UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo." Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : •• : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36- . : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ , UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana c: in reklame 40 vin. — l-is-iati. ruejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. - Stev. 427. V Ljubljani, v sredo dne 6. novembra 1912. Leto II. Turško umikanje na Čataldžo Avstrijsko brodovje odplove v Smirno. — Srbi prodirajo preko Albanije k morju. — Poincarejevi predlogi. (Gl. Zad. vesti). Vojna na Balkanu. VOJNA IN NTERNACIONALA. Na strankinem zboru avstrijske nemške Socialne demokracije je govoril dr. Adler znamenit govor proti vojni, iz katerega posnemamo: V tem trenotku, ko začenjamo posvetovanje o tem predmetu, si moramo predvsem predočevati plemenito in vzvišeno misel: Karkoli se je zgodilo, karkoli se bo zgodilo, neraz-rušna solidarnost, neločljiva sklenjenost vse socialistične internacionale je danes dejstvo. Avstrijci smo v dvakrat težkem položaju. Prvič smo v neposredni bližini bojišča in sleherno razširjenje, ki se mu utegne zgoditi, zadene najprej nas, drugič smo tudi iz tega razloga bolj interesirani od drugih, ker je nacionalni razvoj na Balkanu, kjer stopajo narodi v luč zgodovine, podoben sličnim pojavom prijateljstva in sovražnosti v okvirju Avstrije. Kakor želimo slehernemu ljudstvu svoboden razvoj 'n samoodloeevanje. tako gotovo čutimo svoje tudi do Srbov, Bolgarov in črnogor-' nn moramo pazi H Ha voina ne oškoduje razvoja, ki so ga že ustvarile zapadne dežele. (Živahno odobravanje.) Ko so se začeli dvigati balkanski narodi pod vodstvom slave-hlepnih knezov, nahujskanih od ruskih intrig, tedaj smo si naiprej želeli: Mir hočemo imeti. Vsled te želje so mislili tudi mnogi izmed nas: uren udarec na glavo balkanskih narodov od strani Turčije in imeli bomo mir.To ni bila ni-kaka simpatija s turškim gospodstvom, ampak bila je močna antipatija proti vojni. Temu Se pridruži, da je okrvavljeni carizem Vajen kazati se za zagovornika ljudske svobode na Balkanu, dočim je v resnici zgolj pov-zročevatelj moritve ljudstev v službi svojih interesov. (Živahno pritrjevanje.) Ampak pokazalo se je, da se namerava zgodovina močno zaokreniti. Reči smemo: Osem dni sem ima Evropa drugo lice. Naj Je dalo karkoli povod za nenadni izbruh vojne, gotovo je, da so se izvršila dejstva, katerih prihod je sleherni pričakoval, o katerih Pa nismo vedeli, da so tako blizu. Federacija balkanskih držav je diplomatično zmanjšana, Ponarejena in poslabšana zveza balkanskih narodov, ki so jo socialni demokratje vedno smatrali za potrebno. Mi smo si predstavljali to Zvezo za federativno republiko, ampak zgodovina ne gre tako, da bi naenkrat izpolnila vse naše obljube. V teh izpre-rnenjenih okoliščinah pa moramo dati prostora drugim mislim. Odpora nam je treba proti ruski prepotenci, zaščite proti ruskemu carstvu, iskati in — upajmo — našli pa ju bomo v novi Samostojni zvezi slovanskih narodov na Bal- kanu. (Živahno odobravanje.) Naš interes je jasen: Ruski vpliv ne sme postati mogočen. Zdi se, da Rusija tudi topot izgubi svojo igro, ker si balkanski narodi pravijo: Zdaj smo mi za status quo in status quo je brezpogojna vlada ljudstev nad Balkanom, ki prebivajo na Balkanu. (Živahno odobravanje.) Avstrijci smo takorekoč specialisti v Balkanu sličnih razmerah. (Velikanska veselost.) In naše stališče je: Balkan balkanskim narodom, naj prevzamejo vse koristi z vsemi skrbmi tega gospodarstva. Poleg teh resničnih stvari pa stoje domišljije, stoji nevarnost, da utegne Avstrija vzeti na Balkanu, česar prej ni marala. Poleg oficialne deželne politike imamo majhno, toda mogočno stranko, ki ji očitajo po pravici ali po krivici, da ji zapoveduje Belvedere, in ta stranka hujska na vojno zaradi tega Sandžaka. Samo ce-zarsko blazna politika more misliti, da se žrtvuje za to kri naših otrok, ali pa imamo cesareviče, ki so blazni. (Viharno odobravanje.) Potem pa se moramo temu nasproti postaviti. Kar smo izrekli v svojem manifestu, je osem dni sem naziranje nekdaj s sabljo rožljajočega časopisja. Ohranitev statusa quo, osvojitev Sandžaka se je opustila, ostala je zahteva po dobri trgovinski pogodbi s Srbijo. Ampak čeprav se glase zdaj poluradni in uradni glasovi zelo mirovno, vendar nočemo zaupati deželnemu miru. Kadar šele pride Evropa do besede, kaj lahko nastanejo zelo nevarni zapletljaji. Upam pa. da velesile vojne ne začno tako lahkomiselno, zakaj slutijo, da bi bila vojna v zapadni Evropi vse kaj druzega kakor na Balkanu. Nobena človeška domišljia si ne more misliti vome, ki se odigrava na tleh, kjer je slednja pedzemlje pognojena od potu dela. Upam, da se zgornji premislijo, če pa se gospodje ne premislijo, jih hočemo opomniti. Morda tudi mislijo, da ima ovčja potrpežljivost ljudstev tudi svoje meje! Viharno, ponovno odobravanje.) Lahko sl mislimo vojno za obrambo samostojnosti naroda, ne moremo pa si misliti, da se bodo stotisočl proti svoji volji poklali zgolj za imperialistične Interese, ki so vrhutega še namišljeni, za fantome cesarskih fantazij raznih evropskih dvorov. Nihče izmed nas ne bo hotel prevzeti odgovornosti za pretnjo z uporom, ampak železen zakon psihologije narodov je, da je bil sleherni zločin vladajočih maščevan z uporom narodov proti tistim, ki so ga zagrešili. (Viharno odobravanje.) Vojna je skok v temoto, mračnost, nedoslednost. Nočemo reči, da bomo zanetili revolucijo, ampak mogočnike opozarjamo na preteklost iz katere naj se A. K. GREEN: Sosedov dom. ''Dalje.) - ti C*ru£ bi. bil sedaj izgubil potrp- ljenje. Gospod Gryce pa je počakal trenotek, da se je opomogla, in je dejal počasi: — Ali tudi tedaj ne boste povedali, če Vam bo težje molčati nego govoriti? Celo tedaj ne, ce bodo verjeli — jaz ne bom nikdar verjel, ker sem prepričan o Vaši nedolžnosti — torej ceI° tedaj ne, če bodo ljudje verjeli, da ste krivi umora one ženske? — Jaz! — Nič več ni bilo mogoče dvomiti nad vzrokom njene osuplosti. Molk, ki je sledil tej edini besedi, je povedal dovolj. — Ves svet bo verjel, dobri in slabi ljudje. Oni ne razodene svetu resnice. Moški so tako neobzirni. —Oh da! Gorje mi! — je vzdihovala vsa iz sebe. Tresla se je tako močno, da se je postelja zibala pod njo. Kaj več ni bilo mogoče izvedeti od nje; detektiv je bil premagan. Po daljšem neprijetnem odmoru je pričel Znova, to pot z globoko žalujočim glasom. — Malo je moških, ki bi bili vredni take Požrtvovalnosti, gospodična Oliver, in zločinec ie celo ni vreden. Toda od takih misli se ženske ne dado premotiti. Eno pa naj bi vendar Pomislil; morda je nedolžni obtožen in morda bo tudi nedolžni obsojen. Če je eden obeh bratov izvršil zločin, bi morali že z ozirom na nedolžnega povedati ime zločinca. Tudi te besede niso napravile vtiska nanjo. — Nobenega imena ne bom imenovala, — le dejala. — Samo znamenje dajte. — Nobenega znamenja! — Torej pride Howard na zatožno klop. Zaihtela je, a ni odgovorila. — In Franklin, krivec, bo ostal nekaznovan? Trudila se je, da bi zamolčala odgovor, kar se ji pa ni posrečilo. — Kakor Bog hoče, — je dejala. — Ne morem nič vplivati na to — Premagana od bolesti se je napol onesveščena zgrudila na blazine. Gospod Gryce se ni več trudil, da bi izvedel resnico. Triindvajseto poglavje. — Ni hudobna, le nesrečna je, — je pripomnil detektiv, ko sva skupno zapustila sobo. — Toda dobro je treba paziti nanjo, ker bi sicer v sedanjem razpoloženju prav lahko izvršila kako neumnost. Po preteku ene, kvečjemu dveh ur pride sem neka ženska, da Vam pomaga, miss Butterworth. Ali ostanete dotlej pri njej? — Če je potrebno, lahko ostanem celo noč. — Natančnejše se boste pogovorili z gospodično Spicer In čim odleže nekoliko gospodični Oliver, izvršim majhen načrt, s katerim se mi morda