GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 51 — Leto  III.
Murska Sobota, 27. decembra 1951
Cena din 5.—
Odmera četrte davčne akontacije
Med ljudmi se je pojavilo mnenje, kakor je bilo iznešeno tudi v časopisu, da sorazmerje četrte davčne akontacije na Gornji Bistrici 350.000 in Srednji Bistrici 300.000 din in v skladu, ker kmet s pet hektari zemlje na Srednji Bistrici mora plačati več davka na račun četrte akontacije kot njegov sosed na Gornji Bistrici s sedem hektari zemlje. Če hočemo to sorazmerje pravilno razumeti, ne smemo pustiti iz vida, da četrta akontacija ni dokončna odmera davka za leto 1951, temveč je to le akontacija, dokončni obračun pa se bo naredil pozneje na osnovi dohodnine. Četrta akontacija pa tudi  ni edina akontacija, zato je treba upoštevati tudi prejšnje tri akontacije.	 
Nadalje se pri četrti akontaciji upošteva in loči kmete, ki so izpolnili svojo dolžnost obvezne prodaje in zaradi tega imeli manj dohodkov od tistih, ki so skrivali svoje pridelke in jih prodajali po višjih cenah ter si tako ustvarjali večje dohodke. Pri končni odmeri davka se mora to dejstvo najbolj upoštevati, če nočemo zagrešiti napake.
Tako imamo v okraju Dolnja Lendava nekatere večje kmete, ki bi morali oddati gotove količine Žita. Pa ga niso hoteli oddati, ampak so ga poskrili. Ko je cena žitu padla, so ti kmetje izvlekli iz svojih skri-
vališč žito in ga pripeljali na Žitofond, čeprav bi obvezno prodajo lahko krili s krompirjem. To je dokaz, da so prej žito poskrili, ker so hoteli z njim špekulirati in ga drago prodajati. Sedaj pa zopet špekulativno skrivajo krompir, da bi ga lahko spomladi drago prodali. Jasno je, da spomladi krompirja ne bodo mogli prodati po nekih visokih cenah, kakor si nekateri zamišljajo, ker je samo po sebi umevno, da delovni ljudje ne bodo mogli pojesti krompirja za vež mesecev nazaj. Spomladi pa bo krompir tudi mnogo lažji, zato pridelovalec ne bo nič pridobil, če ga bo prodal nekaj dinarjev dražje.
Tak primer se je dogodil v KLO Novo Mostje, kjer je posestnik Franc Genc iz Starega Mostja dolgoval 600 kg žita. Ko so ga obvestili, da namesto žita lahko odda odgovarjajočo količino krompirja, ker svojo obveznost mora izpolniti, je raje oddal 400 kg žita, a le ostalo količino je 'poravnal s krompirjem. Odkod je naenkrat imel Genc žito, ko je prej zatrjeval, da ga nima niti kilograma več? Tu ni treba komentarja, ker je popolnoma razumljivo, da je ta človek žito skrival z namenom, da bi špekuliral.
Ali primer Terezije Antonin Ko so organi iz okraja odkupovali žito, ga ni oddala, z izgovorom, da ga nima. Ko so ji sporočili, da mora oddati od-
govarjajočo količino krompirja namesto žita, seveda tudi tega ni imela. Ko so malo pogledali po njeni shrambi, so med stenami našli večjo količino žita, ki ga prej ni hotela oddata ampak ga je skrila (za boljše cene). Takih in sličnih primerov imamo več. Nekateri posamezni kmetje so v zadnjem desetletju predvsem špekulirali, ne pa proizvajali. Tega se bodo morali odvaditi ter najprej proizvajati in šele potem trgovati.
Naše KDZ bi morale biti regulator cen poljskih pridelkov. Ali duh o visokih cenah se je usidral tudi v zadrugah. Tak primer imamo v zadrugi Petišovci, kjer so zaradi tega zgubili precejšnjo vsoto denarja. V tej zadrugi so imeli večje Število pitanih prašičev. Niso pa jih hoteli prodati, ko je bila cena še po 135 din za kilogram, ker so pričakovali, da jih bodo pozneje dražje prodali. Čeprav jim je bilo pojasnjeno, da bo cena kasneje nižja, niso hoteli prodati prašičev. Ker je cena prašičev hitro padla, so se morali zadružniki kasneje zadovoljiti z mnogo nižjo ceno. Zaradi tega pa so imeli veliko zgubo in to le zato, ker so hoteli še višje cene, namesto da bi vplivali na znižanje cen.
