DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, 0CT0BER2, 1944
LETO XLVII - VOL. XLVU
USI so ZDAJ URADNO SPELI V JUGOSLAVIJO
v,	_____-—-
Clljj je Tito poročal že pred enim mesecem, da so stopili na jugoslovanska tla iz Romunije, Moskva šele zdaj uradno naznanja, da so ruske čete v Jugoslaviji
C1' 30. sept. n° Poroča
Danes se iz Moskve, da so e prešle Donavo in so 'f'ay "	obrežje ob
2* 60
1 "asproti romunski meji.
Prešli Donavo nižje in • Ze'eznih vrat ter prodiranj pr°ti Belgradu, 94 milj • Pri Negotinu so prodr-
Nav^te Šest mil-i globoko v
ph le
"f-'f:
te ruske armade je, za v Past 200,000 Nemcev,
Rajajo še na Balkanu. "2av — t)0 skušala strniti z "iskeZniSko* ki prodira od Ja-^jnorja ter računa tudi
Na morju je še najbolj
varno, pravijo
Arthur Mock, ki služi pri trgovski mornarici; pripoveduje čuden slučaj nekega ameriškega mornarja, ki je bil trikat torpediran na potu v Murmansk in trikrat, ko se je vračal nazaj. Vselej ga je pobrala z morja kaka druga ladja.
Ko je prišel pa nazaj v New York, se je napil, padel vznak po stopnicah in si zlomil tilnik. Tukaj ni bilo zanj nobene rešitve več.
KAVA NE BO
RACI0NI-
RANA
Udarite zdaj, kličejo zavezniki Avstrijcem
DOBILI SO V ROKE ZEMLJEVID OD BERLINA
Časnikarski poročevalci, ki so prideljeni glavnemu stanu zaveznikov, so dobili v soboto zemljevide Berlina in Monakovega ter zemljevid, ki kaže pot v Hitlerjev dom — Berchtesgaden.
Poročevalcem ni bilo rečeno, kdaj bodo te zemljevide potrebovali, toda dobro je, če se seznani-j jo ž njimi.

^UKANSKI JTOR NI ZA
Paul i kri
Minn.
I" had °gi 80 precej
Republi-razbur-lziavo republikanske-Ball-a iz Minneso-/f<*ore podpirati pred-UJt kandidata Deweya,
?CfZdi'da Deweyne
,, 1 ^ke inozemske po
i K k'
na pomoč gerilcev. S tem bodo zajeti vsi Nemci, ki se nahajajo še v Jugoslaviji, Albaniji in Grčiji. Možno je tudi, da se bodo Ruši obrnili iz Jugoslavije proti Madžarski in Avstriji.
Tako je Madžarska ogrožena od nove strani, dočim so ruske in romunske čete že 10 milj daleč v južnovzhodni Madžarski. Sliši se, da je budimpeštanska vlada vprašala pri zaveznikih za mirovne pogoje.
Iz severne fronte prihajajo poročila, da Nemci odvažajo voja-i V soboto je vse kazalo, da bo; Državni direktor za vojno de. štvo iz pristanišča Riga v La- vlada zopet začela racionirati ka-. ]ovno gilo trdi> ia bo p0 VOj-ni z
tviji.	_i vo- Toda v zadnjem trenutku je. Nemčijo, ko bo ylada odpoveda-
-	j Poskočila na pomoč Brazilija, ki la v0jna naročila, odslovljenih od
- - -	j je obljubila, da ne bo dvignila( dela v državi Ohio samo 175,000
| kave nad našo vladno ceno ter je do 200,000 delavcev, kar je ne-vec pričakovati od K D. K. garantirala poslati 132,000,000 k'ko 5r/o zdaj z.ip0slenih v dr-
,ii	iuntov na mesec do decembra.
)t 0(1 I?	j Gospodinje so v soboto nava-
Pittsburf P°s^a. — Podpred- lile na trgovine in začele kupo- na> bo y dr'žavi ()hio zaposlenih
sednik WaT-t'e imel v soboto ; vati kavo, misleč, da bo prišla en milijon delavcev več kot jih , , • ______\»tem _ __in	it nminniranip V delika- • i -i	t • ■ j ... _____j
V državi Ohio bo samo S % delavcev
odstavljenih
iiK
01 preprečil drugo
3e r Ucern ne gre v gla" al1 na republikanski
!iatij vnchicagu podpiral
tatJ Jeweya- zclaJ Je Pa
v 1,roti njemu. Bali je !<k>,rvi vrsti izvojevati-
nominacijo biv-Vernerju Minnesote,
zavi.
Ko bo vojna z Nemčijo konča=-
tukaj govorogt y
m katerega je j zopet v racioniranje. izjavil, da br~K želi dovolj dela j tesnih trgovinah so ljudje vče-po vojni za\lknalkbodo vse gru-'raj pokupili vso,kavo.
pe sodeloval R' J? trdim sicer, j Direktor za m o b M i z a c ij of | četudi pride domov 150,000 ohij
je bilo pa v zadnjem letu pred začetkom vojne.
Državni direktor dvomi, da
polno zapo-' Brynes, je izjavil v Washington^ ških~ vojakov" da bi bilo dovolj večjo, kot bi1 časnikarskim poročevalcem, da j delavcev na razpolago za civilno
da bo dal Eda gva
slenost, trdi , .	(	_________ ..„	„___
•jo pa da! nji' jtikandidat." j je kave dovolj v skladiščih za vsfe | industrijo, za, gradbeno indu-
"Prenrost^lovek nebo glaso-1 potrebe" Te zalo*fe znašajo do stri jo, za trgovino in za izdelavo val za človeka, ki daje prednost | 670-000 000 funtov, kar jo je do- municije, ki bo potrebna še za
Wall Streetu. Polno zaposlenost! ^ » **ri me3ec(!' Ko je via-... , . . in/,c j da ukazala racioniranje kave v
m m v tem da bo v 1946 delalo,	. . J
" ' " * », v . . ... . „ novembru 1942, jo je bilo v zalo-
8,000,000,oseb vec, kot jih je pa __oionnAnnn
delalo v 1940," je trdil podpred- samo 210 000,000 funtov. Ko 1 "	jo je pa vzela iz racioniranja v
sednik-	. I juliju lanskega leta, je znašala
"Najbolj gotova pot, da se pn- zaloga 487)000,000 funtov, vede depresijo v deželo je ce se •	plantažniki so zad.
hoče plačati vojni dolg s tem, da , ^	^ dovoz
vojno z Japonci.
-o-
Lepa je bila včeraj proslava mater pri SDZ
Slovenska dobrodelna zveza je včeraj na izredno pomenljiv način proslavila matere onih
MI^J'Rkbarval
s!\Lo hiso
s Se exas. — Mrs. Wil-J s6' ] °n° jutro zbudila in Vj JI Je> da vse nekam
ven in vidi. i 0L S]; varJi na vse zgodaj j
WwHa?1? steno hiše- Ko
!M?tiev • ' da ni naročila ' v 'Sv'le kontraktor po-<0knjigo. se Pri-Vlčil in ukazal bar-Vo hišo.
e odtrga pri mezdi delavcu," je trdil Mr. Wallace.
V Dovru so praznovali konec nemških topov
Dover, Anglija. — Ta kraj na vzhodni angleški obali je
nje čase ustavili dovoz kave v čianov in članic, ki služijo Stri-Zed. države, ker so upali na boljše cene. Ako bi bili vztrajali na


dražji
je podražil svoj
pravi — držav-0q Prvi papir bo Haw''.ie bil $2.50 in bo $8.00, dozdaj je
tem, bi bila ameriška vlada zopet postavila kavo na odmerke. Vmes je posegel državni oddelek in izposloval nov dovoz kave iz Brazilije. Iz Brazilje je zdaj obljubljenih 1,000,000 vreč kave najbližje francoskemu obrež-jvsak mesec, vsaka vreča tehta ju. Štiri leta so Nemci pošilja-! 132 funtov. Za leto 1945 pa ni li krogle iz svojih težkih topov j še nič domenjenega z Brazilijo.
preko Rokavskega preliva. Kol	-0	.
je prišla vest, da so kanadske Poljski general Bor.je čete zavzele zadnji nemški top ^^ ^
ca Sama v tej borbi za svobodo in demokracijo.
Glavni govornik je bil župan Frank Lausche, ki je izjavil: "Mi se klanjamo našim materam, katerih sinovi so dali največjo žrtev za domovino, materam, ki tiho in vdano prenašajo bol, ki jo prinese vojna."
"Vaši sinovi se bore zdaj za boljše življenje naših otrok," je govoril vodja programa Frank M. Surtz.
na francoskem obrežju, so ljudje ponoreli veselja. Razglašen je bil narodni praznik in vse mesto je praznovalo.
Zadnji teden so Nemci neprestano streljali preko Preliva. Vedeli so, da ne bo vzdržali več dolgo, pa so hoteli porabiti kolikor mogoče vso municijo .
NOVI GROBOVI
Joseph Levstik
V soboto večer ob 9:40 je umrl v bolnišnici Joseph Levstik, star 48 let, stanujoč na 1052 E. 62. St. Bolehal je že dlje časa. Rojen je bil v Le-montu, 111. Njegovi starši so doma iz Sodražice in so bili med prvimi naseljenci tukaj. Ko je bil Joe star 7 let, so ga starši vzeli s seboj v staro do-« movino. Ko je bil star 17 let, je pa zopet prišel v Ameriko, najprej v Minnesoto, kjer je delal v rudokopih, kjer si je tudi nalezel kal bolezni, kateri je končno podlegel.
Pokojni zapušča v Sodražici še mater in brata Franceta. Tukaj pa zapušča soprogo Joha-no roj. Pintar iz Zapotoka, fa-ra Sodražica in hčer Veroniko, brata Antona in sestro Agnes, ki živi nekje v državi Pennsyl-vaniji. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Truplo bo položeno danes na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu, odkoder bo pogreb v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Richard Obartstar
Včeraj zjutraj je umrl v Cleveland Clinic bolnišnici osem let star Richard, sinko Johna in Mary Obartstar, stanujoči na 786 E. 156. St. Poleg staršev zapušča tudi sestro Josephine. Materino dekliško ime je bilo Rovtar. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
-o-
Slovenska banka ima tudi dovoljenje menjati bonde
Od danes naprej nekatere banke lahko plačajo v gotovini za bonde, ako se lastnik izkaže, da je pravi lastnik istega. Tako dovoljenje je dobila od zakladniškega urada tudi slovenska North American banka Dozdaj je bonde menjavala samo federalna rezervna banka. Vlada nujno priporoča ljudem, naj menjajo bodem samo v nujni potrebi, ker vlada še
Zavezniki so zavzeli pristanišče Calais Vzdolž vse fronte ob Siegfried liniji napadajo zavezniki .
