Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */m6. uri popoludne.
Štev. 209.
V Ljubljani, v sredo 12. septembra 1888.
Leti lili XVI.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor štajerski.
V predzadnji, to je deveti seji deželnega zbora štajerskega dne 10. t. m. prišlo je zopet na vrsto jezikovno vprašanje, in seja je bila jako zanimiva. Kakor smo že včeraj na drugem mestu opomnili, bilo je na dnevnem redu tudi poročilo deželno-tul-turnega odseka o delovanji deželnega odbora glede deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Poročevalec je bil dr. Kaday. Poročilo slove:
Iz poročila o delovanji deželnega odbora se razvidi, da c. kr. poljedelsko ministerstvo želi skupno organizacijo poljedelskih in enakih šol — torej tudi deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, in da je obljubljena podpora odvisna od te organizacije. Učni načrt deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru potrebuje po želji c. kr. vlade le male premembe, da se namreč temeljni nauki obravnavajo pred onimi, ki se na te naslanjajo. Kuratorij in deželni odbor sta potrdila to premembo, in v prihodnje se bodo poučevali temeljni nauki v II. letniku, strokovni predmeti (kot: sadjarstvo, vinarstvo, kletarstvo) v III. letniku
Po vladnih načelih vpeljejo se na novo:
Veronauk v prvem in drugem letniku po 1 uro na teden, zemljepisje in deželno zakonodajstvo na teden po 1 uro. Število učnih ur na teden iznašalo bi v vseh treh letnikih 20 do 30. Za te nove predmete preskrbi se pomožen učitelj z remuneracijo v znesku 210 gold., in veroučitelj z remuneracijo letnih 100 gld. Šolsko leto traja 11 mesecev in se prične s 15. septembrom. Učitelju J. Ketzu določi se 100 gld. letne doklade. Američanske trte, 1000 kosov za 15 gld., bile so tako drage, da skoraj nihče ni vprašal po njih. Deželni odbor je znižal ceno na 10 gld., in tudi po tej ceni spečalo se je malo trt. Ker pa se v posebni prošnji prosi c. kr. vlad3, naj ustanovi trsnice z američanskimi trtami in te oddaje brezplačno vinorejcem, morala bo tudi deželna vinarska šola v Mariboru brezplačno deliti trte revnim vinorejcem. Deželno-kulturni odsek torej nasvetuje:
a)	poročilo deželnega odbora o deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru vzame se na znanje;
b)	prememba učnega načrta na tej šoli v smislu odloka c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 2. marca t. 1. se potrdi;
c)	deželni odbor se pooblasti, da brezplačno deli američanske trte revnim vinorejcem, in sploh zniža ceno tem trtam.
Oglasi se nato poslanec dr. Wuuder ter nasvetuje dostavek: Deželni odbor naj z vsemi sredstvi dela na to, da vspeh pouka v nemškem jeziku ne zaostane za dosedanjimi leti.
Ta dostavek liberalni nemški poslanci podpirajo, in dr. Wunder (pač je čudak, op. vred.) ga vteme-ljuje v daljšem govoru. Sklicuje se na predlog o nemškem državnem jeziku, ki ga je stavil v državnem zboru grof Wurmbrand, ter povdarja. da se aemščina zatira na stoterih krajih, zato je dostavek potreben.
Nemški poslanec Morre govori proti temu do-stavku, ker po njegovi misli se ne sme Slovencem vsiljevati nemščina. S tem se le Nemcem dela nevarna konkurencija, ako se po sili slovenski otroci uče nemški. Število Nemcev se tako ne množi, ker Slovenci ostanejo Slovenci, in le množe število kom-petentov. Nemci sami sebi škodujejo, ako Slovencem vsiljujejo nemščino, ker s tem jemljo kruh svojim otrokom. Slovencem bi morali še braniti, da se uče nemščine, ker potem morali bi ostati v svojih jezikovnih okrajih. Škoda je torej, da ni slovenskega vseučilišča! Govornik nasvetuje, naj deželni zbor o dr. Wundra dostavku preide na dnevni red.
Poslanec Pfrimer podpira Wundrov dostavek, opomni pa, da je le ljudska šola na Spodnjem Štajerskem kriva slabemu napredku nemščine.
Slovenski poslanec Jerman konštatuje, da ne on in ne njegovi tovariši niso krivi, da je prišlo na vrsto narodnostno vprašanje. Ni bil naš namen, pravi dalje, sprožiti to vprašanje. Danes žali Slovence brez vzroka popolnoma nevteme-ljen predlog; gotovo imate pred očmi že pri-
hodnje deželuozborske volitve, da bi si pred volilci pridobili zaslug. Le to je namen predlogu poslanca Wuudra. Slovence hočete z razžaljenjem prisiliti, da zapuste dvorano. V interesu miru v deželnem zboru prosi govornik, naj se predlog odkloni.
Slovenski poslanec dr. Šuc pravi, naj puste Slovence biti Slovence; Nemcem, kakor tudi Slovencem ne sme se žaliti narodno čustvo. Slovenci bili so v boljšem položaji, ko so bili na krmilu ministri nemške stranke, ker H se niso upali žaliti ogromnega števila slovanskega prebivalstva. Ravno-pravnost naj se izvrši, ker Slovenci ne bodo odjenjali od svojih pravic. Zastopi imajo važnejše opravilo, nego prepirati se o narodnosti. Kmetijski stan propada, obrtniški stan je uničen. Za to naj se brigajo poslanci. Deželni zbor naj pokaže spravljivost ter odkloni dostavek poslanca Wundra.
Dr. AVunder trdi, da besede poslanca Morreta niso resne, in prosi, naj se sprejme njegov nasvet. Poslanec dr. Šuc se zopet oglasi rekoč, da si Slovenci ne dado jemati svojih pravic. Stara Avstrija nemške zveze je pala pri Sadovi; nastala je nova Avstrija, zveza narodov, pri kateri pa je naroduostno vprašanje zagvozda, ki razganja posamezne dele, kar pa nikdo noče. Nemci naj ostanejo na svoji zemlji, Slovence pa naj puste na njihovi, potem bo mir.
Nemško-liberalna večina je potrdila dostavek poslanca dr. \Vundra.
Deželni zbor goriški.