Razumljivo je, da moramo pri odmeri davčne osnove take primere upoštevati, če hočemo, da bodo tisti, ki špekulirajo, pravilno obdavčeni. Koliko je 
takih primerov v Bistricah in
koliko se jih bo upoštevalo pri predpisih davčne osnove, je drugo vprašanje. Vse štiri akontacije za leto 1951 znašajo za Srednjo Bistrico 650.000 din nasproti 980.000 din za Gornjo Bistrico. Že ti podatki nam dokazujejo, da je sorazmerje ekonomskih moči ene in druge vasi upoštevamo. V članku je bilo navedeno, da ima srednjebistriški kmet s 5 ha zemlje odmerjenega 8700 din nasproti drugemu v Gornji Bistrici s 7 ha zemlje 6000 din davka. Koliko so ti podatki pomanjkljivi, nam kaže tale primer, ki ga navajamo zaradi boljšega razumevanja davčnega odmerjanja v Bistricah.
Tov. Marko Godina iz Srednje Bistrice ima skupne površine zemlje 5,35 ha, skupna odmera vseh štirih akontacij mu znaša 21.000 din. Če vzamemo nasproti njemu primer iz Gornje Bistrice Štefana Helenca, ki ima 4,13 ha zemlje, a vse štiri akontacije skupaj so mu odmerjene v znesku 25.500 din. Iz gornjega primera se vidi, da je pri odmeri davka upoštevano imovinsko stanje poedinca. Zaradi tega smatramo, da je davčna odmera v Bistricah pravilno odmerjena, ker so bile v vsakem poedinem primeru upoštevane vse stvari, ki jih je treba vzeti v poštev pri odmerjanju davka.
V lendavskem okraju je bilo predpisano kot akontacija 34 milijonov din davka. Od te vsote so davkoplačevalci plačali vsega 29,000.000 din. Pri predvidenem dohodku V okraju z ozirom na prosto trgovino in višje cene od prej predvidenih, se končni znesek odmerjenega davka za leto 1951 poviša na približno 45,000.000 din. Ta znesek nikakor ni visok, če upoštevamo, da skupni dohodek v letu 1951 znaša nad 500,000.000 din.
Zaradi tega so neupravičene vse govorice, da je davek previsoko odmerjen in da ga ne morejo plačati. Take govorice lahko širijo samo sovražniki naše ljudske oblasti, ki hočejo s tem škodovati naši skupnosti.
Proslave
ob Dnevu Armade
Letos 22. decembra je preteklo 10 let, ko je bila organizirana I. proletarska brigada, zarodek nove Jugoslovanske ljudske armade. Ob tej priliki je Jugoslovanska armada bila preimenovana v Jugoslovansko ljudsko armado. Zato so letošnje proslave Dneva Armade bile mnogo veličastnejše od proslav v prejšnjih letih. Na samo proslavo se je večina naših organizacij in društev pripravljala celih šest mesecev v medsebojnem tekmovanju. Ob proslavah pa so delali obračune o uspehih tekmovanja.
Navdušenje, ki je vladalo v tekmovanju, pa se je odražalo tudi na proslavah. Do izraza je posebno prišla povezanost med našo ljudsko vojsko in prebivalstvom. Kdor se je udeležil proslav po naših obmejnih vaseh, se je sam prepričal, da med obmejnimi enotami in prebivalstvom vlada najtesnejše prijateljstvo in sodelovanje.