London, 2. okt. — General Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške bojne sile v Evropi je sinoči po radiu pozval Avstrijce, naj se pripravijo na prihod zavezniških armad, ki se vale zdaj preko planjav in hribovja zapadne Evrope in ki bodo kmalu dosegle tudi Avstrijo, "čas je prišel tudi za Avstrij-
fj: f,
^T K?^ VOJAK se je skrival
SeCEV PO BELGIJI PRED NEMCI
i«
v •'i,

f
— S/Sgt. Clin-V '^i j"" ZoPet doma pri ' ' "Čerki in pripove-Je Polnih šest me-
ik'^kw0 Belgiji pred %	končno rešen,
'o. J8ke čete d0Speie v
V.fo t
S? t*d?ni8ar v ameriški ki J'e bila v
a lO	nad Bel£i
la tiam®ž se je pustila s
> H
Je ot) dveh popoldne. ^ g°dil0 z njegovimi ''kNli Ve' toda n3ega so ^ i 1 fta mški vojaki, ko iti iflpolju na tla. Ušel °dslej živel po go.
\ltl je


da je lovil zajce v past, krompir in drugo je dobil pa na njivah. V začetku septembra je naletel na ameriški tank. Posadka ga je smatrala za belgijskega domačina, sodeč po raztrganih capah, ki jih je imel na sebi. Prosil jih je za ameriško cigareto, ni se jim pa dal spoznati, dokler ni prišel do poveljnika. Poslali so ga takoj v Anglijo, od tam pa na dopust domov.
Najbolj tesna mu je šla, pravi, ko ga je skupina nemških vojakov ustavila in ga vprašala za pot. Nemci ga niso spoznali kot ameriškega vojaka,
ki bo kaznovan
Moskva. — Usubka Morawski, predsednik Poljskega narodnega koncila, katerega prizna Rusija kot uradno poljsko vlado, !je na-zval general Tadeja Komorow-skija (ki je znan pod imenom Bor) kriminalca, ki bo aretiran in sojen, ker je predčasno dvignil vstajo .v Varšavi. General Komorowski je bil imenovan vrhovnim poveljnikom poljske vojske od vlade v Londonu.
Dalje dolži ljudski odbor Ko morskiga, da ni bil ob času re-volte v Varšavi, ampak da se je skrival 18 milj proč.
'Ako poljska vlada v Londonu postavi gen. Komorowskiga vrhovnim poveljnikom, je znorela," je izjavil Morawski. "Kadar pride Komorowski narodu v roke, bd) postavljen pred sodišče, -o-
Pri Slovenski dobrodelni zve- vedno potrebuje denar za voj-zi je dane£ 1417 mater, katerih no. sinovih in hčere so se odzvali klicu domovine. Od teh jih je 18 z zlato zvezdo, to "je takih, ki so že dali svoje življenje na polju slave.
Tople besede sta govorila materam Joseph Poniikvar, predsednik, in John Gornik, gl. ajnik SDZ, ki se vedno tako neumorno trudita za napredek in porast organizacije.
e{Ro .	Iker je svojo uniformo že davno
Preživljal s tem, \ zamenjal za obleko domačinov.
Vabilo na sejo
Nocoj ob osmih bo seja dru štva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Po seji bo prigrizek in domača zabava. Mr. Grdina bo kazal zanimive slike. Tajnica bo pobirala asesment od šesti zvečer.
Nocoj se registrirajte!
Kdor nima čas čez dan, se nocoj do devetih lahko regi strira za volitve pri volivnem odboru v City Hall. Kot poročajo, se ljudje pridno registri rajo. Toda od vsakih 10 regis-trirancev jih je 7 žensk, kar znači, da bodo ženski glasovi šteli veliko vlogo pri novembrskih volitvah.
ce, da pokažejo svojo voljo, da se hočejo ločiti od svojh nemških valptov," jim je govoril gen. Eisenhower.
Istočasno je apeliral na Avstrijce tudi radio iz Moskve, naj začno civilno vojno zdaj ter da naj naglo in dobro udarijo na nacije ter s tem pomagajo vojskam zaveznikov.
Gen. Eisenhower je včeraj pozval Avstrijce k uporu proti Nemcem na isti način, kot je pozval Belgijce, Holandce in Dance, predno so dosegle njih meje zavezniške armade.
Nemško vrhovno poveljstvo je hotelo očividno izrabiti vremene in napasti s tanki in pehoto zavezniške pozicije. Toda nakana se jim ni posrečila, ker zavezniški poveljniki sq bili čuječi in so udarili na Nemce, še predno so se mogli ti razviti v ofenzivo.
Kanadske čete so ob Rokav-skem prelivu z naskokom zavzele važno pristanišče Calais in zajele tam 5,000 nacijev. Tako je zdaj ob Rokav,skem prelivu vi nemških rokah samo eno pristanišče še, namreč Dunkirk.
Poveljnik nemške garnizije v Calaisu, polkovnik Schroeder, je izjavil, da se bo boril do zadnjega moža. Toda v nedeljo zjutraj je nenadoma ukazal razobesiti belo zastavo in se je podal Kanadcenvz vso preostalo garni-zijo.
Nemški radio je včeraj trdil, da sta ameriška prva armada in pa angleška druga zbrali tanke za masni napad na Porenje. Prva ameriška armada se je zajedla globlje v Siegfried linijo vzhodno od obleganega mesta Aachena. Tretja ameriška armada je severnovzhodno od Nancy dosegla zopet nekaj uspehov.
Sedma ameriška armada pa skuša dobiti v roke prelaze v Vogezih, kjer vodijo ceste v bogato nemško Porenje v južni Nemčiji. Nemci poskušajo vse, da bi preprečili to nakano Ame-rikancem.
Vsi ameriški in angleški bomb niki so ostali včeraj na tleh radi slabfega vremena.
-o-
Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama
Izredna seja
Članice društva St. Clair Grove št. 98 WC, so prošene, da se jutri večer udeležite izredne seje. Seja ob osmih zvečer v navadnih prostorih.	_
Načelnik urada za vojno produkcijo, Nelson je zdaj odstopil
Washington. — Predsednik Roosevelt je vzel na znanje odpoved Donald Nelsona, načelnika urada za vojno produkcijo. Mr. Roosevelt je pohvalil delo, ki ga je Nelson vršil v tem uradu, obenem je pa izrazil upanje, da bo Nelson ostal še nadalje v vladni službi. Kakšno mesto mu je predsednik določil, še ni znano.
Donald Nelson je bil predsednik Sears Roebuck Co., predno ga je predsednik Roosevelt poklical v urad za vojno produkcijo, kjer je bil jako uspešen, kot dokazujejo vojni izdelki, ki jih je izgotovila ameriška industrija.
---o-
Papež je poslal Smithu apostolski blagoslov
New York. — Nadškof'Francis Spellman je poslal iz Vatikana kabelsko poročilo, v katerem daje papež Pij XII. bivšemu guvernerju Al Smithu apostolski blagoslov in tolažilne besede. Smithu je prečital poročilo njegov osebni zdravnik dr. Sullivan.
Smith je zdaj star 70 let in je precej nevarno bolan v Rockefeller bolnišnici. V soboto zvečer je izijavil zdravnik, da bolnik ni boljši, niti ni slabši, vendar da za enkrat še ni resne nevarnosti za njegovo življenje.
-o-
Republikanci se trudijo za zamorske glasove
Republikanski guvernerski kandidat Stewart je včeraj govoril veliki skupšičini zamorcev v baptistovski cerkvi na 55. cesti. Republikanski voditelji se resno trudijo, da bi spravili zamorske varde 7. novembra v svoj tabor.
Mrzleje vreme
Vremenski urad napoveduje " za Cleveland danes mrzleje vreme, ki prihaja sem od zapada. V Minnesoti je kazal včeraj toplomer 20 stopinj nad ničlo. V Clevelandu bo nocoj padel toplo-mre na kakih 38 stopinj, dočim je kazal včeraj 74. Hladno vreme bo ostalo tukaj do srede. -o-
Kupujte vojne bonde!
Joseph Garvas je prišel na dopust za 30 dni iz Italije. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu njegovega očeta, 1139 Norwood Rd. To je njegov prvi dopust po treh letih in pol, odkar nosi uniformo Strica Sama. d na
Iz Indije se nam je oglasil Sgt. Frank J. Tomazin, ki piše, da zdaj zopet dobiva Ameriško Domovino, katero z velikim vese
ljem čita. Nekaj časa ga list ni dosegel, ker je bil premeščen. Zdaj je pa vse zopet v najlepšem redu. Frank naroča po-pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem po Clevelandu. ■a m* M Mrs. Mary Petchauer, 6615
Bonna Ave. je naročila Ameriško Domovino za sina Pfc. Joseph Zupančiča, ki služi v ame-1 riški armadi nekje v Franciji.
Tedenski koledar za racioniranje
KONZERVE — Plave znamke A-8 do Z-8 in A-5 do L-5 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj.
MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke A-8 do Z-8 ter A-5 do K-5 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj.
SLADKOR — Znamke 30, 31, 32 in 33 iz knjige 4 so veljavne zdaj. Znamka 40 je za racioniranje veljavna do 28. febr. 1945.
GAZOLIN — Kuponi A-13, vsak za 4 galone, so veljavni do 21. decembra, B-4 in C-4 ter B-5 in C-5 dokler jih imate kaj, vsak za 5 galon.
KOLESA — Avtnih koles ni treba dati pregledati razen če se želi dobiti nova. Komercijalna vozila jih pa morajo dati pregledati vsakih 6 mesecev, ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej.
KURIVNO OLJE — Kuponi za periodo 4 in 5 so veljavni do 31. avgusta 1945. Kuponi za periodo 1 so veljavni ob prejemu. Vsak je za 10 galon.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 2, 1944
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEitderaon 0628	Cleveland S. Oblo.
___Published dally accept Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti. pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po požti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.50. Dol leta $3.50.
četrt leta $2.00
_PoMunem« itCTlUca 3 cente__
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per rear C. S. and Canada. $8.50 lor 6 monthr. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.26 for I months
Cleveland and Euclid by Carrier $630 per year: $3.50 tot 0 months.