Po slovesni sv. maši zbrali so se dne 10. t. m. vsi poslanci ob 11. uri v deželni dvorani; le poslanec Kovačič je izostal, ker ga zadržuje bolezen. Deželni glavar grof Gor on in i omenja v svojem nagovoru žalostnih dni, ko je pretila vsled suše silna lakota. Presvetli cesar in drugi dobrotniki prihiteli so na pomoč. Pomagala je tudi država. Ubogo ljudstvo je s pomočjo potolaženo. Dalje opozori na cesarjevo štiridesetletnico, našteva vladarjeve vzorne lastuosti ter dostavi slovenski: »Krivico bi delal presvetlemu cesarju, ki je z očetovsko ljubezuijo vdan vsem narodom svoje države, in slovenskim prebivalcem naše dežele, ki se ga oklepajo z ne-
LISTEK.
Ivan Josip Herberstein, karlovški general. (1669-1689.)
(Spisal Ivan S t e k 1 a s a.)
(Dalje.)
Poleg Osmokruča označujejo spisi kot glavnega puntarja Nikolo Vukoviča, ki je bil izbran za velikega kneza v Ivaniču, katerega pa ni hotel general potrditi. Vukovič si je prisvajal velike zasluge, katerih pa ni hotel Herberstein priznati, nego ga jc imel na sumu kot glavnega lopova in tata. Tudi koprivniski veliki knez Ilija Romanič ni bil po oblasti potrjen, a službeni spisi pravijo o njem, da je bil velik prostak in da se je sam vrinil za kneza.
Osmokruč in njegovi privržeuci so začeli narod tako tlačiti, da se je moral vzdigniti proti njemu ter si je izbral nekega Vukosana za protikneza, kateremu je bilo naklonjeno tudi vojno zapovedništvo. Na ta način se je narod razdelil na dva protivua tabora. Osmokruč ni priznal Vukosana in ker ni
hotela nobena stranka popustiti, potrdil je general Vukosana, Osmokruča in njegove privržence pa dal zapreti. To je narod silno vznemirilo. 24. aprila 1. 1667. pobuni se očitno proti stotnikom, in posebej še proti generalu Ilerbersteinu, kot upravitelju varaždinske generalije. Privrženci Osmokručevi se zberejo oboroženi v veliki množini ter napadejo mesto Križevce, kjer zahtevajo, da se zaprti puste na slobodo, kajti drugače bodo vse v okolici požgali in poplenili. Puntarje sta hujskala najbolj brat in bratranec Osmokručev. Ona sta spravila pod orožje Vlahe, ki so vjeli Vukosana in nekaj njegovih prijateljev ter jim glave odrubili. Po krajini pa so razširili glas, da bodo vsakega ubili, kdor se jim bode protivil.
Osmokručevih privržencev se je zbralo iz same križevske stotnije več nego 1500, a poklicani ste bili na pomoč tudi koprivniška in ivaniška stot-nija, da gredo osvajat Križevce, kjer jc stoloval Herberstein.
Ali tudi Herberstein ni miroval, in kakor je bil spreten, smel in domišljaven, zbral je hitro do 3500 katoliških Hrvatov in nekoliko vernih Vlahov,
katerim se je pridružilo še 500 škofovih vojakov iz Ivaniča in Dobrave. S temi četami udari Herberstein na puntarje ter jih pobije popolnoma na roviškem polji. V osmih dneh je bilo vse očiščeno od pun-tarjev, vse preplašeno in umirjeno. General je dobil v roke vodje, ki so izgubili glave po polkovniški obsodbi na istem mestu, kjer je bil ob glavo djan Vukosau. Med pogubljenimi je bil Osmokruč in oba kriva velika kneza ivaniški in koprivniški Vukovič in Romanic.
Po poglavicah punta so bila označena tudi mesta, ki so se pobunila. Punt je ponehal. L. 166S. je odpotoval Herberstein v Gradec in na Dunaj, da razjasni krajiške zadeve vplivnejšim osebam ua cesarskem dvoru, posebno ministroma Auerspergu in Lobkovicu ter sovetniku Mullerju.
Pri tej priložnosti je predložil Herberstein, da ■se pooblasti preinenijo in vaški knezovi nič več ne izbirajo. Cesarskim odpisom od 20. dec. 1. 1668. so se pooblasti predrugačile, vendar s to opombo, da se le-te ne tičejo Vlahov, stauujočih ua zemljiščih vlastelinov ter Predavcev in staroselcev Sla-voncev. Izbor starešin kakor tudi obdržavanje sodeb
omahljivo zvestobo, ako bi se danes ne spominjal prihodnjega praznika tudi v njih jeziku. Saj vidimo povsod, po celi naši deželi sledove njegove neusahljive velikodušnosti, do katere se nikdar zastonj ne obračamo!
Kolikorkrat ga je peljala pot po lepi soški dolini, pozdravljalo ga je ljudstvo z navdušeno iskrenostjo, da so gromoviti „živio"-klici odmevali od gore do gore. Redarje šlo za njegovo preslavo, tekmovale so vse občine v neomajani vdanosti, ka-keršno so gojile v srečnih in hudih dneh njegovim slavnim prednikom in kakoršno hočejo ohraniti na veke prevzvišeni cesarski rodbini. Otroci ne postanejo nevredni svojih starišev. V to pomozi Bog!"
Poslanci so stoje poslušali glavarjev govor ter konečno navdušeno trikrat zaklicali „živio" !
Nato je deželni glavar predstavil c. kr. dvornega svetovalca Franca barona Rechbacha kot vladnega zastopnika. Spomnil se je tudi s toplimi besedami pokojnega profesorja M. Lazarja, ki se je dolgo vrsto let trudil v prid deželnega muzeja. Poslanci so vstali izražujoč sočutje. Novoizvoljeni poslanec trgovinske in obrtniške zbornice Anton Nigris je storil slovesno obljubo. Okoli poludne je bila prva seja končana.
Deželni zbor tržaški.
Deželni zbor tržaški je bil dne 10. t. m. slovesno otvorjen ob 10. uri. Predsedoval je g. deželni glavar iu župan dr. Baz zoni, vlado zastopal je dvorni svetnik Einaldini.
Deželni glavar otvori sednico, predstavljajoč zboru vladnega zastopnika in potem pozove navzoče poslance, naj zakličejo „Evviva" trikrat cesarju, kar
se tudi zgodi.
