GLASILO ŐRSÉG ŐRSÉGI HÍRLAP
Želimo Vam vesele Velikonočne praznike ! Kellemes Húsvéti ünnepeket kívánunk !
Župan Občine Hodos Rudolf Bunderla, člani občinskega sveta in občinska uprava Bunderla Rudolf, Hodos Község polgármestere, a községi tanács tagjai és a községi hivatal
Vsebina:	Dogodki v občini	April 2012, letnik XII, št. 36
Dejavnosti društev	XII. évfolyam, 36. szám, 2012. Április
Ostali prispevki Uradne objave
Regi mama praznovala 102. rojstni dan
Regi mama 102.-ig születésnapja
Izdaja občina Hodos - Hodos község jelenteti meg	Uredniški odbor-szerkesztőség:
Naslov uredništva - a szerkesztőség címe:	Rudolf Bunderla,	odgovorni urednik - felelős szerkesztő
Glasilo Őrség - Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52,	9205 Hodoš - Hodos	Rozalija Totić,	pomočnik urednika - szerkesztő helyettes
Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása:	M.	A.	M. d.o.o	Novak Császár Jolán, lektorka - lektor
Celje, Puconci 373	Liljana Gal,	lektorka - lektor
Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány
Uredniška opomba: Besedila prispevkov, ki jih je sprejelo uredništvo od posameznikov izven občine objavljamo v celoti nespremenjene in ne lektorirane takšne, kot so jih posredovali posamezni avtorji. Zato za morebitne pravopisne ali vsebinske napake uredništvo ne odgovarja.
Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 485.
Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno.
A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez.
Telefon: 00386 (02) 559-80-21, Fax: 00386 (02) 559-80-20, e-mail: obcina-hodos-kozseg@siol.net
2
Spoštovane občanke, spoštovani občani , cenjeni bralci !
Čas hitro teče in pred vami je že nova številka glasila. Že krepko smo zakorakali v leto 2012, pomlad je tu in s tem tudi nove naloge in pričakovanja. V preteklih mesecih so vsa društva imela občne zbore, katerih sem se udeležil. Z veseljem ugotavljam, da je stanje v društvih stabilno. Občina je v lanskem letu vse finančne obveznosti poravnala do društev in tudi do Madžarske narodne samoupravne skupnosti. Glede na to, da je proračun za leto 2012 s strani občinskega sveta potrjen, pa lahko povemo, da bo obseg financiranja ostal enak do društev, kot v preteklih letih.
Čeprav se v zadnjih časih soočamo z gospodarsko krizo in da bo potrebno posvetiti tudi pozornost varčevanju, pa smatram, da je v veliki meri delovanje društev odvisno od finančnih sredstev, zato je prav, da se jim zagotovijo sredstva, ki so potrebna za nemoteno delovanje.
Tudi Proračun za leto 2012 je naravnan v smislu racionalnega	gospodarjenja, so pa	v njem
zagotovljena sredstva za izgradnjo mrliške vežice na Hodošu iz naslova sofinanciranj investicij iz državnega	proračuna, nadaljevanje projekta
Komasacije III. v naselju Hodoš, urejanje vaških cest,
urejanje javnih površin in ostala tekoča opravila. Meseca januarja letos sem na redni seji občinskega sveta podal novico, da obstaja možnost v naši občini izgradnje tovarne za pridelavo peletov. Potencialni investitorje občino Hodoš ocenil kot zelo primemo lokacijo, saj je zagotovljena železniška infrastruktura, ki za to dejavnost pomeni veliko prednost. Po zadnjih informacijah vlagatelja - investitorja je zadeva še vedno aktualna in da se aktivno dela na tem še naprej. Zato upam, da se bo vse izteklo v najboljšem redu, kar bi tudi pomenilo veliko za naš kraj in za naše občane. Izkoriščam to priložnost, da se vam zahvalim na udeležbi na vsesplošni čistilni akciji »Očistimo Slovenijo 2012«, katero smo izvedli tudi v naši občini. To je lep primer dobrega sodelovanja in medsebojnega sožitja, ter spoštovanja svojega kraja. V prihodnje si tudi prizadevamo še naprej dobrega sodelovanja z vsemi društvi in z Madžarsko narodno samoupravno skupnostjo, med drugim tudi z ostalimi obmejnimi občinami iz sosednje Madžarske in seveda z našo pobrateno občino Hodoš na Slovaškem. V začetku tega leta smo imeli čast gostiti nogometaše in namiznoteniški klub iz občine Vydrany-Hodoš na Slovaškem. Po besedah tamkajšnjega Župana in mojega dobrega prijatelja Laszloja Balodi so se pri nas počutili zelo dobro, kar si štejem v ponos. Tudi letos bomo organizirali za naše upokojence izlet na Slovaško, bomo pa poskušali v to sodelovanje vključiti tudi ostale dejavnosti oziroma društva naše občine. Na pobudo župana Somlószőlősa iz Madžarske gospoda Györgya Bodnara smo se v letu 2011 srečali v Somlószőlősu župani in predstavniki dvojezičnih občin iz Hodoša (Slovenija), Vydrany-Hodos (Slovaška), Salard znotraj njega Hodos in Santimbru iz Romunije, ter Feketić iz Srbije. Na podlagi takratnega dogovora županov vseh petih občin načrtujemo v letu 2012 podpis pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Podpis pogodbe bo v občini Feketić v Srbiji. V letošnjem letu bomo veliko pozornost posvetili tudi ureditvi vrtca na Hodošu, ki je potrebna določenih sanacijskih del, saj je v veliki meri to pomembno tudi z vidika varnosti naših otrok. Kar nekaj nalog smo si zadali v letošnjem letu. To pa tudi pomeni, da želimo biti na uslugo Vam drage občanke in občani in ste seveda dobrodošli na naši občini z dobrimi nasveti, za kar sem prepričan da bomo znali prisluhniti.
Na koncu mi še dovolite, da Vam in Vašim najdražjim, zaželim vesele Velikonočne praznike!
Rudolf BUNDERLA
Župan občine Hodoš
Tisztelt polgárok, kedves olvasóink!
Az idő gyorsan szalad, és máris önök előtt van lapunk legújabb száma. Már jócskán a 2012-es évben vagyunk, itt a tavasz, vele pedig az új feladatok és elvárások érkeztek. Az elmúlt hónapokban
3
egyesületeink megtartották éves taggyűlésüket. Örömmel nyugtázhatom, hogy az egyesületek helyzete stabil. A község, a tavalyi évben teljesítette az egyesületekkel és a Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösséggel szembeni pénzügyi kötelezettségeit. Tekintettel arra, hogy a községi tanács jóváhagyta a 2012-es évi költségvetést, elmondhatjuk, hogy az egyesületek finanszírozása az előző évek szintjén marad.
Noha az utóbbi időben minket is sújt a gazdasági válság, ami minden szinten takarékosságra kényszerít bennünket, mégis meggyőződésem, hogy az egyesületek működése a támogatáson múlik, ezért fontos, hogy biztosítsuk a pénzt a zavartalan működésükhöz. A 2012-es évi költségvetés is a racionális gazdálkodás elveit követi, ebből biztosítjuk a hodosi halottasház kiépítésére szükséges, az állami támogatások kiegészítéséhez szükséges forrásokat, továbbá a költségvetés támogatja a Hodos területén megvalósuló tagosítás 3. szakaszát, a falusi utak és a parkolók rendezését, valamint az egyéb rendszeres feladatok ellátását. A községi tanács januári rendes ülésén bejelentettem, miszerint fennáll a lehetőség, hogy községünkben pelletgyártó üzemet létesítenek. A potenciális beruházó megfelelő helyszínnek minősítette Hodos Községet, mivel itt adott a tevékenység szempontjából rendkívül fontos vasúti infrastruktúra. A beruházótól kapott legutóbbi információk szerint az ügy még mindig aktuális, és dolgoznak ennek megvalósításán. Remélem, minden rendben alakul, mert ez mind a vidék, mind a polgárok számára nagy jelentőséggel bír.
Szeretnék élni a lehetőséggel, és köszönetet mondani mindazoknak, akik részt vettek a „Tisztítsuk meg Szlovéniát 2012” általános környezettisztító akcióban, amelyhez községünk is csatlakozott. Szép példa az együttműködésre és az együttélésre, valamint vidékünk megbecsülésére. A jövőben is az egyesületekkel és a Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösséggel, valamint másokkal, köztük a szomszédos magyarországi, határ menti térségben működő önkormányzatokkal, és természetesen a felvidéki Hodos testvérközséggel való jó
együttműködésre fogunk törekedni. Az év elején vendégül láttuk a felvidéki Hodos - Vydrany focistáit és asztaliteniszezőit. Büszke vagyok arra, hogy Balódi László polgármester és jó barátom szavai szerint nagyon jól érezték magukat nálunk. Az idén is megszervezzük nyugdíjasaink felvidéki kirándulását, és célunk, hogy ebbe az együttműködésbe más tevékenységeket és községünk többi egyesületét is bevonjunk. Bodnár György, a magyarországi Somlószőlős polgármesterének kezdeményezésére 2011-ben Somlószőlősön találkoztak a nemzetiségileg vegyesen lakott Hodos (Szlovénia), Hodos-Vydrany (Szlovákia), Szalárd, Hodos és Szentimre (Románia), valamint Feketics (Szerbia) polgármesterei és képviselői. Az öt polgármester megállapodása alapján még 2012-ben tervezzük az együttműködési megállapodás aláírását. A megállapodás aláírására Feketics községben kerül sor.
Az idén kiemelt figyelmet szentelünk a hodosi óvoda rendezésének, ahol a gyerekek biztonságát szolgáló szanálási munkákra van szükség. Számos feladatot tűztünk magunk elé az idei ében, ami azt jelenti, hogy az önök szolgálatára szeretnénk lenni, kedves polgáraink, és a községházán, bármikor szívesen és örömmel fogadjuk tanácsaikat.
Végezetül engedjék meg, hogy önöknek, és szeretteiknek, kellemes húsvéti ünnepeket kívánjak!
Bunderla Rudolf Hodos község polgármestere
Spoštovane občanke, občani, drage bralke in bralci!
Pred nami so Velikonočni prazniki in z njimi prva letošnja številka glasila Őrség z namenom, da bi Vas obvestili in poročali o dogodkih, ki so se zgodili.
V prvi številki vedno objavljamo zaključni račun za preteklo leto, proračun ter predvidene investicije za tekoče leto. Te informacije lahko najdete tudi na spletni strani občine in sicer na: www.hodos.si. Občinski svet je na svoji 9. redni seji potrdil: Zaključni račun za leto 2011 Odlok Proračuna Občine Hodoš za leto 2012 dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za rekonstrukcijo in izgradnjo mrliške vežice Hodoš Odlok o ustanovitvi razvojnega sveta Pomurske regije
Letni program športa v Občini Hodoš za leto 2012 z merili za vrednotenje LPŠ
4
Sklep o določitvi višine zbiranja nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja in ureditve
na nekategoriziranih cestah na območju občine Hodoš za leto 2012
Plan vzdrževanj a cest v letu 2012 Na 9. redni seji so bili prisotni tudi predstavniki policije, ki so podali poročilo za leto 2011.
Kar se tiče lanskega leta ocenjujejo, da je bilo stanje ugodno, kljub temu, da so na področju kriminalitete beležili velik porast kaznivih dejanj in to predvsem kaznivih dejanj, kar se tiče premoženja, tatvin, velikih tatvin in vlomov. Glede prometa in javnega reda je bilo stanje ugodno. Pri kriminaliteti so poseben poudarek dajali družinskemu nasilju. Skupno je bilo obravnavanih 13 zadev, sedmim kršiteljem je bila izrečena prepoved približevanja določeni osebi oziroma kraju. Ta problematika je zelo pereča, namreč veliko je še socialno ogroženih družin. Prometnih nesreč z smrtnim izidom niso beležili, porast so bile prometne nesreče z telesnimi poškodbami, saj s spremembo zakonodaje morajo beležiti vse nesreče tudi povoženje divjadi in zato je nastal porast. Nezakonitih prehodov čez mejo, ali nezakonitega zaposlovanja tujcev niso beležili. Ogromno dela je bilo vloženega v projekt Nazaj k ljudem, kjer poskušajo skupaj z občani ugotavljati težave. Občina Hodoš je ena izmed boljših občin, kar se tiče sodelovanja z policijo.
Ker je občina Hodoš oddaljena od Policijske postaje Gornji Petrovci in je precej starejše populacije so se v dogovoru z županom odločili, na sedežu občinske uprave odpreti policijsko pisarno. Pisarna bo odprta dvakrat na teden in sicer v ponedeljek in sredo po dve uri, kjer bodo občani lahko prišli do informacij, nasvetov, podali prijave, skratka uredili vse, kar bodo želeli.
V uradnih objavah tokrat objavljamo tudi Program oskrbe s pitno vodo, ki je v bistvu dopolnjen napram sprejetemu programu iz prejšnjih let. V sprejetem programu so bile nekatere stvari pomanjkljive in celo niso bile navedene. V njem so zajeti tehnični podatki o samem zajetju, o napravah, črpalkah, o izvajanju nadzora (HACCAP), bilanca, ki navaja porabo in predvideno porabo vode v prihodnjem letu.
Občina Hodoš za svoje občane subvencionira del obdelave in predelave mešanih komunalnih odpadkov, ki se obdelajo in odlagajo v CEROP v višini 40%.
Župan je bil na sestanku melioracijskih skupnosti na območju Pomurja, kjer so med drugim omenili, da je prišlo do spremembe vzdrževalca melioracijskih sistemov in sicer do sedaj je bilo vodno gospodarsko podjetje Mura, z tem letom pa prehaja vzdrževanje na Sklad kmetijskih zemljišč. Sklad si je skupaj z melioracijskimi skupnostmi, katere je po novem predsednik Rudolf Bunderla ml., na terenu ogledal melioracijske površine, kajti ugotavljamo, da so nekateri melioracijski jarki zapuščeni, nimajo dovoznih poti... in jih je potrebno čim prej urediti.
V naši občini se je pojavil vlagatelj - investitor, ki bi pristopil k izgradnji tovarne peletov. Strateško pomembna točka jim je Hodoš, ker je tu železniška postaja - možnost nakladanja hlodovine. Zainteresirani so za zemljišče od železniške proge navzgor in so ga pripravljeni odkupiti. V tej tovarni bi se naj zaposlilo okrog 8 oseb, predvsem traktoristi, viličaristi in pomožni delavci.
Javna dela:
V programu »Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov«, obnove vasi so nam odobrili tri delavce, zato smo 16. februarja 2012 opravili razgovore. Na razgovor je prišlo 14 oseb iz občin: Hodoš, Šalovci in Gornji Petrovci.
Z vsemi osebami je župan opravil razgovor in tako smo z 29. februarjem in 1. marcem 2012 zaposlili tri osebe. Vse tri osebe so iz občine Hodoš.
Pri javnih delih je v tem letu novost, da imajo 40 urni delovnik in ne več 30 umi kot je to bilo lansko leto. Vodja javnih del je komunalni delavec Geza Tamaško, mentor pa Lidija Sever. Delo v javnih delih se izvaja predvsem na terenu na poljskih poteh, saj se je začela izvajati komasacija na 417 ha površine.
V programu: »Urejanje in vzdrževanje javnih površin« katerega izvajalec je Javni zavod za turizem in promocijo Občine Hodoš smo lahko zaposlili eno osebo. Tudi tu je bil opravljen razgovor in oseba, ki je zaposlena je iz občine Gornji Petrovci.
Prijavili pa smo še program »Pomoč pri izvajanju programov za mlade«, katerega izvajalec je bil prav tako Javni zavod za turizem in promocijo Občine Hodoš, vendar smo se po razgovoru z kandidati odločili, da v omenjenem programu letos ne bomo zaposlili osebe, predvsem zaradi racionalizacije stroškov, pač pa bomo delavca za tovrstna dela zagotovili iz lastnih kapacitet, s čimer se je strinjal tudi predsednik Madžarske narodne samoupravne skupnosti, ki je 40 % lastnik zavoda za turizem in promocijo Občine Hodoš, občina pa 60%.
V mesecu januarju je župan z občinsko upravo ter predsednik MNSS Občine Hodoš obiskal našo občanko »Regi mamo«., ki je slavila svoj 102. rojstni dan.
Občina Hodoš je tudi letos sodelovala v očiščevalni akciji, ki je potekala 24.03.2012.
Projekt »OČISTIMO SLOVENIJO 2012« se je tokrat povezal v akcijo »OČISTIMO SLOVENIJO 2012«, ki je naj večji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. V sklopu tega projekta smo izvedli tudi čistilno akcijo. Akcije se je udeležilo približno 70 občank in občanov.
V tej številki glasila je objavljen tudi razpis za podelitev občinskih priznaj, zato Vas prosim, da posredujete predloge za letošnje dobitnike, saj tako lažje izberemo najzaslužnejše dobitnike.
5
Želim Vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Naj Vam osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo vlije novega upanja in poguma za jutrišnji dan.
Tajnica župana, Lidija SEVER
Tisztelt polgárok, kedves olvasóink!
A húsvéttal együtt kopogtat önöknél Őrség lapunk idei első száma, amelyben beszámolunk önöknek az elmúlt időszak eseményeiről.
Az első számban mindig közzétesszük az előző évi zárszámadást, a költségvetést, valamint a naptári évben tervezett beruházások tervét. Ezek az információk a község weboldalán, a www.hodos.si címen is hozzáférhetők.
A Községi Tanács 9. ülésén az alábbiakat hagyta jóvá:
a 2011-es évi zárszámadás Hodos Község 2012-es évi költségvetési rendelete
a hodosi halottasház felújítási és építési beruházási terv beazonosítási dokumentációja
a Muravidéki Regionális Fejlesztési Tanács megalapításáról szóló rendelet
Hodos Község 2012-es évi sportprogramja a sportprogramok értékelési mércéivel
Határozat a Hodos Község területén lévő alsóbbrendű utak karbantartásához és rendezéséhez való hozzájárulás 2012-es évi mértékéről 2012-es évi útkarbantartási terv
A 9. rendes ülésen a rendőrség képviselői ismertették a 2011-es évi beszámolót. Noha lényegesen megnőtt az elkövetett elsősorban vagyon elleni bűncselekmények, lopások, nagy értékű lopások és betörések száma, a közbiztonsági helyzet viszonylag kielégítőnek mondható. A közlekedés és a közrend szempontjából a helyzet kielégítő. A bűnözéssel kapcsolatosan külön felhívták a figyelmet a családi erőszakra. Összesen 13 ügyet vizsgáltak, hét esetben rendelték el az adott személlyel, illetve helyszínnel kapcsolatos távoltartási kötelezettséget. Mivel nagyon sok a szociális szempontból hátrányos állapotú család, ezzel a kérdéssel fontos továbbra is foglalkozni. A tavalyi évben nem történt halálos kimenetelű közlekedési baleset, megnőtt viszont a testi sérüléssel járó balesetek száma. Amúgy a balesetek számát illetően azért is tapasztalható növekedés, mivel az új törvény értelmében minden balesetről, például vadgázolásról is jegyzőkönyvet kell készíteni. Illegális határátlépést, illetve külföldiek feketén történő foglalkoztatását nem tapasztalták.
Nagyon sok munkát fektettek a Vissza az emberekhez projektbe, amelynek célja, hogy a polgárokkal együtt tárják fel a problémákat. Hodos Község azok közé a községek közé tartozik,
amelyekben kielégítő a rendőrséggel való együttműködés.
Mivel Hodos Község távol van a Gornji Petrovci-i rendőrállomástól, így a polgármesterrel abban egyeztek meg, hogy körzeti megbízotti iroda nyílik a községházán, ahol a polgárok heti két alkalommal, hétfőnként és szerdánként, két órában kérhetnek információt és tanácsot, tehetnek feljelentést, illetve rendezhetik egyéb ügyeiket.
A hivatalos közleményekben közzétettük az ivóvíz ellátási programot, amely a korábbi években hatályos program kiegészítése, mivel az hiányos volt, nem szerepeltek benne a vízmerítő, a berendezések, a szivattyúk, az ellenőrzés (HACCP), valamint az aktuális és a következő évi vízfogyasztási mérleg adatai.
Hodos Község polgárai számára 40 százalékban támogatja a vegyes háztartási hulladék CEROP-nál történő kezelésének és lerakásának költségeit.
A polgármester részt vett a Muravidéken működő tagosítási közösségek értekezletén, ahol többek között elhangzott, hogy változás történt a meliorizációs rendszerek karbantartójánál, mivel eddig a Mura vízgazdálkodási vállalat volt a karbantartó, a jövőben pedig a Mezőgazdasági Földalap látja el ezt a feladatot. Az Alap, a meliorizációs közösség új elnökével, ifj. Bunderla Rudolffal bejárta a terepet, és megállapította, hogy néhány árok el van hanyagolva, nincsenek bekötő utak, és ezt minél előbb rendezni kell.
Községünkben egy beruházó érdeklődést tanúsít egy pellet gyártó üzem kiépítése iránt. A fafeldolgozó üzem potenciális beruházója számára Hodos stratégiai jelentőségű helyszín, mivel a vasútállomáson adott a rönkrakodás lehetősége is. Készen állnak megvásárolni a vasút felső részén lévő területet. A gyárban nyolc személy, elsősorban traktoros, targoncakezelő és segédmunkások számára nyílik munkalehetőség.
Közmunkaprogram:
A falu felújítási „A kultúrtáj megőrzése és védelme” című programban három közmunkást hagytak jóvá, így 2012. február 16-án lebonyolítottuk a megbeszéléseket. Hodos, Šalovci és Gornji Petrovci községből összesen 14 érdeklődő jött.
A polgármester minden jelölttel elbeszélgetett, és 2012. február 29-ével, illetve március 1-jével három személyt alkalmaztunk, mindhárman Hodos Község lakói.
A közmunkaprogram újdonsága, hogy a tavalyi évi 30 órás munkahéttel ellentétben, az idén 40 órás a munkahét. A közmunkaprogram vezetője Tamaskó Géza kommunális munkás, a mentor pedig Lidija Sever. A közmunkát elsősorban a terepen, a mezei utakon végzik, ahol 417 hektáron kezdődött meg a tagosítás.
6
A „Közterületek rendezése és karbantartása”
programban, amelynek kivitelezője Hodos Község Idegenforgalmi és Promóciós Intézete, egy személyt alkalmazhattunk. Itt is megtörtént a megbeszélés, és az alkalmazott Gornji Petrovci községből érkezett. Úgyszintén pályáztunk az „Ifjúsági programok lebonyolításának támogatása” című programban, amelynek kivitelezője szintén Hodos Község Idegenforgalmi és Promóciós Intézete, de a jelöltettek folytatott megbeszélés után úgy döntöttünk, hogy ebben a programban, költségtakarékosság okán, az idén senkit sem alkalmazunk, hanem saját kapacitásainkból látjuk el a feladatokat. Ezzel a Hodos Község Idegenforgalmi és Promóciós Intézete 60 százalékos alapítói tulajdonrésszel rendelkező Hodos Község mellett a 40 százalékos tulajdonrésszel bíró Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösség elnöke is egyetértett.
Január hónapban a polgármester és a községi hivatal alkalmazottai, valamint Hodos Község MNÖK elnöke meglátogatta a 102. születésnapját ünneplő Regi mamát.
Hodos Község az idén is részt vett a 2012. március 24-én zajló takarítási akcióban.
A „TISZTÍTSUK MEG SZLOVÉNIÁT 2012” projekt az emberiség történetének legnagyobb környezetvédelmi projektje, és ennek keretén belül mi is tisztítóakciót szerveztünk, amelyen mintegy hetvenen vettünk részt.
Lapunknak ebben a számában közzétettük a községi elismerésekre való jelölési felhívást is, így kérem önöket, javasoljanak jelölteket, mert ily módon sokkal könnyebb kiválasztani azokat, akik elismerést érdemelnek.
Hittel, reménnyel és szeretettel teli, áldott húsvéti ünnepeket kívánok önöknek. Krisztus urunk halál feletti győzelme adjon mindenkinek új reményt és bátorságot a holnaphoz.
Lidija SEVER, a polgármester titkára
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Dovolite mi, da Vas cenjene bralke in bralce v imenu MNSS občine Hodoš prav lepo pozdravim. Kot če bi včeraj silvestrovali, pa so že vseeno velikonočni prazniki pred vrati. Da je temu res tako, lahko v nadaljevanju preberete v dnevniku MNSS
občine Hodoš, kjer smo strnili naše aktivnosti, prireditve in dogodke. Vse od tradicionalnih kolin, filmskega večera pa do praznovanja Madžarskega nacionalnega praznika. Zadnji dan v marcu pa smo skupaj z našimi prijatelji iz Szalafőja organizirali pohod, kar pa boste lahko prebrali v naslednji izdaji občinskega glasila »Őrség«.