$2.00 for S months.
_Btogle copies » cents__________
Entered as second-class matter January 5th, 1$0$. at the Post Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879._____
No. 230 ' Mon., Oct. 2, 1944
Vojna z Japonci bo še dolga
Ameriški urad za vojne informacije svari ameriški narod, da bo trajala vojna z Japonci še poldrugo leto in#morda celo dve leti potem, ko bo vojna z Nemčijo končana. To, pravi urad, je mnenje naših ameriških in mornariških poveljnikov.
Dalje svari ta vladni urad, da je kljub naši premoči na Pacifiku prav lahko mogoče, da bodo izvedli Japonci kak napad na naše zapadno obrežje. Urad bazira svoje poročilo na informacijah, ki jih je dobil od armadnih in mornariških-avtoritet.
"Vsi naši načrti, vključno produkcije vojnega materiala, so napravljeni v smislu, da bo vzelo leta, raje kot mesece, predno bomo premagali Japonce," se glasi poročilo. "Najkrajša doba, tekom katere moremo računati na poraz Japonske, je poldrugo leto ali celo dve polni leti.
Urad za vojne informacije dalje svari, da naj ne pričakujemo, da se bo Japonska zrušila na znotraj. Japonska ima fino trenirajo armado do 4,000,000 mož, ima izvrstne obrambne baze in še vedno dokaj močno bojno mornarico.
Proti tej japonski sili imajo pa zavezniki naslednje prednosti:
Samo ameriška industrija zgradi na mesec do 8,000 bojnih letali, medtem ko jih morejo napraviti Japonci le kakih 1,500 na mesec. Japonska tovorna mornarica gre hitreje na dno morja, kot jo pa morejo nadomestiti. Dočim morejo zgraditi Japonci na leto kvečjem 1,000,000 tonaže ladij, pa jim potopijo Amerikanci najmanj 1,500,000 tonaže na leto. Ameriški super bombniki so začeli rušiti zdaj tudi japonsko industrijo.
Na drugi strani imajo pa Japonci sledeče ugodnosti:
Zavezniki še vedno nimajo letalskih baz tako blizu, da bi mogli v masah poslati zračno silo k napadu. Boj na Kitajskem se je obrnil v korist Japoncev. Zavezniki še vedno nimajo dobre dobavne zveze do Kitajske.
Poleg 4,000,000 mož redne armade ima Japonska 2,000,-000 mož rezerve in okrog 1,500,000 mladeničev med 17 in 20 leti, ki jih še ni poklicala pod orožje.
Razen za super bombnike je večina japonske industrije nedosežne za zavezniška letala. Kadar bodo imeli zavezniki baze 500 do 600 milj od Japonske, bodo mogli šele misliti na masne napade.
Japonska pridela za svoje potrebe dovolj živeža doma, v Severni Kitajski in v Mandžuriji. Torej je zavezniki ne morejo izstradati.
Poleg vsega tega je pa treba računati, da ima Japonska svoje glavne baze okrog doma, ali vsaj blizu doma, dočim morajo zavezniki, zlasti Amerikanci, voziti vojne in druge potrebščine na razne fronte preko vsega ogromnega Pacifika, kar vzame čas in ogromno število ladij.
Kdor torej misli, da bomo Japonce kar pohrustali, se moti.
Kar mora napraviti Frank Laušche je to, da pridobi kolikor mogoče južne okraje, zlasti podeželske. To je sicer ognomno delo, toda Lausche je energično in vztrajno na delu. Vseh glasov tam ne bo dobil, to je gotovo. K'ekaj jih pa bo in če k temu prištejemo ogromno večino, ki jo bo dobil v okraju Cuyahoga, ni nobenega vzroka, zakaj bi ne bil izvoljen. Ampak za zmago mora dobiti Lausche v okraju Cuyahoga več ali vsaj 150,000 glasov večine.
Zato je pa tako potrebno, da mu damo mi tukaj vsak glas, ker vsak glas bo štel in odločeval. Glasovati pa ne more nihče, kdor ni registriran. Na 9. oktobra bo zadnji dan za registracijo. Lauschetova izvolitev največ zavisi od njegovega domačega okraja in večine, ki jo bo dobil tukaj. Zato: vsak državljan naj gleda, da bo na 7. novembra volil. Glejte, da bosite registrirani, kdor še ni!
Stoletnica rojstva Josipa Jurčiča 1844-1944
Vprašanje, na katerega Eden ni mogel odgovoriti
V angleški poslanski zbornici so ljudski zastopniki ob-suli zunanjega ministra Edena'z vprašanji, zakaj ni poslala Rusija poljskim upornikom v Varšavo pomoči pravočasno. Edena so spravili v tako zadrego, da je prekinil to debato v inozemskih zadevah, češ, da si mora vzeti čas, da bo na to odgovoril.
Poslanec Knox je pritiskal na Edena, naj odgovori zbornici, kakšno je stališče Rusije napram Poljski.
"Ali ni resnica," je hotel vedeti Knox, "da so Sovjeti na 30. julija potom radija ponovno urgirali iz Moskve poljske gerilce v Varšavi, naj se dvignejo in naj odprejo prehod čez reko Vislo ruski armadi ter da niso Rusi do 14. septembra, torej polnih šest tednov pozneje, dovolili naši zračni armadi, da bi pristala na ruskih tleh potem, ko je pripeljala potrebščine poljskim gerilcem v Varšavo ter so s tem takore-koč prepustili heroične Poljake v Varšavi svoji žalostni usodi?"
Ko so pritiskali na ministra Edena, naj odgovori na to, se je izvijal in končno rekel: "Dovolite mi nekaj časa, da premislim odgovor."
S kom se bo zunanji minister Eden prej posvetoval, predno bo dal odgovor? Ali bo mar prej vprašal v Moskvo, kako naj odgovori?
Ameriški narod, ki je dal svoje sinove v boj za osvobo-jenje malih narodov, bi tudi rad vedel odgovor na gornje vpiasanje, pa ne verjamemo, da bi ga dobil. Enkrat po vojni nam bo morda zgodovina to pojasnila. Torej kar potrpimo.
Kakšno priliko ima Lausche?
Frank Lausche, ki kandidira za ohijskega guvernerja, ima zelo lepo priliko za izvolitev. Po mnenju poznavalcev razmer ima celo večjo priliko do izvolitve, kot pa predsednik Roosevelt do zmage y državi Ohio. To sodijo po tem, ker imamo v Ohio dve glasovnici: ena je za predsednika in podpredsednika, druga pa za guvernerja in vse druge kandidate v državi. Tako bo prav lahko mogoče, da bodo volivci razdvojili glasove.
Med pisatelji in pesniki, ki so nastopili na našem slovstvenem polju pod vplivom Levstikovega in Stritarjevega literarnega programa, se nam sveti dvoje najdražjih imen: Josip Jurčič in Simon Gregorčič.
Stritar pravi, da je od nekdaj hvalil in poveličeval proti drugim narodom narod slovenski, da tako pridno in zvesto prebira, a ne samo to, da si s tako ganljivo požrtvovalnostjo omišlja slovstvene izdelke. — Tega narodovega priznanja je bil predvsem deležen Josip Jurčič, ki je od svojih prvih povesti do danes ostal naš naj priljubi j enejši ljudski pisatelj. Danes, ko imamo skoraj v vsaki hiši že malo knjižnico, si težko predstavljamo, kako je bilo ob časih, ko še ni bilo dobrih ljudskih povesti. Besedo so imeli modri stari pripovedovalci, ki so imeli sijajen spomin, vedeli zgodbe starih časov in jih znali lepo, zanimivo pripovedovati.
To se je vršilo zlasti na dolgih zimskih večerih pri predi-cah in pri raznih domačih opravkih, kamor so se zbirali sosedje na skupno delo. Kakor je bila babica ali stara teta živa knjiga bajk in'pravljic za otroke, tako je bil ded ali stari stric zabaven pripovednik za odrastle. Razen pratike in pobožnih knjig ni bilo nič tiskanega pri hiši. Šele ob Prešernovih časih smo dobili nekaj prevodov znanih Šmidovih povesti, med njimi na primer "Sv. Genovefo," ki se je mnogo čita-la po slovenskih hišah. V tem času se je rodila tudi prva domača povest "Sreča v nesreči," ki jo je leta 1836. izdal župnik Janez Cigler. Ta povest, ki so ji rekli tudi "bukve od Svetinov," se je od leta do leta prebirala na zimskih večerih. Nato so prišle "Novice." Za njimi pobožne "Drobtinice" in Mohorjeva družba. A manjkalo je dobrih ljudskih pisateljev. Po letu 1848. so se začeli oglašati Janez Trdina, Luka Svetec in drugi; najbolj je pospeševal naše pripovedno slovstvo leposlovni list "Slovenski Glasnik," ki ga je začel leta 1858. v Celovcu izdajati profesor A. Ja-nežič in so pri njem sodelovali pisatelji: Fran Levstik, Fran Erjavec, dr. Janez Mencinger, Simon Jenko, Fran Cegnar in drugi. A vse je s svojo pripovedno umetnostjo prekosil Josip Jurčič, ko se je pojavil med njimi.
Rodila nam ga je dolenjska vas Muljava. Težko si je misliti bolj primeren kraj, ki bi mogel dati pisatelju toliko zgodovinskih spominov, toliko vsakdanjih domačih dogodkov in tako zanimivih narodnih tipov, kakor jih ima okolica Muljave. Še danes se nahajajo po teh krajih ljudski originali, zabavne osebe in staropreprosti ljudje, ki jih srečavamo v Jurčičevih povestih. Tudi jezik tega okraja je nekaj posebnega: poln hudomušnih primer, prijeten in šaljiv, rad nekoliko zbadljiv, poleg tega pa bogat na izrazih in narodnih pregovorih. Tako se je vse pripovedno in jezikovno bogastvo tega kraja združilo v Jurčiču in on ga je s svojim izrednim lepo-
slovnim talentom prinesel v slovensko literaturo in dal svojemu narodu vrsto najlepših ljudskih knjig.