Predsednik omenja potem, da je bil sedaj zbor prej sklican, kakor druga leta, ker je od zadnjega zasedanja preteklo še-le 7'/2 meseca, v ta čas se morajo šteti tudi takozvane »počitnice", zato bode le malo predmetov za obravnavo. Govornik zato kaže na vspeh skupnega postopanja zastopnikov in izkušene delavnosti poročevalcev in izreka slednjič upanje, da se bodo rešili vsi predmeti, katere bode predložila vlada, deželni odbor in posamezni udje, vestno v korist mesta in okolice. Nato govornik prosi vlado podpore in naznanja otvorjeno zasedanje.
Potem govori vladni zastopnik nekako tako-le: Pozdravljam slavni zbor v imenu vlade z željo, naj bi bilo delovanje sedanjega zasedanja jako koristno. To željo izražam tem bolj, ker je to zasedanje zadnje v tej volitveni dobi in ker pričakujejo Trsta v gospodarskem oziru važna predrugačenja, katera morejo samo našemu emporiju biti koristna, če bode praktična in jednotna delavnost tržaških zastopstev v popolnem soglasji z vlado. Ker vlada upa, da bode deželni zbor zasedanje tako končalo, bode tudi rada povspeševala njega delovanje . . .
Predsednik se zahvali za prijazne besede in
sklene sejo.
Na municipijski palači jc vihrala mestna zastava in municipijska straža je bila v paradi.
Vseh poslancev je bilo 20 izmed 52. Kaj si je mislil vladni zastopnik, ker je na levi videl samo tri, v središči menda štiri in vse druge na desnici? Rudečih ni bilo nobenega. Zakaj je predsednik gledal samo na desnico, ko je klical cesarju „evviva" ?
je bilo dozvoljeno po novem pravilu samo v mestih pod nadzorom častnika; konečno je bilo tukaj za-branjeno vsako daljno naseljevanje iz Turške brez dovoljenja oblasti.
Ob enem so bile pomnožene posadke redovite vojske po trdnjavah, a Vlahom opredeljena stalna stanovališča z grožnjo, da bodo izgubili vse svoje pooblasti, ako jih samo še enkrat prekršijo.
Ravno ko se je Ilerberstein najbolje trudil, da odstrani iz varaždinske krajine Miakiča, in da zopet oživi unijo, zadene 28. aprila 1. 1669. smrt karlov-škega generala grofa Herbarda Auersperga (od 1. 1652—1669.). Na njegovo mesto pride že 9. jun. istega leta Herberstein, za katerega se je bil zavzel najbolje minister Vajkard Auersperg.
Herberstein je bil postavljen, kakor sam javlja škofu zagrebškemu Borkoviču, za generala hrvatske in primorske krajine okoli polovice meseca septembra
I. 1669., ali še iste jeseni se je moral povrniti meseca novembra v varaždinsko krajino radi preiskave proti vladiki Miakiču. Na škofovskem posestvu Gradcu pri Križevcih je imel Herberstein zborovanje s stotniki varaždinske krajine in s škofom Borkovičem, o čemur je javil bojnemu svetu na
Zato, ker na levici skoraj nobenega ni bilo, torej nobenemu njegov poziv ni mogel veljati; drugič pa tudi dobro ve, da tem ta klic ne ugaja. Seveda v Italiji nimajo deželnih zborov, torej se po onih ravnajo in ne prihajajo k sednicam.
Govor deželnega glavarja dr. .T. Poklnkarja
v deželno-zborski seji dne 10. septembra.
Slavni deželni zbor! Na to častno mesto pozvan po milosti presvetlega našega vladarja imam čast v prvi vrsti otvoriti na podlagi cesarskega pateuta z dne 22. avgusta t. 1. deželni zbor vojvodine Kranjske.
Ako se je slavni zbor pri vsaki priliki spominjal milostnega svojega vladarja, tedaj ima letos več kot dvojen povod to s toliko večjim navdušenjem storiti; letos, ko praznujemo 401etnico vladanja dobrotnega in premilostnega vladarja svojega; letos, ko odmeva od naših gor povsod isti glas zvestobe in ud»nosti do presvetlega prestola. Vabim Vas, častiti gospodje, da tudi Vi vskliknete z menoj: Bog ohrani premilostnega našega vladarja Frana Josipa I.! (Vsa zbornica vsklikne trikrat: Živio! Slava!)
Gospoda moja, dovolite mi še dalje, ker prvič govorim s tega častnega mesta do Vas, da se spominjam nekoliko poglavitnih dolžnosti, koje prevzamem s to veliko častjo, in da na to pridenem nekoliko prošenj do častitih svojih tovarišev v deželnem zboru.
Samo ob sebi je razumljivo, da ostanem zvest obljubi, katero sem storil vstopivši v ta slavni zbor, in da ostane nepremakneno prepričanje moje, koje zastopam tekom 19 let.
V prvi vrsti si štejem v dolžnost, da s svojega stališča branim ustavne in druge pravice naše lepe domovine, dežele Kranjske. (Dobro, dobro!) Enako mi je tudi važna dolžnost, da skrbim kot načelnik deželnih uradov za red, za vestno spolnjevanje dolžnosti, dobro oskrbovanje premoženja, koje je izročeno deželnemu odboru, in za točno delovanje deželnih uradov. Prepričan sem, da ne bode ni-kedar povoda sfgati vmes s strogostjo, in enako prijetno mi je, ko morem iz polnega prepričanja izreči, da gospodje tovariši v deželnem odboru, kateri so s svojimi spretnimi močmi izrekoma tudi v časi, ko dežela naša ni imela deželnega glavarja, tako marljivo izpolnjevali svojo dolžnost, ostanejo tudi zanaprej meni zvesti tovariši in podporniki pri težavnem poslu, kateri sem prevzel.
Slavna gospoda in mnogoletni tovariši, obračam se s prošnjo do Vas vsakega posebej in vseh skupaj: Ostanite mi prijatelji, kakor ste mi bili dosedaj.
Zahvaljujem se Vam za vso izkazano mi ljubezen, ostanite pa mi tudi v bodoče podporniki pri izpolnjevanji težavnih dolžnosti. Saj ima dežela naša še mnogo potreb in velike so naloge, koje bo moral izvršiti slavni zbor. Vsi spoznamo in pripoznamo, da smo v minolem letu že muogo storili v korist deželi svoji, a mnogo takih poslov nam še preostaja.
