še večjega obiska ljubiteljev
konj. Zanje bodo letos - je zatrdila predsednica šentiljskih turistov Leopoldina Čas - poskrbeli še bolje kot lani.
Večjih novosti ne predvidevajo. Bodo pa konjeniki prijezdili na prizorišče ob 10. uri na poseben, zanimiv način, in če bo lepo vreme, bo njihov prihod prava paša za oči.
S prireditvijo bodo zaznamovali tudi dan samostojnosti in enotnosti.
■ tp
Božično novoletni koncert v Lokovici
Prosvetno društvo Lokovica podarja svojim sokrajanom in drugim ljubiteljem glasbe božično-novoletni koncert. Pripravili ga bodo v soboto, 26. decembra, ob 15. uri v tamkajšnjem domu krajanov. V programu bodo med drugim sodelovali moški in ženski pevski zbor Lokovica, mladi glasbeniki in pevci ter ansambel Min-utka.	■
3D
k\\\\\\\\\u » \\\\\\\\W\\l|r

IBON
Zaupajte.
vodilni vir bonitetnih informacij v Sloveniji!
SLOVENSKO GOSPODARSTVO
V LETU 2009:
46.525 BLOKIRANIHTRR-jev
39.954		BLOKIRANIH PODJETIJ	
		779 ODPRTIH STEČAJNIH POSTOPKOV	
1	3.649	IZBRISANIH SUBJEKTOV	
20.158 NOVOUSTANOVLJENIH SUBJEKTOV
162 LIKVIDACIJSKIH POSTOPKOV
*
Festival Vel
enje
www.radiovelenje.com
Praznični koncert
MESTNA OBČINA
VELENJE
SOUL FINGERS
Titov trg Velenje
Sreda, 30. december, ob 20. uri
Zabava za vse generacije
MEGA M
RADI O V E LE NJ E
ČETRTEK, 24. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. decembra:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; Praznično dopoldne; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Praznično popoldne; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. dec. 2009 do 20. dec. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 14. dec. 2009 do 20. dec. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
			
			
•mm	ik	iL«**® il	Irtf IrffTI Jb
Dl4.dec B15.dec 016.dec Dl7.dec □ 18.dec n19.dec s 20. dec
UNIFORIST
Dobri» ras 14 a, 3301 Petnvče, t: 03 /131410
www.uniforest.com
ZAUPAJMO LETU, KI PRIHAJA
Vsem uporabnikom naših strojev ter poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje.
Želimo Vam vesele božične praznike in veliko uspehov v prihajajočem letu!
OBVESCEVALEC
31
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
PRIDELKI
RAZNO
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za osamljene vseh starosti. Minimalna članarina za moške je 45 evrov, mlajše ženske imajo storitev zastonj, ostale pa za neomejeno ponudbo plačajo 19 evrov. Tel.: 035726319 45 do 90 EVROV date - mnogo žensk po svoji izbiri spoznate. Kandidatke so vseh generacij, različnih nazorov, izobrazb, iz vse Slovenije in tujine. Gsm: 031/836-378.
BREZPLAČNA spoznavanja za ženske do vključno 40 leta, ker imamo ogromno raznovrstnih kandidatov iz vse države. Gsm: 031/860-668.
DOMAČE vino (izabela) prodam. Tel. 03/5869-993, gsm: 041/774-621 SVEŽE domače krvavice in dimljene mesene klobase prodam. Tel.: 03/5885-570, gsm: 031/868-931 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
ELEKTROMOTOR 5.5 kW, 4 kW in
1.5 kW, enofazni, vsi 1.400 obratov, prodam za 120 evrov/kos. Gsm: 070/723-050
TUŠ kabino, 80 x 80 (dve leti), prodam za 20 evrov. Gsm: 041/686-143
NEPREMIČNINE
TELIČKO limuzin, staro 10 dni, prodam. Tel.: 03/8911-510 KAVKAŠKI ovčarji, mladiči, stari 8 tednov, dva zelo lepa samčka, razglistena, odličnih staršev prodam. Gsm: 031/566-415
3,5-SOBNO stanovanje, sodobno opremljeno, v samem centru mesta Velenja, oddam (dovolj parkirnega prostora). Gsm: 051/395-560. NOVOGRADNJA, 4. faza, parcela 800 m2, na odlični lokaciji, prodam. Gsm: 040/954-718
1-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam ali oddam. Gsm: 041/848-633
Nagrajenci nagradne križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš Čas, 10. december 2009 so:
1.	nagrada: Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje (svetilka stropna Santo 150)
2.	nagrada: Sandra Ištvan; Kardejev trg 7, 3320 Velenje (3x varčna žarnica Osram 20 W)
3.	nagrada: Zdenka Hrustel, Ljubljanska 21, 3320 Velenje (svetilka stropna 60 W) Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu družbe Jezernik.
	habit nepremičnine Hablt d.M. KèrsnlhDva 11. Vâlenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO/ODDAMO
Nagrajenci nagradne križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 10.12.2009, so:
-	Dalibor Vignjevič, Podvin 224, 3310 Žalec (mobilni telefon);
-	Zvonko Arbaiter, Jenkova 23, 3320 Velenje (avto-polnilec);
-	Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL MOTOROLA
Prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi, 210 m 2,v1reh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 €. Prodamo hišo v Črnovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost Ireh stanovanj, cena 250.000 €. Prodamo 1,5-sobno stanovanje na Kersnikovi, 3. nadstropje, 47 m2, letnik 1956, cena 55.000 €. Prodamo 1 -sobno stanovanje v centru Velenja, 1. nadstropje, 40 m2, letnik 1961, Stanovanje obsega kuhinjo, kabinet, spalnico, kopalnico, večji ablkon in klet. Cena 60.000 €.
vsč na
www.habit.si
Postanite naročnik	M.	H	J
Za naročnike kar 8 številk zastonj! .			