Ako se vozimo po dolenjski progi od Ljubljane, se nam odpira nov svet zelenih gričev in dolin, pokritih s širokimi gozdi in skromnimi njivami, ob njih pa sanjajo preproste dolenjske vasice in samotne koče, živeče od trdega dela in bornega zaslužka. Tu in ta se še pokaže graščina — spomin starih časov, — v Višnji gori pa se spomnimo slave naših starih mest, ki se zdaj kaže le še v slikoviti skupini hiš, nfaldženih druga vrh druge, kakor da bi se tiščalel tako skupaj zato, ker so jim odvzeli staro srednjeveško obzidje in se zdaj brez varne obrambe boje novih časov. Med njimi se beli razvalina starega gradu in tam nekje se skriva skrivnostni polž s svojimi ponosno — junaškimi zgodbami. Vlak vozi po lepi zeleni dolini ob cesti. Tu se začenja Jurčičev kraj. Tu po tej cesti je hodil v šolo v Višnjo goro.
Izstopimo v Stični. Proti jugu se med nizkim gričevjem vleče tiha dolina, ki jo zapira mal parobek z belo cerkvico, z nekaj hišami in jagnjedi, ki se vitko divgajo nad slamnatimi strehami. Tam je Muljava. Tri četrt ure rabimo do tja. Hodimo po ozki cesti in kdor je čital Jurčiča, se mu zdi ves kraj čudno znan. Tu je hodil Lovro Kvas svojo pot na Sleme-nice. Tam nekje na griču med gozdovi so Slemenice. Tu ob potoku je mlin, kjer je hodila naša znanka Neža Rožma-rinka. Potnik nam prihaja nasproti. Zdi se nam, da smo ga srečali v Jurčičevih povestih. Tu je kraljestvo desetega brar ta. Morda bo zdaj zdaj stopil izza ovinka ali samotne hiše pred nas sam Martinek Spak —deseti brat. Tam se kaže koča na koncu vasi, skromna, za silo zbita in podprta. Taka je bila Krjavljeva koča. Ako se ozremo nazaj, vidimo pod zelenim gozdnim grebenom belo zidov je starodavnega stiškega samostana. Na levi se dviga par višjih gričev tam je Kozjak in Kravjak — ostanek starih malih gradov. In tam zadaj se dvigajo pobočja zelenih vrhov. Tam je Krška dolina.' Prišli smo do Muljave. Sedaj šele vidimo, kako lepo lego ima ta pristna dolenjska vas.
Od Jurčičevih časov so va-ščani nekaj svojih hiš prezida-li, a vidijo se še one stare domače kmečke hišice, ki so ravno vsled svoje preprostosti imele na sebi toliko vaške poezije. Taka je tudi Jurčičfeva rojstna hiša. Stopimo s ceste po obronkih navzgor in obstojimo pred njo. Koliko lepih spominov nas obide pred to tako našo kmečko hišo! Ob hiši je vrt. Tem stoji še ona tepka, pod katero je ležal Jurčič, ko je prišel v jeseni 1879. obiskat svojo oslepelo mater in se je prehladih Iz hiše stopi prileten mož, Jurčičev brat. Prijazno nas pozdravi. Začne se razgovor. Marsikaj zanimivega izvemo o pisatelju' in prejšnjih cas'ih. Toda mi bi pred vsem radi videli tisto čudotvorno peč, kjer je v dolgih zimskih večerih sedel stari ded in pripovedoval zgodbe o starih časih. Vstopimo. Še vse je tako, kot je bilo. Mala kmečka soba kaže še vse znake svoje preteklosti. In peč — naj priljubi j ene j še bivališče in zavetišče naših kmečkih ot-
rok — stoji v kotu kot nekdaj. Ob nji je prostoren, nekoliko v steno vdolben zidek ali zape-ček. Tam so sedeli ded, Jožek pa je ležal na peči, poslušal in premišljal. In vrstila se je zgodba za zgodbo, zdaj o čarovnicah, zdaj o roparjih, o Turkih in ciganih, o vojskah in kralju Matjažu, o tihotapcih in vojaških beguncih, o Francozih in čudnih dolenjskih dogodivščinah.
Iz tega kraljestva bajk in povesti je prišel Jurčič na ljubljanske šole. Ker se je dobro učil, j§ bil sprejet v Alojzije-višče. Tam so. prefekti spoznali njegovo ljubezen do čita-nja in mu nudili, kar so mogli. "In tako dobi Jurčič," piše Fran Leveč v svojih spominih, "nekega dne v roke tudi letnik 1858. Bleiweisevih Novic in tam najde v našem slovstvu zgodovinsko znamenito razpravo Levstikovo 'Napake slovenskega pisanja.' Trikrat je bral ta spis, ki je takrat v Slovencih napravil toliko hrupa, a vselej mu je vroče prihajalo, tako ga je razvnel. Levstikov nauk: Slovenskim pisateljem se je od preprostega naroda učiti, a ne po tujih zgledih in po svoji glavi pisati — ta zlati nauk si je Jurčič globoko vtisnil v svojo dušo, po tem nauku je pisal vse svoje žive dni."
Tako je Levstik našel svojega pravega učenca. To je bilo tem bolj mogoče, ker je J ur čič prinesel z Muljave bogat zaklad dedovega narodnega jezika in njegovih pripovesti. Poslej Jurčič doma na počitnicah neprestano zapisuje narodne izraze in vsebino narodnih pripovedk. Takoj se pokaže njegov sijajni pripovedni talent. Ze kot četrtošolec začne javno pisateljevati in v "Spominih na deda" poda one zanimive stare zgodbe, ki jih pozna danes .vsak slovenski otrok, na primer "Ko-zlovska sodb v Višnji gori, "Raztrgana Višnja gora in zakrpan Žužemberk," "Večer na slovenski preji," itd. Tik nato se loti svojega pvrega večjega dela "Jurija Kozjaka."
Lahko rečemo: za "bukvami o Svetinih" prva dobra slovenska ljudska knjiga. Mohorjeva družba, ki jo je leta 1864. izdala, jo je morala dvakrat natisniti. Jurčič, ki je bil takrat sedmošolec, je dobil zadnjo častno nagrado. S to povestjo se je med ljudstvom posebno povzdignila ljubezen do lepe knjige. "Živahno dejanje, postavljeno nazaj v strašne čase turških vojska, krepko risani značaji in znameniti, zlasti Dolenjcem znani kraji, kakor sta-roslavni grad Kozjak, velevaž-ni stiski samostn, sloveča božja pot na Krki in cerkev Matere božje na Muljavi, vse to je vzbujalo zanimanje za izborno, s krepkim realističnim peresom pisano povest," pravi Fran Leveč. "Stari stiški župnik Hinek je tri nedelje zaporedoma pri-digoval samo o Juriju Kozjaltu in iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev."
Po maturi je odšel Jurčič na Dunaj, kjer se je seznanil s Stritarjem ter s svojim marljivim delom tudi tega našega svetovnega potnika pridobil za delo na polju slovenske literature. V prvih letih na Dunaju je pisal Jurčič "Desetega brata." O tem piše Fran Leveč: "Kako je Jurčič živel na Dunaju, kako je stradal in prezebal, po vlažnih luknjah prebival, o tem bi se dali pisati dolgi žalostni spomini. Omenim samo to, da sva enkrat pet dni obživela ob enem samem goldinarju in še tistega sva si vzela na posodo. A poleg tega je neprenehoma delal in se pripravljal za svoj pisateljski poklic. V tem času se je rodil "Deseti brat," sedaj prava narodna knjiga, ki obsega nekatere tako klasične prizore in tako genijalno risane .značaje — omenjam samo Krjavlja, strica Dolefa in Obrščaka — da se svetijo kakor pravi bise-
'fSsjsijmimM'
če
verjamete al' pa ne
dlillllUIUIIfkSfll
OCVIREK —
Še dokaj zakej vdova obišče svojo prijateljico, s katero se nista videli že dolgo let; prijateljica je bila še vedno samska, učiteljica po poklicu.
Vdova pripoveduje prijateljici, da je bila poročena trikrat. Prvič se je poročila še zelo mlada; mož ji je umrl in dala ga je sežgati. čez kaki dve leti se je vnovič poročila, pa ji je tudi ta mož kmalu umrl in dala ga je sežgati. Po dobrem letu se je poročila v tretje, pa zopet ni imela sreče: tudi ta mož ji je umrl in tudi tega je dala sežgati.
Samska devica se pa tedaj ne more več premagati, pa vzklikne: "Vidiš, kakšna krivica je na tem svetu! Medtem, ko nisem mogla jaz dobiti niti enega moža, si jih imela ti toliko, da si kar kurila ž njimi."
Rakitno, zakopljem P0(* , srebrno krono vpričo Pazi j a, potem grem do®c šljem Pazija nazaj po tist°, co. Pes mi bo kronco prin^ jatelj ni verjel in stavila' en Štefan terana. Velja;
Lovec in gostilničar Filipič začne torej svojo povest o briht-nem psu Pazi ju.
"Bil sem že doma v starem kraju, kjer sem veliko prejagal po borovniških šumah; lovil veverice, polhe ,zajce in srne. Imel
"Napravil sem vse t sva prišla s Pazi jem o^ mu pokazal gori pi"0*1 . in rekel: "Pazi, pojdi in" mi tisto kronco!" Pazi f zalajal, v znak, da je ^ zapopadel, pomahal z ' dvakrat na levo, dvakr desno in odskakljal v rekejon Rakitna.
"Toda Pazija tisti * čer ni bilo naazj. Pr«^ pri meni in čakal na 1 noč sva čakala in pi"0*1 prijatelj zahteval stavo češ, psa s kronco ne bo11 "Postajna namalan^' mislil, to mi pa ne £re da bi me Pazi pustil118 Saj mi ni bilo za tisti na, ampak za čast. S^ telj raznesel slabo ob mojega psa po vsej P borovniški fari, da se sto ne bom smel poka2'1 "že sem smatral, d«' vo izgubil ,ko naenkril. sobo moj Pazi. Pa kaJ( je prinesel v gobcu? boste uganili. V g°ml par hlač. že sem m11 ^ hlače, ko prihiti v han kmet, ki se vrže mu hoče iztrgati hlace' sem mogel do beseda
sem takrat finega psa, ki bi se ( v bil gotovo tudi naučil brati in začel: pisati, če bi ga bil dal v ljubljan- "Naj ga koklja brc ske šole, ali pa vsaj v črno šolo ga psa in ga. Včeraj na Vrhniko.	i šel tam pod Rakitno v
"Nekoč sem stavil 3 pri jate- fse Je trudil> da blpfJ
ljem, da grem lritl^o te gori pod ! cej težak kamen- f _____i pil in odvalil kamen'
| nom sem našel' sve^0 ri v naši lep oslovni književno-1 sem j0 vtakni] v žep'
sti in bodo večno združeni s | domov in poklic'1 slavo Jurčičevega imena. Iz- !ltužeta z menoj Prav* šel je leta 1866. "Deseti brat" | z menoj. Doma sem "y je prvi ^lovenski roman in lah- j fcro veečrjo in ko sefl1' ko rečemo, da je š«; danes prvii se je viegel pod m03" roman, ki ga bere vsak Slove-1 Kar samo se mi Je SJ>. nec in vsaka Slovenka. Osefye 1 sem prišel do tako Pr tega romana, ki ko tako naše, ! valce. slovenske in resnične, nam sto- "K0 sem pa pijo tako živo pred oči, da se odprl okno, je pes
jih z veseljem spominjamo vse življenje kot svojih dragih mladostnih znancev.