Glede šolstva naglašam z velikim zadoščenjem, da se ni ukoreninilo ono nasprotje, koje se je hotelo enkrat zasejati mej duhovniškimi in posvetnimi uči-
Dunaji. Herberstein se je trudil že takrat sporazumno z glasovitim kardinalom in nadškofom dunajskim Leopoldom Koloničem, potomcem stare hrvatske obitelji iz Bišča, da se na stolico vladike marčanskega namesti Pavel Zorčič. Ko se mu je ta želja izpolnila, pomagal je general vladiki Zorčiču v poslu unije brezobzirno in neusmiljeno za pro-tivnike, kajti smatral je za čisto pravično stvar, da so celo najstrožja sredstva dopuščena, samo ako verskim interesom koristijo, pa da so dolžni posebno duhovniki upotrebiti vso strogost, da se pridobi čim več privržencev za katoliško cerkev. Velik del mnihov so spravili na Malto, pa ko se je Herberstein pripravljal sam na pot tjekaj, ali bil radi posla zadržan, bilo mu je žal, da ni mogel s seboj odpeljati še nekoliko mnihov ter tako zatreti popolnoma prepir cerkveni.
Po nagovoru Herbersteinovem se je podal Zorčič meseca novembra 1. 1672. v karlovško krajino na cerkveno obiskovanje v družbi z generalom Herber-steinom, o katerem se je izrazil vladika Zorčič na tem potovanji, da mu bode pomagal Bog in general karlovški. Pa je zares Zorčiču ostal general Herberstein zaščitnik do njegove smrti. (Dalje prih.)
telji našega ljudstva, da so v slogi delovali eni iu drugi za omiko našega naroda. Veliko nalog nas še čaka glede povzdige pouka; v prvi vrsti obrtniški pouk, kateri ustanoviti v sredini dežele naše in razširiti ga po vseh krajih bodi nam sveta dolžnost; enako da se kmetijski pouk uvede v korist dežele.
Za promet, ceste in zboljšanje zemljišč bodemo morali še mnogo storiti. Ako bo v večini, kakor sem prepričan, račun tak, d9 bode korist, kojo naklonimo deželi s takim zboljšanjem, v ugodni razmeri nasproti troškom, ki nam jih prizadeva, je vsak dan odlašanja tudi izguba za deželo in prebivalstvo. Taki plodoviti troški bodo zmiraj nujni in jaz bom iz srca take predloge podpiral, da se kolikor moč hitreje izvrši delo.
Gospoda moja! Iz teh malih opazk ste videli, koliko je še treba storiti za deželo. Denarne razmere naše postale so na eni strani ugodniše, ker se nam je posrečilo dobro premeniti naš zemljiško-odrezni dolg v tak, koji bodemo poplačali še-le v 40 letih. Toda s tem, da smo odložili del bremeua na potomce svoje, prevzeli smo ob enem tudi dolžnost, da obrnemo one prihranitve, ki nastajajo iz tega deželi, za take investicije, ki bodo omogočile naše potomce (Tako je!) z večjimi močmi donašati k deželnim troškom. (Dobro, dobro!) S tem se je storil tedaj srečen korak.
Omeniti pa moram še drugo denarno vprašanje, t. j. uvedbo novega davka na žganje, državni davek na špirit. Soditi se sme, da bode odpadlo precej tisočakov deželnemu zakladu, ker se bode zmanjšalo povžitje žganja. Morali bodemo računati z odpadki in morebiti bode še leto in dvoje let minulo, predno bodemo jasno videli, kako razmerje nastopi pri našem deželnem zakladu. Zato bode morala biti skrb, da omejimo troške na one, ki so neobhodno potrebni, in prej omenjene, t. j. plodovite troške, ki donašajo obilnejši dobiček.
Tako vidimo pred seboj težavne posle, koje moramo rešiti. Prosim Vas tedaj, da pri teh nalogah, ker so Vam po skušnjah znane vse razmere naše dežele, vsakega kraja in stanu posebej, podpirate prizadevanje deželnega odbora. Letos, ko praznujemo tako lep praznik, 401etnico vladanja cesarjevega, ne moremo dati cesarju krasnejšega daru, kakor s tem, ako tukaj v novič obljubimo, da bomo v slogi delovali za blagor ožje in širše domovine svoje. (Živahni klici: Dobro, dobro!)
Po teh besedah, katere izgovoriti me je gualo srce, preidem k dnevnemu redu. Vendar pa, predno ga pričnemo, dovolite mi, da se tudi jaz hvaležnega srca spominjam svojega prednika na tem častnem mestu. (Poslanci vstanejo.)
Slavni zbor! V duhu še vidimo iz zadnje seje meseca januarija letošnjega leta, ko smo sklepali zadnje redno zborovanje, viteško osebo bivšega deželnega glavarja, gospoda grofa Thurna-Valsassine. Njegovo blago srce si je pridobilo prijaznost vseh krogov, posebno pa v zbornici naši. Koliko zaupanja je vžival v naši deželi, to Vam je itak znano, ako se spominjate, da je dolgo let vodil domovinsko občino svojo radovljiško, da se je zelo brigal za cestne razmere svojega okraja, da je vžival zaupanje velikega posestva, ki ga je poslalo v deželni in državni zbor, trgovskih in obrtnih krogov, ker ga je trgovinska zbornica v zadnjem zasedanji poslala v ta slavni zbor, posebno pa tudi kmetijskih krogov dežele naše. Izgubili ste ž njim kmetijska družba in komisija za pogozdovanje Krasa svojega predsednika. Prepričali sem tedaj, da govorim Vam vsem iz srca iu da ste vsi zadovoljni, ako se v slaven spomin žalibog prerano umrlega nam grofa Gustava Thurna te male besedice sprejmo v zapisnik današnje seje. (Slava, slava!)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. septembra. Notranje dežele.
Sinoči je cesar odpotoval s prestolonaslednikom Rudolfom v Belovar k vojaškim vajam, kamor je došel danes zjutraj proti 8. uri. Včeraj je belovar-sko prebivalstvo navdušeno sprejelo biskupa Stross-mayerja ter mu zvečer na čast priredilo bakljado.