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokičite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala .sem svoje moči, zaprla sem trudne oči.
ZAHVALA
Žalostni sporočamo, da nas je v 89. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
ANA DREV
iz Šmartnega ob Paki 25. 7. 1921 - 14. 12. 2009
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali rože, sveče in svete maše. Hvala g. Stuparju, dr. med., negovalkam, g. župniku in pogrebni službi.
Od nje smo se poslovili v petek, 18. decembra 2009, na pokopališču v Šmartnem ob Paki.
Žalujoči: vsi njeni
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštova ne za va ro van ke, spoštova ni zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarnav Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte, predpisane istega dne. Ob ne-de ljah in držav nih praz ni kih je orga ni -ziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
25. in 27. 12. - IVAN JANEŽIČ, dr. dent. med. (zasebna zobna ambulanta, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Anita Čutic, Radomerje 13 in Ivan Žižek, Borova vas 21.
Smrti:
Marija Fajdiga, roj. 1934, Podgora 10; Oto Zaverla, roj. 1943, Kavče 14 a; Ana Drev, roj. 1921, Mali vrh 68; Ivan Dovnik, roj. 1963, Velenje, Kardeljev trg 5; Janez Plesnik, roj. 1928, Luče 18; Valentin Tomaž, roj. 1944, Dolga brda 29, Prevalje; Stanislav Goršek, roj. 1929, Velenje, Šmarška c. 25; Jožef Klavžer, roj. 1942, Dobje pri Lesičnem 1, Šentjur; Franc Božič, roj. 1939, Lokovica 36; Frančiška Verdev, roj. 1929, Podkraj 26, Žalec.
www.trgovinejager.com
r 1AGER
Ftrgovine
Center Jager Velenje
Cesta Simona Blatnika 7, 3320 Velenje
ODDAMO V NAJEM:
V Centru Jager Velenje oddamo v najem lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost v velikosti 222 m2, v etaži centra (sedaj salon pohištva). Informacije: Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat, tel.: 03/812-10-65, e-mail: tajnistvo@trgovinejager.com
Podarite sebi ali drugim nepozaben trenutek. Naj ti postanejo del vašega dne. Vse najlepše Vam želimo. In to vsak dan. Kolektiv Solni tempelj
Solne terapije, darilni boni, Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad Naročila: 031788881, www.solni-tempelj.com
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
n i ko L i sami
107,8:
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil
BRANKO JONKO
1949 - 2009
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Mile in Marinka z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho in mirno spiš, hudih bolečin več ne trpiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, strica, brata in soseda iz Prelske.
VIKTORJA LEGNARJA
3. 11. 1931 - 14. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom iz Prelske, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, za sveče in sv. maše ter denarno pomoč. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, Zdravstvenega doma Velenje in Reševalni postaji ZD Velenje. Iskrena hvala g. Tadeju Legnarju in g. Tonetu Kraševcu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala kolektivom poslovnega sistema Fori, Kik in Premogovnik Velenje, častni straži in rudarski godbi za odigrane žalostinke ter Pogrebni službi Usar za vzorno opravljeno delo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Meh ali Sovič
Kupon za finalni izbor naj osebnosti 2009 4
Glasujem za _ Obrazložitev
Moj naslov _
it ^ JL
tSKifr
i
Sebastjan Sovič,
dober kapetan RK Gorenje in odličen rokometaš
Drage bralke, dragi bralci, le še z današnjim kuponom lahko glasujete za osebnost leta 2009. Izbirate lahko med Srečkom Mehom,
Srečko Meh,
župan Velenja - dobro vodi Velenje, ki praznuje 50-letnico
županom mestne občine Velenje in rokometašem Sebastjanom Sovičem. Upoštevali bomo vse kupone številka 4, ki bodo v naše
Pridite do svoi izvod
gorenje
Generalni pokrovitelj izbora naj osebnosti
m
i'm lovin'it
McDonald's McDrive, Nakupni center Velenje Kidričeva 2b Praznični delovni čas: 24.12. in 31.12. od 08:00 do 19:00 25.12. in 01.01. od 14:00 do 22:00 26.12.	od 10:00 do 22:00
02.01.	od 08:00 do 24:00
uredništvo prispeli do srede, 30. decembra do 10. ure. Naj osebnost bomo razglasili na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.

vv
gospo
Sodelovanje nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dve toaletni torbici Adidas pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World in dva Donalds menija po izbiri pokrovitelja Mc Donalds.