Naše prireditve potekajo po planu, kot smo si jih začrtali za leto 2012. Poleg organiziranih prireditev pa smatramo, da je tudi naša dolžnost, da v naši skupnosti pomagamo vsakemu posamezniku na slehernem področju, naj si bo to na gospodarskem, kulturnem ali kateremkoli drugem področju. Zaradi tega nam je dobrodošla vsaka informacija, srečanje, forumi ali v kakršnikoli drugi organizirani ali individualni obliki, da lahko pomagamo rešiti oviro ali usmerjati naše občane k pravilnemu reševanju problemov. Tako se je letos pri nas na Hodošu sestala gospodarska in poljedelska komisija, ki deluje v okviru Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti. V mladinskem domu so se srečali poslanci iz županije Zala in Železne županije skupaj s poslanci Državnega zbora RS iz Pomurja in vodstvom Madžarskih samoupravnih skupnosti. Obiskal nas je tudi Szakáli István Lórand, vodja za razvoj podeželja iz Madžarske, kateremu smo predstavili prednosti in priložnosti v naši občini. KUD-u Őrség pomagamo pri prijavi na Javni razpis. Če bomo uspešni, bi to pomenilo, da bi pevskemu zboru lahko zagotovili nove noše - obleke. Kot član programskega odbora za madžarski narodnostni program sem v lanskem letu izpostavil slab sprejem digitalnih programov na Goričkem. Po meritvah so se sami prepričali, da so na območju res sive lise in našli rešitev, da se postavijo dodatni oddajniki za boljši sprejem. Tudi lokacija za oddajnik je določena, in sicer Evangeličanska cerkev na Hodošu, pogodba med RTV Slovenija in Evangeličansko cerkveno občino Hodoš, žal pa še vedno čakamo na soglasje APEK-a (Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije), da pridobimo novo frekvenco za regionalni sprejem digitalnih programov. Prosil sem odgovornega na RTV-ju g. Dolenca, naj nas obvešča o zadevi. Vse to lahko bolj podrobno preberete v našem dnevniku.
Da bi naša občina - skupnost bila še bolj prepoznavna, pa smo izdelali brošuro, kjer so opisane vse znamenitosti občine. Te brošure bodo razdeljene na infotočkah v Pomurju in v Krajinskem parku Őrség. Omenjeno brošuro prilagam tudi Vam kot prilogo občinskega glasila »Őrség«.
Preden pa bi vas seznanil z nadaljnjimi prireditvami in aktivnosti MNSS občine Hodoš, morem omeniti, da so vse prireditve, katere smo organizirali uspešne le zato, ker jih prirejamo »SKUPAJ« in prav tako se jih »SKUPAJ » udeležujemo. O proslavi za počastitev marčne revolucije pa dobivamo le pohvale in pozitivne kritike, saj je bil kulturni program res na nivoju, udeležili so se vsi, ki so lahko prišli tako od
7
nas, iz Madžarske kot iz Slovaške. Tudi take pohvale smo dobivali, citiram: »Na vaši proslavi je bil prisoten duh Petőfi Sandorja«.
V naslednjih mesecih pa načrtujemo naslednje prireditve in dogodke. Aprila bomo v gasilskem domu na Krplivniku imeli naslednji filmski večer, v mladinskem domu na Hodošu pa organizirali krožek barvanje - krašenje pohištva. KUD-u Örseg bomo seveda, kot vsako leto pomagali pri organizaciji postavljanja oz. podiranja mlaja. Pri etnografskem muzeju na Krplivniku bomo v maju prikazali Prekmursko gostüvanje, prav tako na isti lokaciji pa bomo konec junija v okviru otvoritve dnevov Őrség organizirali Srečanje na Krplivniku, kjer bo letos tema: Lovstvo in ribolov. V mesecu juniju načrtujem izlet in še en filmski večer na Domaföldu.
Na koncu pa bi vsem skupaj zaželel lepe in vesele velikonočne praznike.
Predsednik MNSS občine Hodoš Boris Abraham Kedves olvasók!
Mint ha tegnap lett volna, hogy szilvesztereztünk és már is itt vannak a húsvéti ünnepek. De hogy tényleg így van, ezt bizonyítja a számos tevékenységünk szervezése, amit a MNÖK naplóban elolvashatnak. A hagyományos disznóvágástól, a filmestétől egészen a márciusi nemzeti ünnepünkig. A szalafői gyalogtúráról pedig már a következő hírlapban fognak olvasni. A rendezvényeink és a tevékenységeink a terv szerint haladnak, de emellett arra is törekszünk, hogy közösségünk minden téren, legyen az kultúrális, vagy gazdasági segítő kezet is nyújtsunk. Fontosnak tartunk minden információt, találkozót, fórumot vagy más formális vagy individuális kezdeményezést, hogy a felmerülő, vagy fennálló akadályokat, problémákat közös erővel meg tudjuk oldani. Ehhez kapcsolódott a gazdasági és a mezőgazdasági bizottság ülése is, amit itt Hodoson tartottak meg nemrégiben. Az ifjúsági központban a muravidéki országyűlési képviselők találkoztak a Vas és Zala megyei országülési képviselőkkel valamint a muravidéki magyar önkormányzatok vezetőivel. Ellátogatott hozzánk Szakáli István Lóránd, vidékfejlesztési vezető Magyarországról, akinek bemutattuk községünket és elképzeléseinket. Továbbra is probléma a tv adók foghatósága. Mint az RTV programbizottság tagja tavaly személyesen kezdeményeztem a rossz digitális vételt a goricskói területen. Az ügy ugyan folyamatban van, a kritikus helyeken erősítő adókat szerelnek fel, a Szlovén RTV is már aláírta a szerződést az egyházzal, így az erősitő a hodosi templomtorony tetőszerkezete alatt lesz felszerelve, de sajnos azonban az APEK hivatal még nem engedélyezte az új frekvencia használatát. A MNÖK naplóban írásaink közt erről is bővebben tájékoztatjuk Önöket.
Hogy községünk még ismertebb legyen elkészítettünk egy brossúrát, amelyet az idegenforgalmi pontokhoz a Muravidéken és az Őrségbe juttatunk el. Természetesen ebből községünk minden háztartása is kap egy-egy példányt. Továbbá segítünk az Őrség Müvelődési Egyesületnek azon pályázat megírásában, amivel új ruhát biztosíthatunk a felnőtt énekkar számára.
A március 15-i ünnepélyünkről rengeteg pozitív visszajelzést kaptunk, a kultúrműsor színvonalas volt, amit részben a helyiek részben pedig a felvidéki hodosiaknak köszönhetünk. A dicséretek között elhangzott pl. az is, hogy ”az ünnepélyünkön ott volt Petőfi Sándor lelke is”, ami számunkra nagyon sokat jelentett. Az ünnepélyen nagyon sokan vettek részt, a szintén szép számú delegációról talán nem is kell külön írnom, hiszen aki csak el tudott jönni az megtiszelt minket jelenlétével, mint a Muravidékről úgy a magyarországi szomszédos településekről és távolabbról. Természetesen mi is részt vettünk a tanácstagok többségével a többi ünnepélyen is a Muravidéken és a felvidéki Hodosban is.
Mielőtt pedig megírnám a 2012-es további terveinket újra meg kell említenem, hogy a rendezvényeink csak azért ilyen sikeresek, mert „KÖZÖSEN” szervezzük őket és „KÖZÖSEN” veszünk rajtok részt.
Az elkövetkező hónapokban tervezzük:
Áprilisban újra vetítünk egy magyar filmet Kapornakon a tűzoltóotthonban, majd az Ifjusági központban a bútorfestés világába kalauzoljuk el az érdeklődőket Török Károly és feleségei Miszori Mariann vezetésével. Májusban segítünk az Őrség művelődési egyesületnek a májusfa állítás illetve a kitáncolás megszervezésében. Ugyancsak májusban a kapornaki tájháznál bemutatásra kerül a Muravidéki lakodalmas című színvonalas produkció, melyben a Muravidék Néptáncegyüttes karöltve a Kerka Mente nétáncegyüttessel illetve a Nefelejcs Néptánccsoporttal bemutatja milyen is volt vidékünkön egy hagyományos lakodalom. Júniusban ugyanitt az Őrségi napok megnyitása alkalmából megszervezzük a Kapornaki találkozót, amelynek témája idén a vadászat és a halászat lesz. A júniusi hónapban egy kirándulást tervezünk és e programokat szintén egy filmestével zárnánk Domaföldön.
Minden tisztelt Olvasónak és családjának kellemes húsvéti ünnepeket kívánok!
Abraham Boris , a Hodos község MNÖK nevében.
8
MNÖK Napló
Kedves olvasók! Gyorsan elszált az év eleje, de eseményekből most sem vagyunk híjján. Az év elején sor került egy filmestre, hagyományos dizsnóvágásra, kulömböző ülésekre és a márciusi 15-i ünnepségre is.
December 17.
Baráti találkozó a határkőnél
Szombaton December 17-én a Gyöngyösi-erdőben, a szlovén-magyar határkőnél az úgynevezett Határkő Találkozón vettek részt a két szomszédos község, Hodos és Szalafő polgárai. A találkozó sikere a két község közti barátság pecsétje.
A találkozót a Hodos község MNÖK és Szalafő szervezte. Az első Határkő Találkozó 2003 nyarán történt a 180-as határkőnél a hodosi községi ünnep keretében, a Hodost és Szalafőt összekötő út felújítása alkalmával. 2004-ben, az EU-csatlakozás évében már egy márvány emléktáblát is felavattak. Az első téli találkozóra 2007 decemberében került sor, amikor a schengeni csatlakozással a határ szabadon átjárhatóvá vált. A két község vezetősége idén e rendezvény felélesztése mellett döntött. Szombaton délelőtt a 180-as határkő mellett újra találkozott a két település. Az eseményt V. Németh Zsolt, vidékfejlesztésért felelős magyar államtitkár, valamint Horváth Ferenc, az MMNÖK elnöke is megtisztelte jelenlétével, Göncz László képviselő pedig levélben tolmácsolta üdvözletét. Bunderla Rudolf, Hodos és Lugosi Arnold, Szalafő polgármestere szintén köszöntötte a jelenlévőket. A megnyitót követően a rendezvénysátorban rövid kultúrműsor keretében fellépett a hodosi Árgyélus gyermek néptánccsoport, majd a zenés műsort a „Kriszti és a magyarucca” nevű zenekar szolgáltatta.
Forrás: Népújság, Abraham Klaudia
Február 2.
AZ MMNÖK gazdasági és mezőgazdasági bizottságának együttes ülése Hodoson
Csütörtökön, február 2-án a hodosi kultúrothonban tartotta együttes ülését az MMÖNK gazdasági és mezőgazdasági bizottsága. Az ülésen jelenlévők úgy döntöttek, követve a magyar kormány nemzeti stratégiai	programját,	magánszemélyek
kezdeményezésével megalakitják a muravidéki gazdák és vállalkozók civilszerveződését, valószinűleg az egyesületi formát választva. A programdokumentum, amely az emlitett hodosi együttes ülésen is	bemutatásra került,
kiindulópontjában kinyilvánítja, hogy az ugynevezett őshonos kisebbségek gazdasági alapjának megteremtése érdekében a szlovén kormány által tett erőfeszitéseknek voltak némi hozadékai a vidéket illetően ennek ellenére teljes körű, intézményes megoldás nem született, a régió, ezen belül a muravidéki magyarság gazdasági helyzete továbbra is aggodalomra ad okot. Éppen ezért a program egyik fő céljának továbbra is a kisebbég gazdasági alapjának megteremtését tartják, ezzel ugyanis a kidolgozott konkrét, részben önálló, részben az általános állami vagy regionális tervekkel egybekötött gazdasági, mezőgazdasági, vállalkozásfejlesztései és turisztikai programok is célba érhetnek. A két bizottság fontosnak tartja az anyaországgal való intenziv kapcsolattartást is.
9
Február 7.
8. Filmeste
A Hodosi MNÖK a soron következő, immár 8. filmestjét szervezte meg a hodosi kultúrházban. A gyermekmoziban egy magyar klaszikust a Lúdas Matyi című filmet vetítették, majd este a felnőttek a Legényanya című vígjátékot nézhették meg.
Forrás: Népújság, Abraham Klaudia Február 16.
Február 16-án Szakáli István Lóránd, a Kárpátmedencei Vállalkozásfejlesztési Főosztály vezető látogatott közössen, Balaskó Józseffel, az MMÖNK Gazdasági Bizottságának elnökével és Hancsik Józseffel, az MMÖNK Mezőgazdasági Bizottságának elnökével el Hodosra.
Találkoztak Abraham Borisszal, a Hodos Községi Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának elnökével, Bunderla Rudolffal, Hodos Község polgármesterével, Jakoša Emerikkel, a Salovci Községi Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának elnökével és Vugrinec Zsuzsival, a Moravske Toplice Községi Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának elnök asszonyával a hodosi Kultúrotthonban. A találkozón bemutatták az Őrséget, a helyzeteket és az akadályokat, amivel a vidék küzd.
Február 18.
Disznóvágás Hodoson
Egy régi szokás, hogy ne menyen feledésbe az idei évben is megszervezésre került egy hagyományos disznóvágás. Az Ifjusági központ udvarán a Hodosi MNÖK megrendezte a második hagyományos disznóvágást. Szombaton reggel házi pálinkával és reggelivel várták az érkezőket, enélkül ugyanis nem kezdődhet meg a disznóvágás. Az asszonyok már előző nap megsütötték a perecet és a kenyeret, hogy a sült vér, a pirított máj és majd a disznótoros ebéd mellé is kerüljön bőven. A disznót a legények kötélen kihúzták a hóra, leszurták (ezt megelőzően meglőtték), a vérét az asszonyok felfogták, ebből készült el a fokhagymás sült vér és a hurka. Ezután bőrét szalmával megperzselték és a ropogósra sült bürkéjéből csemegéztek, aki nem figyelt, annak pedig disznóköröm került a zsebébe. A perzseléshez népi hiedelem is kapcsolódik, úgy tartják, hogy aki a szalmával betakart állat hátára ül, az nem fog hasfájásra panaszkodni, tehát es sem maradhatott el. A szépen lemosott, megpucolt állat ezután került a mészárosok keze alá. Abraham Bojan, Gaál Ottó és Kerčmar Árpi komoly szakértelemmel fogott hozzá a szétbontáshoz, ami asztalon történt, szintén a régi hagyományok szerint. A tapasztalat magáért beszél, a „boncolás” hamar végbement. A hús, a csont és a belsőségek tálakba kerültek, a szalonnát pedig a helyi fijatalok egy-kettőre megvágták, kisütötték és a friss tepertő, vagy ahogy errefelé mondják, a csörge is hamar az asztalra került. A bélpucolás már az asszonyok feladata volt, ahogy a főzés is. De a konyhában sem volt fennakadás, hamar elkészült a pirított máj, a pecsenyének való mehetett be a kemencébe, a levest is feltették főzni az egyik kondérba, míg a másikban a húsos káposztát készítették elő. A hurkatöltő mellett Könye Paula és Gál Ibi szorgoskodott. Egy ilyen rendezvény megszervezése mögött rengeteg munka áll. Az idősek tapasztalata, szakértelme nélkülözhetetlen, hiszen a hagyományokat főleg ők tudják átadni, ez esetben bemutatni a fiatalabb generációnak.
10
Forrás: Népújság, Abraham Klaudia
Március 2.
Srečanje poslancev slovenskega in madžarskega državnega zbora na Hodošu
V petek 2. marca je narodnostni poslanec dr. László Gönc v Mladinskem domu na Hodošu organiziral srečanje pomurskih poslancev z poslansko skupino iz Republike Madžarske. Soorganizatorji srečanj so bili Pomurska madžarska samoupravna skupnost ter občinski samoupravni skupnosti občin Hodoš in Dobrovnik. Od poslancev državnega zbora RS so bili prisotni ga. Jasmina Opec, g. Jožef Horvat, mag. Dejan Židan in g. Branko Ficko. Madžarsko delegacijo pa so zastopali naslednji poslanci: Kovács Ferenc, Pintér László, Staus István, Víg László in dr. Pál Attlia. Na srečanju so bili prisotni tudi predstavniki ostalih občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Glavni cilj in namen srečanja je bilo boljše sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko ter Pomurjem in sosednjimi madžarskimi regijami.
Na srečanju so bila izmenjana stališča in bili dani predlogi o nadaljnih možnostih oz. morebitni pospešitvi sodelovanja na področju infrastrukture, gospodarstva, kmetijstva, kulture, podpori avtohtoni madžarski in slovenski skupnosti v Prekmurju in drugih programov, predvsem z vidika sodelovanja pri evropskih projektih ter podpori neposrednemu sodelovanju na lokalni in narodnostni ravni.
Szlovén és magyar országgyűlési képviselők találkozója Hodoson
Március 2-án dr. László Gönc a nemzeti parlamenti képviselő a hodosi Ifjúsági Központban szervezett találkozóra és eszmecserére hívta össze a Muravidéken megválasztott szlovén országgyűlési képviselőket. A következő szlovén országgyűlési képviselők vettek részt a találkozón: Opec Jasmina, Horvat Jožef, mag. Dejan Židan és Branko Ficko A magyarországi országgyűlési képviselők pedig Kovács Ferenc, Pintér László, Staus István, Víg László és dr. Pál Attila voltak jelen . A program társszervezője a Muravidéki Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösség, valamint a hodosi és dobronaki községi önkormányzati nemzeti közösség. A találkozó célja a szlovén-magyar államközti kapcsolatok segítése, különösképpen a közvetlen határ menti tájegységek sikeresebb együttműködése, annak további elmélyítése volt. Az eszmecsere keretében az együttműködés gazdasági, infrastrukturális, vidékfejlesztési, mezőgazdasági, idegenforgalmi, nemzetiségi, kulturális és egyéb fontos kérdései voltak taglalva, valamint lehetőséget kerestünk a kapcsolatok tényleges elmélyítésére, továbbá szót ejtettünk az európai projekteknél, pályázatoknál szükséges együttműködés sikerességének a fontosságáról stb. A találkozót minimum évente megismétlik, a későbbiekben már konkrétabb tematikával, egy-egy kiragadott témával foglalkoznak majd. Az első találkozón így igazából helyzetkép-értékelésre került sor, a jelenlévők megállapították a további együttműködés lehetőségeit.
11
Március 11.
Ünnepelt a Hodos községi magyarság
Hodos községben élő magyarok minden évben méltóan ünnepelék meg a márciusi 15-i nemzeti ünnepet. Március 11-én vasárnap délután kezdődött a Nemzeti ünnep tiszteletére megrendezett ünnepség a hodosi kultúrházban. Az ünnepség a Hodosi Népdalkor előadásában a magyar és a szlovén himnusszal vette kezdetét. A jelenlévőket, a meghívott vendégeket és a szép számban egybegyült hazai közönséget Orban Nina Reményi, Sándor gontolataival köszöntöte. Az ünnepi szónok Abraham Boris, a Hodos Községi MNÖK Tanácsának elnöke volt. Az ünnepi beszéd elején a márciusi ifjak, a nemzet összefogását méltatta, majd kitért az 1848/49-es forradalom és szabadságharc lényeges céljaira, a reformokra és a szabadságvágyra, arra, hogy a forradalmárok, a szabadságharc vezérei sem értettek egyet mindenben, de a döntő pillanatban mégis össze tudtak fogni. Az elnök szerint az 1848/49-es forradalom és szabadságharc „a muravidéki magyarok számára éppen olyan fontos üzenettel bír, mint az anyaországban élők számára. Ha e kicsiny létszámú magyarságban a nemzeti öntudat egységes, az összefogás kellően erős, akkor közös irányba haladunk. Az ünnepi szónok után az Őrség ME keretein belül működő Árgyélus néptáncegyüttes lépet szinpadra, majd eszt követően két ígéretes helyi fijatal Abraham Sarah és Könye Anamari a pártosfalvi KÁI tanulói tették szavalatukkal emeltebbé az ünnepi műsort. Őket követve a felvidéki Hodosról érkezett Csemadok-Szlovákiai Magyar Társadalmi és Közművelődési Szövetség csoportja adott szép ünnepi műsort. Az ünnepi műsort követően a vendégek a Müvelődési otthonnal szemben található kopjafa mellé helyezték el a kegyelet koszorúit.
Forrás: Népújság, Tomka Tibor
12
Sprejemanja TV programov na območju Goričkega
Objavljamo poročilo o možnosti sprejemanja TV programov na območju Goričkega s strani Direktorja OE OZ Miran Dolenca.
Na Goričkem je možno sprejemati signal multipleksa A z dveh oddajnikov, Pohorja in Pečarovcev. V multipleksu A oddajamo programe Slovenija 1,2,3, TV Maribor, RTS, POP TV, KANAL A in PINK TV. Zakonsko predpisano mejo 90% gospodinjstev krepko presegamo, vendar vseeno ostane nekaj območij nepokritih. Na Goričkem so to deli vasi Krplivnik, Domanjševci in Središče. Zakon o RTV Slovenija nalaga omogočanje dostopnosti do programov RTV Slovenija za vsa gospodinjstva v državi. Nepokrita območja rešujemo le s satelitskim sprejemom. Gospodinjstvom, ki se odločijo za satelitski sprejem celo financiramo nabavo sprejemne opreme. S prošnjo se je potrebno obrniti na Službo za RTV prispevek (Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana). Raba satelitskega sprejema ne pomeni dodatnega plačevanja kakšnega prispevka ob že obstoječem RTV-prispevku. S tem je zagotovljen dostop do programov RTV Slovenija vsem državljanom.
Posebna težava pa nastopi pri možnosti sprejemanja oddaj, ki jih pripravlja studio v Lendavi in si jih želi kdo od gledalcev ogledati na frekvenci TV Maribor. Tega programa namreč ne oddajamo na satelitu, zato gledalcem v prej omenjenih nepokritih vaseh ne moremo zagotoviti sprejema TV Maribora in s tem oddaj studia Lendava. Tem gledalcem ostaja možnost priklopa na kakšnega od IP ali kabelskih operaterjev. Že vse od ugasnitve analognega oddajanja pa si prizadevamo izboljšati sprejem signala multipleksa v navedenih vaseh. V ta namen moramo namestiti nove
oddajne enote v bližini teh sivih lis, za kar pa potrebujemo dodatna dovoljenja za frekvence. Trenutno si prizadevamo pridobiti ustrezne frekvence, ki bi omogočale tehnično rešitev za zagotavljanje boljše pokritosti navedenih območij.
A tévécsatornák vételi lehetősége a Goričko területén.
Röviden beszámolunk Mirán Dolenc a Műsorszórási Egység igazgatójától kapott válaszáról a tévécsatornák vételi lehetőségéről a Goričko területén.
Az „A” jelű multiplex jele a Goričkon két leadóról, mégpedig a pohorjei és a pečarovci adóról vehető. Az „A” jelű multiplexen a Szlovén Televízió 1-es, 2-es és 3-as csatornája, a Maribori TV, az RTS, a POP TV, a KANAL A és a PINK TV elérhető. A törvényileg előírt határt, vagyis a háztartások 90%-át jelentősen túllépjük, azonban mégis marad néhány lefedetlen terület. A Goričko esetében ez Kapornak, Domonkosfa és Szerdahely egy részét jelenti. A Szlovén RTV-ről szóló törvény előírja, hogy lehetővé kell tennünk a Szlovén RTV csatornáinak elérését az ország összes háztartásában. A lefedetlen területeket műholdas vétellel oldjuk meg. A háztartásoknak, ahol a műholdas vétel mellett döntenek, finanszírozzuk a vevőberendezések beszerzését. A kérelmet a szlovén RTV Előfizetési Osztályára kell eljuttatni (Služba za RTV prispevek, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana). A műholdas vétel az RTV előfieztési díján felül nem jelent további havi költségeket. Ezzel minden állampolgár számára szavatolt a Szlovén RTV csatornáinak elérése.
Külön problémát jelent, ha a magyar nemzeti közösség tagjai a Lendvai Tévéstúdió által készített adásokat a Maribori TV csatornáján szeretnék megtekinteni. Ez a csatorna ugyanis nem műholdas sugárzású, ezért a korábban említett lefedetlen településeken a nézőknek nem tudjuk szavatolni a Maribori TV, és ezzel a Lendvai Tévéstúdió adásainak vételét. Ezeknek a nézőknek lehetőségük van rákapcsolni valamely IP vagy kábeltévé szolgáltató hálózatára. Az analóg sugárzás megszűnését követően folyamatosan törekszünk az „A” jelű multiplex jel vételének javítására az említett falvakban. E célból új leadó egységeket kell elhelyeznünk az említett szürke foltok közelében, amihez viszont új frekvenciaengedélyekre van szükségünk. Jelenleg a megfelelő frekvenciák megszerzésére törekszünk, melyek technikai megoldást jelentenének az említett területek jobb lefedettségét illetően.
13
KUD» ŐRSÉG« HODOŠ - » ŐRSÉG” ME HODOS
Hodoš - Hodos 52, 9205 Hodoš- Hodos
POSLOVNO POROČILO KUD » ŐRSÉG” HODOS ZA LETO 2011
KUD » Őrség« iz Hodoša spada med 25 delujočih društev in znotraj teh delujočih je 35 ljubiteljskih skupin, ki že več kot 60 let ohranjajo kulturno dediščino na narodnostno mešanem območju Pomurja. V okviru društva delujoči mešani pevski zbor, ročnodelska sekcija in otroška plesna skupina delujejo na amaterski ravni. Vse skupine imajo strokovno in organizacijsko vodjo. Mešani pevski zbor in plesna skupina imata za nastope enotno nošo. Vse skupine imajo možnost nastopanja na domačih prireditvah kot so: kulturna dneva, madžarski narodni praznik, občinski praznik, prikazovanje domačih običajev, srečanje starejših občanov, razni jubileji, obeležja in v sosednjih krajih ter preko meje na Madžarskem, Slovaškem ...