posreči izvedeti resnico. Na: vsak način moram izvedeti, za katerega obeh mož se žrtvuje. — Menite, da ni ona umorila gospe Van Burnamove? Mislim, da je ta slučaj izredno težaven in zapleten. Koliko sta udeležena na umoru oba brata, se danes še ne da z gotovostjo trditi, kar vemo je le to, da je Franklin privede! Rut Oliver v hišo in da je bi! ob štirih zjutraj Howard na stopnišču hiše. Toda kateri izmed njiju je izvršil umor, mi ni jasno. — Jaz pa še vedno trdim, da je Ruta Oliver imela svojo roko vmes; saj morda v začetku ni imela slabega namena. Brez ženske pomoči bi noben moški ne bil mogel izvršiti umora. To je moje trdno prepričanje, ki mi ga nihče ne odvzame. — Saj tudi ne bom poskušal, 'da bi Vas uče. (Veliko odobravanje.) Avstrijske državnike pa tudi delamo odgovorne za to, kar se godi v Rumuniji. če govori gospod Carol bojevite govore, tedaj smemo delati odgovornega zanje grofa Berchtolda, zakaj gospod Carol nima ničesar govoriti na svojo pest. Torej je resno znamenje, če se neti v Rumuniji. Na nas je, da zavzamemo javno mnenje proti vojni. Napraviti moramo glas proletariata močan, glasan, razločen. Edini resnični, moralni mirovni faktor v Evropi je mednarodna socialna demokracija. (Živahno odobravanje.) In treba je naglo delati. Govornik opozarja na bruseljske sklepe in na kongres, ki zbere letos med božičem in novim letom v Bazlu ali Curihu internacionalo k mogočni manifestaciji za mir in končava: Danes ne vodijo vojne. Če čutijo da vse ljudstvo v svoji globini ne maia vojne. Tudi avstrijskih narodov ne bodo mogli gnati kakor jagnet v klavnico. Preden grme topovi, hočemo govoriti mi. Mi imamo besedo in vsa Avstrija naj jo sliši. (Viharno, ponovno dolgotrajno odobravanje in entuziastično ploskanje.) NAŠ GOSPODARSKI POLOŽAJ IN BALKANSKA VOJNA. Krvavi zapletljaji na Balkanu so kaj občutno zadeli avstrijsko - ogrske gospodarske razmere. Vse bolj kakor druge velevlasti je prizadeta naša država vsled balkanske vojne, ker je v neposredni bližini balkanskega polotoka, s katerim jo vežejo najožji trgovinski stiki. Do gotove meje so bile balkanske države najnaravnejši trg za spečavanje naših industrijskih izdelkov. Balkan je bil za Avstrijo kolonialno ozemje. določen v to, da nam pošilja poljedelske pridelke ter sprejema naše industrijske izdelke. Seveda so to naravno razmerje avstrij. agrarci dostikrat skalili in so v svojem slepem drvenju za čim večjim dobičkom preprečili izvoz poljedelskih pridelkov iz balkanskih dežel. V zadnjih letih so se pojavili večkrat ostri konflikti z balkanskimi državami, ker je Avstrija v slepi pokorščini do agrarcev večkrat zaprla svoje meje izvozu iz balkanskih dežel. Ali vzlic temu so ostale še važne trgovske zveze, ki so pa sedaj, ko je ves Balkan v plamenu, popolnoma razrušene. Pomen balkanske vojne za Avstrijo spoznamo prav posebno iz številk o izvozu in uvozu. Uvoz v Avstrijo je znašal: • p , . 1907 1911 iz Bolgarske g.j vojne, tedaj bo znaten del življenskih potrebščin ostal nepokrit, posledica tega bo še večja draginja živil. Po drugi strani pa odpade seveda tudi izvoz industrijskega blaga, ki je bil v zadnjih letih iz Avstrije: 1907 1911 30:6 35:6 milj. K 27:9 16:5 milj. K 123:3 137:2 milj. K 28:2 40:1 milj. K 119:4 135:8 milj. K 24:2 34:8 11:2 42 12:4 milj. K 19:8 milj. K 78:2 milj. K 42:6 milj. K 60:4 mili. K iz Gi ške iz Rumutiije iz Srbije iz Turške Skupaj 118:3 213:4 milj. K Uvoz v Avstrijo je vzlic vsem umetnim zaprekam iz vseh balkanskih dežel — izjemo napravlja le Grška in Črna Gora ne pride v poštev ■— naraščal. Ako izostane uvoz vsled na Bolgarsko na Grško v Rumunijo na Srbsko na Turško ___________ Skupaj 329:4 365:2 milj. K Čeprav ni naraščal izvoz v isti meri kakor uvoz, vendar bo prekinjen izvoz na Balkan občutno zadel avstrijsko industrijo. Najvažnejše industrijske panoge na Avstrijskem:! kovinarska, tekstilna industrija, stekarski izdelki, izvoz klobukov in Iišpa, bodo najhuiši prizadete, ker so precejšen del izdelkov teh industrij pokupila balkanske države. Tako prinašajo balkanski zapletljaji avstrijskim narodom bedo in gorje. Grozna draginja nam preti in obenem kriza v gospodarstvu, ki pomenja delavskemu razredu brezposelnost. V SKADRU. Vojni poročevalec »Journala«, Andrč Tu-desco, je po silnem naporu, izognivši se po nevarnih gorskih stezah čuječim stražam, dospel v Skader, ki ga Črnogorci obkrožujejo od vseh strani Nočilo se je že, ko je prišel v mesto Po tesnih ulicah je bilo vse zapuščeno in neprijazen mir je ležal nad mestom. Vrata po vseh hišah zaklenjena, vhodi prepreženi z verigami. Le semintja kaka hiša z odprtimi durmi, če pa stopiš pod obok in kreneš proti tlakovanemu dvorišču, poem vidiš stražo z namerjeno puško: še korak in petelin se sproži. Grozna, vznemirjajoča tišina odeva to mesto mrtvih. Če zdaj zatuli pes, se človek strese in poslušat kako čudno odmeva glas od zidovja in reber. Le če se splazi k hišam ter opazi nezagrnjeno okno in gleda skozi v notranjost, tedaj se vidijo pridušena znamenja življenja. Na stropu šviga svit plapolajoče lučke, zastor se pregib-Ije, senca hušknc mimo; in potem zopet mrtva 1 ška tišina. Tako sniva Skader v brezupnem | spanju med visokima trdnjavama, med Tara-■ bošem in Tepe. Tam se vzpenjata s silnimi oko-* pi, obrambnimi nasipi, podzidki, za kateremi preži 60 topov, 2 res moderni utrdbi. In vsakdo ve povedati, da jih je dal zgraditi pred dvema letoma mojster trdnjavskih zgradb, Nemec von der Goltz, po vseh pravilih moderne vojne umetnosti. Ali če se prekorači vzdižni most. tedaj se hipoma izpremeni slika, tedaj opazi oko le nered, beganje gruč, kaos razmetanih predmetov, orient, čisti orient. Okolo 15.000 vojakov tvori posadko. Od carigrajskega nizama, od albanskega bašibo-žuka do črnca iz Male Azije; vsi islamski rodovi so zastopani v pestrem vrvežu. Pogumni so ti vojaki, brez strahu in krvoločni. Pogum um je prirojen prav tako kakor preziranje odvrnil od tega mnenja. Le izvedel bi rad, koliko je mlado dekle udeleženo na umoru, predvsem pa, kdo 'e mož, ki jo je spremljal. — In kakšen načrt imate, da to izveste? — Tega ne povem. Toda izvršiti mi ga bo mogoče šele potem, ko ozdravi Ruta Oliver. Skrbeti morate, da bo dobro postrežena, da čimpreje zapusti postelj. Zanesem se na Vas. Obljubila sem, da storim, kar je v moji moči. Ko je gospod Gryce odšel, sem se vrnila k Ruti Oliver in jo skušala pomiriti. In posrečilo se mi je proti pričakovanju prav kmalu; razgovor z nekoliko brezobzirnim detektivom je tako vplival nanjo, da si je želela bližino ženskega bitja in da je ljubeznivo pozornost, ki sem ji jo izkazovala, vračala s hvaležnimi pogledi in besedami. Ko je pretekla približno ena ura, je prišla bolniška strežnica in prav žar mi je bilo deklico zapustiti, tako ljubezniva in prijazna je bila z menoj. Odšla sem v salon gospodične Spicer. Pisala je ravno naslove na vabila za poroko nečakinje. videti je bila v skrbeh. — V veliki zadregi sem, miss Butterworth, — je rekla. — MisIMa sem, da mi bo gospodična Oliver pri tem delu kakor tudi pri drugih prinravah za poroko in pri pojedini ob slovesu, ki jo nameravam svoji nečakinji prirediti, pomagala, in ne poznam osebe, ki bi ji mogla ta raznovrstna opravila zaupati. Sama imam toliko opraviti, da . — Ali naj Vam pomagam? — sem se ji radovolino ponudila. — Nimam doma nič važnega dela, in — da, res prav z veseljem bi hotela enkrat pomagati pri pripravi za poroko. Kar pomladila bi se ob tem. — Toda... — je hotela nekaj ugovar- jati. Bila sem presrečna, da se mi je nudila prilika, še dalje časa ostati v tej hiši; naglo sem jo prekinila in jo še enkrat zagotovila, da mi napravi s tem veliko veselje in da se bom rav- nala natančno po njenih naredbah. Končno se mojim prijaznim, vljudnim besedam ni več ustavljala, sprejela je mojo poudbo in mi od-kazala delo. Do desetih sem ostala v njeni in