Pa ne le po obmejnih vaseh in obmejnem mestu (na vzhodni meji) Dolnji Lendavi, temveč tudi v Murski Soboti je bilo
to opaziti. Velika udeležba prebivalstva in skupen program, v katerem so nastopila društva in borci soboškega garnizona, so prepričljiv dokaz tega sodelovanja. Godba in pevski zbor SKUD »Štefana Kovača« sta izvajala venček narodnih in venček partizanskih pesmi. Gojenci učiteljišča so nastopili z recitacijami, borci soboškega garnizona pa s pretresljivo enodejanko »Konjuh planina«.
Navzoči so z velikim zanimanjem sledili referatu oficirja JLA, ki je orisal kratko zgodovino ustvarjanja in rasti Jugoslovanske ljudske armade in takratne pogoje.
Tudi 22. december je bil ves slavnosten. Tega občutka pa niso vzbujale le plapolajoče zastave in okrašene izložbe v M. Soboti, temveč tudi jutranja budnica, proslava v Klubu Armade in zvečer primerna zabava ZB pri »Zvezdi«.
Nič manj slavnostne niso bile proslave Dneva Armade po ostalih obmurskih mestih, dočim so se po vaseh zadovoljili s skromnejšim programom.
... v Ljutomeru
Praznično prleško mestece je dobilo lepši zunanji izgled, iz poslopij so plapolale zastave, izložbe trgovin in poslopja ustanov ter podjetij so bila okrašena s cvetjem in zelenjem, tako so Ljutomerčani in okoliški prebivalci dočakali 10. obletnico naše slavne Armade. Ob 9. uri predpoldne so se zbrali pred gasilskim domom člani ZB, gasilci, frontovci in člani ostalih množičnih organizacij ter v povorki krenili v Dom kulture, kjer je bila svečana akademija, posvečena prazniku naše ljudske Armade.
Za uvod je zaigrala godba na pihala SKUD »Ivana Kavčiča« partizansko koračnico, nakar je govoril o pomenu praznika naše Armade zastopnik vojnega odseka, ki je v svojem govoru podčrtal vlogo Armade v boju za narodno neodvisnost in mir v svetu. Osvetlil je tudi junaško pot proletarskih brigad in divizij ter herojstvo njihovih borcev v boju proti fašističnemu zavojevalcu. V kulturnem delu programa so nastopili: godba na pihala z »Venčkom slovenskih narodnih pesmi« in »Venčkom partizanskih pesmi«, pionirski pevski zbor nižje gimnazije, ki je v sodelovanju z recitacijske skupino zapel več poznanih partizanskih pesmi, prvič je nastopil tudi moški pevski zbor mestnega SKUD s 3 umetnimi pesmimi in mladinka iz gimnazije z recitacijo Golarjeve pesmi o domovini. Program je bil izredno skrbno naštudiran, pester in na zadovoljivi kakovostni višini. Zlasti sta se odrezala
pionirski pevski zbor in recita cijska skupina, ki sta z živo besedo partizanskih poetov Kajuha, Bora do Župančičeva in s pesmijo prikazala trpljenje slovenskega ljudstva in njegov boj za narodni obstanek. Tudi moški pevski zbor je uspešno prestal svoj krst in se kljub nezadostni zasedbi glasov predstavil publiki, ki je njegov trud nagradila s ploskanjem. Prisrčen je bil pozdrav pionirjev gimnazije in osnovne šole naši Armadi. Ob te priliki je pionirka izročila predstavniku Armade krasen šopek rož.
Na akademiji so zastopniki okrajnega odbora ZB podelili pohvalne diplome kolektivom, ustanovam in organizacijam, ki so zmagale v 6-mesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice Armade. Diplome so prejeli zastopniki okrajne gasilske Zveze, okrajnega strelskega odbora, okrajne opekarne v Ljutomeru, mladinske delovne brigade obveznikov predvojaške vzgoje, ki se je udeležila prostovoljnega dela na progi Doboj-Banjaluka, delavskega in kmečkega središča predvojaške vzgoje v Križevcih, kmečkega središča predvojaške vzgoje pri Mali Nedelji, središča predvojaške vzgoje delavske mladine v Ljutomeru in dvakrat udarne mladinske brigade iz proge Doboj-Banjaluka. Pohvaljenih je bilo več vojaških voditeljev in komandirjev središč predvojaške vzgoje, štirim oficirjem so povišali čine ter izročili odlikovanja mnogim udeležencem narodnoosvobodilnega boja.