Nižjeavstrijskemu deželnemu odboru se je naznanilo, da namerava vlada vse erarne mitnice pri mostovih odpraviti zakonodajskim potom.
Dne 8. t. ra. je svečauo umestil ostrogonski knez-primas novega vesprimskega škofa, barona Ilorniga.
Tnanje države.
Adreso nemških škofov papežu Leonu XIII, razmotrivajo vsi italijanski listi. Liberalno časopisje se seveda jezi, da se tujci vmešavajo v notranje zadeve Italije. „Osservatore Romano" pa jih temeljito zavrača: Nemški škofje ne segajo v področje italijanske notranje uprave, marveč si dozvoljujejo le sodbo o jako težavnem stališči, koji je provzročil novi kazenski zakonik sv. Stolu in katoliški cerkvi. Ako je kruta sila zadušila v Rimu pravico ter sedaj misli, da je ob enem zatrla pravicoljubje na vesoljnem svetu, vara se zelo. V Rimu ne moreta ob enem obstajati delo revolucije in papeštvo, tem man), ker bi se moralo 300 milijonov ljudi, ki so raztreseni po celi zemlji, ob enem odpovedati svojim pravicam, da bi se mogla „novau Italija nemoteno veseliti svojih roparskih pridobitev. Sploh pa so katoliški krogi trdnega prepričanja, da je adresa nemških škofov le začetek svetovnega protesta skupnega katoličanstva zoper novi kazenski zakonik in .njegove zlobne nakane.
Avstrijska vlada je na ruski meji uvedla strogo kontrolo glede potnih listov za vse v Avstrijo potujoče ruske podložnike. Kdor nima potnega lista s potrdilom avstrijskega konzula, ne sme v nobenem slučaji stopiti na avstrijska tla. Ta določba velja tudi za take osebe, ki potujejo samo skozi Avstrijo v druge države. „Czas" objavlja dopis iz ruske Poljske: Ta naredba tlači tem bolj, ker je mnogo poljskih družin, kojih eden del živi v Rusiji, drugi v Avstriji. Avstrija je izdala ta ukaz poglavitno zaradi tega, da prepreči prepogoste obiske ruskih trgovinskih agentov v Galiciji in drugih kro-novinah, proizvala pa ga je ruska naredba, ki jako obtežuje potovanje Avstrijcem v Rusijo.
„Pol. Corr." trdi, da je srbski kralj Milan naznanil iz Opatije Kristieevemu ministerstvu svoje neomahljivo in trdno zaupanje. Temu pa nasprotujejo vesti iz Belgrada, ki za gotovo prerokujejo v kratkem ministersko krizo, dostavljajoč, da je v Opatijo odpotoval Bogičevič z nalogom sedanjega kabineta, naj po možnosti prepreči Risticevo ministerstvo. Ruskim listom se poroča iz Berolina v istem smislu, da je zajedno bivanje Milanovo in Risticevo v Opatiji v tesni zvezi s srbskim položajem. Celo „Pester Lloyd", ki je do sedaj poveličeval Kristica kot vzor ministerskega predsednika ter imenoval poročila opozicijonalnih srbskih listov „bedarije", zavil je v zadnjem časi na drugo pot, pišoč: „Na vsak način nam kaže, da po načelu ,et audiatur altera pars' ne zapremo popolnoma ušes željam in težnjam vladi nasprotne stranke." „P. LI." kaj tacega gotovo ne stori brez važnega vzroka.
Bolgarska vlada je dovolila, da se skliče sveta sinoda, ki že dve leti ni zborovala. Prvo svojo sejo bo imela dne 13. septembra. — Z uradne strani se poroča, da potuje Načevič v Bukarešt zaradi finančnih obravnav. Žalostne morejo biti bolgarske finance, ako morajo v Sofiji iskati rešitve v Rumuniji.
Bliski car se bo sešel tekom septembra s perzijskim šahom v Bakujn. — „Novoje Vreronja" poroča: Uradna preiskava je pokazala, da je dal Drummond \Volff kozaku Asolimovu 16.000 šter-lingov kot nagrado za to, da vpiha v Kavkazu vstajo. — „Graždanin" pravi o sestanku v Gmun-denu: „Ta obisk seveda ne bo ničesa predrugačil v zunanji politiki Avstrije; vendar pa bo nekoliko preteči položaj zboljšal in pomiril duhove, tem bolj, ker so te nade popolnoma primerne mirovnim težnjam vseh držav".
Bivanje angleških ladij v turških vodah je v Carjigradu vznemirilo. Diplomatski krogi so mnenja, da namerava Anglija pritiskati na turško vlado. Pl. Nelidov je dobil nalog, naj interpeluje Turčijo v tem oziru. Tudi se trdi, da je Anglija ponudila sultanu novo posojilo, ako jej dovoli več pravic do Egipta.
Reuterjevo izvestje poroča iz Teherana: Angleški agent v Mešeda je naznanil svoji vladi, da se pomika Izak kan s svojo vojno proti Kabulu in da je emir zelo bolan. „Novoje Vremnja" je izvedela, da se je celi severni Afganistan izjavil za Izaka kana. Neka bitka mej njegovimi pristaši in Abdurrhamanovimi vojaki je ostala neodločena. Ti nemiri morejo vzbuditi velike razprtije mej sosednimi državami, zato je pa najbolje, svetuje naravnost napominani list, da si pogodbenim potom razdelite Anglija in Rusija Afganistan.
„Standard" naglaša, da se Grki zelo motijo, ako mislijo, da jim bo zaroka njihovega prestolonaslednika s prusko princesinjo Sofijo kaj koristila v politiškem oziru. V slučaji vojske mej Grško in Bolgarijo bo odšel prestolonaslednik na bojno polje in simpatije nemške princesinje ga bodo tjekaj spremljevale. Knez Bismarck pa bi rekel, da so simpatije Nemčije na oni strani, od koje pričakuje Nemčija več dobička . . . Rusija bo naščuvala Grke zoper Bolgare, a ne da ojači Grško, marveč le, da oslabi Bolgarijo.
V rumunskem ministerstvu je navstala kriza. Eden del- se hoče združiti s starimi konservativci, drugi del pa z Bratianovo stranko. Kralj je naklonjen zadnjemu načrtu ter je poklical Joana Bratiana v Sinajo. Namesto Rosettija na bi prevzel predsedništvo odločni bratianovec knez Demeter Ghika. V tem slučaji bi izstopila Oarp iu Majorescu.