družbi zaročencev v knjižnici, potem sem želela lehko noč in šla še enkrat v sobo Rute Oliver. Strežnica je stala pred durmi. — Spi, — je rekla, — a je zelo nemirna. — Ne spominjam se nobenega tako žalostnega: slučaja. Neprenehoma vzdihuje, toda ne zavoljo telesnih bolečin. Doživela je pač nekaj strašnega. In ne manjka ji poguma. Zdaj in zdaj se zravna, da bi govorila. Sedaj jo sami slišite, že zopet govori. Iz sobe so se čule besede: Nečem živeti, gospod doktor, nečem živeti! Ne skušajte me ozdraviti! — To govori venomer, — je pripomnila strežnica. — Ali ni to strašno žalostno? Pritrdila sem ji, toda natihoma sem se spraševala, če nima mlada deklica prav, da si želi smrti, ki edina more končati njeno duševno bolest. Naslednje jutro sem jo že zgodaj obiskala; bilo ji je nekoliko odleglo. Mrzlica jo je popustila in tudi njen obraz je bil dokaj mirnejši. Takoj me je vprašala, če pride danes kdo ponjo in če ji bo dovoljeno, preje še govoriti z gospodično Spicer. Zatrdila sem ji, da je ne bo danes nihče motil, kar je ugodno vplivalo nanjo. — Gospodična Soicer je bila tako ljubezniva z menoj, da bi se ji rada zahvalila. Tudi gospodično Althorpe bi rada še enkrat videla. Obljubila' sem fi, da naprosim dami, naj prideta za trenotek k njej. Ko sem že hotela oditi, me je potegnila gospodična Ruta Oliver za obleko in me vprašala: (Dalje.) smrti. Ali nikjer ni opaziti navdušenja, noben smeh ne zazveni, nikakršno veselje Jih ne pre-šinja. Čepe ali pa leže naokolo ljudje, ki vpo-rabljajo odmor v to, da mirno prebirajo jagode na molku ali pa na molitveni verižici. Ali pa opazujejo kamen, cvetlico, prazno steklenico. Tiha vdanost in težka otožnost prešinja vse, ali za tem se skriva tesnobna vznemirjenost, čez dan jih fare naloga, mučijo se z rešitvijo problema: nekaj morajo in hočejo jesti. Vse ceste v Skader so zastavljene: teden je že minul, odkar je prišel zadnji transport v oblegano mesto. Brzojav Je prekinjen, mostovi padajo pod težkimi udarci sekir in Skader je s topovi in dinamitom obkrožen, beda razgrinja svoja temna krila nad mestom. Ob bregu jezera sede ribiči starci, nastavljajo mreže in njihov plen je bogat; ali kaj naj mesto in na tisoče vojakov s temi ribami? Povsod primanjkuje živil. Naš kruli je čudovita zmes iz ostankov moke, riža in morda je tudi nekoliko rži vmes, meso je izredna posebnost in silno drago. Slaščice in vkuhano sadje, ki .je ima vsaka hiša precej v zalogi, so vsrakdanja hrana. In v kuhinjah se grejejo. Za kurjavo je vse dobro: leseni okraski hiš, vrtne ograje, mirte in citronova drevesa. In kako se preživljao čete? Neprodirna skrivnost. Črede koštnmov in volov, ki so jih prve dni v vsej naglici prignali iz okolice, so oglodane do kosti. V dvanajstih urah dobi vojak en obed, en sam obed: vodo in malo riža. Semintja olajša srečno naklučje to neznosno stanje. Po jezeru švigajo majhne ladje ali čolniči, ki so oboroženi s strojnimi puškami in preiskujejo obrežje. Včasih ustrele s strojnimi puškami nekaj koštrunov in volov, potem je za posadko praznik. In pripovedujejo mi, da je bilo oropanih nekaj hiš, hiše onih prebivalcev, ki so skrivali živila in jih niso hoteli izročiti. Skoraj nobene izrpemembe. Le tupatam se posreči stvari ženici, da se splazi skozi verigo straž in potem trosi divje, grozne vesti iz sveta: Bolgari so poraženi, ne, Bolgari so v Carigradu. Po haremih se plazijo vedeževalke s kartami, suhe, stare coprnice s koščenimi prsti proro-kujejo bodočnost in hvalijo Alaha. In ko odhajajo, so haremske žene še otožnejše. In vojna? Ah, ta je tam daleč nekje, med utrjenimi holmi. Danes, ko se je nagibal dan smo zopet zaslišali njen odmev. Od holma do holma grmi, puške pokajo, v poltemi bliskajo beli in rumen-kastordeči prameni. Za hip grozna tišina. Ali naenkrat zagrmi 20 topov hkratu. V takih urah je Skader kakor grob. Žive duše ni na cesti; po sobah kleče v temnih kotih žene in molijo, po kleteh se skrivajo bojazljivci in strahoma prisluškujejo grmenje topov, starčki zgrabijo s tresočo roko za stare puške in vtaknejo bodalo za pas: za vsak slučaj. Čez štiri, pet ur, ko so topovi umolknili, prinašajo izza okopov ranjence, na preprostih nosilih. Leže na listju, ali pa so zaviti v pestre orientalske preproge, ki so marsikateremu tudi rakev. Na dvorišču hospitala bere kohda, v belem turbanu, svete izreke in molitve za ranjence. Glasnega stokanja se ne sliši nikjer. Ranjenci leže na slami, na štorju, nobenega kirurga ni, ki bi pomagal tem vdanim, tihim bolnikom. Brez pomoči leži ranjeni vojak, strmi v svoje rane, dokler ga ne stresa mrzlica, dokler ga ne reši smrt. Kdor pa slučajno ozdravi, tega še ni Alah spoznal za vrednega, da^ vstopi v raj... Strankin zbor avstrijske nemške socialne demokracije. (Dalje.) Na popoldanski seji je podal Skaret poročilo strankinega vodstva. število politično organiziranih članov je nazadovalo za 3000. Poročevalec meni, da morda tiči vzrok tega nazadovanja v izpremembi svobodne organizacije v politično društvo, ali pa morda deželne In okrajne organizacije niso storile v polni meri svoje dolžnosti. Pač pa je ženska organizacija številom članic zelo veselo napredovala, ljub temu. da so se prispevki povišali. Blagajniško poročilo je podal dr, Ellen- Eogen, o časopisju je poročal Emmerllng. H oncu je podalo nadzorstvo svoje poročilo, na-ar so se posvetovanja odgodila na drugi dan. DRUGI DAN. O poročilu Skareta se je razvila debata, Jci Je razjasnila marsikatere vzroka obžalovanja vrednega pojava, da je število politično organiziranih članov nazadovalo. Zlasti se je jjovdarjala potreba, da se strokovno organiziranje člani brez izjeme tudi politično organizirajo. Strankinemu vodstvu in blagajniku se je Soglasno podelil absolutorij. Izprememba organizacijskega pravilnika. Poročal je državni poslanec Seitz. Po naročilu zadnjega strankinega zbora v Inomostu Še je izdelal nov strankin pravilnik, ki se je izročil posebni komisiji, da poroča o njem Strankinemu zboru. Poročilo državnozborske frakcije poda dr. Renner: Zadnje volitve so rodile preobrat na levo in velik poraz krščanskih socl-alcev. Kdor pa je pričakoval, da bo nemška nacionalna zveza, ki je potegnila nase vodstvo arlamenta, delala svobodomiselno, ljudstvu rijazno politiko, se je hudo okanil. Dočim rešujejo v drugih deželah eno politično vprašanje za drugim, gre pri nas vse križem. Težišče je v 32 odsekih in tam se obenem posvetujejo o finančni predlogi, o brambni predlogi in o draginjski predlogi. Tako se rodi mnogozaposlenost, iz katere nič ne nastane. Nasprotniki priznavajo, da smo najmarljivejši, najzmožnejšj in najspretnejši poslanci. Povsod Imamo strokovno izobražene predbojevnike, ki niso doktorji, temveč so izšli Iz delavskega razreda in razodevajo vso svojo silo pri varovanju proletarskih interesov. Govornik poda pregled o parlamentarnem delovanju frakcije In konča: Frakcija sodi, da je storila svojo dolžnost. (Živahno odobravanje.) TRETJI ZBOROVALN DAN. O izobraževalnem delu stranke poroča Danneberg. Centrala za izobraževanje je prire-teku _ zadnjih štirih let nič manj kakor im I?1osam!čni^ predavanj, 267 predavateljskih ciklov in 255 poučnih kurzov. Razen tega se je z ustan. delavske sole postavila krona vsemu izobraževalnemu delu; delavska šola je .y.eL?