Velike svečanosti
ob desetletnici ustanovitve JA
Na predvečer Dneva armije so bile po vseh večjih mestih Jugoslavije svečane proslave desetletnice ustanovitve prve proleterske brigade (22. decembra 1941.), ki pomeni tudi ustanovitev nove Jugoslovanske armade. Največje svečanosti so bile v Beogradu, kjer je govoril vrhovni komandant JA, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Tito je v svojem govoru prikazal nastanek, organizacija in razvoj Armade, povezano z najvažnejšimi bitkami iz osvobodilnega boja.
Vrhovni komandant Jugoslovanske Armade in minister za obrambo Maršal Tito je ob desetletnici JA izdal ukaz, da se Jugoslovanska armada preimenuje v Jugoslovansko Ljudsko Armado.
Ob 10-letnici ustanovitve JA je maršal Tito poslal Prezidiju Ljudske skupščine predlog, da se uvede nov red odlikovanja - »Red vojne zastave«. Prezidij Ljudske skupščine bo priporočil Ljudski skupščini, da se predlog sprejme na dnevni red na prvem zasedanju.
Ob desetletnici ustanovitve Jugoslovanske Armade je Prezidij Ljudske skupščine odliko-
val več vojnih enot za brezprimerno junaštvo v borbi z Redom zasluge za narod I. stopnje. Prav tako je prezidij izdal ukaz o odlikovanju zaslužnih borcev z Redom narodnega heroja. Med drugimi so bili z redom narodnega heroja odlikovani tudi zunanji minister Edvard Kardelj, predsednik Sveta za industrijo in gradnje vlade FLRJ Sveto-
zar Vukmanovič-Tempo, Predsednik Sveta za kmetijstvo vlade LRS Viktor Avbelj, predsednik Republiškega odbora enotnih sindikatov Slovenije Janko Rudolf, Karlo Mrazovič, Vlado Šegrt, Kovač Stefan in drugi.
Maršal Tito je ob desetletnici JLA prejel več prisrčnih čestitk!
Zaključena je gradnja mladinske proge Doboj-Banjaluka
Dne 20. decembra, tik pred Dnevom Armije, so bila zaključena dela pri gradnji nove mladinske proge v Bosni Doboj— Banjaluka. Veliko slavje je bilo ob tej priliki v Izhodišču proge v Banjaluki, kjer se je zbralo več deset tisoč graditeljev in prebivalstva. Mladinska proga
je v celoti zgrajena, pač pa je treba dograditi edino še predor Ljeskove vode. V celotno progo, ki je dolga 92 km, je vgrajeno okrog 1,8 milijona kub. metrov zemlje in kamenja, medtem ko znaša vrednost izvršenih del 1379 milijonov dinarjev.
BEOGRAD. — Svet za blagovni promet je izdal uredbo, da trgovska mreža od 24. decembra do 31 decembra 1951 za 10 odst. ceneje prodaja vse predmete razen kruha, moke, jedilnih maščob, tobaka, vžigalic, soli in mesnih izdelkov ATENE. — V soboto so grški državni uradniki prekinili za dve uri delo v protest zoper
ustavno določbo, ki prepoveduje pravico stavk Zveza državnih uradnikov trdi v svojem poročilu, da je ta akcija le začetek vse večje borbe za sindikalne svoboščine uradnikov.
PARIZ. — V Parizu so tik pred božičem prekinili zasedanje organizacije Združenih narodov. Zasedanje se bo nadaljevalo po novem letu.
Prispevajmo za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu
Akcija zbiranja pomoči — tako denarja kot materiala za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu je v polnem teka. Zato pozivamo podjetja, ustanove, družbene organizacije in posameznike, da še nadalje prispevajo po svojih možnostih in s tem manifestirajo svojo nacionalno zavest in solidarnost s tržaškimi Slovenci
Vse denarne prispevke pošiljajte na naš tekoči račun pri NB Ljubljana, štev. 601-95331-7.