Toda od slave se ne da živeti. Vkljub veliki marljivosti, s katero je pisal Jurčič za naše liste, ni mogel izhajati na Dunaju. Zato je leta 1868. odšel
v Maribor kot urednik k "Slovenskemu Narodu." čas je bil buren in Jurčič se je poleg svojega rojaka Tomšiča z vso vnemo lotil dela za list. Gotovo je, da je pri tem trpelo njegovo pisateljsko delovanje. Leta 1871. je odšel celo v Sisek, da bi tam urejal nemški list, pisan v jugoslovenskem duhu. Jurčič je bil namreč tudi v politiki zvest učenec svojega učitelja Levstika in je z vsem prepričanjem zagovarjal narodno jugoslovensko smer, ki je dobivala v teh letih že svoje jasnejše obrise. A to je drugi del njegovega življenja. Leta
CDalle na S stranl>
hlače in skočil sk021..^ mi. Tekel sem za ^ u sem jo moral ubirat'-" lahko sledil." Tako J doval kmet.
"Jaz sem pa WJV gel v žep možakovili ^ iz njih mojo krone0'^c prijatelju in ukazal'
caj!
Albin
bi'0,;
je moško J; družbi, češ, pa še vJ te.
Nekaj časa je ^ Končno se pa le ^ pripomni:	f
"Je vse dobro i« J jetno. Ampak kar IjjjP del je to, če je tekel ^ Rakitne do Preseri' Je
jA
samih gatah, ker
ttfl-
če odnesel, aH
Vsi smo pogledj kako se bo izmazal premikal po stolu. P pa zabrusil: pojdite!
m ft
vf
ct
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, ^s* .if' fi, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF Ay" d r f AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," Pub'1
Sundays and holidays in Cleveland. O., for October 1st, 1944- . State of Ohio, Cuyahoga Co. SS.	C0ii<"
Before me, a Notary Public in and for the State and personally appeared James Debevec, who, having	f
to law, deposes and says that he Is the Editor of "AMERl. and that the following is to the best of his knowie"" m^ a true statement of the ownership, management etc, ? j Vi. publication for the date shown i'n the above caption, re""1' ■
August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, e_nt}1is( 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse oi ^
1.	That the names and addresses of the publisher, edito^jrj and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St-land, O.; Publisher:' Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., cle aging Editor: James Debevec.	ir Av'f'
2.	That the owners are: James Debevec, 6117 St. cla A Ohio, Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. seJ" i
3.	That the known bondholders, mortgages, and otfl |,of '
____'"c bOi>
owning or holding 1 per cent or more of total amount	,,
or securities are (If there are none, so state): None. mes 0 ;$i
4.	That the two paragraphs next above, giving the n®" stockholders and security holders if any, contain 'not	of holders and security holders as they appear upon the b°° ^ " but also, in cases where the stockholders or security holder^ books of the company as trustee or in any other fiduciary
of the person or corporation for whom such trustee is ®caCifl£ ,J that the said two paragraphs contain statements cm j-.no116 | knowledge and belief as to the circumstances and	t\ienet,
stockholders and security holders who do not appear UP jty "'Sji' company as trustees, hold stock and securities in a caPaC\ie</C .V of a bona fide owner, and this affiant has no reason to be' of i11 person, association, or corporation has any interest direO'^ said stock, bonds, or other securities than as so stated by pU f
5.	That the average number of copies of each issue "'iscfi1'6 or distributed, through the mails or otherwise, to paid suf A twelve months preceding the date shown above is 8.400. V
Signed: JAUg^
Subscribed and sworn to before me this 28th day of seK Jja^ (SEAL)	A. Haffi«r'
My commission expires AUK
h h
W AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 2, 1944
Junaštvo in zvestoba
^vinski roman iz časov francoske revolucije.
r^toi je tolklo srce na

Poti, Naprej je vsto-Za njim Keyser in
o smo kraljico v svetli ki skozi visoka eklena vrata dopušča vse strani. Sama je mizi; pred njo spojka sodnika. ' "J naklonivši lepo Pokazala na tri lično n Pozlačene stole, ki ,nas Pripravljeni. Po-e a zelo resno, a mir-. ^' 0 stvari. Rabila je
V Ita^ Pa ni veS P°P°1_
lvJuZnala, tako da je li CaIa francoske stavil, y Prisrčno se je
to,Pl?Cu in donašavcu >• Pisanj
4
p°tlobr
]a in rekla, da
stf ,Dnega pač domne-, jJJ1 Orleana; a da je ^ razsežno zaroto, i ^ ' je vedno imela , i »SM 0dljive. namerja-Ul j8en P^vrat: tega
ne 11 mislila- In tudi
"lore prav verjeti,
i
S k1Qenim tehtnim raz-^l^Pirajo sum "
bo ^vetj,
itf
Na
0 nekterih toč-°vala, predno iz-,0lnst*ari z Nejgovim SB Ako se res pre-° »lajor pl. Bach.
;varai
'C;anjem ti mogla
de-/ J50 Poskusila, h
««be •' odvrne ne-^ ln Francije.
"0i!S?ami in z zagoto-[ie>ležnosti j *
j& nas
,1 ».f Ji
ii.°8tno odpustiti. A
• r^ijfjai z sivimi besedami nT a treba brez dru-^ Popolnem taj-jo ffft
lzvršiti nujna de-
K
S
se
zberej o dr-
Je
.^- zmajala z glavo »i, %-Jcla bi zaslišal svo-Hta ev' Njegovo Veli-olcij ič ^^ važni stvari go
inl i ^ PH? ,ne- Tega tudi uu
^ve 07vati od njega. Bral S€ )« ' Stij,. ce žalimo, če za> ko f
m
K
J
1«.. rnJ1
of. i i?) is« 1>\
i H
Ji
r, >t
z.-
cM
jfl $
i of %
9
'A
t& Zvestobi in mol-ot J*, kaj zahte-■ 0 vplivnega mo-, °3Voda Orleanski,
^eizdajo!"
llg dol°čni," si je do-■ ^ Pripomniti, i t^j 110 Predložena edina pot ■vo bCn° dejanje. Vaše >ilj .0ste kralja k te-W Jfko njega in ". prepustite zve-\ ^ četam, da V, °dl°čnim nastopi ne«iire, ki uteg-^/rvi vesti) da je
pomagači v
0>mi
niti ne bo tre-
'bOmo imeU doyo_ i0 jenaS.t0Piti
v°jvoda po pro-Jn se nabira v mestjih, se boraz-l)0Ce?trii prah v vi-da so vo-Ce ' m da se vlada h0 Pa zamudimo ta ;vJot°Vo tekla kri, in bi n tem žlahtne j ša, ^nzanašali kriv-
hvel-
V0' Zadobite nam < to prosto roko ^Osji e> in poroki smo °teta prestol in
> ^°voril spoštljivo, h j Prepričevalno. 'P(%mirno Poslušala je rekla: "Ne sie„wdanosti. Želela
k Jt dober

vendar
JV0dal izvršiti. Ako °Žil0 Veličanstvo k
v^oiobi maj°r pi-
»	Na
\ ^ in Vam prisrčno » 1^en Se Zanašam na V,- ° ZVestobo." Po-bi li nam Seije narediti.
In ker smo skromno odgovorili, da nam je njena kraljevska milost najdražje plačilo, je zabeležila naša imena na pisalno pločico ter nas odpustila, prijazno naklonivši glavo. Le jaz sem bil toliko drzen, da sem prosil, če bi smel kdaj risati njeno slikovito selo v Triano-nu. Zdelo se mi je, da je bila prošnje vesela, in rada mi je dovolila za rane ure do osmih; ob tem času da bom čisto nemoten delal.
Pri Amorjevem Templu smo našli d'Hervillyja, ki je nas ob-sul z radovednimi vprašanji. Reding je pa znal tako spretno odgovarjati, da maršal niti ni zaslutil pravega namena naše audience. Peljal je nas po drugem potu k mrežnim vratom zraven pristave, kjer je Ivanka imela opraviti v vrtiču pred očethovo hišo. Zaklical sem ji, ali nam ne bi hotela podariti par cvetek z njenih leh v spomin na Trianon.
Bliskoma je urnih rok natrgala par šopkov in nam jih razdelila. "Saj smem še priti,' go-spica Ivanka, in pogledati zavoljo koza?" sem vprašal.
"Zavoljo koza? — O gotovo, kadar hočete, da vam le stari Bercy odpre vrata v naš raj. A mislim, da bo držal lepo zaprta," je odgovorilo dekle in izginilo v hišo.
Mej tem je bil Bercy odprl vrata, in smo se poslovili od d'Hervillyja. Ko smo šli po krasnem dvojnatem drevoredu, ki vodi naravnost v Versailles, mi je nagajal Karel-Franc z gospodično Ivanko, ker sem jo prosil cvetek. A Reding je naju grajal, češ, da sva lahkomiselna veternjaka, da se šaliva po resnem razgovoru s kraljico.
"Jaz mislim, da je vse izgubljeno!" je rekel. "Kraljica ne bo dobila zapornega povelja, sem ji z žalostnega obra-sem ji govoril o nujnosti odločnih dejanj."
"Rudolf, ti pa res prečrno vi diš," je odgovoril Keyser. Jaz pa sem spomnil na rek latinskega pesnika: carpe diem! "Kaj nam pomagajo žalostne misli?" sem modroval. "S tem nevihte vendar ne zagovorimo Veselimo se torej ljubega sonca, dokler nam ga Bog da. A glejte, podvizati moramo! Apri lov dan, ki je bil tako prijazno začel, se zdi, da bo končal z nalivom. Urno naprej, da dež ne pokvari naših lepih uniform!'