V KUD - u delujoča društva delujejo po pravilniku o izvajanju o dejavnostih posameznih skupin, ki ga določa Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave in sicer letno predvideva 20 vaj za zbor, 20 srečanj za ročnodelski krožek in 20 vaj za plesno skupino. Potne stroške za strokovne vodje pokrivajo samouprave Železne županije iz Madžarske, stroške izvajanja pa Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave.
Tudi v minulem letu smo ohranili naša že tradicionalna sodelovanja s samoupravo iz Bajánsenye, Magyarszombatfa in Székesfehérvár iz Madžarske in Hodošem iz Slovaške. Člani našega društva so tudi v minulem letu težili za uresničitev načrtovanega dela.
V letu 2011 smo v mesecu februarju ustanovili otroško plesno skupino z 21 člani. Skupino strokovno vodita Hajnalka in Tamas Szombathelyi iz Madžarske. Obiskujejo jo otroci od 3 - 12 let. Plešejo madžarske otroške in narodne plese. Ker so začetniki, so rabili kar 27 vaj, da so se lahko kar 4 krat predstavili domačemu občinstvu. Skupino smo poimenovali »ÁRGYÉLUS.« Za deklice smo nabavili (10 kom.) tudi enotna oblačila in čevlje, za fante pa klobuke. Skupina se je 4 krat predstavila domačemu in širšemu občinstvu.
Mešani etno pevski zbor je pod strokovnim vodstvom Anduska Jánosné premagoval vse nastajajoče probleme in kljub nihanju števila članov uspel načrtovane vaje in nastope tudi izvesti. Imeli smo 22 krat vaje in 11 nastopov. Na nastopih smo se predstavili z madžarskimi in slovenskimi narodnimi pesmi doma in v okoliških krajih ter na Madžarskem.
Ročnodelski krožek deluje pod strokovnim vodstvom Orban Lajosné - Szidi iz Madžarske in organizacijskim vodstvom Marije Peilschmidt in spada med tiste skupine, ki se redno srečujemo, spoznavamo in vezemo tradicionalne vzorce iz različnih krajev Madžarske. Srečali smo se 19 krat. Pripravili smo 2 razstavi. Ena je bila v avli Doma starejših ob otvoritvi na Hodošu, druga pa je bila na Slovaškem v Hodošu. Tako se je skupina predstavila domači in širši okolici ter v tujini.
Dejavnosti in sodelovanja društva v letu 2011
DATUM	PROGRAM	ORGANIZATOR-POKROVITELJ
29. 01. 2011	Táncház - Hiša plesa za otroke in odrasle	ZKMN - Lendava MNSS - Hodoš
6. 02. 2011	Ob dnevu slovenske in madžarske kulture Razstava stenskih prtov	KUD » Őrség« Hodoš ZKMN Lendava
4. 03. 2011	Nastop pevskega zbora v Domanjševcih	ND Domanjševci
11. 03. 2011	Nastop pevskega zbora ob spominu na marčevsko revolucijo 1848	MNSS - Hodoš
19. 03. 2011	Letni občni zbor društva	KUD » Őrség« Hodoš
2. 04. 2011	Nastop pevskega zbora v Szőce na Madžarskem	Az Őrségi TKT
10. 04. 2011	Pohod po poteh občine Hodoš	Skupna organizacija z Občino in MNSS občine Hodoš
15. 04. 2011	Gledališka predstava - nastop amaterskega gledališča iz Bajánsenyea -	KUD » Őrség« Hodoš,
14
30. 04. 2011	Postavljanje mlaja, kres - priprava rož, trakov iz papirja - nastop pevskega zbora	KUD » Őrség« Hodoš, Občina in MNSS občine Hodoš, Vsa društva v občini Hodoš
21. 05. 2011	Nastop pevskega zbora v Székesfehérváru na Madžarskem - Spominsko leto Franca L.	Tamkajšnje društvo vojnih upokojencev
24. 06. 2011	Srečanje na Krplivniku - nastop plesne skupine Árgyélus, pevskega zbora Razstava ročnih del	Občina in MNSS občine Hodoš, KUD » Őrség« Hodoš,
25. 06. 2011	Pohod : Örség - Goričko	Hegyek vándora TE Budapest, MNSS občine Hodoš, KUD » Őrség« Hodoš, Samouprava mesta Őriszentpéter Város in Szalafő
9. 07. 2011	Nastop pevskega zbora na dnevih lončarstva v Magyarszombatfi na Madžarskem	Tamkajšnja občinska uprava
23. 07. 2011	Organizacija in izpeljava kulturnega programa ob otvoritvi Doma starejših v okviru praznika občine Hodoš.	Občina Hodoš, KUD » Őrség« Hodoš
Avgust 2011	Razstava ročnih del na Slovaškem	Občina Hodoš MNSS - Hodoš
17. 09. 2011	Nastop pevskega zbora v Őriszenpetru na Madžarskem	Tamkajšnja občinska uprava
24. 09. 2011	Sodelovanje na bratveni povorki	Samouprava Bajánsenye, KUD » Őrség« Hodoš
12. 11. 2011	Nastop pevskega zbora v Murski Soboti -Jesensko srečanje	Društvo Baráti kör MS in ZKMN Lendava
12. 11. 2011	Táncház - Hiša plesa za otroke in odrasle	ZKMN - Lendava MNSS - Hodoš
December 2011	2 krat nastop otroške plesne skupine Árgyélus	Občina Hodoš MNSS - Hodoš
Člani društva so še prisostvovali na prireditvah drugih društev v občini. Predviden program smo uresničili. Načrtovan program društva za leto 2011 ne bi uresničili brez pomoči občine, MNSS Hodoš in ZKMN Lendava, saj so nam zagotovili primerne prostore za delo, pomagali pri prireditvah in strokovnem delu, organizaciji prireditev in organizaciji ogleda prireditev, pri vabilih, dekoraciji, z idejami, finančno in moralno podporo.
Kot predsednica društva sem aktivno sodelovala in organizacijsko vodila pevski zbor in plesno skupino, sodelovala v ročnodelnem krožku, na letnih občnih zborih in prireditvah drugih društev v občini, obiskala sem prireditve v okoliških krajih , obletnice in razstave. Žal se vseh prireditev na narodnostno mešanem območju nisem mogla udeležiti, ker bi potem bila manj prisotna pri delu doma.
Uspešnost našega dela v letu 2011 vidim predvsem v večstranski dejavnosti, v delovni vnemi in v vzajemnem sodelovanju z drugimi, predvsem pa v organizirani plesni dejavnosti za odraščajoče mlade ljudi.
Hodoš, 14.2.2012	Totić Rozalija
Predsednica KUD » Őrség« Hodoš
AZ ŐRSÉG ME 2011-ES ÉVI TEVÉKENYSÉGI BESZÁMOLÓJA
A hodosi Őrség művelődési egyesület azon huszonöt működő egyesület, illetve ezek keretén belül működő 35 műkedvelő csoport egyike, amelyek már több mint hatvan éve ápolják a Muravidék nemzetiségileg vegyesen lakott térségének kulturális örökségét. Az egyesületben, műkedvelői szinten működik a népdalkor, a kézimunka szakkör és a gyermektánccsoport. Mindegyik csoportot szakmai és szervezési vezető irányít. A népdalkor és a gyermektánccsoport tagjai egységes viseletben szerepelnek. A csoportok a hazai rendezvényeken, például a két kultúra napján, a magyar nemzeti ünnepen, a községi ünnepen, a hagyományőrző rendezvényeken, az idősek otthonában, a különböző évfordulók kapcsán szervezett rendezvényeken, valamint a szomszédos településeken, és a határokon túl, Magyarországon, Szlovákiában, és más országokban is szerepelnek.
15
A művelődési egyesület csoportjai a lendvai Magyar Nemzetiségi Müvelődési Intézet szabályzata alapján, éves szinten a népdalkor esetében 20 próbára, a kézimunka szakkör esetében 20 találkozóra, és a gyermek néptánccsoport esetében szintén 20 próbára vállalt kötelezettséget. A szakmai vezető utazási költségeit a Vas Megyei Önkormányzat fedezi, míg a működési költségeket a lendvai Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet állja. Az elmúlt évben is megszerveztük a már hagyományos találkozót a bajánsenyei, a magyarszombatfai és a székesfehérvári önkormányzattal, valamint a felvidéki Hodos településsel. Egyesületünk tagjai, egész évben, a vállalt feladatok teljesítésére törekedtek.
A 21 tagú gyermek néptánccsoportunk 2011 februárjában alakult, a 3-12 éves gyerekből álló, magyar gyermek- és néptáncokat táncoló csoport szakmai vezetését a magyarországi, Szombathelyi Hajnalka és Tamás vállalta. Mivel kezdők, a hazai közönség előtti négy fellépés előtt 27 próbát tartottak. A tánccsoport az ÁRGYÉLUS nevet viseli. A lányok számára egységes viseletet és cipőt (10 darab), míg a fiúknak kalapokat vásároltunk. A csoport négyszer mutatkozott be a hazai és szélesebb közönségnek is.
Az Anduska Jánosné szakmai vezetésével működő népdalkörnek sikerült legyőznie minden akadályt, és a tagság létszámingadozása ellenére a tervezett próbaszámot, és a szerepléseket is sikeresen teljesítette. Összesen 22 próbánk és 11 szereplésünk volt. Az itthoni, illetve a környékbeli hazai és a közeli magyarországi települések közönségének magyar és szlovén népdalokat mutattunk be.
A szomszédos magyarországi Orbán Lajosné - Szidi szakmai, és Peilschmidt Mária szervezési vezetésével működő kézimunka szakkör tagjai rendszeresen találkoznak, és a különböző magyar tájegységek hagyományos mintáival ismerkednek, ezeket hímezik. Összesen 19 találkozónk volt, és két kiállítást is szerveztünk. Az egyik a hodosi idősek otthonának előterében, a másik a felvidéki Hodoson volt. Ezáltal a csoport a hazai és a szélesebb, külföldi közönségnek is bemutatkozott.
Az egyesület 2011-es tevékenységei és együttműködése
IDŐPONT	PROGRAM	SZERVEZŐ-TÁMOGATÓ
2011.01.29.	Táncház - gyerekeknek és felnőtteknek	MNMI - Lendva MNÖK - Hodos
2011.02.06.	A szlovén és a magyar kultúra napja alkalmából Falvédő kiállítás	Őrség ME Hodos MNMI Lendva
2011.03.04.	A népdalkor szereplése Domonkosfán	ND Domonkosfa
2011.03.11.	A népdalkor szereplése az 1848-as forradalom emlékrendezvényén	MNÖK - Hodos
19. 03.2011.	Az egyesület éves taggyűlése	Őrség ME Hodos
2.04. 2011.	A népdalkor szereplése Szőcén, Magyarországon	Az Őrségi TKT
10.04.2011.	Túrázás Hodos Község útjain	Hodos Község és a Hodosi MNÖK együttes szervezésében
15. 04. 2011.	Színházi előadás - a bajánsenyei műkedvelő színjátszó csoport szereplése	Őrség ME Hodos,
30.04.2011.	Májusfaállítás, tábortűz, papírrózsák, szalagok készítése, a népdalkor szereplése	Őrség ME Hodos, Hodos Község és Hodos Község MNÖK, Hodos Község egyesületei
21. 05. 2011.	A népdalkor szereplése Székesfehérváron -Liszt Ferenc emlékév	A háborús nyugdíjasok helyi egyesülete
24.06. 2011.	Kapornaki Találkozó - az Árgyélus tánccsoport és a népdalkor szereplése Kézimunka kiállítás	Hodos Község és Hodos Község MNÖK, Őrség ME Hodos,
25.06.2011.	Örség - Goričko túra	Hegyek vándora TE Budapest, Hodos Község MNÖK, Őrség ME Hodos, Őriszentpéter Városi Önkormányzata, Szalafő települési önkormányzata
9. 07. 2011.	A népdalkor szereplése a magyarszombatfai fazekas napokon	Magyarszombatfa Települési Önkormányzata
16
23. 07. 2011.	A községi ünnep keretén belül, a hodosi idősek otthona megnyitása kapcsán szervezett kulturális program szervezése és lebonyolítása	Hodos Község Őrség ME Hodos
2011 augusztusa	Kézimunka kiállítás a Felvidéken	Hodos Község MNÖK - Hodos
17. 09. 2011.	A népdalkor szereplése Őriszentpéteren, Magyarországon	Őriszentpéteri Városi Önkormányzat
24.09.2011.	Közreműködés a szüreti felvonulásban	Bajánsenye Önkormányzata, Őrség ME Hodos
12. 11. 2011.	A népdalkor szereplése Muraszombatban -Őszi Találkozó	Muraszombati Baráti Kör egyesület és MNMI Lendva
12. 11.2011.	Táncház - gyerekeknek és felnőtteknek	MNMI - Lendva MNÖK - Hodos
2011. december	Az Árgyélus gyermek tánccsoport 2 szereplése	Hodos Község MNÖK - Hodos
Az egyesületi tagok részt vettek a község más egyesületeinek rendezvényein is, a tervezett programot teljesítettük. A program teljesítése azonban nem valósulhatott volna meg a község, a községi MNÖK és a lendvai MNMI támogatása nélkül, amelyek megfelelő helyiségeket biztosítottak, segítették a rendezvények szervezését és szakmai vezetését, illetve biztosították a rendezvények látogatottságát, a meghívók, a dekoráció elkészítését, ötleteket adtak, valamint pénzügyi- és erkölcsi támogatást biztosítottak.
Az egyesület elnökeként aktívan dolgoztam, vezettem és szerveztem a népdalkor és a tánccsoport tevékenységét, részt vettem a kézimunka szakkör munkájában, az éves taggyűléseken és a községben működő egyesületek egyéb rendezvényein, látogattam a közeli településeken szervezett rendezvényeket, évfordulókat és kiállításokat. A nemzetiségileg vegyesen lakott területen szervezett minden rendezvényen persze nem tudtam részt venni, mert ez kiesést jelentett volna az itthoni munkában.
A 2011-es évi tevékenységünk sikerességét a sokszínűségben, a munkakedvben és a másokkal való együttműködésben, különösen pedig a fiataloknak szervezett tánctevékenység megvalósításában látom.
Hodos, 2012. 2. 14.	Totić Rozalija
a hodosi Őrség ME elnöke
NK HODOŠ
NK Hodoš je začel tekoče leto tako kot vsako leto z rednim občnim zborom.
Tako smo redni letni volilni občni zbor sklicali 18.02.2012 ob 19 uri v prostorih kulturnega doma Hodoš. Novi - stari predsednik NK Hodoš je postal Abraham Aleksander. Ena sprememba je pri članih UO, saj je namesto Franca Nemec bil izvoljen Peilschmidt Jožef ml.
Članska ekipa NK Hodoš je s pripravami na spomladansko sezono začela konec februarja. Odigrali smo nekaj prijateljskih tekem in sicer z ekipami:	Bajansenye in Vidrany (Hodos na
Slovaškem), s tema dvema ekipama smo igrali v Gleisdorfu. Nato smo odigrali 3 tekme na igrišču z umetno travo v Lendavi, in sicer z NK Nafta, NK Tromejnik in NK Odranci. Prijateljsko tekmo smo odigrali tudi z ekipo NK Goričanka, zadnjo tekmo smo igrali na igrišču TERME VIVAT z ekipo Neukircha iz Avstrije. V pripravljalnih tekmah smo 3 krat zmagali in 4 krat izgubili.
Članska ekipa se je na jesenski del nekoliko spremenila, saj nas je zapustil golman Dora Andras,
ekipi pa so se pridružili: Lang David, Ponacz Sandor in Ivan Sandor, vsi iz Madžarske. Spomladanski del sezone naj bi se začel predvidoma 18.3.2012 in sicer bo 14. kolo prineslo sosedski derbi med NK Šalovci in NK Hodoš.
Mladinska ekipa in ekipa U-12 so s pripravami začeli nekje sredi marca.
Vse naše zveste navijače prosimo, da nas še naprej bodrijo na naših tekmah, tako doma, kot v gosteh.
UO NK Hodoš
A HODOSI LK
A hodosi LK az újévet az évi közgyűléssel kezdte, amelyet február 18-án este 19 órakor a hodosi kultúrotthonban tartott meg. Régi - új elnök Abraham Aleksandert választották, Nemec Franc helyet pedig új személyt választottak éspedig ifj. Peilschmidt Józsefet. A hodosi LK csapata február végén kezdte el a felkészülését a nyári bajnokságra. Néhány baráti meccset játszottunk Bajánsenyével és Vidranyal (Slovákiai Hodos) és pedig Gleisdorfon. Lendván három meccset játszottunk és pedig Lendva LK, Tromejnik LK és Odranci LK csapataival. Baráti
17
meccset játszottunk még a Goričanka LK, és az utolsót pedig a Neukirchi Ausztria csapatával. A felkészülési meccseken háromszor nyertünk és négyszer szenvedtünk vereséget. Az ősszel Dora András elhagyta a csapatot, de három új személy arcot is láthatunk a csapatban ( Lang Dávid, Ponacs Sándor és Iván Sándor Magyarországról). Az iffi és az U-12-csapata március közepén kezdte az edzéseket.
Minden lelkes szurkolót megkérünk, hogy továbbá is lelkesen szurkoljanak az itthoni és vendégségben játszodó meccseken.
PREGLED DOGODKOV V PGD HODOŠ
Prostovoljno gasilsko društvo je februarja imelo občni zbor, kjer smo poročali o dogodkih v lanskem letu, o aktivnostih, o planu dela za leto 2012, o nabavi....
Lansko leto sta se dva člana udeležila tečaja za tehnično reševanje in ga tudi opravila, udeležili smo se več tekmovanj ter tudi nekaj drugih dogodkov, poskrbeli smo za vzdrževanje odnosov z drugimi društvi,...
Nabavili smo nove sesalne cevi ter naredili komplet prenovo cisterne, pionirjem smo nabavili nove uniforme, vendar ne še v celoti, nekateri bodo še dobili nove obleke, ampak večina jih že ima. Prav tako smo določenim članov posodobili oblačila. Sprejeli smo nov statut in pripadajoče pravilnike, ki bodo po potrditvi UE Murska Sobota, javno objavljeni na spletni strani Občine Hodoš oziroma na oglasni deski, kjer si jih bodo posamezniki lahko ogledali in se tako seznanili s spremembami.
V mesecu februarju smo prav tako organizirali pustno zabavo, tokrat že tretjič zapored. Odziv ni bil ravno velik, je pa bilo prijetno.
V mesecu maju bo sledil pregled društva, potem pa se bodo počasi spet začela gasilska tekmovanja. Dodala bi še, da je velika požarna ogroženost naravnega okolja razglašena v vsej državi. V naravnem okolju je tako prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter Policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor.
UO PGD HODOŠ
18
Otroci vrtca Hodoš pregnali zimo in priklicali pomlad
Vsenaokrog je do pred kratkim dišalo po prijetnih praznikih. Naša vas je bila odeta v lesketajoče okraske in luči. Snega smo se res naužili in si zato zaželeli, da bi v deželo čim prej prišla pomlad. S pustnimi maskami in veselim rajanjem skupaj s starši smo jo poskušali pregnati.
Spomnili smo se, da pomlad še posebej težko čakajo živali v gozdu. Nadvse nas je razveselilo prvo ptičje petje, ki smo ga slišali na sprehodu, saj je naznanjalo, da so naše pustne maske res pregnale sneg in mraz čez hribe in doline, vse do druge zime.
Prehod z zimskega, na pomladni letni čas vpliva tudi na naše počutje, zdravje. Odločili sva se, da otrokom ponudiva in jih seznaniva z zdravim načinom življenja. Poudarili sva pomembnost osebne higiene, zadostnega gibanja in pomen zdrave prehrane. Slednje smo poudarjali skozi ves teden. Izhajali sva iz otrok, saj je eden izmed njih v vrtec prinesel sadje, ki ga večina ni znala poimenovati. Sadje vsebuje veliko vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Zdravo življenje je zelo širok pojem. Zdrava prehrana pa je zagotovo eden od pomembnih dejavnikov zdravega življenja. Preko uživanja raznolikega sadja, sva želeli, da bodo otroci znali poimenovati sadje v obeh jezikih in spoznali tudi njihov okus.
Otrokom sva nastavili reklame, v katerih se pojavlja med drugimi stvarmi največkrat - sadje. Ob tem sva jih usmerjali, napeljevali, spodbujali s vprašanji odprtega tipa. Tako so otroci ob listanju reklam in medsebojnem dogovarjanju ugotovili, da bomo spoznali različne vrste sadja. Otroci II. starostnega obdobja so si izbrali pet različnih vrst sadja, jih izrezali ter nalepili v razpredelnico. Ob tem so sadje poimenovali, ga razvrstili po barvi. Predvidevali so tudi, kakšnega okusa je, ter svoja predvidevanja označili s piktogrami. Ker sva opazili, da so se osredotočali samo na sadje, ki jim je znano, ki jim je blizu, sva želeli njihovo znanje razširiti in jih seznaniti tudi z njim neznanim sadjem (grenivka, limeta).
Spontano smo tudi prišli do tega spoznanja da določeno sadje raste pri nas, določeno pa v južnih krajih, kako pridejo banane, ananas v naše trgovine. Razmišljali smo, kje so jabolka, grozdje idr. shranjena čez zimo. Otroci I. starostnega obdobja so listali, tudi izrezovali iz reklam sadje ter si prizadevali poimenovati le te, ki so jim znana (jabolka, banana). Z najmlajšimi je sledila je klasifikacija jabolk in banan (rdeča in rumena košarica).
Naslednji dan smo okušali sadje. Otroci II. starostnega obdobja so na mizi imeli različno celo sadje, na krožniku pa razrezano na koščke in pomešano. Otroci so izbirali, okušali in ugotavljali okuse: sladko, kislo in grenko. Ko so ugotovili, kakšnega okusa je košček in prepoznali sadež, so leto razvrstili v pravilno označeno košaro. V eni košari je bilo sadje, ki je sladkega, v eni sadje kislega, v tretji pa sadje grenkega okusa. Otrokom sva zavezali
19
oči. Dobili so palčke, na katerih so bili nabodeni različni koščki sadja. Košček za koščkom so okušali in povedali, kaj so pojedli in kakšnega okusa je bilo. Tudi otroci I. starostnega obdobja so imeli na mizi sadje, vendar le dve vrsti. Enako so poskušali koščke sadja ter ugotavljali katero je. Tudi njim sva dali možnost, da koščke pravilno razporedijo v označene košare. Otrokom, ki so želeli, sva zavezali oči tudi v tej skupini. Prepoznavali, okušali so sadje po želji. Pripravili smo si tudi sadno solato. Otrokom sva ponudili nože in različno sadje. Sami so narezali sadje in ga dajali v veliko skledo. Ko smo jo pripravili, smo medse povabili še mlajšo skupino iz kuhinjskega kotička, kjer so tudi oni pripravljali sadno solato s pomočjo didaktičnih igrač (simbolna igra). Ponudili smo jo tudi šolarjem iz PŠ Hodoš. S sveže pripravljeno sadno solato smo se vsi skupaj posladkali.
Dejavnosti in aktivnosti v tem tednu so bile tudi naša spodbuda za slikanje z vodenimi barvami - tihožitje. Tako je nastala risba košare polne s sadjem. Otrokom sva s pomočjo IKT tehnologije pripravili projekcijo tihožitja sadja s projektorjem na steno.
Poleg vseh naštetih aktivnosti smo pripravili še tržnico, kjer smo prodajali sadje. Oblekli smo se v branjevko, bili smo tudi obiskovalci tržnice. Na stojnici v igralnici se je tehtalo, izbiralo, preštevalo in tudi »barantalo«.
Sedaj pa so na vrsti že aktivnosti in dejavnosti povezani s pomladjo. Okrašujemo igralnico, opazujemo naravo. Na sprehodih smo opazili, prve znanilce pomladi. Spoznali smo trobentico, zvonček in vijolico. Poslušamo ptičje petje, ki je vsak dan glasnejše in bolj veselo. Pomlad pa ni prebudila le narave in živali. Tudi nas so vsak dan sončni žarki prijetno grejejo skozi okno in nas vabijo v naravo. Odločili smo se, da bomo lepe sončne dneve izkoristili za bivanje in za razgibavanje na prostem.
Za otroke iz vrtca Hodoš je marec prav poseben mesec, saj v marcu praznujemo zanje kar tri pomembne praznike. To so dan žena, prvi pomladni dan	ter	materinski	dan.