Za vse informacije v zvezi z nabranim materialom pa se obračajte direktno na Gospodarski oddelek našega odbora, Ljubljana, Jegličeva cesta 4, telefon 31-63.
Odbor v pomoč za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu, Ljubljana, Erjavčeva o. 12.
Poravnajte zaostalo naročnino za leto 1951 Celoletna naročnina znaša 260 din, od maja naprej pa mesečno 25 din.
Naročnina za leto 1952 znaša celoletno 300 din ali mesečno 25 din. Naročnino plačujte vnaprej. Če želite nemoteno prejemati naš list.
Priprave za uvedbo gospodarskih računov v zadrugah
V sredo 18. dec je bilo v Ljutomeru redno zasedanje Zadružnega sveta. Prisotnih je bilo 40 delegatov kmečkih delovnih, zadrug. Potem, ko je predsednik Sveta otvoril zasedanje in pozdravil navzoče, je dobil besedo direktor Zadružnega sklada.
Ko je omenil zadnje pismo Centralnega komiteja naše partijo in sklepe, sprejete na zasedanju Glavnega zadružnega sveta, je poudaril, da zadružniki razumejo bistvo naporov našega vodstva za pospešitev socializacije našega podeželja. Pri Tomažu n. pr. ne razpravljajo več o izstopanju iz zadruge, temveč o gospodarskem računu, novi organizaciji dela itd. Seveda tudi sovražnik ne miruje. V Lahoncih so nekateri zadružniki napačno tolmačili vsebino pisma CK in hoteli dokazati, da je nemogoč obstoj  zadruge zaradi njene nerentabilnosti. Poglejmo, ali imajo prav?
Kmečka delovna zadruga v Lahoncih združuje 28 gospodarstev s 128 družinami — od tega je 63 delazmožnih zadružnikov. Od skupne površine 182 ha zemlje ima 51 ha njiv, 11 ha sadovnjakov, 5 ha vinogradov, 34 ha travnikov, 20 ha pašnikov in 60 ha gozdov. Kakor vidimo, poseduje večje površine travnikov in pašnikov, vendar redi le 10 telet, 3 junice, 20 plemenskih krav, enega bika, 6 volov in 13 konjev. Čeprav so v zadrugi pogoji za živinorejo, je stalež živine prenizek in bi po približnih cenitvah lahko redili 60 glav goveje živine, odnosno 20 molznih krav več, kot pa jih redijo sedaj.
Pri poštenem gospodarstvu bi znašali njeni dohodki: mleko
375.000	din, razne usluge s konjsko vprego v zimskem času.
90.000	din, 10 prašičev, ki bi jih zadruga lahko zredila 60.000 din, 10 telet 30.000 din, dohodki iz sadjarstva 600.000 din itd. Vsi navedeni podatki, kakor tudi približne računske postavke možnih dohodkov v poljedelstvu in vinogradništvu, kažejo, da bi lahko zadruga s svojo dejansko zmogljivostjo prigospodarila nad dva milijona čistih dohodkov, kar pomeni, da bi ena družina zaslužila 80.000 din, vrednost delovnega dne pa bi znašala 210 din.