^P s°drugov obogatila s poglavitnim so-cialističnim znanjem. Govornik v ognjevitih besedah opozarja na važnost izobraževalnega dela. Delavcem je treba razjasniti, da hočemo več kakor uresničenje sedanjih delavskih zahtev, da nam je do uresničenja socializma. Ne maramo imeti opraviti Ie z mlačnimi pristaši, vzgojiti moramo izobražene sodruge. Že leta skušajo vplivati nasprotniki na proletarsko mladino in nam hočejo zamašiti vir našega razvoja. Ampak če se lotimo dela s pravo vnemo, nam ni treba imeti strahu pred nasprotniki. Med drugimi je posegel v debato tudi dr. Adler, ki je izrekel stranki priznanje za to, kar je storila v zadnjih letih na polju izobraževalnega dela. Raste nov rod, ki uči in se uči. Stojimo v sredi duševnega preporoda stranke. Naša stranka more smatrati vzgojno delo za najresnejši del našega dela, ki ga sploh imamo. (Viharno odobravanje.) Govor rumunskega socialista. kot gost je prišel na strankin zbor rumunski sodrug dr. Rakovskl, ki se zahvaljuje avstrijski socialni demoloaciji, da je v državnem zboru in v delegacijah obrnila pozornost evropske javnosti na brutalnosti rumunske oligarhije. Se večje priznanje balkanskega in zlasti rumunskega proletariata pa zasluži nastop internacionale in avstrijske socialne demokracije napram najnovejšim dogodkom. Proletariat je v polni meri izvršil svojo dolžnost v vojni zoper vojno. Balkanski proletariat mora krvaveti na bojiščih. Balkanski narodi so se topot dvignili pod egido balkanskih knezov, ki hočejo z vojno utrditi svoj prestol, zategadelj se zdaj kri ne pretaka za pravice ljudstva. Za evropsko demokracijo pa se je položaj izpremenil. Že od nekdaj je stavila svojo nado na Turčijo kot obrambo proti carizmu. Zdaj mora obrniti svoj pogled na demokratično federacijo balkanskih narodov, ki naj ne obesga le balkanskih četverih držav, ampak tudi Rumunijo in Turčijo. S tem se demokracija rehabilitira pred javnim mnenjem balkanskih narodov. Osvobojene od turškega gospodstva bodo balkanske države proti Rusiji močnejši jez od razpadajoče turške države. Internacionala pa je tista, ki vodi to politiko razuma in miru, ker je izdala parolo: Balkan balkanskim narodom! (Živahno odobravanje.) ČETRTI DAN. Izvolilo se je srankino zastopstvo. V načelstvo so bili voljeni: Adler, Pernerstorfer, Ellenbogen, Popp. Reumann, Schrammel, Skaret, Seitz, Schuhmeier, Tomschik. Vnadzorstvo pa: Beer (Dunaj) dr. Czech (Brno), Widholz (Dunaj), Dimnig (Celovec), Gruber (Linec), Jokl (Opava), PreuBler (Solnograd), Resel (Gradec), Schiifer (Reichenberg), Seliger (Toplice). Potem Je govoril Beer o parlamentu In delavskem varstvu. Ostro je kritiziral protidelavsko postopanje meščanskih strank in Je pozival na najostrejši boj za koalicijsko svobodo. Slednjič je predlagal resolucijo. K njegovemu zanimivemu poročilu se o priliki še povrnemo. (Dalje.) Ljubljana in Kranjsko. — Sodrug! Delavec! Zakaj še nisi naročnik »Zarje«? Veruj, da je to potrebno in da smeš biti razredno ponosen šele tedaj, če si tudi naročnik našega dnevnika. V »Zarji« dobiš mnogo, česar še ne veš, iz nje izveš najnovejše vesti. Ne zanemarjaj torej svoje častne naloge v tem pogledu! Dobremu sodrugu je treba strankinega glasila! — Predavanje. Nocoj ob 8. zvečer je v društvenih prostorih »Vzajemnosti« (v šelen-burgovi ulici) predavanje. Želeti je obilno udeležbo. — Popravek. V včerajšnjem poročilu je tiskovni škrat napravil Iz liberalnega obč. odbornika gospoda Končana s o d r u g a. Petodstotno povišanje doklad pa je predlagal sodrug Sluga in ne sodrug Celarc, kakor se vsled tiskovne hibe glasi v poročilu. — Martinov večer z mnogovrstnim zabavnim sporedom ter plesom priredi »Šišenska podružnica Vzajemnosti« v soboto 9. novembra 1912, ob 8. zvečer v gostilni I. Celar-ca v Sp. Šiški ter vse prijatelje zabave in plesa vabi k obili.emu posetu. Čisti prebitek je namenjen za ureditev društvene knjižnice. Hotel eri »cerkvenem knezu« v Novem mestu ali proštova pojedina na občinski račun. Iz Novega mesta smo prejeli: Naša slavna dolenjska metropola ni zastonj slavna. Ne glede na druge zanimivosti- ki se vidijo in slišijo v tej metropoli, imamo kar se tiče pogoščenja boljših gostov tak hotel, kakor ga niti stolno mesto ne premore. Preje take znamenitosti tudi mi nismo poznali. Če so prišli na vsake Svete kaki boljši gosfi k nam na obisk, so se morali zadovoljiti s skromnim hotelom takrat še znanim pod imenom »kazina«, ali pri kroni, pozneje pri Schwarzu, v novejšem času pri Kokliču. Tudi cesarske hiše so ta hotel počastili s svojim obiskom. Ali ko je novomeško proštijo zasedel dr. Sebastjan Elbert, je zvezda dotedaj prvega hotela dolenjske metropole žalostno zatonila. Kajti sam milostivi je v svoji proštiji usanovil hotel, pred katerim so vsi drugi meščanski zavodi za nasičenje želodca izginjali v senco hotelov nižjih vrst. Od tedaj dalje, če je v Novomesto priromal kak »boljši« gost, je bil z odprtimi rokami sprejet pri gostoljubnem g. proštu. Vršile so se pojedine, kakor jih je dobiti le na višjih dvorih. Brez vsake reklame v listih je to gostoljubje v dolenjski metropoli kmalo zaslovelo daleč čez meie naše v druge dežele tja gori do cesarskega Dunaja. Redko-kdo je proštijo imenoval še pod njenim izvirnim imenom, navadno se je govorilo le o hotelu pri »cerkvenem knezu«. Ljudje, ki se na take stvari ne razumejo, so sicer ugibali: Vraga, ali te večne gostije in pojedine milostivemu po-gostitelju tudi kaj nesejo. Brž so bili drugi še bolj modri pri rokah in so dejali: Seveda mu nesejo, prva prazna škofija je gotovo dr. Elber- *0V?r' • ^*a up' *e*a *n *e*a Plnvajo prazni po Krki navzdol. Mnogo škofovih miter je bilo med tem že brez glave, a dr. Elbert nosi še vedno skromno mitro infuliranega prošta. In potem so ljudje videli in slišali, kako izginjajo proštova (kapiteljska) posestva drugo za drugim. Tam je bilo nekaj njiv prodanih, tam nekaj gozdov in čudno pri teh razprodajah je bilo to, da so si kupci pri vsaki taki priliki samega veselja mencali roke, češ. imenitno kupčijo smo napravili s proštom. To je mož. to je gospod, takih nam je treba še veliko. Pripro-stim ljudem seveda vse to ni šlo v glavo: Elbert vztraja še vedno na svojemmestu, pojedine se nadaljujejo, proštijska posestva se razprodajajo, hm kako gre to vse skupaj? Zdaj pa pride k tem ugankam še velika pojedina ob priliki slavnostne otvoritve nove državne gimnazije. V novi gimnaziji se je sicer že zdavno pričel pouk, ljudje, ki so vajeni, da se vsako tako poslopje popreje blagoslovi, preden se poslopje odda svojemu namenu, so že mislili, da zdaj, ko imamo odločnega liberalnega župana, sploh izostane vsako blagoslovjenje, posebno ker je izkušnja tudi skromne Novome-ščane že toliko izučila, da je prav vseeno, ali tako poslopje dobi cerkveni blagoslov ali ne. Kajti navse zadnje, če se dijak ne mara učiti, ne bo izdelal šole, pa naj je oblagodarjena bila še s tolikimi in tako hudimi »žegni«. Naenkrat pa se razširi govorica: novo gimnazijo bodo blagoslovili! Jojmine, torej vendar res, in kljub temu, da imamo tako strašno liberalnega župana! Nič ni pomagalo, nova gimnazija se je po otvoritvi še enkrat slovesno otvorila in sam milostivi je izlil svoj blagoslov nad njo. No in drugo že veste iz sestankov dr. Slanca. Ampak ta presneti Slane, ki je sicer tako vesten, kadar sede za žurnalistično mizo, ki je to slavje tako vestno popisal, na glavno pa je vendar pozabil: na slavnostno pojedino v hotelu pri »cerkvenemu knezu«. Oj, kaka škoda, da nismo bili tudi mi povabljeni tja. Koliko dobrega bi bili lahko zavžili in koliko lepega napisali o njej. Ampak seveda mi ne spadamo med tako visoko gospodo, kakor je vitez Kaltenegger, župan dolenjske metropole g. Karl Rozman (stalen gost pri proštovih »malih južinah«), kakor so gospodje od politične oblasti, ali oni od slavnega mestnega starešinstva in tako dalje. Da poleg dobrih, boljših, najboljših jedi ni manjkalo dobrih boljših in najboljših vinskih duhov, to se razume, ker že milostljivi pogo-stitelj sam se na te stvari predobro razume. Zakaj pa ne, če le nese. In če bi se smelo računati, pa se ne sme, ali so šle vse dosedanje pojedine na tak račun, kot je šla ona pri otvoritvi nove gimnazije, potem take pojedine že nesejo, ali vsaj če že ne nesejo, tudi nič ne stanejo infuliranega hotelirja. Hudobni jeziki hočejo namreč vedeti, da je prošt, pogostite!) za to pojedino predložil račun slavnim mestnim očetom in da so slavni