Ob dnevu	žena smo	mamicam pripravili
presenečanje, šopek rožic. 21. Marec je prvi spomladanski dan, zato je v sredo tudi v naš vrtec prišla na obisk Teta Pomlad. S seboj je prinesla košarico, v kateri smo lahko našli spomladanske cvetlice: zvončke, trobentice, vijolice, mačice ... Skupaj smo zapeli Pomladno pesmico in zarajali.
Že kar nekaj let zapovrstjo v mesecu marcu medse povabimo mamice in se jim predstavimo. Tudi letos bomo pokazali, kaj znamo. Predstavili se bomo s pesmicami, plesom in v zahvalo za obisk mamicam podarili še spominčke, ki smo jih sami izdelali.
Vzgojiteljici Milena Vukan in Štefania Takač DOŠ Prosenjakovci, Vrtec Hodoš
20
Pomagajmo pticam pozimi
Tema, ki je v vsakem vrtcu zelo dobro poznana in nekako že »obrabljena«. Tudi midve sva jo želeli nekje vriniti, ko bo pač zapadel sneg. Toda povsem spontano, nepričakovano so otroci na okenski polici zagledali ptičko, ki nas je opazovala in nas, po mnenju otrok, prišla prosit za hrano, čeprav še ni bilo snega in tudi tisti pravi mraz še ni pritisnil. Naš skupni dogovor je bil, da bomo to ptico (sinico) in še druge temeljiteje spoznali ter skrbeli za njih. Skozi vse dejavnosti, ki so se nato razvile, sva spodbujali njihovo ustvarjalno mišljenje, jih usmerjali k domiselnosti in iznajdljivosti, razumevanju in kritični presoji pridobljenih informacij, k doživljanju in občutenju lepega. Tako smo opazovali ptice v naravi, v našem okolju. Ptice, ki smo jih opazili, smo fotografirali in kasneje na podlagi primerjanja s fotografijami iz strokovne literature poimenovali. S pomočjo knjig in slikanic smo raziskali, katere ptice ostanejo pozimi v naših krajih. Igralnico smo opremili s fotografijami in imeni ptic ter se igrali prepoznavanje le-teh. Sami smo si izdelali sestavljanke z motivom ptic.
Bogatili smo si znanje in izkušnje, osvajali nove pojme izbranega vsebinskega področja, odkrivali in razvijali svoje sposobnosti, spretnosti in domišljijo ter reševali različne problemske situacije. Poimenovali smo dele ptic in jih poskušali narisati. Ob likovni dejavnosti smo vključili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (računalnik, projektor), prisluhnili različnim načinom oglašanja ptic in jih prepoznavali. Nastala so čudovita likovna dela, v katerih se odražajo doživeta čustva.
Otroke sva aktivno vključili v pridobivanje temeljnih znanj in za življenje koristnih spretnosti ob uporabi raziskovalnega pristopa, ki so ga soustvarjali okoli kompleksnih, pristnih vprašanj ali premišljeno zasnovanih izdelkov in nalog. Tako so sami dajali predloge, jih kritično presojali in predlagali možnosti njihovega uresničevanja. Ko smo dodobra spoznali ptiče, kje živijo, kako živijo, s čim se prehranjujejo, kako se oglašajo, nas je zanimalo še njihovo gibanje (letijo, jadrajo, plavajo, tekajo ...). V nas je le-to izzvalo željo po imitaciji in ob instrumentalni glasbi je nastal Ples ptic.
Sledil je drugi del teme. Zastavili sva jim vprašanje: »Kako pomagati pticam preživeti zimo?« Otrokom sva dajali pobudo, jih usmerjali. Izbrana vsebina ali problem sta bila tematsko zaokrožena. Konkretnost tematike pa je bila usmerjena na življenjsko situacijo. Šlo je za reševanje resničnega problema, katerega končni namen je bil konkretni izdelek, ki ga bo mogoče predstaviti in tudi uporabiti. Naštevali so načine, kako pomagati pticam preživeti zimo.
Predlagali so: »spletimo jim tople šale«, »skuhajmo jim topel čaj«, »naberimo jim vejic in iz njih naredimo dosti gnezd«, »iz gline oblikujmo lopate, da si bodo lahko ptice odmetale sneg in tako našle hrano« in še polno drugih zanimivih, duhovitih idej. Med mnogimi predlaganimi rešitvami smo izbrali izdelovanje preproste ptičje hišice. Starše sva prosili za pomoč pri zbiranju odpadne embalaže - tetrapaka ter različnih semen za ptice. Izdelali smo ptičje hišice. Dna smo napolnili z različnimi semeni in jih obesili v bližini vrtca. Zdaj jih dnevno opazujemo skozi okno, jih prepoznavamo, preštevamo, ugotavljamo, katerih je največ.
Otrokom sva omogočili aktivno udejstvovanje v različnih dejavnostih, kjer so pridobili različna znanja in vrednote ter razvijali nove sposobnosti in navade. Med seboj so veliko sodelovali in pomagali drug drugemu, predvsem starejši mlajšim.
»Obrabljena« tema lahko postane še kako zanimiva, saj je s temeljito analizo in pestrimi didaktičnimi pristopi mogoče najti nove izzive, ki vodijo k učenju in pridobivanju vedno novih, a trajnostnih spoznanj.
Vzgojiteljici Milena Vukan in Štefania Takač DOŠ Prosenjakovci, Vrtec Hodoš
Našla sem Urškin dnevnik (France Prešeren: Povodni mož - poustvarjanje)
Nekega dne sem hodila po starem trgu, prišla sem v eno staro hišo. Na tleh sem našla lepo zaprašeno skrinjo. Skrinjo sem morala odpreti, za skrinjo sem rabila, seveda, poseben ključ. Ključ sem iskala in iskala. Končno sem ga našla, odprla sem skrinjo in v njem zagledala čudovit dnevnik. Dnevnik sem vzela iz skrinje in ga začela brati, opazila sem, da je bil dnevnik Urškin, v njem je pisalo marsikaj. Po trgu iskala je junaka, vsi so jo zaradi lepote prosili za ples,
21
ona se je pa samo obrnila in čakala naprej. Zagledala je povodnega moža, v njega je zaljubljeno obračala oči. Začela sta plesati. Na kraju Ljubljanice sta se obrnila trikrat, plesala sta in plesala ... Pri prebiranju zapisa mi je bil najbolj všeč del, ko sta na kraju Ljubljanice plesala. Tako mi je bil všeč, da sem pozabila na prijateljico, s katero sem bila zmenjena.
Avtorica: Anabella Dajč, 6. Razred
A születésnapomon
November 3-án volt a születésnapom.
Mikor hazajöttem az iskolából, számítógépeztem és az unokatestvéremmel lufival játszodtam. Hét óra után eljött a nagynénim és az unokatestvérem. A nagynénim ruhát, parfümöt, harisnyát, csokit és tortát hozott. Vacsora után elfújtuk a gyertyákat a tortán. Utána mindenki kapott tortát és a vendégek lassan elmentek . Ezen az estén nagyon jól éreztük magunkat.
Maja Soos, 5.osztály KÁI Pártosfalva
Szünidői élményem
Múlt héten téli szünidő volt. Én a farsangra emlékezem vissza.
Reggel nyolc órakor keltem föl. Megreggeliztem. Kilenc órakor jött az unokatestvérem. Mikor felkészültünk a farsangi ruhába, akkor egymás után elmentünk két szomszédhoz. Hazaértünk, és az unokatestvérem hamarosan hazament. Két óra körül kezdtem magam járni körül a faluban. Mentem háztól-házig. Minden háznál kaptam pénzt és cukrot. Este 8-kor értem haza. Gyorsan megszámoltam, mennyi pénzt kaptam.
Ez a farsang nagyon tetszett, mert sokáig járhattam a faluban. Szeretném, hogy lenne még sok ilyen farsangom!
Julija Magyar, 5.oszt. KÁI Pártosfalva
Téli sportnapunk volt
Szerda reggel volt, amikor fél hétkor felkeltem. Felöltöztem, majd teát főztem. A táskámba szendvicset és italt tettem.
Az autóbuszállomásra mentem. Mikor megjött az autóbusz, felraktuk a síeleket, sípálcákat és a sícsizmát. Elindult az autóbusz. Tíz óra múlott el, amikor Arehre értünk. Magunkra vettük a síruhát, és síelni indultunk. Chiara, Dominik, Jan és én síeltünk
együtt. A tanító bácsi megmondta, hogy legyünk együtt és vigyázzunk magunkra. Síelés közben kétszer elestem. Délben ebédelni mentünk. Az ebéd igen ízlett.
Ebéd után tovább síeltünk. Nekem tetszett, hogy a sípályán felhúzott a felvonó. Két óra körül a buszra mentünk. Amikor odaértünk, már jól fájtak a lábaim a síeléstől. Átkészültünk, majd elindultunk hazafelé. Négy órakor értünk az iskola parkolójára. Onnan apukával mentem haza. Mikor hazaértem, lezuhanyoztam, és mentem az unokatestvéremhez. Ott egy játékkal szórakoztunk.
Ez a nap számomra szép volt, de nagyon gyorsan elmúlt.
Anabella Dajč, 6.oszt. KÁI Pártosfalva
Itt a tavasz
Március van. Megérkezett a tavasz. Melegebben süt a nap. Felébredt a természet. Kibújtak az első tavaszi virágok. Ezek: a hóvirág, kankalin, cicamacuka és az ibolya. A fák rügyezni kezdtek. A madarak vidáman énekelnek. A méhek is gyűjtik a virágport. Én nagyon szeretem a tavaszt.
Könye Nikolaj 4.o.
A kismajom a banánt ellen
Az állatkertben született egy kismajom, aki nem akarta megenni a banántot.
Az egyik ott levő munkás mondta: » Eh, ez a majom semmire kellő! Ne!« A másik így szólt: »Épp azért különleges, mert nem eszi meg a banántot! Hát nem látod?!« » Ó, tényleg! « A majmot különb egy kis játékházba zárták. Mindene meg volt benne: ágy, víz fürödni, kicsi torony, amire felmehetett és persze kis ablak.
Egy nap az állatkertbe jött egy kislány. Megkérdezte, hogy miért van a majom abban a kis házban. Az ottlevőek nem hallották meg a kérdést. A kislány kieresztette a majmot. Megállott a boltban, hogy a majomnak vesz banántot. Sajnos a majom nem fogadta el a banántot. Így a kislány már rájött, miért nem zárták a majmot a többi majomhoz.
Lehet, hogy még ma is gondolkodik, hogy miért nem eszi meg a majom a banántot, ha el nem feledte.
Abraham Sarah, 4.o.
22
Nagy fakopáncs
(másolás)
Hazánkban a leggyakoribb harkályféle. Erdőkben, parkokban, kertekben él. Odúlakó. Egy évben csak egyszer költ. Táplálékát fatörzseken, vastagabb ágakon,ritkábban vékony gallyakon vagy a talajon keresi. Ősszel és télen a kéreg alól vési ki az ott rejtőző lárvákat. Megeszi a magvakat is, különösen a fenyőmagot kedveli. Védett madár.
Könye Nikolaj, 4.o.
23
OBVESTILO-ÉRTESÍTÉS
Hidrant na javnem vodovodnem omrežju - Hodoš železnica je namenjen izključno požarni varnosti ter mora biti vsak čas dostopen in v brezhibnem stanju. Zato je vsakršen odvzem pitne vode iz javnega hidranta brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda prepovedan.
Odvzem lahko povzroči pomanjkanje pitne vode v vodovodnem sistemu, motnost pitne vode, spremembe v pritisku ipd.
Ta prepoved ne velja le v primerih, ko se voda iz javnega hidranta uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod.
Odvzem pitne vode za polnjenje bazenov je dovoljen le preko predhodne najave na občinski upravi in po dogovoru z gasilskim društvom o dostavi vode. Uporabnik nosi vso odgovornost za posledice in morebitne stroške popravila, ki bi nastali pri nedovoljenem odvzemu pitne vode iz hidranta.
Prekršek se po 42. členu Odloka o oskrbi pitno vodo v občini Hodoš kaznuje z globo v višini 1.400 EUR.
A hodosi vasútállomáson található hidrans a nyílvános vízvezetéken kizárólag csak a tűzvédelmi célokra van szánva, ezért minden időben megközeltithető és hibátlan állapotban kell lennie. Ezért tílos minden olyan ivóvíz elvétel a nyilvános hidránsból, amely nincs engedélyezve a nyílvános vízvezeték kezelőjétől.
Az elvétel vízhiányt okozhat a vízvezeték hálózatban, zavaros ivóvízet, változásokat a nyomásban stb.
24
Az ivóviz elvétele és szállítása a medencék töltéséhez csak előbbi bejelentéssel történhetik meg a községi
hivatalon és megbeszélés alapján a tűzoltó egylettel. A használót terheli minden felelőség az esetleges javítások költségének visszatérítéséről, amelyek az ivóvíz nem engedélyezett elvételével keletkezhetnek a hidránsból.
Az ivóviz ellátásáról Hodos községben szóló határozat 42. szakasza alapján a megszegőkre 1.400,00 EUR büntetés van kiszabva.
Hvala za razumevanje -köszönjük megértésüket
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da bo organizirano zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov v občini Hodoš po naslednjem terminu:
- zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov bo izvajalec opravil v soboto, dne 02. JUNIJA 2012
ÉRTESÍTÉS
Értesítjük Önöket, hogy az idei évben is megszervezzük Hodos községben a veszélyes és a különleges hulladék gyűjtését és pedig:
- a veszélyes és a különleges hulladék gyűjtését szombaton, 2012. JUNIUS 2-án szervezzük.
OBVESTILO - ÉRTESÍTÉS!
Opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu v letu 2012 -spomladanski del, bo na območju Občine Hodoš (za naselji Hodoš in Krplivnik)
1 SREDO, 18. APRILA 2012 OD 8.00 DO 14.00 URE, pred Vaško-kulturnim domom na Hodošu.
2012. tavaszán is elvégezzük a traktorok és traktor-pótkocsik terepen történő műszaki vizsgálatát, ami Hodos Község térségében (Hodos és Kapornak települések)
SZERDÁN, 2012. ÁPRILIS 18-ÁN 8.00-TÓL 14.00 ÓRÁIG TART Hodoson a kultúrotthon előtt.
Lidija SEVER Tajnica župana a polgármester titkára
25
Peto potepanje z Bojanom Rajkom
V prečudovitem pomladnem vremenu smo se v soboto 10. marca 2012 z dobro voljo, že petič, odpravili na potepanje z Bojanom Rajkom in Avtobusom zvestobe. Tudi tokrat smo domačinom, poslušalcem Murskega vala, pokazali domače kraje in na poti dolgi komaj 100 km doživeli, spoznali, okusili in začutili utrip naših ljudi in krajev. Na potepanju smo se ustavili v Beltincih v Geza pub-u, nadaljevali pot v Filovce k Magdini hiši, ki smo jo obnovili v skupnem čezmejnem projektu z Madžarsko Sosed k sosedu. Sprejeli nas je Branko Kerman z družino in Silva Nemeš, ki sta nam predstavila hišo in običaje. Potepuhi so obudili spomine na svoje otroštvo in slišati je bilo stavke kot: »točno takšna je bila naša hiša, samo naša je imela lesen dimnik« ali pa »točno takšna je bila prednja iža, samo mi smo imeli pod posteljo še eno za izvleč«. Mali prigrizek in požirek rdečke in že je zvenela harmonika. Sledili smo sladkemu vonju v Ratkovce na medičarstvo družine Celec v Krajinskem parku Goričko. Tam smo srečali znance, rokodelce, ki so se prav tako potepali po Goričkem. Vsak potepuh je dobil srček s svojim imenom -sladek prepoznavni znak petega potepanja. Po pokušini in nakupu medenjakov, smo se čez Vučjo gomilo odpeljali še bolj na severovzhod - v Krplivnik ali Kapornak. Pričakala sta nas župan Rudolf Bunderla in predsednik madžarske samouprave, Boris Abraham. Predstavila sta nam Škerlakovo hišo in razstavljene predmete, ki so jih zbrali domačini v Krplivniku in bližnji okolici. Vzdušje je bilo izjemno, potepuhi so obujali spomine in sledila je pesem ob spremljavi harmonike pod spretnimi prsti Niko-ja. Seveda skupinska slika ni izostala. Župan nam je zatem na krožni vožnji razkazal še Hodoš in že smo nadaljevali pot v sosednje Šalovce ter zavili proti Adrijancem. Izletniška kmetija Falaut, Vinka in Klaudije Korpič, nas je pričakala vsa nasmejana. Za začetek smo si ogledali zbirko starodobne tehnike kmečkih orodij in motornih vozil ter traktorjev društva Abraham. Potepuhi so se razvneli pri komentiranju tega in onega vozila, medtem ko so potepuhinje bolj raziskovale orodje za delo z rokami. Sledila je pogostitev na kmetiji z langašem, štercem in ajdovo zlevanko. Zalili smo s špricerjem in harmonika je že povabila k plesu in pesmi. Razigrani potepuhi smo nadaljevali pot proti največjemu gradu na Goričkem in k ogledu razstave fotografij Purača in Sbülla, ki si jo je ogledalo manjše število, saj jih je bolj pritegnila črna kuhinja, prigrizek, špricer in seveda harmonika. Tako so zaplesali in zapeli. Dan se je nagibal k večeru in odpravili smo se na zadnjo postajo - na kmetijo
Smodiš v Otovce. Pričakal nas je mladi gospodar, Vlado Smodiš ml., v prenovljeni kmetiji. Kmetija je dobila novo podobo s sodobni prizidkom in teraso iz katere smo opazovali osle in ovce na travniku. Večerja z domačimi jedmi in vesela harmonika je kmalu dvignila potepuhe k plesu. Ples so začasno prekinili po tem, ko so v restavracijo vstopili igralci in igralke Kulturno umetniškega društva Budinci. Doživeli smo kratko gledališko igro s skečem in večini potepuhov iz prvega potepanja znanim Lajošem s karavle. Smeha ni manjkalo. Z igralci so prišli tudi Zgrabljenci na kvadrat, ki so zapeli in zaigrali in kmalu smo bili vsi na nogah.
Besedilo in slika: Stanka Dešnik
S. Dešnik: skupinska slika Bojanovih potepuhov pred Škerlakovo hišo v Krplivniku
Tabla Krajinski park Goričko in Grad na pomurski avtocesti
V petek, 9. marec 2012, je bilo na pomurski avtocesti okoli 17.00 zaključeno postavljanje dveh obvestilnih tabel na izvozu št. 6. Namen tabel je usmeriti popotnike, da zapustijo avtocesto in se odpravijo raziskovat Pomurje - začenši v Zdravilišču Radenci in na drugi strani Mure, Krajinski park Goričko in grad na Goričkem. Tabli usmerjata popotnike v zahodno Goričko na cesto	Radenci-Gederovci-Cankova-Grad-Kuzma-
Avstrija. Sedaj nam manjka še tabla na levem bregu Mure, ki bi usmerjala potnike v vzhodno Goričko, v smeri proti Mačkovcem-G. Petrovcem-Monoštru-Šalovcem-Hodošu in Szombathelyu na Madžarskem. Žal trenutno zanjo ni denarja.
Tabli sta sofinancirala Zdravilišče Radenci in Javni zavod	Krajinski park Goričko. Njuna
postavitev sovpada tudi z jubileji - 130 letnico začetkov razvoja zdravilišča in 20 letnico začetkov
26
snovanja ideje o trideželnem parku Goričko-Raab-Őrség.
Besedilo in slika: Stanka Dešnik
PREDSTAVITEV IN PREGLED DELA ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBMOČNEGA ZDRUŽENJA MURSKA SOBOTA V LETU 2011
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je domoljubno, nepolitično, neprofitno in nevladno društvo, ki združuje vse udeleženke in udeležence priprav vojne za Slovenijo iz občin: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina in Šalovci ne glede na njihova politična in nazorska prepričanja, ki so kot pripadniki določenih organizacijskih oblik aktivno sodelovali v pripravah ali neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17 maja 1990 do 26 oktobra 1991. Sedež združenja je v Murski Soboti, Kardoševa 2. Združenje ima okoli 600 članov in je precej aktivno in prepoznavno tudi širom Slovenije. Predsednik je Valter Baldaš, ki mu je to zdaj že drugi mandat. Med ustanovitelji združenja je bil tudi vaš občan Ludvik Jonaš, ki je bil dva mandata zelo uspešen predsednik združenja. Zdaj opravlja funkcijo častnega predsednika in se
mu obenem zahvaljujem za njegov doprinos k delovanju združenja njegovi promociji po Sloveniji in tudi izven naše domovine (Madžarska).
Ker se končalo leto 2011, ki je bilo za nas jubilejno. Praznovala se je namreč 20 obletnica osamosvojitvene vojne za našo domovino Slovenijo in je prav, da se pregledajo aktivnosti združenja v tem letu.
Dne, 4. marca: Smo se veterani vojne za Slovenijo zbrali na rednem občnem zboru veteranov O ZVVS M. Sobota. Letošnje srečanje je bilo še posebej pomembno saj je volilno leto in jubilejna 20-letnica samostojnosti. Prisotnih je bilo 160 naših članov in dosti gostov med njimi tudi predsednik ZVVS Janez Pajer.
NOVOIZVOLJENI ORGANI O ZVVS M. Sobota: Valter Baldaš (stari novi predsednik), Bogdan Micevski podpredsednik, Janez Kološa-tajnik, Adam Lutar-blagajnik. Na zboru je bil prisoten tudi župan občine Puconci gospod Ludvik Novak, ki nam vseskozi stoji ob strani za kar se mu še posebej zahvaljujem.
Dne, 12.5.2011 Je bila že četrtič izvedena krvodajalska akcija veteranov iz Pomurja. Organizirana je bila v bolnišnici Rakičan z sloganom DAROVALI smo nekaj najbolj dragocenega - svojo KRI.
Dne. 15.5.2011 Udeležba na proslavi ob dnevu SLOVENSKE VOJSKE na letališču Cerklje. Te proslave se je udeležilo kljub slabemu vremenu 30naših članov. Na sami prireditvi je bil delni postroj vseh enot SV in tehnike.
Dne, 17.5.2011: Je bila ob dnevu veteranov 17. maju izvedena proslava skupaj z MO. M. Sobota. Potekala je v grajski dvorani v M. Soboti. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Edvard Mihalič sedanji župan občine Rogašovci, ki je bil v času osamosvojitvene vojne poveljnik Območnega štaba TO v M.Soboti.
Dne, 11.6.2011 To soboto smo se veterani O ZVVS M. Sobota odpravili na izlet proti Dolenjski in smo zgodaj zjutraj krenili na pot proti Krškemu, kjer smo si ogledali vinsko klet in polnilnico znamenitega cvička ter bili deležni tudi degustacije. Nato smo nadaljevali pot do muzeja v Brežicah kjer smo si ogledali razstavo z naslovom (BIL SEM ZRAVEN). Nato nas je pot vodila do Novega Mesta, kjer smo si ogledali stari del mesta. Tu nas je počakal veteran Branko Zgonc in nas je odpeljal do spominskega obeležja v Pogancih. Tam sta nas pričakala g. Anton Klobčaver in nekdanji načelnik generalštaba general Albin Gutman, ki sta nam podrobno predstavila dogajanje na tem območju v letu 1991.
Dne, 24.6.2011 Na predvečer ob 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije smo se člani
27
predsedstva udeležili slovesnosti, ki se je odvijala v gledališču PARK v M. Soboti. Slavnostni govornik je bil dr. Ludvik Toplak predsednik Državno političnega zbora Skupščine Republike Slovenije v letih 1990-1992.
Dne, 26.6.2011 Na ta dan sta se na območju Pomurja odvijali dve slovesnosti in sicer ena je bila v Gederovcih pri spominskem obeležju iz leta 91. Na prireditvi je bil slavnostni govornik Janez Pajer predsednik ZVVS Slovenije. Na isti dan in ob isti uri se je odvijala slovesnost tudi v občini Rogašovci. Tam je bil naš prapor in tudi veliko naših članov. Slavnostni govornik je bil župan občine Rogašovci g Edvard Mihalič, ki je temeljito opisal dogodke izpred 20 let ki so se dogajali na tem obmejnem območju. Prisotna je bila tudi delegacija iz sosednje države Avstrije. V obdobju od 20.6. pa do 30.6. so širom po Pomurju potekale številne slovesnosti ob letošnji 20. obletnici samostojnosti (Krog, Razkrižje, Gornja Bistrica in Gornja Radgona ) člani O ZVVS M. Sobota smo se udeležili čisto vseh in smo ponosni, da se nekatere občine zavedajo pomena samostojnosti in veteranov vojne za Slovenijo. Dne, 18.8.2011 Ta dan je občina Gornji Petrovci praznovala svoj 14. občinski praznik in je podelila tudi občinska priznanja. Na slavnostni seji, ki je potekala v kulturnem domu v Stanjevcih in na kateri je bil slavnostno govornik župan občine Gornji Petrovci g Franc Šlihthuber je tudi O ZVVS M. Sobota prejela ob letošnji 20 obletnici osamosvojitve občinsko priznanje.