Izvirni dopisi.
Iz Vel. Lašč, 10. septembra. Z odkritosrčno radostjo in navdušenostjo bral je vsakdo po časopisih obširna poročila iz mile nam Slovenije proslavljajoč štiridesetletno vladanje našega prevzvišenega vladarja in cesarja Frana Josipa I. In prav tako! Milo Njegovo žezlo obsipalo je in še obsipa nas z brezštevilnimi dobrotami; v najhujših dobah in naj-krutejših borbah bilo nam je le ono rešilna zvezda. Da torej ne zaostanemo v pojavih najglobokejšega spoštovanja, najsrčnejše hvaležnosti in najgorečejše ljubezni do preljubljenega nam* cesarja za drugimi kraji širne in mogočne Avstrije, sklenil je poseben odsek ad hoc s pomočjo zavednih domoljubov in udanih državljanov dne 16. sept. t. 1. praznovati v Velikih Laščah štiridesetletnico Njih veličanstva s sledečim vsporedom:
Predvečer: kresovi po okolici, razsvetljava , večerni obhod z godbo, streljanje s topiči. Dne 16. sept.: 1. Budnica z domačo godbo. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalnico. 3. Vložitev temeljnega kamna občinske hiše. 4. Blagoslovljenje šolske zastave. 5. Skupni obed v gostilni g. M. Hočevarja. 6. Oficijelni govori. 7. Cesarska pesen. 8. Prosta zabava. Priprave so velikanske; roke častitih sodržavljanov radodarne, vse vzvišenemu namenu veselice primerno. Nadejati se je najsijajnejšega vspeha. Veliko vnanje gospode obljubilo je vdeležiti se slavnosti. Da bi le Jupiter Pluvius nas ne pohodil. Bog!
Iz Čemšenika, 9. septembra. Dopis iz Režišča 28. avgusta v „S1. Narodu" št. 200 se zopet zaletava v me, da izpolni, kar je bilo nameravano in zapreteno, razglasiti me po časnikih, pa opisuje sam slavnost 401etnice, ki se je vršila 26. avgusta pri Bregarju na Izlakah tako, da mu je najboljši odgovor: „Molčali bi raje!" — „Znači mar mudro glavo, mudro brigo", povodom slavnosti takega pomena, kot je 401etuica cesarjeva, uprizoriti in širiti prepire, s kakoršnimi hujska oni dopisnik? Blažijo tako izvršene veselice ljudstvo, so mar na čast vde-ležencem ali na radost Njihovega veličanstva, milega vladarja vsem narodom avstrijskim? Drugod usta-novljajo spomine ljubezni za 401etnico, edino pri slavnosti na Izlakah naj bi bil postavljen spomenik prepiru. Pohlevni dopis v „Slovencu" o slavnosti pripozna, da se zadnja točka vsporeda, umetalni ogenj, ni izvršila zaradi slamnatih streh, zamolči previdno prej ne naznanjeno, pa izvršeno točko prepirov zaradi številk tombole.
Ne pripisujem si tako „mudre" glave, kot jo meni imeti dopisnik „Narodov" in somišljenci, pa izprevidel sem prej ko zadnji večer, da „umetalni ogenj in slamnate strehe" niso skup brez nevarnosti. Izjavil sem bil odločno željo proti nameravani neki slavnosti, kakor se je reklo za „Narodni dom", naj bi ne bila v moji župniji. Sluteč, da celo pri slavnosti 401etnice bo težko vse mirno, opravljali smo duhovniki župnije čemšeniške 26. avgusta po svoji dolžnosti popoludansko službo božjo in po navodu sv. cerkve molili za cesarja. „Mudra glava" sodi, katera briga je bolj prava, naša ali vdeležencev rabuk pri slavnosti?
Dopisnik prav zlobno poprašuje po mojih načelih; odgovorim prav odločno, da načela zagrizenih Narodovcev" niso in ne bodo moja načela, naj me zato napadajo, s kakoršnimi sredstvi hočejo, naj me tudi doleti nekaj časa v tej okolici vdomačeni: „pereat". Vzrokov, ki jih imam k tej izjavi, zdaj nočem razlagati, bom jih, ako bom k temu prisiljen.	Fr. Rome, župnik.
Dnevne novice.
(I/, Postojine) se nam dodatno poroča: Češki gostje, kateri so došli v ponedeljek zjutraj nenadoma semkaj, bili so, kakor sem Vam že sporočil, včeraj dopoludne ob 10. uri v jami, katera je bila v ta namen prav lepo razsvetljena, tudi bengaličen ogenj zažgali so na dveh krajih, kar se v jami posebno lepo vidi. Pred odhodom v jamo pozdravil jih je v imenu postojinskega trga g. župan Vičič. V naglici so na nekaterih hišah razobesili narodne zastave. Ob 1. uri je bil obed, pri katerem je bilo tudi več napitnic. Tako je nazdravil najprvo g. župan došlim bratom Cehom, potem govorilo je več gospodov s Češkega. Prav izvrstno nagovoril jih je pa g. podpredsednik Št. Lapajne v imenu čitalnice posto-jinske. Ob 3. uri spremilo jih je mnogo ljudstva na kolodvor, kjer smo se prav prijateljsko ločili. Tro-
bentači, kateri so ostali še do večera tu, napravili so nam zelo prijeten večer v Vičičevi gostilni, kjer se je sešlo še veliko gospodov in gospej. Ob '/s10. uri zvečer spremili smo jih pa skupno na kolodvor, prepevaje narodne pesmi. Trobentači odpeljali so se namreč iz Postojine naravnost domov v Kraljevi Gradec.
(Iz Trsta) se nam poroča, da se je nadvojvoda Karol Ludovik pripeljal dne 10. t. m, v Opatijo. Nadvojvoda Karol Štefan se je v nedeljo popoludne pripeljal na svoji ladij i iz Pulja v Trst in se vrnil v ponedeljek zjutraj. — Istrski poslanci Z a m 1 i (i, Laginja, Spinčič in Jenko mudili so se v Trstu potovaje k deželnemu zboru v Poreč.
(K vojaškim vajam) pri SI. Bistrici došli so v nedeljo nadvojvode Albreht, Viljem, Rainer in načelnik generalnemu štabu baron Beck.