mestni očetje — da ne bo kakega pohujšanja — ta račun kar med seboj odobrili in — kar je glavno — tudi plačali. Koliko je ta račun znašal? Take pojedine naravno stanejo tako okolo 500 K, malenkost za bogato novomeško občino. Tisti, ki hudobnim jezikom kar na slepo verjamejo, se zdaj čudijo: poglejte no, našega gospoda prošta, kako dober človek je in pa praktičen. Pogosti sl. gospodo, pa ne pozabi, da bi bila ta pravzaprav dolžnost občine, pri priliki pa jo na to opozori. Mi se s temi hudobnimi jeziki seveda ne strinjamo, registriramo pa te vesti, da nudimo milostivemu proštu priliko, da on sam ljudem javno pove, da ni res, kar se glede tega računa o njem javno govori. — Slovensko gledališč«. V torek 5. nov. ie bila prva letošnja operetna predstava. Uprizorili so Suppejevega »Boccaccio« z dosti lepim uspehom. Vsaj občinstvo še ni bilo od nobene predstave letos tako zaneseno kakor od »Boccaccio«. In tudi ne poponoma brez vzroka. Pač smo mimo umetniških manj vrednih prizorov bili priča tudi estetski lepih in v peškem oziru krasnih nastopov. Med solisti je odnesla lovor gdč. Fantova v naslovni ulogi, ki je pokazala toliko elegante sigurnosti v nastopu in melodijoznosti in subretnega šika. da je s svojim prvim nastopom pridobila vse simpatije naše publike. To so dokazovali spontani aplavzi, ki so se zlasti v 3. dejanju spremenili v pravi triumf, ki je objemal pevko. V drugi vrsti omenjam gd. Povheta. ki je dobra moč naše operete in je stal tudi sinoči v središču pohvalnega groma, in je pokazal toliko dobre volje in požrtvovalnosti, da zasluži vso pohvalo. V umetniškem oziru vse hvale vredna je bila gdč. Richterjeva, istotako se ie odlikoval g. Vondra, ki bo gotovo našel drugič lepšo priložnost, da oduševi s svojim glasom in igro našo hvaležno publiko. Zelo primerna v svojem nastopu je bila ga. Fejfarjeva in gdč. Danilova, ki sta obe lepo prispevali k celotnemu uspehu. V pevskem oziru še vrlejša je bila gdč. Peršlova, mnogo priznanja zaslužita gg. Buk-šek in Bohuslav, istotako g. Skrbinšek, ki smo ga topot videli menda prvič v opereti. Ne pozabim g. Fejfarja, Križaja in drugih, ki so vsi pripomogli, da je bila ta operetna predstava malone v vsakem oziru dovršena. Režijo je vodil g. Fejfar, sigurno in vestno, zbor se je dobro držal, in nazadnje rečem z mirno vestjo, da ta operetna predstava ne le ni zaostajala za opereto prejšnih let, ampak jo je prekosila. To je pokazala nenavadna zadovolj-nos publike, ki je napolnila gledališče do zadnjega kota, vsa! v parterju in ložah. —r. — Preložitev ribjega trga. Z ozirom na oogloblievalna dela v suhi strugi Liublianice Mestni magistrat' odredil, da se ima začasno vršiti običajni ribji trg ob petkih in drugih postnih dnevih ha Pogačarjevem trgu ob se-meniskem poslopju, kjer je javen vodnjak na razpolago. — Nezvest poštni sel. Franc Iinikar, Metni pismonoša v Žužemberku, je dne 13. oktobra t. I. iz kuhinje Cecilije Hrovat v Žužemberku ukradel en desetkronski bankovec. Dne 23. oktobra pa je zopet ravnotam izmaknil cn dvajsetkronski bankovec in 2 K 56 h drobiža, Alojzu Kukmanu tudi tam pa 10 kron. Iinikar je tudi odpiral amerikanska pisma in kradel denar. Tako je odprl mnogo pisem in ukradel iz sestih takih pisem po en dolar. Ljudje so se ze leto dni pritoževali, da jim zmanjkuje ame-nkanski denar iz pisem. Terezija Valent iz Prapreč pripoveduje, da je njej zmanjkalo 20 dolarjev. Ilnikarja so zaprli. — Smrtna železniška nezgoda. Z včerajšnjim popoldanskim poštnim vlakom se je peljal Josip Šušteršič, sin železniškega čuvaja v .^®r®vn'cl- Veter mu je pri cesarskem vrtu pri Rožni dolini odnesel klobuk, fant se je iztegnil za klobukom, pri tem je pa padel pod vlak, ki ga je usmrtil. Bil je takoj mrtev. — Smrtna nesreča na lovu. Na vernih duš dan okrog 10. ure sta šla Miha Šimnovec p. d. Skubic, posestnik v Vodicah, in njegov bratranec Miha Žitnik p. d. Kovaček, posestnik v, Mestu (Vodice), v bližnji gozd proti Lokarjem na lov. Ko dospeta v gozd, si pripravita orožje, ki sta je nosila v delce razdeljeno in skrito pod obleko. Pri tem sestavljanju »štuca po ameri-kanskem vzorcu« se Mihi Šimnovcu sproži puška in strel mu gre skozi drob in pljuča. Kmalu nato je izdihnil. Ko zasliši bratranec Miha, ki je stal vobližini, strel in vidi na tleh s smrtjo se borečega tovariša, divje zakriči: »Miha«!' in ko ni odgovora, ves piestrašen domu zbeži. Na bližnji njivi so bili zaposleni sosedje, ki so hiteli na lice mesta in bili priče žalostne smrti. Ponesrečenec je bil pred leti v Ameriki in je zadnji čas delal na Jesenicah. Zapušča ženo l dvema nedoraslima otročičema. — Nogo sl je zlomil. Ko je šel dne 1. t. m. zvečer brivec Jožef Jerič proti domu v Hra-deckega vasi, je padel ter si pri tem nad členkom zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Štajersko. •— Trbovlje. V četrtek dne 7. novembra 1912 se vrši ob 6. zvečer v »Delavskem domu« diskusija. Vabimo rudarsko delavstvo na čim večjo udeležbo. Jean Jacques Rousseau in njegov ustavni ideal. O tem predmetu je predaval v tržaškenf »Ljudskem odru« pretečeno nedeljo dr. Bogu-mii Vošnjak, docent na zagrebški univerzi. Do-sedaj je prirejal naš »Ljudski oder« predavanja le ob delavnikih zvečer. To predavanje j® pa pokazalo, da se sme prirejati predavanj31 tudi ob nedeljah popoldne. Zelena dvorana V! Delavskem domu je bila polna rednih in izrednih obiskovalcev naših predavanj. Mnogo je bilo navzočih tudi iz daljne okolice. Predavanja ob nedeljah popoldne imajo prednost, da omogočajo obisk občinstva tudi iz oddaljenejših krajev okolice, poleg tega pa tudi izredno važno prednost, da so izdatnejša. Delavci so spočiti duševno in telesno in zamorejo zato lažje slediti izvajanjem predavatelja in zaradi tega tudi predavanje bolje umeti. V naslednjem podajamo zvest izvleček predavanja. Rousseau (čitaj Ruso) je eden izmed najvažnejših državoslovcev našega veka. Ne spada med one, ki krčijo znanosti povesm nova pota, ki razodevajo čisto nove resnice. Anglež Locke in drugi učitelji prirodnega prava ^so imeli že pred njim podobna naziranja na državo in državljansko svobodo. Rousseau spada bolj med one, ki znajo dati idejam sijajno zunanjo obliko, vsled katere se bliskoma razširijo in preobražujejo družabno stanje. O Rousseauju se lahko trdi, da je bil s svojimi plastično izraženimi reki grobokop .onemoglega družabnega reda. Njegov velikanski uspeh leži v fascinujoči sili njegovega temperamenta in je med vsemi, ki so pisali o državi, v pravem pomenu besede »boheme«. Njegovo življenje je burno in njegova izobrazba nepopolna. Kako si prdstavlja Rousseau postanek države? Ko so ljudje živeli še v prastanju, je vladala občna nesigurnost. Samoohranba prisili ljudi, da so sklenili med seboj družabno pogodbo, po kateri podreja vsak svojo voljo in svojo svobodo občni volji, ki stremi za občnim blagrom in ne za sebičnimi cilji posameznikov. Toda zofizem je, ako pravi Rousseau, da se nikomur ne podreja oni, kise vsem podreja. Na tak način podreja posameznik vso svojo državljansko voljo kratkomalo ukazu občnosti, ukazu države. To je oni absolutizem države, ki je ostro naperjen proti individualističnemu nazi-ranju. Rousseau uči, da je občni interes najvažnejši, da se temu interesu mora klanjati interes posameznikov in Je zato predhodnik onih, ki so se borili za pravično socialno zakonodajo. Jean Jacques Rousseau je glasnik popolne državljanske enakosti. V tem oziru je njegova »Socialna pogodba« naravnost pripravljala veliko francosko revolucijo. V gorečih besedah oznanjaRousseau svoj novi državljanski ideal in ni nikakor tako kratkoviden, da ne bi videl dejanske neenakosti, ki je med ljudmi. Rousseau zahteva pa le formalno enakost pred zakonom. Zakon naj daje vsakemu enako možnost do razvoja,' enake pogoje v boju za boljše življenje. Rousseau pravi: Razmere uničujejo enakost, katero naj