Dne, 27.8.2011 To soboto se je na Cankovi odvijalo že 9 veteransko srečanje ( PIKNIK ) z medobčinskim tekmovanjem. Udeležilo se ga je okoli 130 naših članov in tudi veterani BEOSZ iz Madžarske. Prisotna sta bila tudi župana občin Cankova g. Drago Vogrinčič in Puconec g. Ludvik Novak ter tudi predstavniki sosednjih veteranskih organizacij. Po tekmovalni plati je bil rezultat naslednji: 1. Rogašovci 2. Šalovci 3. Cankova itd 7. Puconci.
Dne, 15.10.2011 To soboto je občina Puconci praznovala svoj 14 občinski praznik. Na slavnostni seji, ki je potekala v kulturni dvorani v Puconcih so bila podeljena tudi občinska priznanja in med dobitniki je bila tudi O ZVVS M. Sobota ki je prejela PRIZNANJE OBČINE PUCONCI (Za dostojanstveno obeleženje dogodkov iz vojne za Slovenijo 91). Veterani večkrat poudarjamo, da je veteran oseba, ki je leta 91 izpolnila dolg do domovine in lepo je če mu domovina to tudi prizna. Ravno to se je v Puconcih tudi zgodilo za kar se veterani še posebej zahvaljujemo.
Dne. 22.10.2011 Veterani smo se tega dne udeležili Državne proslave ob izgonu zadnjega vojaka JA iz
Slovenije v Kopru. Najprej smo si ogledali spomenik na pomolu nato smo odšli na prizorišče prireditve na stadion BONIFIKA. Proslava je po mnenju večine veteranov bila na zelo visokem nivoju. Po končani proslavi in vojaškem okrepčilu smo se odpravili proti Piranu, kjer smo si ogledali AKVARIJ in Tartinijev trg. Po ogledu Izole smo se proti večeru odpravili proti domu.
Dne. 23.10.2011 Ta dan smo člani O ZVVS M. Sobota prisostvovali na prireditvi na Vaneči. Po končanem 6 pohodu v organizaciji NOB M. Sobota in občine Puconci je pri domu borcev NOB, VETERANOV in MLADINE potekala zelo dobro obiskana prireditev na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za obrambo Republike Slovenije g dr. Ljubica Jelušič, ki je poudarila pomen bojev v NOB in dotaknila se je tudi dogodkov iz osamosvojitvene vojne 91. Po proslavi si je ogledala razstavo na dogodke NOB in osamosvojitvene vojne 91, kjer se je vpisala tudi v knjigo spominov. Bila je zelo presenečena nad obema razstavama in kot je povedala, da takšne lokacije kot je DOM na Vaneči v katerem so združeni dogodki NOB in vojne za Slovenijo ni nikjer v Sloveniji. Da se je ministrica na Vaneči počutila dobro priča tudi dejstvo, da je samo prizorišče zapustila med zadnjimi. Na tej prireditvi, ki je bila osrednja v Pomurju smo pogrešali predvsem člane ožjega vodstva domače veteranske Domoljubne organizacije.
28
stojijo od leve proti desni (Valter Baldaš predsednik O ZVVS M. Sobota, dr. Ljubica Jelušič ministrica za obrambo Republike Slovenije, Ludvik Jonaš častni predsednik O ZVVS M. Sobota in Janez Kološa tajnik O ZVVS M.Sobota.
Kot je razvidno iz zapisa je bilo lansko leto zelo bogato z dogodki in smo vse naloge, ki smo si jih zadali uspešno izpeljali. Podrobnejši pregled našega dela in fotografij je dostopen na naši spletni strani www.murskasobota.zvvs.si.
Za O ZVVS M. Sobota zapisal tajnik Janez Kološa
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV NA KLIC
Kosovni odpadki nastajajo v gospodinjstvih vse leto, zaradi svoje velikosti, oblike in teže pa niso primerni za oddajo v zabojnik za ostale odpadke.
Kaj sodi med kosovne odpadke?
- oblazinjeno pohištvo (fotelj, dvosed, trosed...)
- vzmetnice, preproge
- leseno in stavbno pohištvo (miza, stol, postelja, omara, okna, vrata...)
- sanitarna oprema (umivalnik, wc školjka, bide, kopalna kad, tuš kad in kabina...)
- kovinski predmeti (pomivalno korito, radiator, stojalo za perilo, karnisa, otroški voziček, okovje, nosilci...)
- športna oprema (smuči, jadralna deska, kolo...)
- večji kosi različnih posod
- večji leseni, kovinski in plastični predmeti
- ostali kosovni odpadki (vrtna oprema, igrala...)
Občani imajo možnost brezplačne sprotne oddaje kosovnih odpadkov v zbirnem centru za ločeno zbiranje frakcij, doslej pa so jih lahko oddajali tudi v času organiziranih akcij zbiranja kosovnih odpadkov 1 -2x letno.
Z letošnjim letom uvajamo novost na tem področju. Občani, ki so vključeni v organiziran odvoz mešanih komunalnih odpadkov, bodo lahko brezplačno naročili 1x letno odvoz kosovnih odpadkov do 2 m3. Stroške krije občina do uveljavitve novega standarda ravnanja z odpadki.
Naročilo odvoza kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskih hišah
Odvoz kosovnih odpadkov v individualnih stanovanjskih hišah bomo opravili na osnovi pisnega naročila. Naročilnica je objavljena na spletni strani našega podjetja (www.saubermacher-komunala.si) in občine, dobili pa jo boste lahko tudi na sedežu našega podjetja Noršinska ulica 12, Murska Sobota, sedežu občine in blagajnah podjetja Komunala v Murski Soboti. Izpolnjen obrazec pošljete po pošti na sedež podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. ali e-naslov info@saubermacher-komunala.si ali po faksu (02/526-84-41). Po prejemu naročila bomo najpozneje v 14 koledarskih dneh izvedli odvoz naročenih kosovnih odpadkov ter električne in elektronske opreme (televizorji, monitorji, pralni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, sesalci, brivski aparati, telefoni, fotoaparati, kamere, računalniki, vrtalniki, hladilniki, zamrzovalniki...). O datumu odvoza vas bomo obvestili pisno ali telefonsko najpozneje 3 dni prej. Ob oddaji odpadkov je obvezna prisotnost naročnika ali njegovega predstavnika. Če je količina kosovnih odpadkov večja od 2 m3 oz. bo naročenih več odvozov letno kot to določa pogodba z občino, se ta storitev zaračuna povzročitelju odpadkov v skladu z veljavnim cenikom podjetja. Neizkoriščenih naročilnic ni mogoče prenesti v prihodnje leto.
Prevzem mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, tekstila, gum,
29
azbestnih ter drugih nevarnih in posebnih odpadkov, embalaže in gradbenih odpadkov ni sestavni del zbiranja kosovnih odpadkov!
Z uvedbo novega načina zbiranja kosovnih odpadkov bo storitev postala povzročiteljem odpadkov prijaznejša. Pozabite lahko na:
• večmesečno skladiščenje kosovnih odpadkov,
• dvigovanje težkih bremen, saj bomo z vozilom prišli na vaše dvorišče, • nevarnosti, ki so vas ogrožale zaradi nepooblaščenega prevzema tovrstnih odpadkov v času akcij zbiranja kosovnih odpadkov,
• hrup v nočnih urah v času akcij zbiranja kosovnih odpadkov...
Že več kot 20 let vam nudimo storitve korak pred časom ter skupaj z vašim partnerskim in odgovornim ravnanjem ustvarjamo zdravo okolje. Naj bo tudi tokrat tako.
Domače juhe - okusne in zdrave
Juhe človeštvo uživa že nekaj tisoč let. Številne nacionalne kuhinje v svetu se lahko pohvalijo z odličnimi juhami. Tradicija pri nas veleva, da kosilo začnemo z juho. Pomembno vlogo ima juha tudi v sodobni prehrani. Izbira je velika: čiste juhe, goste
juhe, kremne juhe, tople juhe, hladne juhe.....
Lahko spodbudijo tek ali pa nas nasitijo. Z vidika zdrave prehrane je potrebno upoštevati nekaj dejstev:
• Pripravimo jih iz različnih živil - zelenjave, žit, stročnic, mesa in celo sadja.
• Pazimo na količino dodane soli in maščob.
• Uporabljamo sveža ali suha zelišča/začimbe brez dodane soli.
Spoštujmo našo bogato kulinarično tradicijo. Na naših mizah naj bodo tudi tradicionalne juhe. Še več, naučimo mlajše rodove, da jih bodo znali pripraviti in bodo ponosni na njih.
Z juho lahko zaužijemo dodatne pomembne količine zelenjave. Lep primer so različne zelenjavne juhe, mineštre in zelenjavne krem juhe. V kremnih juhah lahko skrijemo veliko različne zelenjave. Tako bodo tudi tisti, ki niso ljubitelji zelenjave (otroci in številni odrasli) zaužili zelenjavo. Danes takšno juho ni težko pripraviti. Nekoč smo kuhana živila pretlačili. K sreči je gospodinjam danes delo olajšano. Palični mešalnik ali multipraktik opravita delo v nekaj sekund. Zakaj nebi poskusili kremno juho iz korenčka, brokoli, cvetače, buče, špinače, graha, belušev, rdeče pese, paradižnika, pora, gob, fižola ... ali mešanice sezonske zelenjave? Tako bomo tudi uporabili presežek zelenjave in poskrbeli, da je ne bomo zavrgli. Juhi lahko ji dodamo tudi krompir. Zelišča in začimbe bodo dala piko na i. Bogata gosta juha sestavljena iz zelenjave, mesa ali stročnic ter žit je lahko popoln obrok, ki ga pripravimo vnaprej. Pri prehladih in gripoznih stanjih pa je dobrodošla bistra piščančja juha kateri smo dodali čebulo, česen, zeleno, korenček ali pa zelenjavna juha. Namreč juha bo nadoknadila tekočino in minerale ter prispevala k lajšanju bolezni.
Otrokom ponudimo le manjše količine juhe, še posebej če gre za bistre juhe. Namreč otrokov želodcev je sorazmerno majhen. Če bo zaužil več juhe, bo pojedel manj preostalega kosila. S tem pa tudi manj hranilnih in zaščitnih snovi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Priprava raznovrstnih domačih juh naj postane navada in potreba. Priprava juh kot tudi samo uživanje naj nam bo v veselje, užitek in korist- zdravje.
Cvetačna ali brokolijeva krem juha
50 dag cvetače ali brokoli
2 krompirja
2 stroka česna
2 dl mleka
1 jogurt
Poper
Sol
30
Damo kuhat krompir. Preden je kuhan dodamo brokoli ali cvetačo in sesekljan česen. Zmešamo s paličnim mešalnikom ali zmiksamo. Dodamo mleko, sol in poper. Zavremo in postrežemo. V vsak krožnik dodamo žlico jogurta.
Namig:
• V cvetačno juho dodamo nariban muškatni oreh.
• Na podoben način pripravimo krem juho iz pora ali špinače.
prim. mag. Branislava Belović, dr. med.
ZZV Murska Sobota
HÁZILAG KÉSZÜLT LEVESEK -FINOMAK ÉS EGÉSZSÉGESEK
A leveseknek fontos szerepük van a mai modem táplálkozásban. A választék igen nagy: erőlevesek, sűrű levesek, krémlevesek meleg és
hideg levesek.... étvágygerjesztőek, vagy teljes
értékű fogások. Az egészséges táplálkozás szempontjából figyelembe kell venni néhány tényt:
-a leveseket különféle élelmiszerekből készítsük - zöldségekből, gabonából, hüvelyesekből, húsból, tejből, tejtermékekből, gyümölcsből. -ügyeljünk a hozzáadott só és zsiradékmennyiségre
-használjunk friss vagy szárított fűszereket, amelyek ne tartalmaznak sót.
A leves által több zöldséget is el tudunk fogyasztani. Ennek szép példája a különféle zöldséges levesek. Minestrák, és a zöldséges krémlevesek. A krémlevesekben sokféle zöldséget el tudunk „rejteni”. Így azok is, akik
esetleg nem rajonganak a zöldségekért (gyermekek, felnőttek közül is sokan) szinte észrevétlenül elfogyasztanak többféle zöldséget is. Ma az ilyen leveseket valóban nem nehéz elkészíteni. Valamikor a főtt élelmiszereket villával nyomkodtuk, pépesítettük. Ma a botmikszerek és robotgépek segítségével pillanatok alatt elvégezzük a munkát. Miért ne próbálnánk ki pl a sárgarépa, brokkoli, tök, spenót, borsó spárga, cékla paradicsom póréhagyma gomba, bab... alapú krémleveseket? Ily módon fel tudjuk használni az esetleges felesleg zöldséget és nem fogjuk kidobni. A leveshez adhatunk burgonyát is. A fűszerek és fűszernövények kombinációja pedig csak gazdagítja levesünket, azaz felteszi az Í-re a pontot.
Sárgarépaleves mézzel
40 deka sárgarépa 1 közepes nagyságú hagyma 25 deka burgonya 2 kanál oliva olaj 2 gerezd fokhagyma Kakukkfű, majoránna, szerecsendió Bors, só
2 deci kemény állagú joghurt, 1 kanál virágméz Olajon megpároljuk a finomra szeletelt hagymát, hozzáadjuk a feldarabolt sárgarépát, fokhagymát, burgonyát és a fűszereket. Amikor megfőtt, botmikszerrel elkeverjük, hozzáadjuk a mézet és a szerecsendiót. Egy pillanatig átforraljuk. A tányérokba tálaljuk a levest és fél deci joghurtot teszünk hozzá.
Ötlet: sárgarépa helyett használhatunk más zöldségfélét is (brokkolit, karfiolt, tököt, borsót...). Ebben az esetben a mézet elhagyjuk.
Brokkoli leves mandulával
1 hagyma 2 kanál olaj 2 gerezd fokhagyma 30 dkg brokkoli
6 dkg hámozott mandula+2 kanál mandulalevél vagy durvára őrölt mandula 2 kanál citromlé
Kevés erős paprika vagy egy negyed feferoni Csirkeleves vagy víz Só
31
1 joghurt vagy 1,5 dl savó
Az olajon megpároljuk a hagymát és a fokhagymát, hozzáadjuk a brokkolit és vízzel vagy levessel felöntjük. Fűszerezzük. Amikor a brokkoli megfőtt hozzáadjuk a mandulát és elkeverjük. Ezután az erős paprikát vagy a feferónit és a citromlevet is beletesszük a levesbe. Levesszük a tűzről és belekeverjük, a joghurtot majd meghintjük mandulalevelekkel.
prim. mag. Branislava Belović, dr. med.
ZZV Murska sobota
Čebula - zvabi solze v oči in varuje zdravje
Čebula nam zlahka zvabi solze v oči. A kljub temu jo ljubijo vse kuhinje sveta. Zakaj? Ker jedem podari čudovit okus ter istočasno varuje zdravje. To so vedeli že pred nekaj tisoč let. Koristili so jo Egipčani, Grki, Rimljani, Indijci in drugi narodi. V Srednjem veku pa je postala nepogrešljiva zelenjava v evropskih kuhinjah. Kaj pa čebula v vaši prehrani? Imate raje belo, rumeno ali rdečo? V čebuli je skrit pravi zaklad mineralov, vitaminov, antioksidantov in drugih zdravju prijaznih snovi. Specifičen oster okus ji podarijo eterična olja. Od mineralov najdemo kalij, kalcij, fosfor, baker, molibden, mangan in krom. Čebula je dober vir kroma. Vsebuje vitamin C, vitamin B6 in folno kislino. V čebuli so prisotni tudi flavonoidi med katerimi je najpomembnejši kvercetin. Hlapne žveplove spojine in druge učinkovite snovi prav tako najdemo v čebuli. Ne smemo pozabiti, da čebula vsebuje tudi vlaknine. Ni čudno, da ima odlične učinke na zdravje. Predvsem na zdravje srca in ožilja. Redno uživanje surove čebule prispeva k zniževanju holesterola.
Kuhana ali surova čebula pa prispeva k zniževanju krvnega	tlaka in	krvnega sladkorja ter
preprečevanju krvnih strdkov (možganska kap). Krepi telesno odpornost. Zato je več kot dobrodošla v sezoni prehladov in gripe. Pripisujejo ji tudi vpliv na zmanjševanje tveganja za nastanek nekaterih rakavih bolezni, med drugim tudi raka debelega črevesja. Prispeva k varovanju čvrstih kosti. Pospešuje izločanje vode.
Prav tako čebula spodbuja delovanje črevesja ter je odlična pri preprečevanju in odpravljanju zaprtja. Zato naj bo čebula del vsakdanje prehrane. Uživajmo jo surovo, kuhano ali dušeno.
Čim pogosteje- najboljše vsak dan ali pa vsaj trikrat tedensko. Obilno. In ne pozabimo, bolj ostra in močna je čebula, večji so učinki na zdravje. Naj vas
ne odvrne njena nagajivost - solzenje oči in vonj. Solzenje odpravimo tako, da čebulo za nekaj časa shranimo v hladilnik.
Potem jo hitro narežemo z ostrim nožem. Žvečenje peteršiljevih listov skrije njen vonj.
Nasveti:
• Obilna količina čebule naj bo obvezna sestavina mesnih golažev, mesnih omak....
• Rumena čebula dalj časa zadrži okus, zato jo uporabljajmo za pripravo jedi, ki se kuhajo dlje (prikuhe, juhe, omake...).
• Rdeča čebula je odličen dodatek solatam, hladnim omakam, sendvičem ter mesu na žaru.
• Mlado čebulo obvezno uživajmo surovo.
• Večje glavice čebule lahko nadevamo z mesnim ali zelenjavnim nadevom ter spečemo v pečici.
• Izogibajmo se uporabi čebule ki je vzklila, je plesniva ali mehka.
Čebulni golaž
70 dag srednje velike čebule 70 dag govejega mesa 2 dl paradižnikovega soka 2 stroka česna 2 dl rdečega vina 2 žlici olja kis po okusu lovor, poper, sol
Meso narežemo na kocke. Čebulo olupimo. Na olju popražimo meso, dodamo celo čebulo in česen. Zalijemo s paradižnikovim sokom in vinom. Če jed uživajo otroci, vino opustimo. Po potrebi dodamo malo vode. Začinimo. Dušimo do mehkega. Po želji dodamo še malo kisa.
Prim. mag. Branislava Belović, dr. med.
ZZV Murska Sobota
32
Projekt Čezmejni demonstracijski in učni center biogradnje in biobivanja je prikaz prednosti uporabe obnovljivih virov energije in naravnih krogotokov snovi v okolju za področje gradnje in bivanja. Njen glavni rezultat je Demonstracijski center za biogradnjo in biobivanje v Martjancih, kateri že dobiva svojo končno podobo.
V njem bodo prikazane lastnosti posameznih BIO materialov in bo namenjen za prikazovanje tako strokovni kakor splošni javnosti. V pritličju centra imamo prikaz obnovljivih virov energije. Postavljene so energetske postaje, in sicer: toplotna črpalka voda-voda; naprava za prezračevanje z rekuperacijo; hranilnik toplote. V prvem nadstropju bo prikaz gradnje iz naravnih materialov. To je razstavni prostor z gibljivimi eksponati. Ta prostor je namenjen za izobraževanje. Možen bo tudi vpogled v ovoj stavbe skozi okna resnice, videla se bo toplotna izolacija iz različnih naravnih materialov.
Otvoritev tega centra načrtujemo v naslednjem mesecu in zato ste že v naprej lepo vabljeni. Po otvoritvi centra načrtujemo razne seminarje in delavnice na temo biogradnja in biobivanje. O točnem datumu in temi seminarjev bomo javnost naknadno seznanili.
Že v naprej lepo vabljeni!
Dodatne informacije o projektu dobite na naslovu: Bistra hiša Martjanci - Smart House Martjanci, Martjanci 36, 9221 Martjanci Tel.št.: 02/538-16-64 e-mail: info@smarthouse.si web: www.smarthouse.si
Mateja Orban Bistra hiša Martjanci Smart House Martjanci
33
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA - POBUDNIK AKCIJE
LASTNIKI PSOV IN
MAČK POZOR!
Vaša dolžnost je, da preprečite, da bi se vaše živali nekontrolirano razmnoževale: "Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali." (11. člen Zakona o zaščiti živali)
AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV
IN MAČK
NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU
OD 01. 03. DO 31. 05. 2012
20 % popust pri ceni storitve
Razlogi za sterilizacijo oz. kastracijo:
• Zdravje živali in lažje sobivanje:
Sterilizirane in kastrirane živali so varne pred spolno nalezljivimi boleznimi. V času parjenja niso zvočno moteče za okolico, poleg tega pa ne uhajajo od doma in zato na ogrožajo varnosti v prometu. Sterilizacija in kastracija varujeta žival pred nekaterimi oblikami raka. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agresivni, mački pa ne označujejo teritorija.
• V Sloveniji je preveč psov in mačk:
Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko dobi dom. Mnoge živali, ki jih ljudje ne morejo oddati, pristanejo na cesti in nato v zavetišču. Preplašene in sestradane imajo 30 dni časa, da spet začnejo zaupati ljudem. Če jih v tem času nihče ne posvoji, jih je po Zakonu o zaščiti živali dovoljeno evtanazirati. S sterilizacijo oz. kastracijo svoje živali lahko tudi vi pripomorete, da bo teh zavrženih živali, za katere se le težko najdejo novi lastniki, manj!
• Pobijanje mladičev je nezakonito:
Tisoče živali vsako leto protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Narava žene samico, da poskrbi za svoj naraščaj - če ji ga odvzamemo, ji povzročimo velik stres. Poleg tega težko verjamemo, da se vam tako pobijanje zdi naravno ali celo etično? Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki naklepno usmrti žival.
KRŠITEV	KAZEN
Skrbnik hišnih živali mora preprečiti rojstvo neželenih mladičev.	400-800 €
Preobremenjevanje živali (med dvema kotitvama ne preteče najmanj 290 dni).	400-800 €
Kupon za 20 % popust pri ceni storitve sterilizacije ali kastracije vaše živali dobite na vaši občini ali pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete ali nas pokličete. Poslali vam ga bomo po pošti. Ne pozabite pripisati vašega naslova, kam vam kupon pošljemo.
Po koncu akcije S/K bomo izžrebali 5 nagrajencev, katerim bomo podelili nagrade!
34
KUPON PO PREDHODNEM NAROČILU LAHKO UVELJAVITE PRI VETERINARSKIH ORGANIZACIJAH:
1. Veterinarska postaja LENDAVA (02/578-85-87)
2. Veterinarska ambulanta TUŠAR (031/663-925)
3. Veterinarska postaja GORNJA RADGONA (02/564-85-90)
4. Veterinarska ambulanta ŠANTL (02/564-39-24)
5. Veterinarska ambulanta LJUTOMER (02/584-85-55)
6. Veterinaria MURSKA SOBOTA (02/521-38-57)
7. Veterinarski inženiring NABERGOJ MORAVSKE TOPLICE (02/548-12-30)
Pred sterilizacijo oz. kastracijo mora biti vaša žival zdrava in razglistena!
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA, Trg zmage 8, p.p. 30, 9000 Murska Sobota, Tel. št.: 031/528-396, 040/736-313, www.dzzpomurja.si, E-pošta: DZZPOM@GMAIL.COM, DŠ: 19446993, TRR št.: 02340-0256066415 NLB d.d., Ljubljana,
Podružnica Pomurje
POZNA TRGATEV NA HODOŠU
KÉSEI SZÜRET HODOSON
35
SREČANJE PRI MEJNEM KAMNU 180
TALÁLKOZÁS A 180-as HATÁRKŐNÉL
36
TRADICIONALNE KOLINE
HAGYOMÁNYOS DISZNÓVÁGÁS
37
38
PRAZNOVANJE 15. MARCA
MÁRCIUS 15 - NEMZETI ŰNNEP
39
ČISTILNA AKCIJA
TISZTÍTÓ AKCIÓ
OBČINA HODOŠ HODOS KÖZSÉG
URADNE OBJAVE HIVATALOS KÖZLEMÉNY
Glasilo Őrség
April 2012, letnik XII. št. 36,
Őrségi Hirlap,
XII. évfolyam, 36. szám, 2012. Április
Program oskrbe s pitno vodo v Občini Hodoš 2012
Razpis za podelitev priznanj 2012
Pravilnik o računovodstvu in finančnem poslovanju
Sklep o določitvi višine in zbiranja nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja in ureditve na
nekategoriziranih cestah na območju Občine Hodoš za leto 2012
Zaključni račun Proračuna Občine Hodoš za leto 2011
Odlok o Proračunu Občine Hodoš za leto 2012
Letni program športa v občini Hodoš za leto 2012
Merila in normativi za vrednotenje letnega programa športa v občini Hodoš za leto 2012 Sklep o vzdrževanju cest za leto 2012
PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI HODOŠ ZA LETO 2012
December, 2011
1.1 Podatki o izvajalcu javne službe
Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo
Naziv:	Občina Hodoš - Režijski obrat
Naslov:	Hodoš 52, 9205 Hodoš - Hodos
ID DDV:	SI73790141
Odgovorna oseba:	Rudolf BUNDERLA - Župan, Lidija SEVER - Vodja režijskega obrata
Kontaktna oseba:	Rudolf BUNDERLA
Telefonska številka:	02 559 80 21
E-pošta	obcina-hodos-kozseg@siol.net
Organizacijska oblika izvajalca javne službe	Režijski obrat Občine Hodoš
1.2 Območje izvajanja javne službe OSNOVNI PODATKI O OBČINI HODOŠ
Občina Hodoš leži na skrajno severovzhodnem delu Slovenije, v Prekmurju na Goričkem, na površini 18,10 km2. Je narodnostno mešana, s pripadniki madžarske narodnosti. Občina Hodoš vključuje dve naselji: Hodoš - Hodos, Krplivnik - Kapornak, ter Domaföld, ki je zaselek Krplivnika. Leta 1977 je bil izgrajen vodovod Hodoš, iz katerega se je oskrbovalo samo naselje Hodoš. Zaradi oporečnosti pitne vode smo leta 2004 pristopili k izgradnji novega vodovodnega omrežja za celotno območje občine. Javni vodovod je speljan v vaseh Hodoš in Krplivnik ter zajema skupaj 297 prebivalcev.