(V pojasnilo.) Ker je graška „Tagespost" že objavila neko lažnjivo poročilo iz Ljubljane o dogodku povodom „Sokolove" petindvajsetletnice, na-prošeni smo stvar pojasniti, kakor se je v resnici dogodila in se bo tudi dokazala. G. Pammer, trgovec s špecerijskim blagom na Mestnem trgu, ne more videti rudeče barve, kakoršne so sokolske srajce. Zaklical je torej poln duha nemške kulture za »Sokolom" P.: „Auch so ein Saureiter!" „Sokol" P. se obrne in vpraša g. Pammerja, kaj hoče. Pammer odvrne: „Mit so einem gemeinem Schuft, wie Sie, rede ich nicht". Kot odgovor na svojo surovost dobil je g. Pammer krepko zaušnico. Tako vršil se je dogodek, ki ga bodo nemški listi gotovo zasukali.
(V Kranji) prične se na nižji gimnaziji šolsko leto dne 17. t. m. Vpisavanje v 3. in 4. razred vršilo se bo dne 14. in 15. t. m.
(Osebne vesti.) Naš rojak, nadštabni zdravnik g. dr. Valentin Janežič, premeščen je iz Prage v Tertzin. — G. Vladimir Miklovvicz, ki je več časa bival v Ljubljani, odpotoval je včeraj v Celovec preiskovat tudi tamošnje arhive. — Notarski kandidat g. Stanko Pirnat v Brežicah je imenovan notarjem v Zatičini in notarski kandidat dr. J. baron Liechtenstern notarjem v Trstu. — Predsednik c. kr. finančnemu vodstvu za Kranjsko je imenoval konceptnega praktikanta g. Gustava Tauhzerja začasnim finančnim koncipistom. — Dr. Al. Hermilqurin in J. Ju en imenovana sta avskultanta, prvi za Štajersko, drugi za Koroško.
(Prošnjo na cesarja) podpisalo je do sedaj okolu 800 obrtnikov v Ljnbljani. Želeti bi bilo, da se zadruge in obrtniki po deželi bolj zanimajo za to stvar. Pole za podpise razpošilja kranjsko obrtno društvo v Ljubljani.
(Iz e. kr. poštne hranilnice.) Iz najnovejše, te dni razposlane okrožnice posnamemo sledeče podatke: Izkaz o prometu v mesecu avgustu kaže, da se je vložilo 435.863krat skupaj 53,905.855 gl. Od tega pride na Štajersko 22.073 vlog z 22,324.437 gl, na Koroško 5950 za 587.204 gld., na Kranjsko 5274 za 489.036 gl., na Primorsko 6258 vlog za 712.785 gld. V istej dobi seje i z vzelo 128.945 krat skupaj 53,126,630 gld. Od tega na Štajerskem 4110krat za 1,288.711 gl., na Koroškem 984krat za 180.458 gl., na Kranjskem 690krat za 148.387 gl., na Primorskem 2401krat za 789.406 gl. Od 12. jan. 1883, ko je hranilnica začela poslovati, seje 17,997.641 krat vložilo v skupnem znesku za 1.890,158.237 gl. 96 kr., a izvzelo 5,421.464krat skupaj 1.847,116.156 gl. 63 kr. Koncem minolega meseca bilo je torej v blagajnici čistih 43,042.081 gl. 33 kr. — Med povračili je tudi 8,665.500 gl., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. — Rentnih knjižic je v prometu 9440, vredne so 7,638.420 gld. — Vložnih knjižic se med ljudstvom nahaja 635.617, čekovnic pa 13.846. — Število vložnikov je narastlo za 4420 oseb. — Dne 23. avgusta pret. meseca zaprli so pošto oziroma nabiralnico v „Lovreču", a novo ustanovili v „San Lorenzo diMossa".
V	neuradnem delu okrožnice objavljajo se črtice o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Švedskem, Belgijskem in pa ob onih na otoku Ceylon : tukaj poštna hranilnica posluje od. majnika 1S85.
(Razpisana) je za trebanjski okraj služba, zdravnikova. Letna nagrada 600 gld. Prošnje do 25. t. m. c. kr. okr. glavarstvu v Novem Metu. —
V	Št. Petru pri Novem Mestu razpisana je druga, učiteljska služba z letno plačo 400 gld. Prošnje do 25. t. m.
Raznoterosti.
—	Nečloveška mati. V vasici Puy-de-D6m na Francoskem živela sta zakonska v večnem raz-poru. Žena je bila strašno hudobna in ljubosumna, in je neprenehoma mučila svojega moža. Nazadnje ga je otepla in težko rauila z lopato, na kar je on šel v drugo vas k nekemu svojemu prijatelju. Sedaj je žena še-le zbesnela ter mu je sporočila, da ga bode ubila, in potem da bode v rečici Veyri utopila svoje otroke. Pred nekoliko dnevi zapusti s svojimi tremi otroki, od katerih je najstarejši imel še-le pet let, svojo hišo, iu ko se je zopet sama povrnila, rekla je, da ji je mož skrivaj ukradel otroke. Moža pokličejo pred sodnijo, a on izjavi, da otrok ni niti videl, in prosi, naj se stvar preišče, ker se je s strahom spomnil grožnje svoje hudobne žene. Orožniki najdejo v resnici v Veyri vse tri otroke, ter denejo nečloveško mater v ječo. Sedaj bode pred sodbo zagovarjala svoj strašni čin
—	Pri skušnji. Učitelj zgodovine: „Povejte mi, kaj bi se bilo zgodilo, če bi Henrik IV. ne bil umorjen?" — Učenec: „Bil bi sicer tudi umrl."
—	Dvojna kritika. A.: „Kako Vam je bil všeč moj najnovejši epos?" B.: „Z največjim veseljem položil sem knjigo iz roke."
Telegrami.
Belovar, 12. septembra. Cesar, prestolonaslednik in princ Wales so došli v slavnostno okrašeno mesto ter so bili navdušeno sprejeti.
Celovec, 11. septembra. Iz Zilske doline se poroča, da je velika povodenj pri Mel-vičah.