Toliko da smo še ušli nevihti Doma smo našli majorja pl Bachmanna, ki nas je čakal. Ko je čul Redingovo poročilo, je nam povedal, da se je prejšnj dan v Sveto-antonskem pred mest ju drhal pobunila, a polk Salis-Samaden je nemir udušil "Morda ta dogodek kralja pou či, kako nujno je potreba, voj vodo prijeti; zakaj očitno j on sodrgo najel."
Naslednji dan je bil Kare Franc obveščen, da njegov pol Chateaux-vieux pride v krat kem v Saint Germain. Kakor druge Švicarske polke, so bi tudi tega poklicali v bližino Pa riza. "Zdi se, da kralj vendar za vsa kslučaj pripravlja krepak odpor," je govoril zadovoljen naš major. "Morebiti je bil tudi od druga, strani že poučen o rovanju Orleanovem in njegovih ložinih bratov. No, tudi sam naš polk bi bil opravil z njimi."
1944 OKT.
J«L
a1
10
We!
J!
li
®l®l[2ij >!|26j|27)[2
1944
Efš*
JUH
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER:
8. — Dramsko društvo Ivan Cankar vprizori igro "Deseti brat" v SND.
21.	— Dr. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima ples v SND.
22.	— Zajednički dan HBZ, koncert in ples v SND.
28. — Dr. Carniola Tent 1288 ples v SND. NOVEMBER:
4. — Dr. Glas clevelandskih
delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v SND.
5. — Glasbena matica koncert v SND.
11. — Dr. Slovenec št. 1 SDZ ples v SND.
18. — Dr. sv. Katarine št.. 29 ZSZ ples v SND.
26. — Miss; Ann Svigel priredi koncert v SND.
STOLETNICA ROJSTVA JOSIPA JURČIČA 1844 - 1944
(Nadaljevanje z 2 stranl>
1872. se je kot urednik Slovenskega Naroda preselil v Ljubljano, kjer je podnevi delal za list, ponoči pa do pozne ure pisal svoje romane in povesti. V tem času so nastala njegova dela: "Doktor Zober," "Med dvema stoloma," "Lepa Vida," 'Erazem Tattenbach" itd., ki so še danes najljubše čtivo vseh naših čitateljev. Jurčič e imel poseben dar pripovedovanja, s katerim si je mahoma pridobil občinstvo -vseh vrst. Njegovi romani so kljub predsodkom proti tej "pohujšljivi" rsti leposlovja segli v široke vrste naroda. Jurčičeva velika zasluga,je, da je privabil dobri slovenski knjigi naše judstvo ob času, ko so stari omači pripovedovalci že izumirali, in odprl pot našemu eposlovju v kroge, ki so do-lej poznali le tuje knjige. V besedi in dejanju je njegovo pripovedovanje priljudno zanimivo, naravno in živahno, da gledamo pred seboj resnično življenje in ljudi, ,kakor so živeli in žive po naših vaseh in mestih, po kočah in gradovih. Vse njegove spise prepleta živa fantazija, napet razvoj dogodkov in izvirna narodna šaljivost, ki je z Jurčičevimi originali stopila v naš književni svet. Zato bodo njegova dela ostala pravi zaklad našega narodnega življenja.
Leta 1876. je Jurčič izdal svoje veliko dramatično delo Tugomer." Pokazal nam je dogodke iz zgodovine polab-kih Slovanov in z njimi razkrival našo narodno usodo. Pred nami se vrste prizori, v katerih nastopajo slovanski knezi in velmožje, žene in narod v težki borbi z nemškimi nasprotniki. Glavni junak je Tugomer, ki pade v boju, da s krvjo izbriše greh, ker je preveč zaupal sovražnikom. "Tugomer" je prva slovenska narodna drama; v nji se zrcalijo razmere in nazori tedanje dobe; v osebah in besedah čutimo le razne smeri v naši politični borbi, na zgodovinskem ozadju se nam rišejo sodobni dogodki in ljudje.
Jurčič je stal v teh letih sredi najhujšega domačega političnega boja, ki ga je kot urednik vodil v duhu napredka in svobode. Njegovi članki v Slovenskem Narodu so kazali narodu pravo pot sredi političnih zmed in spletk. Ko je izbruhnila na Balkanu vstaja, je •Jurčič krepko zagovarjal upravičenost slovanske osvobodilne vojne in poudarjal pomen teh velikih dogodkov za nas. Dne 1. maja 1877. je pisal: "Na jugu se je začel sveti slovanski boj za osvobojenje naših bratov. Vara in moti se Madžar in Nemec, če misli, da smo tako neumni, da bomo Slovani bratu Rusu nosili nesrečo in tako kopali svoj lastni grob. Greh naš pa bi bil, če bi hoteli za madžarski in dunajski šovinizem doprinašati kakršnekoli žrtve." Po padcu Plevne .je pisal: "Plevna je padla. In v teh treh besedah se izgovarja veliko dejanje: dobljena je velika in odločilna bitka, ki uničuje dednega sovražnika Slovanstva, bitka, dobljena za osvobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za mora-lično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slovanov."
Trd bodi, neisprosen, mož jeklen,
kadar braniti je časti in pravde
narodu in jeziku svojemu.
—(E. Gorshe po knjigi "Vodniki in preroki," ki jo je spisal dr. Ivan Lah.) --o-
Domača fronta
Otroci Pennsylvanije prvi pri nabiranju kositra
Washington. — Otroci iz šol Pennsylvanije so prvi pri nabiranju kositra in so nabrali 37,000,000 konzervnih škatelj, v teku 6 mesecev, j a naznanil War Production Board. WPB pravi, da je vsak šolarček v Pennsylvaniji — edini državi, kjer je nabiranje kositra organizirano širom vse države — nabral povprečno po devetdeset škatelj v teku 6 mesecev, ki so se končali 31. maja. Nabiranje se bo nadaljevalo, čim bodo šole zopet odprte, v jeseni. Dr. Emery W. Balduf, načelnik oddelka za šole in kolegije t WPB Salvage Division je pohvalil pennsilvanske šolske otroke radi njihovih "sijajnih" uspehov. Francis B. Haas, Harrisburg, državni nadzornik za vzgojo je naslovil pismo ravnateljem in šolskim nadzornikom in je dejal: "Mi v šolah si prizadevamo storiti vse kar moremo, da preskrbimo čim hitrejšo zmago našim vojakom. Nujno poživljam ob tej priliki vse šole, naj prično takoj ob pričetku novega šolskega leta znova nabirati škatlje iz kositra, in to nabiranje nadaljujejo tako dolgo ,kot bo kositer ostal kritična surovina za voje-ne potrebe." (OWI)
Konvencije preklicane, da bo manj potovanja
Washington. — Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj urada za Defense Transportation, je naznanil, da je več tucatov organizacij odpovedalo svoje shode in konvencije, da bi tako v sodelovanju z ODT zmanjšale obseg potovanj, ki niso potrebna za vojni napor. The National Petroleum Association, ki j
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Za dve družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, po vzorcu modernega bungalow; cena $7,800. Nahaja se na 928 E. 212. St. Euclid, O. blizu Miller Ave. Zglasite se po 5:30 zvečer.	(233)
Vkljub vsem viharnim poli tičnim dogodkom, ki so mu da-'bila že 0dp0vedala svojo poletno konvencijo, je naznanila
U pri uredništvu mnogo posla, je Jurčič zvesto živel svoji pripovedni umetnosti. Pripravljal je veliko delo iz staroslo-venske dobe, a dovršil je samo prvi del pod naslovom "Slovenski svetec in učitelj." Imel je še polno načrtov. Leta 1881. je osnoval s prijatelji "Ljubljanski Zvon," za katerega je pisal roman "Rokovnjači." Toda medtem ga je že premagovala bolezen. Iskal je zdravja v Gorici in na Bdru, a zaman, Dne 3. maja se je širila po Sloveniji vest, da Josipa Jurčiča ni več med živimi. Veliki njegovi načrti so padli njim v grob. Roman "Rokovnjači" je dovršil njegov prijatelj Janko Kersnik, ki mu je bil v pripovedni umetnosti najbolj soroden. Pokopali so ga v Ljubljani in na grobu se sveti napis iz "Tugomerja," ki jasno izraža Jurčičevo življenjsko pot:
ODT-ju, da je odpovedan tudi veliki vsakoletni shod. Col. Johnson je ta korak zelo pohvalil v svojem pismu, naslovljenem g. Fayette B. Dow, ki je glavni svetnik omenjene družbe in obenem ravnatelj ODT kateremu je poverjena skrb za transport tekočin. Preko 150 organizacij je sporočilo ODT-ju, v teku zadnjih mesecev, da so ukinile svoje shode. (OWI)
-o-
Platina je bila poznana že v starem veku, a ker je tako težko raztopijiva, je narodi niso vporabljali.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu , Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. •
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za eno družino, 6 sob, na Parkgrove Ave. Se proda po zmerni ceni, da se uredi zapuščino. Podrobnosti zveste pri Emelie Fabian, 6116 Glass Ave. HEnderson 3282. Hiša se pokaže samo po dogovoru. (230)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 3 sobe na 1048 E. 62. St. Za informacije se oglasite na 1052 E. 62. St. ali pokličite po telefonu HEnderson 9309.	(x)
Lepe zelnate glave
Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete.
John Drenik
1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500
(x)
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
(x-Oct. 14)
Peč za gretje
Naprodaj je moderna peč za gretje na premog; greje okrog 5 sob. Pokličite RA 6715. (230)
Dober kup
Naprodaj je hiša za 2 družini na E. 76. cesti; velik jard, garaža. Cena je samo $5,000. Podrovnosti izveste pri
M. Tisovec
1366 Marquette Rd.
(231)
Hotel Statler
ima odprto mesto za Kuharje, moške
Pomivalce posode, moške in ženske
Pomočnike strežnikom, moške
Ženske za counter Pomočnike v kuhinjo Zglasite se
Hotel Statler
E. 12th St. in Euclid Ave.
(233)
DELAJTE V SOSEŠČINI Mi potrebujemo
"'■-.(-v	• -- '■■...f ^.»»Jf-y."^- "lSgSW|l\
HAMMER DRIVERS '......
FORGE HELPERS TEŽAKE
Dobra plača od ure, bonus od produkcije, bonus za udeležbo, overtime
Johnston & Jennings Co.