Tabela 2: Seznam občin
Ime občine	ID občine	Število prebivalcev	Število prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe
Hodoš	161	342	297
Tabela 3: Seznam naselij
Občina	ID Občine	Ime naselja	MID naselja	Št. prebivalcev v naselju	Št. prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo v okviru javne službe
Hodoš	161	Hodoš	10115922	253	242
	161	Krplivnik	10116104	89	55
1.3
PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
- Zakon o vodah (Ur.l. R Slovenije, št. 67/2002)
- Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. R Slovenije, št. 35/2006)
- Pravilnik o pitni vodi (Ur. list R Slovenije, št. 19/2004), kateri vsebinsko povzema direktivo 98/83/ES)
- Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS, št. 52/2000, 42/2002)
- Uredba o kakovosti podzemne vode (Ur.l. R Slovenije, št. 11/2002)
- Uredba o načinu opravljanja obveznih državnih javnih služb na področju urejanja voda (Ur.l. R Slovenije, št. 42/2003)
- Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. R Slovenije, št. 62/2004)
- Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. R Slovenije, št. 22/1995)
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. R Slovenije, št. 63/2009)
Tabela 4: Občinski predpisi
Občina Hodoš	MID Občine 21427764	
Predpis o določitvi izvajalca javne službe	Datum objave	Objava
Odlok o režijskem obratu v Občini Hodoš		Ur. l. RS, št. 68/01 in 25/07
Predpis o načinu izvajanja javne službe	Datum objave	Objava
Odlok o komunalnem prispevku na območju Občine Hodoš	December 2008	Občinsko glasilo Őrség
Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Hodoš	18.11.2011	Ur. l. RS, št. 93/2011
Drugi predpisi, ki določajo izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo	Datum objave 0	Objava 0
2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO
2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJALCA JAVNEGA VODOVODA
Tabela 5: Vzpostavljene evidence o javnih vodovodih
Evidenca o	Vzpostavljena	ni vzpostavljena	opomba - opis stanja
Naseljih, kjer se zagotavlja storitev javne službe	+		
stavbah, ki niso oskrbovane s pitno vodo na podlagi storitev javne službe		-	
o vodnih virih pitne vode v upravljanju	+		Slovenske železnice
celotne količine iz javnega vodovoda odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe	+		na leto
o celotni količini in namenu porabe iz javnega vodovoda odvzete pitne vode za rabo pitne vode, za katero se ne zagotavljajo storitve javne službe	+		
o objektih in opremi javnega vodovoda	+		vodovodno omrežje
o hidrantih in javnih hidrantih omrežij	+		
2.2 VODOVODNI SISTEMI
Tabela 6: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju
ID VS	IME VS	Seznam aglomeracij, ki jih VS napaja - ime	ID aglomeracij
829	Vodovod Hodoš	Hodoš	16365
		Krplivnik	16367
		Krplivnik	16369
Tabela 6a: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju, za katere še ne obstaja ID v centralnem registru Ministrstva za okolje in prostor
Zap. številka vodovodnega sistema	ime vodovodnega sistema	seznam aglomeracij, ki jih VS napaja - ime	ID aglomeracij
			
2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA
2.3.1 Javni vodovodni sistem Hodoš
Javni vodovodni sistem Hodos je zasnovan kot bodoči del Pomurskega vodovoda. Omrežje je sestavljeno iz primarnega in sekundarnega voda ter priključkov do objektov. Uporabno dovoljenje smo pridobili leta 2005. Vodovod zajema vodni vir oz. zajetje, vodohram in vodovodno omrežje. Zajetje in vodohram sta v lasti Slovenskih železnic. Obstaja eno vodno zajetje, en vodohram in vodovodno omrežje dolžine 12,5 kilometrov in se razprostira po vaseh Hodoš in Krplivnik. Vodovodno omrežje je izgrajeno iz PEHD cevi z 10 barskim tlakom DN 125, DN 120, DN 80, DN 50, DN 25. Voda se zajema - črpa na globini 100 metrov, posledično je primerne temperature. Shranjuje se v vodohramu, ki ima dva rezervoarja. Zajetje in vodohram sta v lasti Slovenskih železnic, kontrolo o zdravstveni ustreznosti pitne vode opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota po pogodbi. Na samem omrežju kontrolo vode izvaja Javno komunalno podjetje Šalovci po pogodbi z občino Hodoš. Pri vodohramu je izgrajen kontrolni jašek, kjer je poseben vodomer za vodovodno omrežje občine.
Tabela 7: Objekti in oprema javnega vodovoda
Javni vodovod ID zaporedna št.	Število	Komentar
Dolžina cevi	12.500 m	
Vodohram	1	
Črpališče	1	
Naprave za obdelavo pitne vode	0	
Objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika	0	
Druga oprema in objekti - navesti	0	
Količina vode, ki jo zagotavlja	10 litrov /s	
Vodovod vpisan v kataster javne infrastrukture	da	
2.4 ČRPALIŠČA
Na področju izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo imamo eno skupno črpališče na Hodošu, ki je v lasti Slovenskih železnic kot smo že navedli. To črpališče zagotavlja zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne vode.
Opis vrtine na Hodošu:
- globina vrtine: 100 M
Tabela 8: Lastnosti črpališč
Zap. št.	Črpališče ime	ID vodovodnega sistema	Št. inštaliranih črpalk	Skupna moč inštaliranih črpalk (kw)	Količina porabljene električne energije (kw)
1.	Hodoš	829	3	16,5	
2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE
Tabela 9: Količina odvzete vode za leto 2011 - za občino
ID vodovodnega sistema	Količina vode, ki jo odvzemajo uporabniki storitev javne službe	Količina vode, ki jo odvzemajo odjemalci, ki niso uporabniki storitev javne službe	Odločba MOP št.	Javne površine za katere čiščenje oziroma namakanje se voda zagotavlja iz javnega vodovoda (m2)	Količina odvzete vode za čiščenje oziroma namakanje
829	17.782 m3	4.466 m3	35507- 230/2002 in 35504- 377/2003	30.000 m2	1.000 m3
3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE
Nadzemni hidranti NH-80 so postavljeni na lokacijah v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, št. 30/91). Vsi cevovodi na katerih so predvideni hidranti so DN 100 in DN 80. Hidranti so razporejeni po celem vodovodnem omrežju glede pokritosti požarne vode.
Tabela 10: Javno hidrantno omrežje
ID Vodovodnega sistema	Št. hidrantov na omrežju	Ali sistem zagotavlja dovolj požarne vode (da/ne)	Predvideni stroški vzdrževanja za leto 2012 (EUR prebivalca/leto)	Št. preskusov delovanja hidrantov	Karta hidrantnega omrežja priloga (da/ne)
829	17	da	5,00	4	obstaja v PID-u
4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS
Vodni vir v občini Hodoš je bil izveden okrog leta 1999 za potrebe izgradnje železniške proge Puconci - Hodoš -državna meja z postajnim platojem na Hodošu. Aktiviran je bil leta 2001, ko je bila izgrajena železniška postaja. Vodni vir se nahaja pod črpališčem ob železniški progi Hodoš. Podatke v zvez iz vodnim virom in o črpališču ima lastnik infrastrukture Slovenskih železnic.
Tabela 11: Seznam vodnih virov
Vir pitne vode	ID vodovodnega sistema	X vodnega sistema	Y vodnega sistema	ID vodovodnega sistema	Količina odvzete vode v letu 2011	Številka odločbe o vodni pravici
Vrtina Hodoš železnica	829	187931	601459	829	22.248 m3	35507-230/2002 in 35504-377/2003
4.2 OZNAČEVANJE
V Sloveniji je pravna podlaga za določitev vodovarstvenih območij (VVO) opredeljena v Zakonu o vodah (UL RS, 67/2002 in 57/2008). Namen VVO je določiti vodovarstveni režim v obliki prepovedi, omejitev ter zaščitnih ukrepov za vse vrste posegov v prostor. Zakon o vodah (UL RS, št. 67/2002 in 57/2008) VVO obravnava v 74., 75. in 76 členu. Zakon določa, da je potrebno zavarovati vodno telo pred onesnaževanjem in drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost in količino voda. S tem namenom je zakon Vlado RS pooblastil za določitev VVO, kar predstavlja novost, saj so bile do tedaj te pristojnosti v rokah lokalnih skupnosti.
Tabela 12: Označevanje vodnih virov
ID vodovodnega vira	Predpis o zavarovanju (datum in objava)	Vodovarstveno območje (da/ne)	Obstoječe število oznak vodovarstvenih območij	Nove oznake vodovarstvenih območij	Komentar
					
5.2 ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE
5.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE ZASEBNIH VODOVODOV
Tabela 13: Vzpostavljanje evidence zasebnih vodovodov
Ime zasebnega vodovoda		Upravljalec	
ID Zasebnega vodovoda		Registriran (da/ne)	
Evidenca	Vzpostavljena	Ne vzpostavljena	Opomba - opis stanja
Naselje kjer se zagotavljajo storitve			
Stavbe, ki so priključene na zasebni vodovod			
Vodni viri pitne vode, ki oskrbujejo posamezni zasebni vodovod			
Količina in namen porabe iz zasebnega vodovoda odvzete pitne vode			
Objekti in oprema zasebnega vodovoda			
Hidranti in zasebni hidranti omrežij			
5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH
Tabela 14: Seznam zasebnih vodovodnih sistemov
Zap. št.	Ime zasebnega vodovoda	Naselja, ki jih oskrbuje	Upravljalec zasebnega vodovoda	Število prebivalcev	Seznam aglomeracij, ki jih sistem oskrbuje	Seznam ID aglomeracij, ki jih sistem oskrbuje
						
Tabela 14a: Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
Zap. št.	Vodni vir ime	X vira	Y vira	Količina odvzete pitne vode	Spremljanje kakovosti vode (da/ne)	Pogodba	Zagotavljanje strokovne pomoči (da/ne)	Prevzem v upravljanje (da/ne)
								
Tabela 14b: Podatki o zasebnem vodovodnem sistemu
Zasebni vodovod zaporedna št.	Število	Komentar
Dolžina cevi		
Vodohram		
Črpališče		
Naprave za obdelavo pitne vode		
Objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika		
Druga oprema in objekti (navesti)		
Količina vode, ki jo zagotavlja		
Vodovod vpisan v kataster javne infrastrukture	da - datum vpisa	ne - vzrok
6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU
Na področju kakovosti pitne vode je v sektorju zaposlena ena delavka, ki izvaja dela v zvezi s pripravo pitne vode in vodi vse potrebne evidence iz omenjenega področja. Interni nadzor nad kakovostjo pitne vode opravljamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 26/06,
92/06 in 25/09) z izdelanim HACCP sistemom za obvladovanje kakovosti in v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote.
V letu 2011 je bilo za potrebe analiz na sistemu odvzetih 7 vzorcev pitne vode na omrežju. Iz vzorcev analiz je razvidno, da je kakovost vode v letu 2011 primerljiva z rezultati iz predhodnih let.
Tabela 15: Notranji nadzor kakovosti pitne vode
ID Vodovodnega sistema	Izvajalec notranjega nadzora	Predvideno število odvzetih vzorcev za leto 2012	HACCP načrt (da/ne)	priloga (da/ne)
829	JKP Šalovci	6	da	da
7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO
V primeru oporečnosti pitne vode prebivalstvo bomo obveščali na krajevno običajen način.
8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB
Ob popisu vode na vodovodnem sistemu Hodoš smo v letu 2011 zaznali nekaj izgub, namreč prišlo je do puščanja nekaj ventilov, še posebej v k.o. Krplivniku kjer je prišlo do večjega izliva vode na travniku v samem jašku pri hišni številki 36/a in so bili opravljeni večji posegi vzdrževalnih del ter pregledov vodnih jaškov, zato v letu 2012 ne pričakujemo večjih izgub vode.
Izgube v ostalih skupinskih vodovodih ne moremo beležiti, saj ti sistemi večinoma nimajo števcev. Če so pa števci, pa ni podatka o količini načrpane vode.
Tabela 16: Vodna bilanca vodovodnega sistema
Sklopi vodne bilance za vodovod vpišite ID vodovoda in količine vode				
Vtok v vodovodni sistem [m3/leto] 22.248 m3		Obračunana avtorizirana poraba [m3/leto] 18.827 m3	Obračunana merjena poraba (vključujoč izvoz vode) [m3/leto] 18.827 m3	Prodane vode [m3/leto] 18.827 m3
			Obračunana nemerj ena poraba [m3/leto]	
	Avtorizirana poraba [m3/leto] 20.376 m3		/	
		Neobračunana avtorizirana poraba [m3/leto] 1.549 m3	Neobračunana merjena poraba (vključujoč izvoz vode) [m3/leto] 549 m3	Neprodane vode [m3/leto] 3.421 m3
			Neobračunana nemerjena poraba [m3/leto] 1.000 m3	
	Vodne izgube [m3/leto] 1.872 m3	 Navidezne izgube [m3/leto]	Neavtorizirana poraba [m3/leto]	
			Nenatančnost meritev [m3/leto]	
		Dejanske izgube	Dejanske izgube na	
		[/m3leto]	vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vode (če obstajajo) [m3/leto]	
			Puščanje na transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto]	
			Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto]	
			Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] 1.872 m3	
9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV
Javni vodovod Hodoš ima rezervni vir pitne vode na Krplivniku. V primeru motene oskrbe je predvidena oskrba sistema z gasilskimi cisternami iz drugih vrtin na območju Pomurja, dokler se ne usposobi rezervni vir. Računa se tudi, da bo povezano omrežje z izgradnjo pomurskega vodovoda.
Tabela 17: Načrt zagotavljanja rezervnih vodnih virov
ID Vodnega sistema	Elaborat razvoja rezervnih vodnih virov (da/ne)	Priloga (da/ne)
829	Ne	Ne
10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA
Za enkrat še ni izdelan razvojni načrt javnega vodovoda v občini Hodoš. Razvojni načrt se predvideva po spodnji tabeli.
Pomurski vodovod		Vrtina Hodoš - SŽ		Vodovodno omrežje v občini
				
Tabela 18: Razvojni načrt javnega vodovoda
ID Vodnega sistema	Elaborat razvoja rezervnih vodnih virov (da/ne)	Priloga (da/ne)
829	Ne	Ne
11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
Tabela 19: Program za obvladovanje kakovosti poslovanja
ID DDV izvajalca	Izdelan program za obvladovanje kakovosti poslovanja (da/ne)	Priloga-program za obvladovanje kakovosti poslovanja (da/ne)	Priloga - certifikat o zagotavljanju kakovosti (da/ne)
73790141	Ne	Ne	Ne
Kontrolni seznam
TABELA	DA/NE	KOMENTAR
Tabela 1	DA	
Tabela 2	DA	
Tabela 3	DA	
Tabela 4	DA	
Tabela 5	DA	
Tabela 6	DA	
Tabela 6a	NE	
Tabela 7	DA	
Tabela 8	DA	
Tabela 9	DA	
Tabela 10	DA	
Tabela 11	DA	
Tabela 12	NE	
Tabela 13	NE	
Tabela 14	NE	
Tabela 14a	NE	
Tabela 14b	NE	
Tabela 15	DA	
Tabela 16	DA	
Tabela 17	DA	
Tabela 18	NE	
Tabela 19	NE	
Karta javnega hidrantnega omrežja	DA	
HACCP načrt	DA	
Načrt zagotavljanja rezervnih vodnih virov	DA	
Občinski program razvoja javnega vodovodnega sistema	NE	
Program za obvladovanje kakovosti poslovanja	NE	
Certifikat o zagotavljanju kakovosti	NE	
Potrdila o usklajenosti programa s strani občine ali več občin	NE	
Pripravila: Tajnica župana	Župan Občine Hodoš
Lidija SEVER	Rudolf BUNDERLA, l.r.
RAZPIS - PÁLYÁZAT
za podelitev priznanj - elismerések kiosztására
V skladu z 9. členom Odloka o priznanjih Občine Hodoš (Ur.l.RS, št. 59/01) se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Hodoš za leto 2012 in sicer za priznanja:
- ČASTNI OBČAN Občine Hodoš - ZLATA PLAKETA Občine Hodoš - LISTINA Občine Hodoš
Predlog mora vsebovati:
naziv in ime pobudnika
ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude,
dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi (če obstajajo).
Predloge, posredujte na občinsko upravo Občine Hodoš, najkasneje do 18. maja 2012, nakar jih bo obravnavala Komisija, ki bo sprejela ustrezen Sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu v obravnavo in odločanje. Sklep Občinskega sveta o podelitvi priznanja Občine Hodoš bo objavljen v naslednji številki glasila.
Hodos Község Elismeréseiről szoló Szabályrendelete (SzK Hiv. Lapja 59/01) 9. cikkelye alapján pályázatot hirdet a Hodos Község 2012-es évi elismeréseinek kiosztására, éspedig:
- Hodos Község DÍSZPOLGÁRA - Hodos Község ARANY PLAKETTJE - Hodos Község OKMÁNYA
A javaslatnak tartalmaznia kell:
a kezdeményező (javaslattevő) nevét, megnevezését
az elismerése javasolt családi nevét, utónevét és alapvető személyi adatait,
a kezdeményezés indoklását,
az indoklásban szereplő tényeket bizonyító okmányokat (ha léteznek ilyenek).
A javaslatokat legkésőbb 2012. május 18-áig várjuk a községi hivatalba, ezt követően a Bizottság megvitatja őket, elfogadja a megfelelő határozatot, és ezt megvitatásra és döntéshozatalra továbbítja a Községi Tanácsnak. A Községi Tanácsnak a Hodos Község elismerésének kiosztásával kapcsolatos határozatának döntését a következő lapban közöljük.
Na podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) ter 29. člena Statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 84/11) izdajam
PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU IN FINANČNEM POSLOVANJU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi Občine Hodoš.
V računovodstvu občinske uprave se vodijo tudi poslovne knjige in sestavljajo letna poročila za Madžarsko narodno samoupravno skupnost občine Hodoš.
Predstojnik neposrednih proračunskih uporabnikov proračuna Občine Hodoš s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki izhaja iz veljavne zakonodaje je župan.
Občina uporablja računovodske računalniške programe firme Cadis d.o.o., Mlinska ulica 5, 9220 Lendava, ki zagotavlja pravilno in ažurno vodenje knjigovodstva proračuna občine ter skrbi za vzdrževanje te opreme.
2. člen
Občina vodi poslovne knjige na podlagi Zakona o računovodstvu, Zakona o javnih financah ter podzakonskih aktov, ki jih izda minister, pristojen za finance, za pravne osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z Zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi, ali s tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s kodeksom računovodskih načel in splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju: SRS).
II. ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA
3. člen
Računovodstvo se organizira in vodi na način, ki omogoča:
- zagotavljanje informacij nadzornim organom občine (proračunska inšpekcija, Računsko sodišče, nadzorni odbor občine) za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev javnih financ,
- vpogled zunanjih organov občine v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom ugotavljanja uresničevanja nalog občine, za katere prejemajo sredstva iz sredstev javnih financ oziroma Proračuna RS.
- vpogled davčnih organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti,
- zagotavljanje informacij poslovodstvu občinske uprave in predstavniškemu organu — občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, kar naj bi imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.
4. člen
Računovodska opravila za proračun opravlja delavec, ki je z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest o občinski upravi Občine Hodoš opredeljen kot računovodja V. Odgovornost računovodje je urejena s tem Aktom. Pri svojem delu mora računovodja upoštevati strokovno etiko, kodeks računovodskih načel in finančnega poslovanja.
5. člen
Finančno poslovanje vodi računovodja v skladu z Zakonom o javnih financah, Zakonom o plačilnem prometu ter s predpisi in navodili Ministrstva za finance ter po nalogu župana. Pri svojem delu mora upoštevati zakonske predpise in odločitve pristojnega organa občine.
Negotovinsko poslovanje poteka preko podračuna, ki je odprt pri UJP Murska Sobota oziroma prek ustreznih podračunov. Odločitev o odprtju, zaprtju ali uporabi posameznih podračunov in zbirnih računov se sprejema po veljavni zakonodaji. Za pravilno uporabo računov je odgovoren računovodja.
6. člen
V računovodstvu se zagotavljajo podatki, ki omogočajo:
- vpogled v stanje in gibanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
- vpogled v porabo proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah, vpogled v porabo sredstev za materialne stroške po stroškovnih mestih,
- ugotavljanje prihodkov, odhodkov,
- pripravo finančnih načrtov,
- pripravo Načrta razvojnih programov - sestavljanje poročil in analiz,
- drugo na zahtevo pristojnih organov.
7. člen
Podatki iz 6. člena se zagotavljajo:
- v glavni knjigi,
- pomožnih knjigah,
- analitičnih evidencah.
8. člen
Zaposleni drugi javni uslužbenci v občinski upravi Občine Hodoš, ki so pooblaščeni za pripravo in potrditev knjigovodskih listin, so soodgovorni za namembnost ter smotrnost porabe proračunskih sredstev. Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje, pomeni odgovornost teh. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Vsako plačilo je potrebno pisno potrditi.
Vsaka knjigovodska listina mora biti v določenem roku, to je najkasneje v desetih dneh od prejema listine poslana v računovodstvo, kjer jo je potrebno ustrezno obdelati (kontrolirati in knjižiti) in jo sistematično odložiti ter hraniti. Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje ali vpliva na nepravilnost izkazanih poslovnih izidov, pomeni kršitev delovnih obveznosti in neposredno, osebno odgovornost delavca zaradi kršitve veljavnih predpisov.
III. POSLOVNE KNJIGE
9. člen
Poslovne knjige se vodijo po časovnem zaporedju in sistematsko zajemajo poslovne dogodke, o katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v dnevnikih, sistematska evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v glavni knjigi in pomožnih knjigah.
10. člen
Občina vodi poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta, ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal minister, pristojen za finance (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Uradni list RS št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09) ter v skladu s Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06,120/07,112/09, 58/10).
Občina vrednost poslovnih dogodkov knjiži v polni višini v bruto znesku in jih medsebojno ne poračunava.
11. člen
Poslovne knjige se vodijo v računovodstvu občine računalniško: glavna knjiga, saldakonti, pomožne knjige in analitične evidence. Računalniško vodene poslovne knjige se po potrebi lahko tiskajo ali prikazujejo na zaslonu.
12. člen
Poslovne knjige so:
1. dnevnik,
2. glavna knjiga,
3. pomožne knjige.
Obvezne pomožne knjige so:
- knjiga opredmetenih osnovnih sredstev - knjiga terjatev do kupcev oziroma knjiga izdanih računov,
- knjiga obveznosti do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov.
Občina vodi še analitične evidence:
- plač in drugih prejemkov delavcev,
- drugih izplačil (sejnine, pogodbe o delu, pogodbe ...) itd.
13. člen
Nastale spremembe na sredstvih in obveznostih do virov sredstev se knjižijo po načelih skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v posameznih poslovnih knjigah opravljena najkasneje v osmih dneh od pridobitve izvirne listine.
14. člen
Glavna knjiga se vodi računalniško. Uporabni program glavne knjige omogoča, da je podatek z enim vnosom knjižen v pomožni knjigi in glavni knjigi.
Način knjiženja glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se izpiše celotna glavna knjiga.
15. člen
Obračun plač in vse potrebne analitične evidence s plačami se vodijo računalniško v računovodstvu. Obračun plač se opravi mesečno v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07,17/08,108/09) in Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 33/07,63/07), ter drugimi podzakonskimi akti.
16. člen
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto. Ta knjiga je odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo.
Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.
Glavna knjiga se ob koncu poslovnega leta zaključi, odtisne in odloži. Zaključitev glavne knjige se opravi tako, da se na vsak list odtisne pečat občine.
Prav tako se ob koncu leta zaključijo, odtisnejo in odložijo obvezne pomožne knjige: knjiga kupcev in dobaviteljev. Zaključitev se opravi tako, da se na vsak list odtisne pečat občine.
Preostale pomožne knjige, dnevnik, evidence se hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom ali drugimi poškodbami.
IV. KNJIGOVODSKE LISTINE
17. člen
Vsaka poslovna sprememba pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih ter stroških se lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske listine.
Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
Knjigovodske listine morajo biti take, da nedvoumno kažejo poslovne spremembe in vsebujejo ustrezne podatke za knjiženje.
Izvirna knjigovodska listina se sestavi v trenutku nastanka poslovne spremembe.
18. člen
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtavanjem prvotnih besedil oziroma številk ali z metodo storna. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske listine.
19. člen
Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
- ime in naslov izdajatelja listine,
- naziv listine z označbo zaporednosti listine,
- datum nastanka poslovnega dogodka ter datum izstavitve listine,
- vsebino poslovne spremembe,
- oznake stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih izhajajo izdatki in prejemki, če se spremljajo po mestih in nosilcih,
- količino, mersko enoto (ter razčlenitev, vezano na davek na dodano vrednost) ter znesek izražen v tolarjih,
- podpise sodelujočih pri poslovnih dogodkih,
- podpis osebe, pooblaščene za sestavljanje listine,
- podpis osebe, pooblaščene za kontrolo in likvidacijo listine.
Knjigovodske listine se sistematsko označujejo s šifro po vsebinskih vidikih (plačilni promet, nakup, nabava,...) in z zaporedno številko.
NOTRANJE KNJIGOVODSKE LISTINE
20. člen
Notranje knjigovodske listine so:
- računi za prodajo storitev blaga,
- predlog za izdajo naročilnice,
- naročilnica, dobavnica, prevzemnica,
- potrdila o vplačilih in izplačilih,
- obračuni, dobropisi,
- pogodbe za dana posojila in prejeta posojila in druge pogodbe,
- odredbe, odločbe in sklepi za nakazila in izplačila,
- druge listine, s katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca in listine o usklajevanju terjatev in obveznosti.
21. člen
Notranje knjigovodske listine izdaja župan ali po njegovem pooblastilu pooblaščeni delavec. Delavec, ki sestavi knjigovodsko listino, s svojim podpisom jamči za resničnost poslovnega dogodka in to, da listina pošteno prikazuje podatke o poslovnem dogodku.
Sprožanje poslovnih dogodkov
22. člen
Poslovne dogodke sprožajo in listine podpisujejo (odredbodajalec):
- župan,
- druga s sklepom župana, pooblaščena oseba .
Župan s sklepom določi skrbnike proračunskih postavk, ki so obenem tudi likvidatorji listin.
23. člen
Listine za materialno poslovanje, to je dobavnica, prevzemnica ter ostalo dokumentacijo za nabavo drobnega inventarja in osnovnih sredstev, podpisujeta in jamčita za njihovo pravilnost in resničnost prevzemnik blaga in računovodja .
24. člen
Pooblaščeni nosilci sredstev (odredbodajalci) prevzemajo naslednje odgovornosti:
- v celoti odgovarjajo za verodostojnost dokumentov, ki so podlaga za nakazila in izplačila proračunskih sredstev in verodostojnost ostalih dokumentov, ki so podlaga za evidentiranje sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna,
- pri dogovarjanju predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati navodila o izvrševanju proračuna v zvezi z zavarovanjem plačil,
- pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, morajo upoštevati plačilne roke, ki veljajo za izplačila iz sredstev proračuna, v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (ZIPRS) za posamezno proračunsko leto,
- pri oddaji javnih naročil morajo upoštevati postopek izvajanja javnega razpisa, ki ga predpisuje Zakon o javnih naročilih in Navodila za oddajo javnih naročil v Občini Hodoš.
- odgovarjajo za porabo sredstev, ki ni v skladu z dodeljenimi pooblastili, in za nenamensko porabo proračunskih sredstev.
Obveznost, ki bremeni proračun se lahko prevzame: s pisno pogodbo, odločbo ali s sklepom (odredbo).
25. člen
Vsaka pogodba mora poleg obveznih sestavin po Zakonu o obligacijskih razmerjih (stranke, predmet,cena) vsebovati tudi:
odgovorno osebo naročnika, dinamiko plačil.
26. člen
Upravni delavci, ki pripravljajo pogodbe v breme občinskega proračuna so dolžni upoštevati: da se lahko prevzemajo obveznosti le za namene določene v proračunu, da se lahko prevzemajo obveznosti le do višine v proračunu zagotovljenih sredstev, plačilne roke v skladu z ZIPRS,
določbe zakona o javnih naročilih in Zakona o obligacijskih razmerjih.
Nespoštovanje teh določb se šteje za kršitev delovnih obveznosti.
Pogodbe sklepa župan.
27. člen
Vsako pogodbo je potrebno evidentirati po pravilih pisarniškega poslovanja ter jo predati javnemu uslužbencu odgovornemu za posamezno področje. Po en izvod pogodbe je potrebno takoj po podpisu dostaviti v računovodstvo.
28. člen
Obveznosti se lahko prevzemajo tudi s tipizirano naročilnico, ki se šteje kot pisna pogodba, če jo nasprotna stranka sprejme in izvrši.
29. člen
Z naročilnico se lahko prevzemajo obveznosti do višine določene z Navodili za oddajo javnih naročil v Občini Hodoš oziroma v skladu z Zakonom o javnih naročilih (ZJN-2). Naročilnica se izpiše v treh izvodih. Original prejme izvajalec naročila, drugi izvod se pripne k prejetemu računu, tretji izvod pa ostane v bloku naročilnic.
Naročilnice se izdajajo posebej za nabavo blaga, storitev in gradnje.
Gibanje notranjih knjigovodskih listin
30. člen
Med notranje knjigovodske listine štejemo:, izdane račune, ter druge izvedene računovodske listine, a) Račune za opravljene storitve izstavi računovodja ali druga za to pooblaščena oseba v občinski upravi, b) Izvedene računovodske listine sestavlja in podpisuje računovodja oziroma po njegovem nalogu drugi zadolženi delavec na podlagi izvirnih knjigovodskih listin.
ZUNANJE KNJIGOVODSKE LISTINE
31. člen
Zunanje knjigovodske listine so:
- prejeti računi za material, blago, osnovna sredstva in storitve,
- pogodbe o delu, financiranju in druge pogodbe,
- dnevni izpiski stanja podračuna občine s seznami posameznih prilivov in odlivov denarnih sredstev,
- predračuni, obračuni ipd.
Gibanje zunanjih knjigovodskih listin
32. člen
Račune za prejeto blago in storitve prejme tajništvo, ki na prejeto listino odtisne prejemno štampiljko in jo opremi z datumom prejema, zavede v knjigi prejetih računov in jo preda računovodji. Računovodja po opravljeni kontroli knjigovodske listine opravi knjiženje.
Odredbo za plačilo podpiše župan ali od njega posebej pooblaščena oseba pred plačilom.
Kot zunanje listine se štejejo: račun,
obračunska situacija pogodba
sklep za nakazilo sredstev (odredba) druge listine, ki dokazujejo poslovni dogodek.
Kontrola knjigovodskih listin
33. člen
Pooblaščeni delavec, računovodja, za kontrolo knjigovodskih listin in za likvidacijo s svojim podpisom potrdi pravilnost, točnost in zakonitost knjigovodske listine kot dokumenta, ki dokazuje poslovno spremembo.
Kontrolira predvsem:
-	ali je listina formalno računsko pravilna (firma, sedež firme, davčna številka, datum in kraj izdaja
listine),
-	ali ima listina naveden datum odpošiljanja oziroma opravljene storitve,
- ali so listini priloženi vsi dokumenti, ki dokazujejo nastanek poslovne spremembe v skladu z navodili pristojnega ministrstva in ministrstva za finance za izplačila iz sredstev proračuna,
- pravno podlago za storitve,
- ali so cene v knjigovodski listini pravilne in v skladu z dogovorom, pogodbo oziroma odločbo; ceno blaga oziroma storitve brez DDV, z vključenim DDV in stopnjo ter znesek DDV.
- ali je rok plačila, naveden v listini, istoveten roku plačila po pogodbi oziroma v skladu z ZIPRS.
Nepravilne zunanje knjigovodske listine pisno zavrne računovodja oziroma po njegovem nalogu drugi zadolženi delavec.
V. JAVNO NAROČANJE
34. člen
Občina Hodoš oddaja javna naročila v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju, ZJN-2, (Uradni list RS št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11), izdanimi predpisi vezanimi na ZJN-2 in z veljavnim ZIPRS. V ta namen imamo izdana Navodila za oddajo javnih naročil v Občini Hodoš.
35. člen
Glede na ZIPRS, ki v svojih določbah vezanih na Zakon o javnem naročanju govori o mejnih vrednostih, od katerih je odvisna oddaja javnega naročila, se le-ta lahko oddajajo po postopkih, določenih v 24. členu ZJN-2 (velika javna naročila).
Naročnik izvede v skladu z 24. členom javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:
1. odprti postopek,
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3. konkurenčni dialog,
4. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in 7. postopek oddaje naročila male vrednosti.
S sklepom se določijo tudi okvirni datumi, v katerih se opravijo posamezne faze postopka oddaje javnega naročila, in sicer:
- razpisna dokumentacija,
- objava javnega razpisa,
- javno odpiranje ponudb,
- priprava poročila o oddaji naročila,
- sklenitev pogodbe.
Pri opravilu posameznih postopkov je potrebno dosledno upoštevati določbe ZJN-2 in Navodila za oddajo javnih naročil v Občini Hodoš.
Z odločbo imenuje župan tudi komisijo, ki izvede odpiranje ter oceno ponudb.
36. člen
Občina Hodoš mora o oddaji javnih naročil voditi statistiko v skladu s 107. členom ZJN-2 ter poročati pristojni službi na Ministrstvu za finance.
37. člen
V izdanih Navodilih za oddajo javnih naročil v Občini Hodoš, so natančno določeni postopki in ravnanje naročnika pri nabavi blaga, naročanju storitev in oddaji gradenj.
VI. USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI
38. člen
Stanje v pomožnih knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni knjigi vsak mesec po stanju zadnjega dne v mesecu.
39. člen
Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in obveznosti se po stanju na dan 31. decembra poslovnega leta uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom. Popis se opravlja enkrat letno, v skladu s Pravilnikom o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja terjatev in obveznosti z dejanskim stanjem.
Župan pravočasno, najpozneje do 30. novembra, imenuje člane popisne komisije in izda sklepe o imenovanju komisije. Občinska uprava izda potrebne usmeritve za izvedbo popisa. Navodila za popis za posamezno proračunsko leto vsebujejo točna navodila za popis, z datumskimi roki za izvedbo.
Za popis terjatev in obveznosti občine se lahko imenuje posebna popisna komisija. Terjatve in obveznosti popiše popisna komisija po stanju v računovodskih evidencah na dan 31. decembra, preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni razloge za nepravočasno izterjavo oziroma izplačilo. Dvomljive, sporne, neizterljive in zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej.
Poročilo zajema tudi popis sredstev, ki jih imajo v upravljanju javni zavodi, javna podjetja, gospodarski javni zavodi ter o vlaganjih občine v gospodarske družbe.
40. člen
Člani popisnih komisij so odgovorni za:
- pravilno ugotovitev dejanskega stanja sredstev, terjatev in obveznosti,
- natančno in pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih listov,
- pravočasno izvršitev nalog popisa,
- pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu.
41. člen
Osebe, ki so materialno odgovorne za sredstva, ki se popisujejo, morajo najkasneje do dneva, določenega za začetek popisa, razvrstiti, zaznamovati in urediti sredstva, da bi se laže, hitreje in pravilno popisala.
42. člen
Podatki iz knjigovodstva oziroma iz ustreznih evidenc o količinah se ne smejo dajati popisnim komisijam pred vpisom dejanskega stanja v popisne liste.
43. člen
Predsednik popisne komisije je odgovoren za pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu, ki ga predloži pristojnemu organu.
44. člen
Popisna komisija po obravnavi poročilo ob navzočnosti računovodje sprejme sklepe o popisu in predlaga za sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme sklep o.
1. o načinu knjiženja in likvidacije ugotovljenih razlik,
2. o neposrednem odpisu s popravkom vrednosti drobnega inventarja in osnovnih sredstev ter terjatev in obveznosti,
3. o odpisu dotrajanih in neuporabnih sredstev,
4. o materialni odgovornosti posameznih delavcev za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu,
5. o odpisu morebitnih neizterljivih terjatvah 6. o drugem v zvezi s popisom.
Odločitev pristojnega organa - občinskega sveta, v zvezi s popisom je podlaga za knjiženje razlik in uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim.
VII. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL
45. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu.
Knjigovodske listine in poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride do fizičnega poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim.
46. člen
Za sprotno hrambo poslovnih knjig in knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih računovodstva, je odgovoren računovodja.
Za zagotovitev ustreznih prostorov za arhiv je odgovoren župan.
47. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v teh rokih:
-	letni računovodski izkazi in končni obračun plač ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih
obračunov, trajno,
-	glavna knjiga in dnevnik, deset let
- knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom ali drugimi predpisi predpisane listine, pet let,
- pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine, dve leti,
- listine v zvezi z obračunom davkov, v skladu z davčnimi predpisi.
Odvisno od časa hranjenja knjigovodskih listin je treba pri računalniškem obravnavanju podatkov hraniti programsko dokumentacijo (uporabniške programe). Odvisno od vrste računalniškega obravnavanja podatkov je občina dolžna hraniti tako programsko dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala poznejše preverjanje.
Knjigovodskih listin ni dovoljeno odnašati iz prostorov računovodstva. Vsakršno odnašanje originalov z namenom razmnoževanja se opravi pod nadzorom računovodje.
49. člen
V skladu z Navodilom za upravljanje z dokumentarnim gradivom v Občini Hodoš računovodja vsak leto pripravi predlog za izločitev listin in knjig iz arhiva občine.
50. člen
Dostop do knjigovodskih listin v tekoči zbirki imajo predlagatelji izplačila za področje, za katerega so zadolženi. Neomejen dostop do knjigovodskih podatkov imajo poleg računovodje še: župan,
člani nadzornega odbora občine v tistem delu, ki je po sklepu predmet nadzora, drugi, ki imajo za to pravno podlago v zakonu.
VIII. VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
51. člen
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporablja Zakon o računovodstvu, ter Slovenski računovodski standardi (SRS) kakor podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o računovodstvu ter ta pravilnik.
Osnovna sredstva
52. člen
Osnovna sredstva so zgradbe, zemljišča, poslovni prostori, oprema ter pripadajoči nadomestni deli in drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta.
53. člen
Za drobni inventar, ki se všteva med osnovna sredstva, se štejejo predmeti za urejanje prostorov, priročno orodje in naprave ter vsa druga oprema in trajna oziroma vračljiva embalaža z dobo daljšo od enega leta, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo vrednosti 500 € v času nabave.
54. člen
Drobni inventar, ki ne spada med osnovna sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob izdaji v uporabo. Strošek odpisa bremeni vire sredstev, iz katerih je drobni inventar bil nabavljen.
Odpis osnovnih sredstev
55. člen
Odpis osnovnih sredstev je reden in izreden.
Reden odpis se opravlja v skladu z Zakonom o računovodstvu, Navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega sredstva, trajne izločitve iz uporabe. Odpis opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju se praviloma izkaže kot popravek nabavne vrednosti v breme virov teh sredstev.
56. člen
Osnovna sredstva se ob koncu poslovnega leta prevrednotijo v skladu s SRS.
Učinki prevrednotenja sredstev zaradi njihove okrepitve povečujejo obveznost do virov sredstev.
Prevrednotenje zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
57. člen
Za neopredmetena dolgoročna sredstva veljajo enake določbe kot za opredmetena dolgoročna sredstva.
Dolgoročne finančne naložbe 58. člen
Dolgoročne finančne naložbe so dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročna dana posojila in depoziti.
Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali druga sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin.
Obračunane realne obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečujejo vrednost teh dolgoročnih naložb in terjatev.
59. člen
Kapitalske naložbe v gospodarske javne službe ali druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o gospodarskih javnih službah, se prevrednotijo ob koncu poslovnega leta tako kot določajo SRS.
Učinek prevrednotenja povečuje lastne vire sredstev.
60. člen

Računovodja mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne finančne naložbe.
Dolgoročno finančno naložbo, ki zaradi spremenjenega statusa dolžnika (stečaj, likvidacija) preneha biti dolgoročna, je treba izkazati kot kratkoročno.
Terjatve
61. člen
Terjatve se izkazujejo ločeno po vrstah. Ločeno se izkazujejo predujmi za osnovna sredstva ter sredstva, ki so sestavni del gibljivih sredstev bilance stanja.
Pri terjatvah iz gibljivih sredstev je treba ločeno izkazovati dolgoročne (nad eno leto) in kratkoročne (do enega leta).
Terjatve se nadalje ločujejo in izkazujejo kot terjatve:
- terjatve do kupcev,
- dani predujmi in varščine,
- terjatve v zvezi s prihodki od financiranja,
- druge terjatve.
Ločeno se izkazujejo terjatve do pravnih in fizičnih oseb v državi ali tujini.
62. člen
Za pravočasno izterjavo terjatev, predlaganje njihovega prenosa na sporne terjatve, če se predvideva, da ne bodo poravnane v roku ali niso poravnane v roku, skrbi računovodja. Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna, računovodja preveri ustreznost velikosti posamezne vrste terjatve (uskladitev).
63. člen
Odpis terjatev predlaga občinska uprava inventurni komisiji na vpogled in pregled. Inventurna komisija nato predlaga odpis terjatev, v potrditev občinskemu svetu občine in šele po potrditvi odpisa, na občinskem svetu, se opravi dejanski odpis terjatev.
Odpis terjatev odobri župan le do določene višine na podlagi Odloka o proračunu občine za posamezno proračunsko leto.
Kratkoročne finančne naložbe
64. člen
Občasne viške denarnih sredstev občina nalaga v kratkoročne depozite, v skladu s predpisi ministra pristojnega za finance.
Zneski obračunanih obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od vezanih depozitov razen obračunanih obresti proračunskega sklada, ki povečujejo proračunski sklad.
Denarna sredstva
65. člen
Kot denarna sredstva se izkazujejo denarna sredstva v blagajni ter dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih institucijah v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ.
Dolgoročne obveznosti
66. člen
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo v skladu s SRS.
V računovodstvu mora biti zagotovljena dosledna evidenca vseh dolgoročnih obveznosti in izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena finančna posojila, dolgoročne dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz poslovanja. Prevrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju, se obravnava kot obrestovanje in bremeni odhodke financiranja.
Kratkoročne obveznosti
67. člen
V skladu s SRS se med kratkoročne obveznosti vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni ali prej, in tisti del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja.
68. člen

Kratkoročne obveznosti se izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin.
Kratkoročne časovne razmejitve 69. člen
Občina v skladu s predpisi in SRS po potrebi vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje, in sicer:
- aktivne časovne razmejitve za potrebe razmejevanja odloženih stroškov oziroma odhodkov in prehodno nezaračunanih prihodkov,
- pasivne kratkoročne časovne razmejitve za razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov in kratkoročno odloženih prihodkov.
Zaloge
70. člen
Material se takoj ob nabavi prenese v uporabo in istočasno bremeni stroške po nabavni vrednosti, zato občina praviloma ne izkazuje zalog materiala.
Odhodki
71. člen
Odhodki občine se merijo in razčlenjujejo v skladu z Zakonom o računovodstvu, predpisi izdanimi na podlagi zakona in SRS.
Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna:
- če je poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje odhodka, dejansko nastal in - če je dejansko prišlo do izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
72. člen
Tekoči odhodki so odhodki za plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve.
73. člen
Tekoči transferi so odhodki, ki zajemajo plačila za katera plačniki v povračilo ne prejmejo materiala ali opravljene storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne kapitalske.
74. člen
Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, premoženja, opreme, napeljav, vozil, kot tudi plačila za novogradnje, adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb ter izdelavo študij o izvedbi projektov, izdelavo projektne dokumentacije in investicijski inženiring.
75. člen
Odhodki investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nakup opreme in drugih opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnovo ipd.
Investicijski transferi so lahko tudi plačila za namene iz prvega odstavka tega člena, za katera se pri prejemniku sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje.
76. člen
Odhodki so razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po posameznih ekonomskih kategorijah (ekonomska klasifikacija).
V okviru skupin stroškov po ekonomskih kategorijah se posamezne vrste stroškov knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v skladu s potrebami občine na osnovi enotnega kontnega načrta.
77. člen
Vsak analitični konto stroškov ima v evidenci tudi pripadajočo šifro stroškovnega mesta. Stroškovna mesta predstavljajo organizacijske enote, po katerih se spremljajo stroški.
Stroški se razporejajo na stroškovna mesta neposredno ob knjiženju iz knjigovodskih listin, na katerih morajo biti poleg ostalih podatkov ti podatki navedeni.
Prihodki
78. člen
Prihodki občine se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka (plačana realizacija).
Prihodki se razčlenjujejo v skladu z določbami Zakona o računovodstvu, podzakonskimi akti na podlagi zakona ter SRS.
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
IX. RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV
79. člen
Občina v skladu z Zakonom o javnih financah ter predpisi, izdanimi na podlagi zakona ter navodili ministra za finance v računovodstvu, zagotavlja podatke, ki so potrebni za pripravo večletnih in letnih finančnih načrtov občine.
X. RAČUNOVODSKI IZKAZI IN LETNO POROČILO
80. člen
Letno poročilo obsega:
- bilanco stanja,
- izkaz prihodkov in odhodkov,
- račun finančnih terjatev in naložb,
- račun financiranja,
- pojasnila k izkazom ter - poslovno poročilo.
Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek ali primanjkljaj.
Računovodski izkazi in letno poročilo se sestavljajo za potrebe občinske uprave, občinskega sveta , nadzornega odbora občine, po potrebi pa tudi za zunanje uporabnike.
81. člen
Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun in poročilo o doseženih rezultatih za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta in premoženjsko bilanco občine do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto občinskemu svetu v sprejem in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance.
Vse računovodske izkaze in druge izkaze ter poročilo podpisuje župan. Računovodja mora predhodno podpisati izkaze. Ostale izkaze in poročila pa samo v primeru, ko je to potrebno.
82. člen
Letno poročilo pripravita župan in računovodja občine.
83. člen
Letno poročilo se sestavi za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, kakor tudi ob statusnih spremembah, ob prenehanju in drugih primerih določenih z zakonom.
84. člen
Računovodski izkazi se pripravijo na zadnji dan obravnavanega obdobja v skladu s pravilnikom o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki ga izda minister pristojen za finance.
V zaključnem računu proračuna so zajeti vsi prihodki, ki so vplačani v proračun do 31. decembra koledarskega leta in vsi odhodki, ki so bili izplačani do 31. decembra po načelu plačane realizacije.
85. člen
S Pravilnikom o poročanju občin o realiziranih prihodkih in drugih prejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 56/07 in 6/08) je določeno, da občine mesečno posredujejo Ministrstvu za finance podatke o realiziranih prihodkih in drugih prejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih splošnega dela proračuna ter o realiziranih odhodkih in drugih izdatkih posebnega dela proračuna s spletno aplikacijo za poročanje občin. Občine posredujejo podatke Ministrstvu za finance do 15. dne v mesecu za obdobje od 1. januarja tekočega leta do konca preteklega meseca tekočega leta. Za pripravo poročil je odgovoren računovodja.
XI. RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE
86. člen
Računovodska kontrola zajema splošne aktivnosti ugotavljanja pravilnosti in odpravljanje teh v vseh delih računovodskih postopkov. Kontrola knjigovodskih listin se opravlja tako kot je določena v tem pravilniku.
Odgovornost delavca v računovodstvu in drugih za opravljanje kontrole je opredeljena v tem pravilniku in v Aktu o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Hodoš.
V poslovne knjige se ne smejo vnašati nobeni podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni opravljena kontrola. Računovodski obračuni in posamezni računovodski predračuni se ne smejo sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, dokler podatki niso kontrolirani.
Računovodsko kontroliranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig zagotavlja tudi morebitno neupoštevanje predpisov in internih aktov in računovodskih standardov, poneverbe ter jih tako preprečuje.
Računovodsko kontroliranje podatkov je preverjanje ali so poslovni dogodki nesporni, ali so jih odobrile pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi knjiženi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in ustreznih stroškovnih mestih.
87.	člen
Računovodsko revidiranje kot preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja računovodskega kontroliranja ter način sestavljanja računovodskih obračunov, ki predstavlja notranji nadzor javnih financ, se bo opravljal v skladu z Navodilom o oblikah in izvajanju notranjega finančnega nadzora v občinah.
Revidiranje bo občina zagotovila tako, da bo poverila notranje revidiranje zunanjemu izvajalcu.
XII. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST V RAČUNOVODSTVU
88.	člen
Za organizacijo in vodenje računovodstva je odgovoren računovodja. Računovodja je odgovoren, da se pravilno uporabljajo materialno finančni predpisi in SRS.