pa zakonodaja varuje in ohranjuje. V svesti si je tudi, da popolna enakost ni za vsak narod. Kakor Montesquieu, misli tudi on, da enaki zakoni ne morejo biti veljavni za vse narode. Iz politične enakosti izvaja Rousseau tudi gospodarsko enakost. V njegovi dr- žavi ne sme biti nikakega udruženja, bodisi gospodarskega, bodisi političnega značaja. Država je edina organizacija, v njej ne sme biti ni-kakili podorganizacij, nikakih zadrug, strokovnih društev. Državi stojijo nasproti nešteti brezmočni atomi, pred katerimi se državni oblasti ni treba bati. Rousseauov vpliv je, da je zakonodaja francoske revolucije prepovedala koalicijsko svobodo delavcev in delodajalcev. Razumljivo je, zakaj 'e Rousseau imel tako malo smisla za gospodarske organizacije, za gospodarske funkcije države. Srednjeveška fevdalna razbitost, ki je šla roko v roki z visoko razvitim zadružništvom, je naravnost nasprotovala tisti državni enoti, ki si je priborila zmago ob času, ko je postajala suverenost eden najvažnejših znakov moderne države. Rousseau ima pred očmi strogo politične funkcije države, katere suverenski oblasti se klanjajo edino politično in ne gospodarsko enaki državljani. Švicarska 2eneva, ki je Rousseaua rodno mesto, je ostala ves čas v marsičem njegov politični in ustavni ideal. To je mala republika. Država, ki hoče uveljavljati načela direktne demokracije, ne sme biti velika. Predpogoj demokracije je po Rousseaujevemu mnenju, da ni med državljani velike razlike v premoženskem oziru. Strinja se z Aristotelom, da je smatrati za najsrečnejšo ono državo, v kateri ni niti pre-ubogih niti prebogatih ljudi. »Človek je rojen svoboden in vendar je povsodi v okovih«, to so uvodne besede, s katerimi začenja Rousseau svojo »Socialno pogodbo«. To stanje je treba odpraviti. Narod in ne vladar mora imeti najvišjo oblast. Vsi vladajo, vsi so zakonodajalci. Vsi morajo sklepati in skleniti o tem, kar naj veže vse. Zakon je volja vseh. Kaj je pa z onimi, ki so bili pri posvetovanju proti zakonski osnovi? Ti so se skratka motili, tako meni ženevski filozof. Absolutno veljavna je občna volja, izražena v zakonu. ^Zarotnik in izdajlca domovine je oni, ki se noče podrediti občni volji. Prelomil je socialno pogodbo, za njega ni več zakna. Rousseauju sc ni posrečilo, da bi spravil v sklad občno voljo skupnosti s posameznikovo indivi-duelno voljo. Vsak državljan mora sam biti zakonodajalec. Ker ni mogoče, da bi kdo drugi zastopal občana, ne sme biti zakonodajne reprenenta-cije, ne sme biti poslancev. Vsak bodi sam svoj poslanec. To je neposredna demokracija po antičnem uzorcu, izvedljiva seve samo v mali državi, kjer ni velikih razlik v nobenem oziru. Rousseau je seve odličen pristaš republike. Kralji stremijo za tem, da postanejo absolutni in njih osebna korist je, da je narod slab. Njegova kritika monarhije odgovarja predvsem razmeram francoskega starega reda pred izbruhom revolucije. Moderna parlamentarična monarhija- je njemu nepojmljiva. Rousseauju gre na vsak način hvala, da je zavladala državljanska enkopravnost. Posledic zmage tega načela je bila, da se je smatralo tudi narode za enakopravne. Ni priveligirancev med narodi. Kulturne in politične vrednote, ki so jih ustvarili zgodovinski narodi ne smejo biti pretveza, da bi se oviral razvoj mladega nezgodovinskega naroda. Vsak narod toliko velja, kolikor zamore sam ustvariti v sedanjosti! Zmaga Balkancev in ugled, ki so si ga na nah pridobili, je v tem oziru značilen zgled. R. državni nauk je naperjen proti historicizmu in tradicionalizmu. V jugoslovanskih državah je našel R. ideal ljudske suverenosti in popolne demokracije do neke mere svojo realizacijo. Dogodki zadnjih dni na Balkanu pa pomenjajo dve sto let po R. rojstvu zmago njegovih načel tam, kjer je doslej vladal absolutizem in fevdal-nost Osmatiije. Ni mogoče zanikati, da se v visokorazvitih zapadnih državah kaže ostra reakcija proti ustavnemu idealu R. in revoluciji. V marsičem je ta gotovo upravičena, pa pratktično življenje bo še dokaj časa ostalo naklonjeno političnemu idealu moža, ki je napisal »Socialno pogodbo«. Predavanje so pozdravili navzoči z bogatim aplavzom. Kakorkoli je bilo predavanje lepo in nam Je podal predavatelj verno sliko Rousseauja in njegovega ustavnega ideala, vendar ni predavanje prepričalo nobenega. Predvsem zaradi tega, ker je bil predmet sam našemu občinstvu precej tuj. Tuji so bili mnogi osebni politični in socialni nazori predavateljevi, ki so pustili občinstvo dokaj hladno. Razume se, da se tega našega mnenja ne sme smatrati za očitanje Predavatelju ali »Ljudskemu odru«. Konštati-ram to pa prvič zaradi tega, ker nas je razveselila treznost, s katero so navzoči sledili predavanju, kar kaže, da obiskovalci naših predavanj niso sestavljeni iz elementov, ki .odobravajo nekritično vsevprek, kar slišijo drugič pa zato, da izve javnost, kako resnično skrbi »Ljudski oder«, da'ostane tribuna, na na kateri sme povedati nemoteno vsak svoje mnenje, bodisi da je večini obiskovalcev nerodno ali tuje. In kakorkoli so nazori predavateljevi diamentralno nasprotni našim nazorom zlasti glede monarhije in monarhov kakor tudi glede mnogih drugih vprašanj, bomo gospodu dr. Vošnqjku vendar hvaležni, ako nas Še večkrat obišče, i. r. Vestnik organizacij. Odborova seja podružnice lesnih delavcev v Ljubljani bo v četrtek dne 7. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda, Je polnoštevilna udeležba potrebna. Ljubljanska podružnica planinskega društva „DIe Naturfreuude". V četrtek 7. t. m. ob 8. zvečer je v restav-racijl International* na Resljevi cesti št. 22 sestanek članov. Članski prispevek za 1913 se od Četrtka naprej lahko vplačuje v obrokih. Naloga vseh društvenikov je, da pridobivajo nove člane za naše planinsko društvo. Zadnje vesti. Vojna na JUalkann. ZAPADNE ODRINSKE UTRDBE V BOLGARSKIH ROKAH? Sofija, 6. novembra. Doslej nepotrjene vesti pripovedujejo, da so Bolgari po strašni ka-nonadi z obeh strani osvojili zapadne utrdbe Odrina. Bolgarski zrakoplove! so metali bombe na turške utrdbe. BITKA MED ČORL.IJEM IN SARAJEM. Pariz, 6. novembra. »Echo de Pariš« poroča iz Sofije: Med Čorijem In Sarajem se bije huda bitka. IZPRAZNITEV LJULE BURGASA. Carigrad, 6. novembra. »Tanin« poroča, da se vrši izpraznitev Ljule Burgasa in Mura-dle v najlepšem icdu, ker so Bolgari oslabljeni po velikih izgubah. Tudi umikanje je zavarovano, ker so bile vse potrebne dispozicije že prej določene. Kupujte „Zarjo“. TURKI UPAJO NA ZMAGO. Carigrad, 5. novembra. Turški generalni štab je sklenil, da bo prisilil sovražnika na holmih okolo Cataldže k odločilni bitki. »Tanin« pristavlja, da bodo topot gotovo zmagali Turki, ker lehko izpolnijo hitro vse vrzeli v armadi. BITKA PRI VIZI. Carigrad, 6. novembra. Pri Vizi so se ustavile čete. ki so se izkrcale v Mediji in se združile s tamošnjo armado. Združene čete so napadle sovražnika scvernovzhodno od Vize. Bitka je bila silno krvava, izid doslej še ni znan UMIKANJE TURŠKE VZHODNE ARMADE. Carigrad, 6. novembra. Porta razglaša oficialno, da umikanje turške vzhodne armade ni Še popolnoma končano. Vsa armada je še v čataldski črti. TURČIJA PROSI ZA POSREDOVANJE. Dunaj, 5. novembra. Turški poslanik Mav-rogeni beg je predložil včeraj avstrijskemu vnanjemu ministru željo turške vlade za posredovanje. Odgovor se je glasil, da se hoče avstrijska vlada poprej sporazumeti z ostalimi velesilami in postopati v popolnem soglasju z njimi. ODHOD TURŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA NA BOJIŠČE. Carigrad, 6. novembra. V nedeljo zvečer je odpotoval turški prestolonaslednik v glavni stan vzhodne armade. Z njim je odšel tudi sultanov sin, dalje maršal Fuad paša in trije ulemi (duhovniki). Ulemi so dobili nalog, da bodre čete k vztrajnosti. SRBSKO PRODIRANJE. Belgrad, 6. novembra. Tretja srbska armada pod poveljstvom generala Jankoviča prodira proti Dibri-Durcu. (Dure ob obali Jadranskega morja). General Stepanovič je odšel s svojimi četami k bolgarski armadi v Od-rin. Prednje čete prestolonaslednikove armade so na pohodu proti Solunu in Bitolju in so dospele že v Demirkapu. 