877 Addison Rd. EN 0635
(235)
Packerji
in
MALI OGLASI
Mošt naprodaj
Fin mošt imamo naprodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138 ali pa Geneva 5204. Lahko tu di pišete na: Morris Cohodas, Geneva, O.	(235)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists
Vogal St. Clair Ave. in E. 6Stb ENdicott 4212
(Dalje prihodnjič)
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprta j ob nedeljah Zaprta ves dan ob sredah._
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
NALAGALCI PUNCH PRESS OPERATORJI IN POMOČNIKI MILLWRIGHTS MAINTENANCE HELPERS TRACTOR OPERATORS
Crane operator Nujno rabljeni Za 100% vojno delo Delo podnevi ali ponoči
VICTORY TOVARNA Geometric Stamping Co,
1111 E. 200. St.
IV 3800
(234)
Zavezniški vojaki so se morali boriti za vsako ulico in za vsako večje poslopje, ko so izganjali Nemce iz Lyona. Na sliki je videti, kako so polegli ob zidu francoski civilisti m gerilci, ko so Nemci odprli ogenj s strojnicami skozi okna bolnišnice, ki jo je videti v ozadju slike.
Trebušne podpore
Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports)
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Za hišna dela
Sprejme se žena ali dekle, ki zna angleško, za hišna dela, ' kuha in splošna opravila; nobenega pranja in nič težkega čiščenja. Plače je $30 na teden . Ima svojo sobo in kopalnico. Pokličite WAshington 5726.	(231)
Za delo po šoli
Sprejme se fanta za delo po šoli. Katerega veseli, naj se zglasi v trgovini z obuvalom Louis Majer 6410 St. Clair Ave.
(230)
Perilo na dom
Perilo se sprejema na dom. Zglasite se na 1205 E. 60. St.
(231)
AMERIŠKA "DOMOVINA, OCTOBER 2, 1944
1
TRPLJENJE MLADE MATERE
—u..	<
ROMAN
ii!lilll!ll!ll!llillll!!illlllllllllllllll!l!H
"Kdo naj ga pa najde ob tej temi?!"
"Le mirno in pametno, Robert Dunbar!" bodri Becker kapitana. "Naj le jaz pogledam, kje je ključ. Odriniti morava sedaj, pa naj se to zgodi na ta ali oni način. V skrajni sili se oprostiva tiste verige s sekiro."
Pristaniška voda je dvigala in potapljala splav še vedno s hudo silo tako, da sta se moža komaj držala pokonci.
Freddy se je bolj plazil kakor pa šel ter na ta način dospel do tiste lesene kolibice na splavu.
Tudi tu so bila vrata zaklenjena. Njegovi poizkusi, da bi jih odprl, so bili zaman.
To je bila na vsak način že druga zapreka, ki jo je bilo treba premagati in odstraniti.
"Neurje jemlje slovo, Becker," vzklikne kapitan. "Pred dnevnim svitom morava mimo svetilnika, sicer sva izgubljena."
"Sedaj je komaj ena po polnoči," odgovori Freddy Becker. "Šele okoli treh se začne svitati. Le pogum, Robert Dunbar, le pogum! Z božjo pomočjo prideva že kako iž nevarnosti."
Odločnost, mir in zaupanje
s
v Boga na strani Nemca ni iz-grešilo svojega učinka na skrajno razburjenega kapitana.
"Treba je nama najmanj še dve uri napornega dela, preden prideva do zlatih vrat," je menil.
"Bo že kako, kapitan. Neurje se sicer poslavlja ali nebo je še vedno pokrito s temnimi oblaki, vsled česar se zdani šele okoli štirih."
"Vlomiti morava vrata, kar bo pa povzročilo šum, in stražnik utgene slišati naju."
"Ob šumenju vode in buča-
"Tem bolje. Naredite luč, če se da to storiti!"
Robert Dunbar stori to, in v nekoliko minutah je gorela luč v veliki svetilki, iz katere se je izlivala prav motna svetloba naokoli.
"Sedaj lahko najdeva vse," meni Freddy ter jame pregledovati po kolibi. "Oho, to je iz-borno. Tamle visita dve puški in lovski torbi s patronami" tamle je žaga — tu je potapljaška obleka s cevjo in vrvjo! Imate prav, Robert Dunbar. Kakor se vidi, je tukaj vse, kar potrebujeva. Tamle je velika omara. Pogledati hočem, kaj je v njej. —
"Veslarski drogi so odzunaj privezani" pristavi še kapitan, dočim je Becker pristopil k veliki omari ter jo odprl. Poleg nje je ležalo več krampov, sekir in lopat.
"Tu je več raznovrstnega rokodelskega orodja, — se sedaj oglasi Nemec, "kladiva, klešče in žeblji, pile in oblici, in tu je nekaj ključev, od katerih bo morebiti eden za tisto ključavnico."
"Z lučjo morava biti previdna. Lahko bi naju izdala," reče kapitan. "Iz kolibe ne smeva s svetilko. Ali slišite kako neurje čedalje bolj pojema? V petnajstih minutah bo popolnoma mirno."
Freddy Becker vzame ključe iz omare.
"Poizkusiti hočem, kako bi' se dalo odkleniti najin splav," reče, "s svetilko pa ostanite tukaj v kolibi. Ce bo treba, vas pokličem."
Kakor je izgledalo, se je voda nekoliko pomirila, ker se ni splav nič več tako silno zibal, in ker niso valovi več tako silno pljuskali prek njega.
Ali tramovi, iz katerih je bil
uses. Vrata mo ram odpreti s silo. Ne pomaga nič. Notri morava."
nju groma ne pride ta šum do'?lo?;e" sPla,v> s° bili vsled mo" stražnikovih ušes. Vrata mo- f tako Polzfo, da se je Fred-
dy rajši po vseh štirih splazil prek njih do tja, kjer je veriga
, . j. vezala splav z obrežnimi koli. "Počakajte ugodnega trenot- Cgz nekaj čaga pridg do
a" ,	, . . .	stega mesta, vzame ključe iz
Voda je zdaj pa zdaj plju- žgpa ^ jame poizkugati> je_H
j kateri med njimi za tisto ključavnico.
sknila prek splava ter premočila možema obleko popolnoma Toda prav nič se nista zmenila! za to."
Freddy Becker se z vso silo vpre v lesena vrata, potisne svoje prste med vrata in okvir. Še
"Aha," zamrmra naposled zadovoljno, "tale je pravi."
ytalcne ga v ključavnico, ga s silo zavrti, in ključavnica je bila odprta. Freddy jo nato
cn močan in silen sunek — in' sname iz gien0v tiste verige ter deske vrat so se razkrenile. , potegne le-to od kola. Verigo "Da le ne bi bil stražnik sli- položi na splav, ki je bil sedaj šal tega hrušča je dejal kapi-' odvezan, obdrži ključavnico v tan-"	roki ter se splazi nazaj v koli-
' Toda Freddy Becker je od- bo.
pahnil vrata popolnoma, in pred obema možema je zijala temna notranjost lesene lope odprta, in begunca stopita vanjo, previdno tipaje z rokami naokoli, da bi se ne zadela ob nametana orodja, padla ter se ranila.
"Tu je svetilka in poleg netilo," rfeče kapitan po kratkem presledku.
"Vse je sedaj v redu," za-kliče kapitanu ter vrže ključavnico v kolibo." Sedaj pa lahko pričneva vožnjo."
Robert Dunbar ugasne luč, postavi to v kot ter stopi potem k Nemcu.
Splav, ki so ga zibali morski valovi, je bilo treba sedaj odriniti od obrežnih kolov.
Kapitan se z vso vnemo loti
ŽENSKE SUKNJE
Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Call pri
BENNO B. LEUŠTIG-U ENdicott 3426	1034 Addison Rd.
Rodney Adams Heating Service
Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. Furneze zacemen-tlramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste furneze. NOVI PURNEZI in PIHALNIKI instalirani. Vi lahko obvarjete važ furnez in prihranite na kurjavi, Ce inštalirate THERMOSTAT. Mi specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate ali tanke za tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvršeno od ekspertov.
21601 Westport Ave.
KENMORE 5461
tega dela. Bil je v svojem elementu. Veslarske droge odveže-ta naša junaka, in pričel se je boj z vodo, ki se je polagoma mirila.
Splav je sledil volji in naporom obeh mož ter se čedalje bolj oddaljeval od obrežja kaz-nilnega otoka.
In pogasi se je premikal splav proti njunemu cilju — svetilniku.
Po enourni vožnji sta se jela bližati širokemu izhodu na odprto morje. Bilo je še temno. Srečno sta prišla mimo svetilnika. Treba je bilo le še poguma, upati se na odprto morje. Moža sta bila v veliki nevarnosti, ali pogumno sta nastopila tisto nevarno vožnjo.
Kje je Elizabeta?
Mlada, bleda ženska v temni, priprosti obleki, na glavi slamnik po kmečki noši, se je bližala hiši Edwarda Wilson.
Videlo se je, da je utrujena in izmučena. Po dolgem iskanju in povpraševanju je naposled dosegla cilj svoje poti. Poznalo se ji je, da je jokala, zakaj njene oči so bile razjoka-ne, in izgledalo je, kakor da jo tare težka žalost.
Stopila je v palači podobno hišo ter se nekam plaho ozirala po njej.
Nasproti ji pride služabnik v elegantni livreji ter jo jame začudeno motriti.
"Če kaj prodajate, potem morate vstopiti pri vhodu od-zadaj," ji reče in pojasni hišno navado.
"Jaz iščem Mr. Edwarda Wilson," odgovori ženska. "Popeljite me k njemu!"
"To pa tudi ne gre tako lahko, kakor si vi mislite," meni služabnik. "Kdo ste in kaj hočete?"
"Recite mu samo to, da je tukaj Mary Becker, žena Fred-dyta Becker."
Služabnik se še vedno obotavlja.
"Prosim vas, povedite me do Mr. Edwarda Wilson," pristavi Mary.
"Kaj pa mu hočete?"
"Prinašam Mr. Wilsonu odgovor na to pismo, ki mi ga je' bil pisal on," odgovori Mary ter vzame iz svojih nedrij skrbno zavito pismo ter ga ponudi služabniku.
Te besede so spravile služabnika v strmenje, kakor je dalo opaziti. Pismo vzame ter oši-ne z očmi naslovno pisavo.