Odgovoren je za:
-	organizacijo, koordinacijo in nadzor dela na področju računovodstva,
-	pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig,
-	usklajevanje analitičnih evidenc s knjigovodstvom glavne knjige,
-	pravočasno sestavo letnega poročila,
-	pravočasno posredovanje podatkov in poročila za župana in občinski svet ter nadzorni odbor,
-	pravočasno zaključevanje poslovnih knjig,
-	pravočasno dopolnjevanje pravilnika o računovodstvu in drugih aktov s področja računovodstva,
-	pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi,
-	strokovno izpopolnjevanje računovodskih delavcev,
-	organizacijo pravilne hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin
-	in drugo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepom pristojnega organa.
89.	člen
Za pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig v skladu s predpisi in tem pravilnikom so odgovorni tudi delavci v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, ki vodijo posamezne knjigovodske evidence, če je knjigovodstvo nepravilno in neažurno vodeno, ker so bile knjigovodske listine prepozno poslane vodji knjigovodstva.
XIII. KONČNE DOLOČBE
90.	člen
Občinski svet Občine Hodoš je Pravilnik potrdil na svoji 8. redni seji, dne 10. februarja 2012. Ta pravilnik velja in se uporablja od dneva podpisa župana in se objavi v občinskem glasilu »Őrség«. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o računovodstvu Občine Hodoš številka 241/2010-LS sprejet dne 16.7.2010.
Številka : 013-0001/2012-3 Datum : 13.02.2012
Župan Občine Hodoš Rudolf Bunderla, l.r.
Na podlagi sprejetega Pravilnika o določitvi višine in zbiranja nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja in ureditve na nekategoriziranih cestah na območju Občine Hodoš, ki je objavljen v občinskem glasilu Őrség (december 2007, letnik VIII, št. 23) je Občinski svet Občine Hodoš, na svoji 9. redni seji, dne 23. marca 2012 sprejel
SKLEP
o določitvi višine in zbiranja nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja in ureditve na nekategoriziranih cestah
na območju Občine Hodoš za leto 2012
1. člen
Ta Sklep določa višino sofinanciranja obdelovalne zemlje in travnikov, ki jih uporabljajo kmetje na območju Občine Hodoš.
2. člen
Za uporabnike kmetijskih zemljišč iz Občine Hodoš znaša višina nadomestila za 1 ha obdelovalne zemlje in travnikov 6 EUR.
Za uporabnike kmetijskih zemljišč, ki niso občani Občine Hodoš znaša višina nadomestila za 1 ha obdelovalne zemlje in travnikov 12 EUR.
3. člen
Sklep začne veljati takoj in se objavi v občinskem glasilu Őrség.
Številka: 013-0001/2012-7 Na Hodošu, dne 26. marca 2012
Župan Občine Hodoš Rudolf BUNDERLA, l.r.
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 , 49/09, 38/10-ZUKN, 107/10 in 11/11-UPB4 ) in 6. člena Statuta Občine Hodoš je občinski svet na svoji 9 . redni seji, dne 23.3.2012 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN
PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2011
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Hodoš za leto 2011.
2. člen
Zaključni račun proračuna Občine Hodoš za leto 2011 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Hodoš za leto 2011. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2011 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
3. člen
Zaključni račun proračuna Občine Hodoš za leto 2011 se objavi v Uradnem listu RS.
Št: 4103-0001/2012-1 Kraj, datum : Hodoš, 23.3.2012
Župan občine Hodoš Rudolf BUNDERLA l. r
Priloga: Splošni del
I. SPLOŠNI DEL
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v eurih
KONTO (K3) 1			Sprejeti proračun 2011	Veljavni proračun 2011	Realizaci ja 2011	Indeks	Indeks
							
							
			2	3	4	5=4/2	6=4/3
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)			842.685	785.807	752.069	89,25	95,71
70	DAVČNI PRIHODKI		308.323	302.632	304.695	98,82	100,68
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK		289.122	289.122	288.959	99,94	99,94
703	DAVKI NA PREMOŽENJE		11.550	9.350	10.200	88,31	109,09
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE		7.651	4.160	5.536	72,35	133,07
71	NEDAVČNI PRIHODKI		51.164	56.166	47.704	93,24	84,93
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOH.OD		1.650	1.150	134	8,14	11,67
	PREMOŽ.						
711	TAKSE IN PRISTOJBINE		50	50	50	100,00	100,00
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI		300	300	0	0	0
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI		49.164	54.666	47.520	96,66	86,93
72	KAPITALSKI PRIHODKI		20.450	450	417	2,04	92,72
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV		450	450	417	92,72	92,72
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJ.IN NEMAT. PREMOŽENJA		20.000	0	0	0	0
73	PREJETE DONACIJE		1.000	0	0	0	0
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV		1.000	0	0	0	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI		461.749	426.559	399.253	86,47	93,60
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOF.INST.		444.749	406.808	379.502	85,33	93,29
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽ.PRORAČ.IZ SR.PRORAČ. EU		17.000	19.751	19.751	116,00	100,00
							
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)			830.711	770.833	716.117	86,21	92,90
40		TEKOČI ODHODKI	344.855	349.974	340.372	98,70	97,26
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	67.150	67.380	67.145	99,99	99,65
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC.VARNOST	11.260	11.420	11.263	100,02	98,62
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	242.741	249.608	256.307	105,59	102,68
403		PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	6.850	5.850	5.657	82,59	96,70
409		SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE	16.854	15.716	0	0	0
41		TEKOČI TRANSFERI	147.331	131.625	135.482	91,96	102,93
410		SUBVENCIJE	2.000	1.000	0	0	0
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODI.	97.712	80.353	86.872	88,91	108,11
412		TRANSFERI NEPROF.ORG.IN USTANOVAM	41.369	43.372	41.959	101,43	96,74
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	6.250	6.900	6.652	106,43	96,40
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	335.000	287.484	240.263	71,72	83,57
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	335.000	287.484	240.263	71,72	83,57
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	3.525	1.750	0	0	0
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČ. UPORAB.	3.525	1.750	0	0	0
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK			11.975	14.975	35.952		
(PRIMANJKLJAJ) I.-II.							
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB							
KONTO (K 3) 1			Sprejeti proračun 2011	Veljavni proračun 2011	Realizacij a 2011	Indeks	Indeks
							
			2	3	4	5=4/2	6=4/3
IV. PREJETA VRAČILA DANIH			0	0	0	0	0
POSOJIL IN PRODAJA KAPIT . DELEŽEV (750+751+752)							
750	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0	0	0	0	0
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0	0	0	0	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)		0	3.000	3.449	0	0
440	DANA POSOJILA	0	0	0	0	0
441	POVEČANJE KAP.DELEŽEV IN FIN.NALOŽB	0	3.000	3.449	0	114,96
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V.)		0	-3.000	-3.449	0	0
C. RAČUN FINANCIRANJA
KONTO (K 4) 1		Sprejeti proračun 2011 2	Veljavni proračun 2011 3	Realizacij a 2011 4	Indeks 5=4/2	Indeks 6=4/3
VII. ZADOLŽEVANJE (500)						
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE					
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)		16.008	16.008	15.999	99,94	99,94
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	16.008	16.008	15.999	99,94	99,94
IX. SPREMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)		-4.033	-4.033	16.504		
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII.)		-16.008	-16.008	-15.999	99,94	99,94
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)						
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2010		4.033	4.033	4.033		
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl US, 79/09 in 51/10), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 ) in 15. člena Statuta občine Hodoš (Uradni list RS, št. 84/11) je Občinski svet Občine Hodoš na svoji 9. redni seji, dne 23.03.2012 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Hodoš za leto 2012 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov .
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v eurih
Skupina/Podskupina kontov/Konto	Proračun leta 2012
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	663.254
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	357.620
70 DAVČNI PRIHODKI	313.238
700 Davki na dohodek in dobiček	297.129
703 Davki na premoženje	10.650
704 Domači davki na blago in storitve	5.459
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	44.382
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	250
711 Takse in pristojbine	50
712 Denarne kazni	200
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714 Drugi nedavčni prihodki	43.882
72 KAPITALSKI PRIHODKI	25.100
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	100
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 25.000 73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	280.534
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	280.534
741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev proračuna EU	0
IL SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	693.944
40 TEKOČI ODHODKI	283.323
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	70.170
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	11.420
402 Izdatki za blago in storitve	182.618
403 Plačila domačih obresti	5.850
409 Rezerve	13.265
41 TEKOČI TRANSFERI	131.984
410 Subvencije	500
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	97.565
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	27.119
413 Drugi tekoči domači transferi	6.800
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	276.291
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	276.291
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	2.346
430 Investicijski transferi	0
432 Investicijski transferi prorač.uporabnikom	2.346
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK,PRIMANJKLJAJ (I.-II.)	-30.690
B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2012
IV. PREJETA VRAČILA	0
DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA	0
IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443 Povečanje namenskega premož. v javnih skladih in drugih osebah	0
javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA	0
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2012
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	25.000
50 ZADOLŽEVANJE	25.000
500 Domače zadolževanje	25.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	15.999
55 ODPLAČILA DOLGA	15.999
550 Odplačila domačega dolga	15.999
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-21.689
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	9.001
XI. NETO FINANCIRANJE	30.690
(VI.+VII.-VIII.-IX.)
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 21.689 9009 Splošni sklad za drugo
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Hodoš.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
3. člen
(izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Župan je pooblaščen tudi:
- da odloča o vlogah za sponzoriranje in donacije različnih prireditev do višine 1.000,00 EUR po vlogi znotraj možnosti, ki dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezervacija.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
- prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list .RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabljajo za namene, določene v zakonu o varstvu pred požarom
- okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v skladu z odločbo ministrstva za okolje in prostor,
- okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganje odpadkov, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z odločbo ministrstva za okolje in prostor,
- namenska sredstva iz državnega proračuna za investicije in tekoče programe - drugi prihodki, ki jih določi občina.
Na predlog župana lahko občinski svet določi udeležbo oziroma sofinanciranje občanov pri posameznih delih širšega pomena.
Pravice porabe na proračunski postavki na primer: Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan in se pooblašča, da odloča o:
- uporabi sredstev za dotacije v zvezi z raznimi večjimi kulturnimi in športnimi prireditvami, ter za razvoj športa.
- uporabi sredstev za funkcionalne izdatke, materialne izdatke občinske uprave in organov ter sredstev za društva in organizacije
- uporabi sredstev za zaščito in reševanje
- uporabi sredstev razporejenih za investicije in druge odhodke investicijskega značaja, ter amortizacijo - o izbiri izvajalca na podlagi javnih razpisov za izbiro izvajalca oziroma zbiranje ponudb blaga, gradbena dela in storitve, ki se izvajajo na podlagi zagotovljenih sredstev po posameznih postavkah sprejetih v občinskem proračunu. Župan je dolžan izvajati proračun v vseh postavkah skladno s sprejetim proračunom.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan. Če se po sprejemu proračuna občine za tekoče leto sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi katerega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za tak namen v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. Župan lahko prerazporedi sredstva znotraj proračuna do višine 50.000,00 eurov.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2012 in njegovi realizaciji.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračuna prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2013 70 % navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8. člen
(proračunski skladi)
V proračunu se zagotovijo sredstva za proračunsko rezervacijo v višini do 1,5% prejemkov proračuna.
Sredstva se uporabljajo za financiranje:
- nepredvidenih nalog za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Porabljena sredstva za proračunsko rezervacijo se razporedijo pri uporabnikih na postavko na katero se nanašajo, če takšne postavke ni se odpre nova postavka. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan in o tem seznanja občinski svet.
Od vseh prihodkov proračuna za leto 2012 izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov se izloči 0,5 % proračunske rezerve Občine Hodoš.
Proračunska rezerva se v letu 2012 oblikuje v višini 13.265,08 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
9. člen
(odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
10. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2012 lahko zadolži v skladu z Zakonom o financiranju občin, zakonom o javnih financah in uredbo o zadolževanju občin.
11. člen
(obseg zadolževanja javnih zavodov, javnih podjetjih ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih
ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina se lahko v letu 2012 zadolžijo le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
12 člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine predpisane z zakonom.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
(začasno financiranje v letu 2013)
V obdobju začasnega financiranja Občine Hodoš v letu 2013, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejemu na OS in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 4100-0003/2012-1 Kraj, datum: Hodoš, 23.03.2012
OBČINA HODOŠ ŽUPAN: RUDOLF BUNDERLA l.r.
Na podlagi Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98, 97/2001-ZSDP, 27/2002 Odl.US: U-I-210/98-32, 110/2002-ZGO-1, 15/2003-ZOPA), Pravilnika za vrednotenje Letnega programa športa v Občini Hodoš (Ur.l. RS, št. 25/11), 15. člena Statuta občine Hodoš (Ur.l. RS, št. 84/11) je Občinski svet občine Hodoš, na 9. redni seji dne, 23.03.2012 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI HODOŠ ZA LETO 2012
I. UVOD
Letni program športa Občine Hodoš za leto 2012 določa:
• cilje, ki se želijo doseči z Letnim programom športa,
• programe športa, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Hodoš,
• razvojne in strokovne naloge v športu, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Hodoš ter • obseg sredstev, ki jih Občina Hodoš zagotavlja za sofinanciranje posameznih vsebin letnega programa športa v letu 2012.
V Občini Hodoš se s športno dejavnostjo trenutno ukvarja en izvajalcev športnih dejavnosti in sicer Nogometni klub Hodoš.
Sredstva za izvajanje programov športa se s tem letnim programom razporedijo po vsebinah programov, razvojnih ter strokovnih nalogah po Pravilniku za vrednotenje letnega programa športa v Občini Hodoš in Merilih in normativih za vrednotenje letnega programa športa.
Postavka Sofinanciranje letnega programa športa v občini Hodoš:
•	41200012 - Sofinanciranje letnega programa športa v občini Hodoš
Skupaj vrednost Letnega programa športa občine Hodoš za leto 2012:
•	= 6.500,00 EUR
Na podlagi Javnega razpisa za izbor izvajalcev letnega programa športa v Občini Hodoš za leto 2012 in v skladu Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v Občini Hodoš, so sredstva namenjena izvedbi letnega programa športa izvajalcem športnih programov.
II. CILJI, KI SE ŽELIJO DOSEČI Z LETNIM PROGRAMOM ŠPORTA
S sofinanciranjem letnega programa športa se želi omogočiti oz. zagotoviti:
• čim večjo vključenost občanov Občine Hodoš v izvajanje programov interesne športne vzgoje, kakovostni in vrhunski šport ter športno rekreacijo ( množičnost oz. razširjenost ),
• čim boljše pogoje za športno vadbo in tekmovanje ter večjo dostopnost do športnih objektov,- doseganje čim boljših tekmovalnih rezultatov ( kakovost športnih dosežkov ),
• večja promocija posameznikov kot športnikov, njihovih društev za katere nastopajo ter Občine Hodoš v celoti.
III. PROGRAMI ŠPORTA, KI SE SOFINANCIRAJO IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012
Iz sredstev Proračuna občine Hodoš za leto 2012 se sofinancirajo naslednji programi športa:
1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
4. Športna rekreacija
5. Kakovostni šport
6. Vrhunski šport
1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Interesna športna vzgoja predšolskih otrok je dejavnost otrok v starosti od rojstva do vstopa v šolo, ki so prostovoljno vključeni v programe športa in skozi igro spoznavajo posamezne elemente športa ter kasnejše gibalne dejavnosti.
Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Hodoš:
• Zlati sonček,
2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v programe športa.
Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Hodoš:
• Zlati sonček,
• Krpan,
• drugi 80 urni programi vadbe in • šolska športna tekmovanja.
3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
V programe športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport se vključujejo otroci od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta starosti, ki imajo interes in sposobnosti, da bi lahko postali vrhunski športniki.
Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Hodoš:
•	cicibani in cicibanke (starost do 9 let), od 30 do 40 urni programi,
•	mlajši dečki in deklice (starost do 11 let), od 40 do 60 urni programi ter
•    starejši dečki in deklice (starost do 15 let), od 60 do 80 urni programi.
4. Športna rekreacija
V programe športne rekreacije odraslih so vključeni občani, s ciljem ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti. To so programi za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.
Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Hodoš:
•	80 urni programi.
5. Kakovostni šport
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip ter posameznikov, registriranih športnikov, članov nacionalnih panožnih športnih zvez, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V program so vključene članske kategorije, ki izpolnjujejo določene pogoje. V okviru teh programov gre za nastope na uradnih tekmovanjih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka.
Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev občine Hodoš:
• do 250 urni programi.
6. Vrhunski šport
Vrhunski šport so priprave in tekmovanja športnikov, ki imajo status svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda.
Programi športa, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Hodoš:
•	do 1.200 urni programi za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah,
•	do 1.200 urni programi za vrhunske športnike v kolektivnih športnih panogah za ekipe.
IV. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU, KI SE SOFINANCIRAJO IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012
Iz sredstev Proračuna občine Hodoš za leto 2012 se sofinancirajo naslednje razvojne in strokovne naloge v športu:
1. Izgradnja športnih objektov 2. Športne prireditve
3. Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez
1. Izgradnja športnih objektov
• Za potrebe izvajanja programa športa so potrebni športni objekti.
2. Športne prireditve
Športne prireditve so organizirana športna srečanja in športna tekmovanja. V letu 2012 Občina Hodoš sofinancira naslednje športne prireditve:
• Nogometni turnirji za veterane,člane in mlajše kategorije • Prijateljska športna srečanja z športnimi društvi iz tujine • Športno srečanje z občani na začasnem delu v tujini
3. Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez
Športna društva kot osnovne športne organizacije, se na lokalno ravni lahko združujejo v športne zveze. Društva in zveze za svojo osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in plače zaposlenih, ki se lahko sofinancirajo iz proračuna lokalnih skupnosti.
Delovanje društev in športnih zvez na lokalni ravni
• Program delovanja društev predvideva sofinanciranje delovanja za športna društva in klube. Sofinancirana bo dejavnost društev in klubov s plačano članarino. Merila za sofinanciranje teh programov so število članov društva, število registriranih tekmovalcev, upoštevani bodo olimpijski športi, ter tradicija panoge v občini. V to sodi tudi pokrivanje stroškov delovanja organov, materialni stroški.
Številka:013-0001/2012-9	Župan občine Hodoš:
Datum:26.03.2012	Rudolf BUNDERLA, l.r.
MERILA IN NORMATIVI
ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI HODOŠ za leto 2012
Občina Hodoš v skladu s sprejetim Letnim programom športa (LPŠ) in razpoložljivimi sredstvi v sprejetem proračunu občine za leto 2012 sofinancira:
I. PROGRAMI ŠPORTA, KI SE SOFINANCIRAJO IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012:
1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
4. Športna rekreacija
5. Kakovostni šport
6. Vrhunski šport
II. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU, KI SE SOFINANCIRAJO IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012:
1. Izgradnja športnih objektov 2. Športne prireditve
3. Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez TOČKOVANJE PROGRAMOV:
I. PROGRAMI ŠPORTA, KI SE SOFINANCIRAJO IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012:
OPIS___________________________________________________________________________________TOČKE
1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Zlati sonček	10
2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Zlati sonček	10
Krpan	10
drugi 80 urni programi vadbe	10
šolska športna tekmovanja	10
3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
cicibani in cicibanke (starost do 9 let), od 30 do 40 urni programi	15
mlajši dečki in deklice (starost do 11 let), od 40 do 60 urni programi	20
starejši dečki in deklice (starost do 13 let), od 60 do 80 urni programi	25
4. Športna rekreacija
80 urni programi	20
5. Kakovostni šport
do 250 urni programi	100
6. Vrhunski šport
do 1.200 urni programi za vrhunske športnike v individualnih
športnih panogah	20
do 1.200 urni programi za vrhunske športnike v kolektivnih
športnih panogah	30
za ekipe
II. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU, KI SE SOFINANCIRAJO IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE HODOŠ ZA LETO 2012:
OPIS_______________________________________________________________________________________TOČKE
1. Izgradnja športnih objektov
Obnova, rekonstrukcija , vzdrževanje	100
2. Športne prireditve
Nogometni turnirji za veterane,člane in mlajše kategorije	40
Prijateljska športna srečanja z športnimi društvi iz tujine	40
Športno srečanje z občani na začasnem delu v tujini	20
3. Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez
Delovanje društev in športnih zvez na lokalni ravni	60
Skupaj vseh točk za vrednotenje:
540
Vsebina posameznih alinej po točkah je podrobneje opisana v Letnem programu športa v Občini Hodoš za leto 2012.
KONČNE DOLOČBE:
Na podlagi druge alineje 7. člena Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Hodoš, komisija lahko oceni prijavljen posamezen program kot nepopoln, ali delno popoln in tako tudi ovrednoti, če obrazložitve niso dovolj prepričljive ali niso vsebinsko identične vsebinam iz LPŠ v občini Hodoš za leto 2012, besedilu javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
Vrednost točke se izračuna tako, da se znesek sredstev proračuna za leto 2012 namenjen za sofinanciranje LPŠ v občini Hodoš za leto 2012 deli z vsoto točk vseh prijavljenih programov na javnem razpisu, vseh prijavljenih izvajalcev, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje LPŠ.
Vrednost podeljenih sredstev je seštevek vseh točk potrjenega programa izvajalcev LPŠ v občini Hodoš za leto 2012 (s strani komisije), pomnožen z vrednostjo točke.
Župan občine Hodoš:
Rudolf BUNDERLA l.r.
Na podlagi Odloka o občinskih cestah (Glasilo Őrség, april 2007, letnik VIII, št. 21), Pravilnika o določitvi višine in zbiranja nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja in ureditve na ne kategoriziranih cestah na območju Občine Hodoš (Glasilo Őrség, december 2007, letnik VIII, št. 23) je Občinski svet Občine Hodoš na svoji 9. redni seji, dne 23. marca 2012 sprejel
SKLEP O VZDRŽEVANJU CEST ZA LETO 2012 1. člen
Plan razvoja in vzdrževanje občinskih cest predvideva tekoče vzdrževanje in obnovo vseh cest v občini Hodoš za leto 2012. S tem Sklepom se določijo prednostne naloge vzdrževanja in vrstni red.
2. člen
Za leto 2012 se predvideva tekoče letno vzdrževanje LC, JP in GC ter ne kategoriziranih cest: navoz gramoza, odvodnjavanje meteorne vode, čiščenje propustov, postavitev-oz. zamenjava prometne signalizacije, vzdrževanje ulične razsvetljave, pločnikov, košnja bankin, čiščenje in posek drevja ter grmovja, pluženje in posipavanje.
3. člen
Košnja trave ob LC in JP v naseljih 3-4 krat oz. po potrebi. Dvakrat letno naj bi kosili do dva reza in dvakrat letno v celi širini jarka oziroma bankine.
Pluženje in posipavanje se vrši po potrebi odvisno od temperature in višine snega.
4. člen
Ureditev priključka občinske ceste na državno cesto Hodoš - Krplivnik - Domanjševci pri Agrosaat Obnova ceste na parcelni številki 3406 (Kemence do kolesarske steze)
Obnova ceste na parcelni številki 2104 (Hegyut do lokalne ceste v naselju Hodoš)
Obnova ceste na parcelni številki 3401 (Böstörös)
Obnova ceste na parcelni številki 3408 (Za mladinskim domom - delno)
Obnova ceste na parcelni številki 3885 Obnova ceste na parcelni številki 3845 Obnova ceste na parcelni številki 3834 Obnova ceste na parcelni številki 3911 Obnova ceste na parcelni številki 3983
Obnova ceste na parcelni številki 2608 (Od državne ceste vzhodno mimo domačije Martinšek)
Obnova ceste na parcelni številki 2607 (Od lokalne ceste 120021 v Domafoldu, mimo domačije Balaic) Obnova ceste na parcelni številki 2606 (Od javne poti 620141 mimo domačije Gal - Könye)
5. člen
Tekoče vzdrževanje in obnova gozdnih cest v občini Hodoš:
138815 — Nyáros - mrlišček
138813 — Domaföld - puszta, meja 138823 — Krplivnik - Vaslik 138816 — Nyáros - lovska baraka 138814 — Lapiš
Tekoče vzdrževanje omenjenih cest (navoz gramoza, košnja bankin, čiščenje odvodnih jarkov ...), okvirna ocenjena vrednost v letošnjem letu je 12.600 EUR, ki ga izkazuje veljavni proračun na kontih 4205001 - Vzdrževanje lokalnih cest, JP in ne kategoriziranih cest (10.000 EUR), 4205010 - Vzdrževanje in obnova gozdnih cest (2.600 EUR).
Poleg navedenega se bodo urejevale tudi ceste v skladu z potrebami na komasacijskem območju Hodoš III, ter vse ostale ceste, ki bodo potrebne vzdrževalnih del in niso tu navedene, v soglasju z občinskim svetom.
6. člen
Zbrana sredstva iz naslova vzdrževanje ne kategoriziranih cest v občini Hodoš se namenjajo v celoti za urejanje in vzdrževanje navedenih cest.
7. člen
Sklep obnove in tekočega vzdrževanja cest za leto 2012 velja naslednji dan po sprejemu in se objavi v občinskem glasilu "ŐRSÉG", ter na spletni strani občine Hodoš.
Številka: 013-0001/2012-10 Na Hodošu, 26. marca 2012
Župan Občine Hodoš: Rudolf Bunderla l.r.