60 kilometrov od Soluna. SRBSKE ARMADE. Belgrad. 6. novembra. Položaj srbskih armad je sledeči: Prva armada je dospela v Gu-mence, 30 kilometrov od Soluna, ne da bi doletela na poseben odpor; druga armada operira proti Bitolju. ki se bo najbrže v kratkem udal: tretja armada se potnika čez Ljumo' k morju. Sovražne Arnavte so Srbi premagali. Končni cilj srbskih operacij je, da dosežejo morje. BITKA PRI DIL1ANU. Belgrad, 6. novembra. V bitki pri Dilianu je baje padlo 4000 Arnavtov. SRBI PRED SOLUNOM IN BITOLJEM. Belgrad, 5. novembra. Srbske čete so brez zaprek prodrle do Gumence, ki je oddaljena od Soluna le petdeset kilometrov. Zasebna poročila pripovedujejo, da so Srbi dospeli že do Bl-tolja. UJETI TURŠKI POSLANCI. Belgrad, 6. novembra. Med turškimi ujetniki, ki so bili prepeljani v nedeljo v Belgrad, je tudi pet članov turškega parlamenta. ARNAVTI SE ZATEKAJO POD AVSTRIJSKO »ZAŠČITO«. Belgrad, 5. novembra. »Tribuna« poroča, da so Arnavti izjavili turški vladi, da se zatečejo pod avstrijsko zaščito. Svoje poročiio končava s protestom, češ da Arnavti s takim postopanjem le zapletajo položaj na Balkanu. AVSTRIJSKO SRCE ZA ARNAVTE. Dunaj, 6. novembra. »Fremdenblatt«, ki je oficiozno glasilo avstrijskega vnanjega urada, naglaša, da so se Srbi vsled dosedanjih vojnih uspehov prevzeli. Vojna sreča jih je privedla v pokrajine, ki so obljudene skozinskoz od albanskih plemen z močno nacionalno zavestjo. Upati je, da Srbija ne izzove konfliktov, ki so vslea značaja Albancev neizogibni. Elementaren čut pravičnosti terja, da Srbi uporabljajo od nekdaj proklamirano geslo: Balkan balkanskim narodom! tudi napram Albancem. Z neodvisnostjo Albancev je treba računati tudi sedaj. ALBANSKA DEPIJTACIJA. Carigrad, 6. novembra. Te dni odpotuje v evropska glavna mesta albanska deputacija; najprej odide na Dunaj in v Berlin, PRODIRANJE GRŠKE ARMADE USTAVLJENO. Atene. 6. novembra. Grška armada, ki se pomika proti Florini. je zadela ob Paniči na sovražne čete, ter je morala prekiniti prodiranje in se nastaniti v utrjenih 'pozicijah. Carigrad, 6. novembra. Listi poročajo, da so Turki v bitoljskem vilajetu, y Paniči, ustavili prodirajočo grško armado. Turki so zasedli Panico. Črnogorci v djakovici. Cetinje, 6. novembra. Črnogorci so osvojili Djakovico In prodirajo proti Prizrenu, kjer se združijo s Srbi. PRED SKADROM. Kelmorajn. 6. novembra. »Kolnische Zei-tung« prinaša iz črnogorskega glavnega taborišča vest. da pridobivajo Črnogorci vsled svojega vztrajnega prodiranja vedno več terena okolo Skadra. Ali tudi Turkom se je posrečilo da so iz Skadra na taraboške trdnjave spravili živil in municije za trimesečno obleganje. Pred Skadrom bo hud boj. ali še verjetnejše je, da bodo Črnogorci mesto istradali, kakor pa vzeli z naskokom. Cetinje. 6. novembra. Kralj Nikita je zaprosil v Belgradu oblegovalne topove, da pospeši padec Skadra. vik Lang. Po izvolitvi odsekov se je seja zaključila. DRŽAVNI ZBOR. Proračunski odsek. Dunaj, 6. oktobra. Načelnik Korytovski predlaga, naj se namesto 44 referentov določi le eden, nadalje naj se opusti glavna debata pri državnem proračunu in naj se vodi izključno pri finančnem zakonu. Razvije se daljša debata. Poslanec sodrugSeitz predlaga, naj se določi le en referent. Poslanec sodrug dr. Dia-mand predlaga, naj se vlado pozove, da v bodoče predloži državni proračun v tretjem četrtletju. Poslanec dr. Stolzel predlaga, naj se generalna debata izvede pri finančnem zakonu. Poslanec Jarc stavi v prekipevajočem demokratizmu slovenskih klerikalcev predlog, naj bodo posvetovanja proračunskega odseka tajna, kar pa se soglasno odkloni, dočim se prvi trije predlogi sprejmejo. Za glavnega poročevalca se izvoli dr. Stelwender. Poslanec dr. Bugatto urgira vprašanje o italijanski pravni fakulteti. Glavni poročevalec dr. Steiwender poroča o poglavju finančno ministrstvo in predlaga, da se izdatki skrčijo za 1,862.402 kroni. Predlaga razne poviške v skupni svoti 16,285.000 kron. Poslanec dr. Kollscher se z vso odločnostjo izreče proti predlogom referenta. Prav tako polemizirajo proti referentovim predlogom poslanci Frfedmann, Mastalka, Kraft. Gostinčar je govoril obstrukcljski govor. (Slovenski klerikalci niso zadovoljni, da se proračun obravnava po krajši poti kakor navadno!) Pomagal mu je Jarc. Sprejme se predlog dr. Steln\vendra, da se izvoli pododsek peterih članov za proučevanje vprašanja o nakupu tobaka na Holandskem. Sprejme se tudi predlog dr. Bugatta, naj pododsek za italijansko fakulteto v eku tega meseca poda poročilo, drugače pa naj pride vprašanje o ustanovitvi italijanske pravne fakultete pred plenum odseka. Prihodnja seia danes dopoldne. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Ekspoze grofa Berchtolda seku alTrikk; čnost. K prvi točki dnevnega reda je sodrug Sajovic poročal, da je bil 13. oktobra sestanek ljubljanskih čevljarjev na katerem se je vpisalo več novih članov, kar nam daje nado, da se bo podružnica krepko razvijala. K drugi točki »Volitve«, so bili soglasno izvoljeni o odbor naslednji sodrugi: Predsednik Ivan Sajovic, njegov namestnik F>-Sajovic, v ostali odbor pa Ivan Hafner, Kare Bolha, Karl Tavčar, Nikolaj Pahulek, Fra Smerajc, Fran Starič. Fric Dornik in Tomo Ko vačič. K volitvam je govoril tudi sodrug Zorč ki je naglašal važnost nalog, ki so jih odbornik z izvolitvijo prevzeli. Opozarjal je odbornike ir člane na točnost in red, ki sta predpogoj napredku. Pozival je, da je treba pridobiti vse čevljarje v organizacijo. Omenjal je nadalje razmere, ki vladajo v čevljarski stroki v Ljubljani. Spominja se nadalje oklica, ki ga je čevljarska zadruga izdala na svoje člane v meščanskih listih, v katerem poziva tovariše v Ljubljani na skupen nastop glede uvedbe ce novnika. Iz tega Je razvidno, da so se mojstr krepko oprijeli svoje organizacije, potom katere se bodo sigurno hoteli okoristiti na račur svojih pomočnikov. Temu se je treba upreti ? vso silo, ker izkoriščanja, in še v taki meri ko' Je v ljubljanski čevljarski stroki v navadi, sr pomočniki že siti do grla. Nujno potrebno je da se ljubljanski čevljarji brez odlašanja zdrti žijo v svoji strokovni organizaciji, kajti le t; jim daje jamstvo, da se bodo razmere v čevljarski stroki tudi v resnici izboljšale. Ko sc se vpisali še nekateri člani, je predsednik so drug Salovic še enkrat pozval navzoče n; skupno delo ter krepkejšo agitacijo in zaklju čil zbor. = Čevljarska podružnica naznanja vsen svojim članom, da je vplačevanje vsako nede ljo in vsak praznik od 10. do 11. ure dopoldn* v društvenem lokalu v Šelenburgovi ul. 6. II Ob istem času je odprta tudi knjižnica, na ka vse člane opozarjamo. Brez Sto^aloprence ! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov lanače^a izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Rajnfžje cene. Novice. * Znamenje časa. Iz Halle poročajo: Z ozirom na vedno rastočo draginjo mesa so otvorili tukaj mesnico za pasje meso. 2e prvi dan je bil v mesnici ogromen obisk. * Lev v letalu. Profesor Davis iz Filadelfije v Ameriki je pred kratkim napravil polet, pri katerem je bil gost — mlad lev. Leva so dejali v kletko in tudi krotilec se je udelež:l poleta. Ko se je letalo dvignilo, je postal lev nemiren in se je pripravljal na skok. Čez nekaj casa.se je lev privadil in je silno začudeno gledal okolo sebe ter strašno rjul. Letalo se je dvignilo 10 metrov visoko. Lev je postajal vedno nemirnejši, zato je profesor Davis okrenil aparat k zemlji. Pri padanju je postal lev popolnoma tih in preplašen. Ko je bilo letalo že na zemlji in so kletko postavili na tla, je postal lev silno vesel in skušal udreti iz tesne kletke. Posebne radosti torej lev ni občutil pri poletu. * Boj z medvedom. Na Dunaju je v soboto dopoldne ušel Dri Ronacherju medved iz kletke. Priletel je v kuhinjo in grozno razmesaril ženo. ki je ravno pomivala. Hlapca, ki je hotel ženo rešiti, je medved tudi močno zdelal, zgrizel ga je in s šapami mu je trgal meso s telesa. Postrešček je prihitel na pomoč in z gorjačo tako oplazil medveda, da je bil skoraj nezavesten. Medved je po udarcu jezno godrnjal in se splazil v klet. Policisti so čakali z nabitimi revolverji pred durmi kleti, da bi ustreili razjarjeno zver. ako bi se prikazala. Zvrtali so v duri strelne luknje in čim ie pomolil medved glavo skozi luknjo, so zapresketali streli. Končno so urdli policisti v klet in poponloma usmrtili medveda, ki je bil že itak od prejšnjih krogel smrtno zadet. Vsega skupaj je dobil medved 110 strelov. Žena in hlapec nista smrtno nevarno tanjena. * Turški vojaki na potu skozi Dunaj. V soboto dopoldne je dospelo iz Sarajeva na Dunaj 420 turških vojakov in 20 oficirjev. Ti vojaki so tvorili del posadke v Plevlju v Sandžaku novo.nizarskem. Ko so Črnogorci naskočili Plevlje, so vojaki po kratki obrambi zbežali čez mejo v Bosno. Po določilih mednarodnega prava so jih na avstrijskih tleh razorožili in jih prepeljali v Sarajevo. Avstrijsko vojno ministrstvo je odredilo, da bodo turški begunci internirani dokler traja balkanska vojna, v Znoj-mu na Moravskem in v Libercah na Češkem. Na Dunaju so čakali dve uri na državnem kolodvoru. Vojaki so krepki, mladi možje, in videti je bilo. da jih ni pot iz Sarajeve na Dunaj prav nič utrudila. Imeli so čedne uniforme, !e plaščev niso imeli vsi. Njihova obuvala so bila pa v prav slabem stanju Najboljše čevlje so imeli oni, ki so imeli stare avstrijske komi-ne čevlje. Turški vojaki so se odeljali v dveh vlakih po 210 mož v Znojem in Liberce. O vojnih dogodkih je pripovedoval poveljnik čete, major Izmael Ahmed beg sledeče: »Nepričakovano in nenadoma sc nas napadli Črnogorci. Vzlic temu, da je bil njihov naskok tako nepričakovan, smo zdržali toliko časa. dokler smo imeli kaj patron. Črnogorcev je bilo mnogo več kakor nas in ko smo izstrelili vso muni-cijo, sem sklenil, da popeljem svojo četo proti avstrijski meji. Od Plevlja do Metalke smo bežali v največji naglici in sicer po cesti, ki so jo zgradili Avstrijci. V Metalki nas je sprejelo avstrijsko vojaštvo. Razorožili so nas in prepeljali v Sarajevo. Avtrijci so ravnali z nami kar najlepše.« * Iz ljudskih žuljev. Pravkar je izšla na Angleškem »bela knjiga«, ki daje zanimiv pregled o stroških za vojno mornarico velesil. Predvsem ostrmi človek, če primerja stroške različnih let. Blazno naraščajo izdatki od leta do leta. Angleška je porabila od 1901 do 1902 za vojno mornarico 619 miljonov 600 tisoč mark, od 1907 do 1908 že 625 miljonov in proračun za leto 1912.—1913. izkazuje 901 mi-Ijon 500 tisoč mark! V istih letih je izdala Francoska 276 miljonov potem so stroški nekoliko padli, namreč na 249 miljonov 730 tisoč, a sedaj so narasli na 361 miljonov 800 tisoč mark. Rusija izkazuje naslednje izdatke: 187 miljonov 500 tisoč mark. 177 miljonov in sedaj 353 miljonov 600 tisoč mark. — Nemčija: 190 miljonov 600 tisoč, 284 miljonov, 500 miljonov in 452 miljonov 200 tisoč mark. — Italija: 98 miljonov 200 tisoč, 113 miljonov 200 tisoč mark in 171 miljonov 300 tisoč mark. — Avstrijsko-Ogrska: 36. miljonov 400 tisoč mark, 54 miljonov 270 tisoč mark, 116 miljonov 830 tisoč mark. V desetih letih so se izdatki za vojin mornarico na Avstrijskem skoraj potrojili. * Draginja v Carigradu. Ker vse železnice služijo le vojaškim namenom, je skoraj popolnoma izostal dovoz živil iz Anatolije in bolgarskih pristanišč V Carigradu so se zato podražile vse življenjske potrebščine do skrajnih mej. Petrolej, ki je veljal pred izbruhom vojne 14 piastrov, velja sedaj 22 piastrov. Moka, maslo riž, drva, premog so se podražili za 100 procentov. Voznina na ladjah je poskočila od 9 frankov za tono na 35 frankov. Vojna uprava porabi vsak dan 5000 vreč moke. * Dnevni stroški balkanske voine Stroški za vsakega vojaka v času vojne znašajo na dan 8 do 9 K. Bolgarska ima na bojišču 355.000 vojakov, stroški, računjeni po 8 K. znašajo torej vsak dan 2, 640. 000 K; Srbija 275.000 vojakov, stroški 2.200.000 K, Grška 30.000 vojakov, stroški 240.000 K: Črna gora 40.000 vojakov, stroški 320.000 K; Turška 800.000 vojakov, stroški 6,400.000 K. Vojaki vseh vojskujočih držav stanejo torej vsak dan 12 miljonov, a mesečno 360 miljoiov. Pri tem niso všteti stroški za municiio. Odgovorni urednik Fran Bartl. Tz?ntn in zalaea založba »ZaHe«. i'v:- '• ' Tkknrna« v 1 InHIatd Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Siska pri Ljubljani. Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni Po slabem pitju Si bolan, Od tega boS Vesel, močan! »FLORIAN11 ne slabi in ne omami, ampak dale moč In veselje do dela. V kratkem začnemo raz-- pošiljati --- Žepni za oel&vce spl h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpo-šiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki In stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi'na razpredelnica. — Stare in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina žcleznic In brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje”. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. • Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za Zarjo". — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika/. Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob sloletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: ,Zarje“ v Ljubljani po zaupnikih. :: <5*----------—*&> Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franek‘\ = ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1 Beden, ulica MaHonnina št. •. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio. št. 25 I Lavrenčič, trg pred Kasarno (Puma Oa-! serma) Pipan, ulica Ponte della Kabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grurnola št 20. HoeltI, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodaialna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto. Segolin Rosa Via Industna 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano. J Postavno varovano JVajnevelše! Hfa|novejše Maksim Gorki.j Mati“. Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. . Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del T.iubljana, Wolfova ulica 12 riporoča za vsa v svojo stroko spadajoča ..la, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo . strojem — in stroje za pletenje (Strickmaschinen) ** za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler, -gf Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. e.mr- V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana • Pari! 19051. Urin 1901 Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj^očjo zalog-© Isar&enJJa. nagrobnih vencev in trakov z napisi. ——— Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. —— Cene brez konkurence. :: :: FR. IGLIC Ljubljana, Mestni trg št 11.-12. ■ n B BS B ■ ■ Vinska klet v UNIONU v Ljubljani se otvori v torek dne 5. novembra t. 1. Točila se bodo izključno priznano dobra vina kranjske deželne vinarske zadruge pod njenim stalnim nadzorstvom. , Cene vinu so jako nizke. V kleti se bodo dobivala izvrstna gorka in mrzla jedila Za obilen obisk se priporoča USTIOM* Kranjska deželna vinarska zadruga naznanja, da vbo-doče opusti vinske poskušnje, ker se bodo točila vina imenovane zadruge v isti priznani kakovosti in isti množini kakor v poskusni kleti od torka dne 5. novembra naprej v vinski kleti hotela UNION Podpisana zadruga vabi vse prijatelje dobre vinske kapljice, da mnogoštevilno pose|ajo novo otvorjeno klet. Z odličnim spoštovanjem Kranjska deželna vinarska zadruga. B B B a