"Mrs. Mary Becker," je či-tal ter izpoznal Edwardovo pi-havo. To ga je nemudoma pripravilo k določitvi.
"Pojdite z mano," reče ženski. "Pismo vzamem s seboj ter vas javim svojemu gospodu."
Mary je šla za služabnikom v sobo, katere krasota bi bila izvabila iz priproste ženske vzklike začudenja in strmenja, če bi ji srca ne mučile težke skrbi.
Takoj zatem odpre služabnik neka druga vrata ter pomigne resni in bledi ženi, naj stopi bliže.
Stopivši v sosedno sobo zagleda pred seboj Mr. Wilsona, ki ji pride z vidnim pričakovanjem naproti.
"Ali ste vi Mr. Edward Wilson?" vpraša Mary prišlega.
"Da, Mrs. Becker! Vi prihajate sami iz kolonije semkaj ? Ali mi prinašate kako novico o Elizabeti? odgovarja in vprašuje Edward.
"Ne, gospod, Mrs. Elizabeta ni pri nas v koloniji, vsaj do takrat je ni bilo še, ko sem se jaz odpravila na pot semkaj."
"Torej tudi to upanje se mf je izjalovilo!" vzklikne Ed ward pobito in razočarano.
(Dalje prihodnjič) -o—-
I
mm
NOW OR UM
mam bythi axis umi
J^aznanilo in 2Zah*Vala
\
S žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prez® ^ vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela preljubijenega in nikdar pozabljenega in očeta
LOUIS JUDNICKA
,n01*
ki je spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče nanagloma izdihnil svojo blago dušo in mirno za ve0 u spal dne 23. avgusta 1944 v starosti 62 let. Doma je bil iz Stranske vasi fara Semič. Po opravljeni ^ 1 sveti maši v cerkvi sv. Vida je bil položen k večnemu počitku v svojo grobnico dne 28. avgusta 1944 vary pokopališče.
%
1' Si
Prisrčna hvala Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponik-varju za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče ter za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, posebna iskrena hvala pa Mrs. Pavlik za prvo pomoč in tolažbo v najbolj žalostnih urah. Enako tudi prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so z nami čuli ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. Iskrena hvala tudi Mrs. Muniza, ki je vodila skupno molitev ob krsti.
Prisrčno zahvale* želimo izrefči vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Sgt. in Mrs. Louise Tackus, Mr. in Mrs. Joseph R. Koprivec, Mr. in Mrs. John Judnick in družina, Mr. in Mr3. Anton Ljubi, Sr. in družina, Bliss Ave., Mr. in Mrs. Anthony Judnick in družina, Mr. in Mrs. Edward Judnick in družina, Mr. in Mrs. Geo. Sprow in družina, Mr. in Mrs. Anthony Ljubi, Jr. in družina, Tracy Ave., Mr. in Mrs. John Foye, Jr. in družina, Mr. in Mrs. Louis Zigmund in družina, S 2/c in Mrs. Ludwig Speh, Cpl. in Mrs. Frank Koprivec, Mr. in Mrs. Anton Koprivec in družina, Mrs. Wretschko in Avsec družine, Mr. in Mrs. Mike Razbor-sek, Mr. in Mrs. Anton Novak in družina, Mrs. Theresa Besenicar in sin, Mr. in Mrs. Louis Bavec in hči, Bayliss Ave., Mrs. Anna Pavlik in družina, Mr. in Mi-s. Louis Shustar in družina, Mr. in Mrs. Vardian, Mrs. Frances Antončič, Mr. in Mrs. Frank Prah in družina, Mr. in Mrs. Frank Vidmar in družina, E. 74 St., Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek, Mr. in Mrs. Nick Secolic in sin, Mr. in Mrs. Frank Kuhar in družina, Mr. in Mrs. John Simončič, Dudl in Kacmarcik družine,' Mr. Joseph Globokar, The Glenville Lumber Co., Mrs. Robert Dietrich and Zolar, The National Acme Co.,, Aircraft Dept. 94, Dr. in Mrs. Frank Din-nen and Office, Mr. in Mrs. Frank Zabukovec in družina, Sam's Hardware Store, društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, Cpl. Frank in Mrs. Lottie Koprivec, Boys in Crew of Lincoln Air Base, Nebraska.
Našo iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Sgt. in Mrs. Louise Tackus, Mr. in Mrs. Joseph R. Koprivec, Mr. in Mrs. John Judnick, Misses Frances in Arlene Judnick, Mr. in Mrs. Anthony Judnick, Mr. in Mrs. Anton Ljubi, Sr. Bliss Ave., Mr. in Mrs. Anthony Ljubi, Jr. Tracy Ave., Mr. in Mrs. Ted Foye, Mr. in Mrs. Joseph Judnick, Detroit, Mich., Mr. Matt Judnick, Joliet, 111., Mr. in Mrs. Louis Zigmund, Seaman 2/c in Mrs. Ludwig Speh, Mr. in Mrs. Anton Novak (Bakery), Mr. Stanley Baraga (Bakery), Mr. in Mrs. Smolinski, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mrs. Mary Wretschko, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, E. 76 St., Mr. in Mrs. John Glavic, E. 64 St., Mr. in Mrs. Bavec, Mr. in Mrs. John Bavec, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Louis Bavec, Bayliss Ave., Mr. in Mrs. Frank Koncan, Mr. in Mrs. John Simon, Mrs. Theresa Besenicar, Mr. in Mrs. James Komin, E.
76 St., Mr. in Mrs. John Komin, E. 73 St., ^ garet Marolt, Grovewood Ave., Mr. in Mr*- ^ Marolt, E. 74 St., Mr. in Mrs. Lekan, Mr. * & Frank Razborsek, Mrs. Rose Koprivec, Cpl. in Mrs. Frank Koprivec, Aberdeen Ave" yf Mrs. Frank Komin, E. 172 St., Mr. in Mrs. J°bJ,r nik, Mr. in Mrs. Louis Shustar, Schaefer Ave" Jt Mrs. Shuster, Addison Rd., Mr. in Mrs. Nick & y, Mr. in Mrs. John Kaiser, Mrs. B. Vardian, E- ^
JH
S
(Silt \
m
tr
"it

h
Mr. in Mrs. John Zdovc, Mrs. A. Znidarsic, St., Mr. in Mrs. Anton Marn, Mr. in Mrs. j-*8 ff Mrs. Frances Ubic, Mrs. Schmuck, Mr. in ^ ft ton Perse, Mr. in Mrs. Moze, Mr- in Mrs. S"^ ^ vanchev, Mr. in Mrs. Anna Zimmerman, Mr. g/ Leo Lasky, Mr. in Mrs. Valencic, Mrs. Ag°eS ^ vec, Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek, Sylvia Ave^' ^ in Mrs. Tony Draganic, Mr. Charles Karl«1® jP s ^ in Mrs. Joe Janezic, Mrs. Anna Suhadolnik> ^ ^j, St., Mrs. Vida Baje, Mr. in Mrs. Frank B««*®1' St., Mr. in Mrs. Yezek, Mr. in Mrs. ShaWj'^ Mary Kolozar, Mr. John Smok, Norwood R^ ^ star, Mr. in Mrs. Yert, Mr. in Mrs. Ogrin, M*- jjj Joseph Baskovec, Mr. in Mrs. Dragolich, Anton Bajt, E. 52 St., M. in Mrs. Anton M"11^ in Mrs. Anton Tomsic, Mr. in
Mrs. Frank I- B[' v" Mr. in Mrs. L. Bandi, Mr. in Mrs. Tome, Di^1* f % Mr. in Mrs. Andrew Kotnik, Bliss Ave., Mr-Smerke, Mrs. Germ, Bayliss Ave., Mr. in MrS* E. 72 St., Mrs. Muniza, Mrs. Mensinger,
Mrs-
E. 74 St., Ivanka Sever, Mr. in M»s. Marti^f Mr. in Mrs. Klancar, Mr. in Mrs. J. Koss, Mr-mazin, Mr. in Mrs. Anton Luzar,
St. Clair Ave" Mrs. Joseph Meglich, Mr. in Mrs. F. Bar«** |«r year Ave., Mr. in Mrs. Zakrajsek, E. 74 St., * f ees of National Acme Aircraft Dept. 94,
Mr- ,n f
Halaburda, Mr. Andrew Tomec, Elderwood A in Mrs. John Glavic, Wellington, Ohio.	$
1*5 0
Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem, k« ^
svoje avtomboile na razpolago pri pogrebu fiF
Miss Frances Judnick, Mr. John Foye, Mr. M'1^ f
borsek, Mrs. Mary Wretschko, Mr. John
Alois Sustar, Mr. John J. Smole.	jI''
rC**8 'ii
Naša prisrčna zahvala naj bo tudi 'zr pet("[
in Mrs. Joseph Judnick, ki sta prišla sem . tet Mich., da se poslovita od pokojnega ob kr8^^^ !tit spremila k večnemu počitku. Obenem tu<H 1Jj/ S hvala Mr. Matt Judnick iz Joliet, Illinois, z» sožalje in poslan dar za svete maše.
Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno * ^ >' člani društva Clevelandski Slovenci št. udeležbo pri zadnjem sprevodu, posebno Pa ^
i:____l_:	_____• _	i _ »;i: k'V«c s/
ljevalci, ki so nosili krsto in ga položili k . „ k počitku. Obenem tudi prisrčna hvala Mr. g(j f niku za ganljiv poslovilni govor ob krsti P
grebom.
Naša zahvala tudi pogrebnemu zavod«1
P]
V'
sek Funeral Home za lepo urejeni pogreb. ^jil*
Slučajno, če smo katero ime pomotom* ^ prosimo oproščenja, ker naša želja je 'zreC' najtoplejšo zahvalo.
t*f
■ Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in dobri oče, globoka žalost se je naselila v naša srca, / tako nanaglo že končala Tvoja pot življenja, in zelo Te pogrešamo. Počivaj sedaj v miru v zasluže,,e čitku ter lahka naj Ti bo ameriška zemlja in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:	|
FRANCES JUDNICK, soproga LOUISE poročena Tackus, LILLIAN poročena Koprivec, hčeri
CPL. FRANK A. JUDNICK, sin	,
FRANCES poročena Zigmund in S 2/c LUDWIG SPEH, pastorka
ZETJE in SINAHA
Zapušča tukaj tudi žalujočega brata John Judnicka in žalujočo sestro Anna Ljubi Cleveland, Ohio, 2. oktobra 1944.
%
\
S
s

\
%
h