Vsi sodelujete v finalnem žrebanju
Vsi, ki glasujete v finalnem žrebanju boste sodelovali tudi v izboru za nagrado generalnega pokrovitelja izbora naj osebnosti Gorenja. Na velikem silvestrovanju bomo izžrebali bralko ali bralca, ki bo prejel gospodinjski aparat. Nagrajenci prejšnjega tedna: glossa za nego ustnic Revlon Drogerije parfumerije Beauty World prejmeta Marica Kovač, Gaberke 262, Velenje in Štefka Ločan, Topolšica 6, Topolšica; Donalds menija po izbiri pokrovitelja Mc Donalds pa Ana Gregorn, Letuš 76 a Šmartno ob Paki in Jelka Aristovnik, Škale 85 a, Velenje.
4vn\*>
Popeljala nas bo v leto 2010!
Na silvestrovo nas bo na Titovem trgu zabavala Natalija Verboten
Vesna Glinšek
Natalija, kar 24 let si živela v Velenju, danes pa si bolj na mariborskem koncu. Kako pogosto se vračaš? »Pravzaprav se od Velenja ne morem povsem ločiti in tega sem zelo vesela. Pred svojimi ljudmi je namreč vedno najlepše nastopati, zato se letošnjega silvestrovanja še posebej veselim. Sicer pa vedno ohranjam spomin na vsa leta, ki sem jih tu preživela. Ti so predvsem zelo lepi, saj sem v tem okolju odrasla. Moram pa povedati, da bi rada vse to osvežila na kakšnem srečanju bivših sošolcev. Eno vabilo sem že dobila, a ker je bilo orga-
nizirano na soboto, ko delam, se ga žal nisem mogla udeležiti. Zdaj upam, da bom kakšnega od njih srečala prav zadnji dan v tem letu in bomo malce poklepetali.«
Maribor ali Velenje?
»Vedno bom Velenjčanka. Pa čeprav z Dejanom danes živiva 16 km ven iz Maribora. A je super! Imamo lepe vinograde, zelo dobro vino in čudovito podeželsko okolje. Sama sem se namreč rodila na deželi in pet let živela pri dedku in babici. Takšnega življenja sem se zelo navadila in mi ustreza. Je mir, veliko narave ... Imava tudi svoje živali, pred hišo pa travnik, kjer se skupaj znorimo. Pač sem bolj podeželski človek. Edino, kar
pogrešam, je povezanost z občino, županom in ljudmi, ki so na občini zaposleni. Ni tako pristnega in domačega odnosa, kot je bil tukaj v Velenju. To res pogrešam in upam, da se bo to tam kaj premaknilo.«
Kaj počnete te dni?
»Tako kot zadnjih 15 let še vedno pojem. Trenutno pripravljamo čisto novo skladbo, po dveh letih spet balado. Sicer pa je letošnje leto takoj na začetku prineslo duet z Rebeko Dremelj - skladbo Strup, pred poletjem je izšla moja skladba Ma kje si ti?, spomladi pa smo skupaj z Modrijani posneli narod-nozabavno skladbo Spomni se. Tako pri zadnji letošnji skladbi
Goven\e
delamo le še male popravke, na radijske postaje pa bo prišla prav na koncu decembra. Mogoče sta posebnost letošnjega leta prav oba dueta. Prej smo na vsakih nekaj let snemali enega, ampak življenje in
glasba prineseta kaj tudi sproti. In jaz sem takšnih daril in sodelovanja vedno vesela. Vsakokrat me zanima nekaj drugačnega, zanimivega . Z Rebeko sva si na primer zelo različni, še bolj različni pa smo si s skupino Šank rock . In bilo je prav zanimivo posneti skladbo Hočeš nočeš. Mislim, da so bili takrat vsi poslušalci popolnoma šokirani.« Bliža se novo leto ... Si si zadala kakšen poseben cilj, novoletno zaobljubo?
»Želje obstajajo, zaobljube pa ne.
Rada sem spontana in vsak dan sproti sprejemam odločitve. Posebnih zaključkov ob koncu leta niti za naprej niti za nazaj zato nimam. Zame je recimo bolj pomemben božič kot novo leto. Takrat niti ne želim nastopati, tako da ga imam povsem zase in za svoje najbližje. No, ena od želja pa je prav posebna. Ampak izdati vam je ne morem, ker ... potem se ne bo uresničila. Ko se bo, pa povem, katera je bila.«
Za silvestrovo bomo migali skupaj
»Seveda! Vse Velenjčanke in Velenjčane, vse okolišane, vse, ki me radi poslušajo in želijo uživati na silvestrovo, vabim, da pridejo na Titov trg in s seboj prinesejo dobro voljo. Za vse ostalo bomo poskrbeli mi: da nam bo toplo, da bomo peli, plesali in vriskali. Vsekakor bo to nepozaben prehod iz leta 2009 v leto 2010!«
Rado Velenje, Naš čas In Mestna oUlna Vateife
vabimo na
veliko, 20. silvestrovanje
na Titovem trgu
Zabavala vas bo Natalija Verboten