Berolin, 12. septembra. „Nordd. Allg. Ztg.-' toplo pozdravlja prihod nadvojvode Albrehta, ki vzbuja opravičeno občudovanje, kajti v svojem šestdesetletnem službovanji odlikoval se je enako izvrstno kot zmagovalen junak v vojski kakor tudi kot učitelj in organizator armade v miru. Zmagoslavnemu vojskovodji in prijatelju našega vzvišenega vladarja bo pruski narod izkazal svojo udanost in spoštovanje.
Turin, 11. septembra. Danes dopoludne sta se poročila princ Amadevs in princesinja Leticija. Kralj je podelil ministerskemu predsedniku Anuncijatin red.
Vremensko sporočilo.
t) v a	Čas	Stanje	Veter	Vreme	.3 = -
opazovanja		ir»komera ! toplomera ▼ mm po Celziju			^ a O (N R S <« a
11	7. u. zjut. "2. u. pop. 9. u. zveč.	7410 17 0 j 741	1 25.0 742	5 j 19 4	brezv. sl. szap.	megla del. jasno oblačno	o-io dež
Srednja temperatura 20"7°C., za 6 1" nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 12. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 70	kr.
Sreberna , 5% , 100 , ., 16%	82	„ 45	
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	n 70	
Papirna renta, davka prosta......		„ 60	
Akcije avstr.-ogerske banke ......	832		
Kreditne akcije ..........		„ 50	
London ..........	121	„ 70	
Francoski napoleond........		n 63	
Cesarski cekini .......	5	„ 75	
Nemške marke .......		„ 40	„
Umrli so:
10. septembra. Frane Hinterlechner, bivši črevljarski mojster, 85 let, Dunajska cesta št. 3, paraphegie. — Jožefa Urban, nadgozdarjeva vdova, 82 let, (iospodske ulice št. 3, marasmus.
Tujci.
10. septembra.
Pri Maliču: Enlambio, trgovec, iz Trsta. — Petrovič, Tondy, Pokorny z Dunaja. — Rodbina grofa NVurmbranda z Dunaja. — A. Kaleher, kaznilnični oskrbnik, iz Kopra. — J. Benzon, mornarični kaplan, iz Pulja.
Tri Slonu: K. Gabriel, lastnik muzeja, iz Berolina. — Dem, uradnikova vdova, iz Litije. — Dr. Bamovš, zdravnik, z Jesenic.
Pri Južnem kolodvoru: Bruckner, železniški uradnik, z Dunaja. — Jakseh, z Dunaja.
Več mladih prascev i
svetovnoznanega izvirnega bergshirskega ple- • mena, ravno tako nekaj tacih križem-plemena z iz- # virnim suffolskim plemenom proda
A1 o. j v. i j S e li v o y , f (1)	Jesenice na Gorenjskem. 5
■WMMM>M>mW>—MMMMMM1 Izdajatelj: Matija Kolar.
S
Št. 360 111. š. sv.
Pričetek šol.
to
V	mestnih ljudskih šolah ljubljanskih namreč: V I. in II. mestni deški ljudski šoli, v mestni nemški deški ljudski šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, v mestni nemški dekliški ljudski šoli potem v ljudski šoli na Karolinški zemlji prične se šolsko leto
v 17. dan septembra 1888.
Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. iu 15. dan septembra t. 1. iu sicer za I. mestno deško ljudsko šolo v licejalnem poslopji, za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Oojzovi cesti, za mestno nemško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na cesarja Jožefa trgu pri tleh na levo, za mestno dekliško ljudsko šolo v redutnem poslopji, za nunsko dekliško ljudsko šolo v nunskem samostanu, za mestno nemško dekliško ljudsko šolo, katera se začetkom šolskega leta preseli v špitalske ulice štev. 10 v do-zdajnih šolskih prostorih Frančiškanske ulice št. 8 in za ljudsko šolo na Karolinški zemlji v tamošnjem šolskem poslopji.
C. kr. mestni šolski svet.
V	Ljubljani 10. dan septembra 1188.
(O	Prvosednik: Grasselli m. p.
Št. 14381.
d)
Razglas.
v smislu § G zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo prvotni
imenik porotnikov za 1889. leto oil lO. do 18. t. nt.
v magistratnem ekspeditu izpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in svoje ugovore naznani. Porotni-škega posla so oproščeni po § 4 omenjene postave:
1.	Tisti, ki so že prestopih 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.	osebe v službi cesarskega dvora,-javni profesorji iu učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih nij moči utrpeti, za sledeče leto;
5.	vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat ljubljanski
__6. dan septembra 1888.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx x Brata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X	*>.J ■■ 1» i.i-» n	£
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse	W
^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot	ft
znano reelno fino delo in najnižje cene.	X
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve	^
TT v ploščevinastih pušicah (Blefibbuehsen) v domačem	ft
X lanenem oljnatem firneži najfinejo naribane in boliše	X y nego vse te vrste v prodajalnah.
^	Cenilce na zalitevanje. -^g	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Ustanovljena leta 1847.
J. J. NAGLAS-A
I>.j nbljana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne iu gostilni-earske oprave
!><> nujnižjili bentlli.	(74)
Črnilniki gratis in franko.
!!gld. 3»5» a.v.: :
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z moder-_	nim in močnim
blagom in popolno poznmenterijo, to je s čopi hi dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenburgove ulice st.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO fg\. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr, divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke') ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
/^HSHSHSE5H5HSHSH£ESHSHSESaSHSH5HSc
Hatoliifea Tiskarna
priporoča raznovrstne
Tizitnice
rti	po nizki ceni.
Jfe zameniti z Radgonsko, to je
_KndUcrslnirgor.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
rCnti ZmOTllrifl VflflSI Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ ,. ,	HHUj V UUOj. natrona in |jtjja posebna njena iastnost je, da pomaga pri
vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri liudici, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot namizna. VndR, Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega v. .	UJ' okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno sumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
(JDY3,r0VR,l TI D Zli P P) vil D Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot y aiiLu a UJ. a v liu. vargtvo in zdiavilo zopei. daviC0j škr|atiC0j mrziico in kolero
KODRI ITI StiflTIOVflTlifl, KoPeli se pljujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno 111 ouanu v anja. gorkoto Skušnja uži) da pomagajo posebno Mper. hudico
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Pivi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To gaje napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojili scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, kojo so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(40) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plnutz in Mihael Kastncr v Ljubljani.