Odkod potem za lase privlečeni podatki o nerentabilnosti lahonske zadruge? Preprost račun kaže, da so Lahončani premalo mislili na svojo zadrugo in
Zasedal je zadružni Svet v Ljutomeru
se niso vprašali, kam so šli dohodki, ki bi po pravici pripadali vsem zadružnikom, seveda po delovnem učinku posameznika No, gospodarski računi bodo v prihodnosti pokazali, da so vse zadruge v ljutomerskem okraju rentabilne, s pogojem, da se v njih pošteno in trezno gospodari. Se več! Ovrgli bodo tudi trditve sovražnikov zadružništva o »krahiranju« zadrug in jim zavezali jezik. Država je letos z raznimi oblikami pomoči prispevala k zadružnim dohodkom blizu 35 milijonov, vendar se je pokazalo, da je bila ta pomoč neučinkovita, zlasti šele zato, ker ni povsem služila krepitvi zadrug, temveč je povečini koristila tistim, ki so rahljali zadruge in si prilaščali zadružne pridelke. Davčna politika ne bo v bodočem letu prizanesla zadrugam (Bunčani, Vučja Vas, Šalinci itd.), ki so dosedaj molzle koristi države, dočim predstavljajo v notranjosti firmo privatnih gospodarjev, skrivajočih se pod varovalno tančico zadružništva. Koristi vseh poštenih zadružnikov in dobro organiziranih zadrug zahtevajo, da se takšne zadružnike razgali in postavi pod pravični davčni vijak. Z zakonom bo treba postreči tudi tistim, ki na »zadružnih« posestvih izkoriščajo hlapce in dekle itd. Za one zadruge, ki si krčijo pot do svojih sodobnih kmetijskih obratov, je tudi v prihodnosti namenjena pomoč s krediti, socialnem zavarovanju, dodeljevanju proizvodnih sredstev, strokovnjakov, agronomov itd. Brez dvoma bo takšna politika koristna za gospodarsko trdnost in bodočo prosperiteto zadrug.
Načelo rentabilnosti je osnovni namen nove reorganizacije dela in poslovanja v zadrugah.
Gospodarski računi v kmečkih delovnih zadrugah na Cvenu, Krapju, v Stročji vasi in Radomerju kažejo, da so naše zadruge (mišljeno v celoti!) rentabilne. V njih najdemo celo podatke o rentabilnosti posameznih kultur. Poglejmo, kako je s poljedelstvom?
Zaradi manjše uporabe delovne sile in nizkih materialnih stroškov, sta med žitaricami najbolj rentabilni pšenica in rž, vendar lahko prekomerno gojenje teh kultur ovira uveljavljenje načrtnega plodoreda in z izčrpavanjem zemlje škoduje bodočim hektarskim donosom.
Med kulturami, ki niso donosne, sta koruza in oves. Medtem, ko znaša v KDZ Krapje čisti dohodek na ha pri pšenici 18 odst., pri krompirju 70 odst., pri rži 11 odst., znaša izguba pri koruzi 6000 din. Kakor vidimo, vrže krompir največje dohodke. Zlasti priporočljivo je sejati deteljo, ki nam koristi kot tečna krma za govejo živino in hkrati koristno vpliva na rodovitnost zemlje. Bodoči gospodarski računi bodo pokazali tudi specifične pogoje za pridelovanje posameznih kultur v poslednji zadrugi (na Razkrižju n. pr. zelo uspeva koruza itd.).
»Rak-rana« v živinoreji so odvišni konji, ki požrejo ogromno krme, vendar le malo koristijo zadrugam. V Radomerju bi zadruga s prodajo štirih odvišnih konjev povečala dohodke za 175.000 din, zadruga v Stročji vasi je s prodajo 20 konj zvišala! dohodke za milijon din itd. Ali ne bi kazalo, da se po zadružnikih Stročje vasi zgledujejo, tudi Noršinčani in Lukavčani? Sicer pa — gospodarski račun jim bo zagotovo odprl oči!
Neracionalno izkoriščanje konjev. zlasti še v zimskih mesecih, po ohišnicah razdvojena zadružna živina itd. — vse to so pojavi, ki zmanjšujejo rentabilnost živinoreje. Posebej je treba omeniti izgubo mleka, ki bi ga sicer z združitvijo molznih krav pridobili in prodali v korist zadružne blagajne. Stalež živine v mnogih zadrugah ni sorazmeren površini travnikov, pašnikov in posevkom krmnih rastlin. Medtem, ko v Žerovincih redijo na 58 ha travnikov 80 glav goveje živine, redijo malonedeljski zadružniki na 37 ha travnikov le 25 glav goveje živine. Dokaj zadovoljiv stalež živine najdemo v kmečkih delovnih zadrugah Ivanjkovci in Vogričevci.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. decembra 1951
Kaj pa so rekli zadružniki ?
Nadaljevanje s l. strani
Tovariš Kranjc, delegat kmečke delovne zadruge Lahonci se je med drugim dotaknil gospodarjenja v domači zadrugi. Dejal je, da ima zadruga največ njiv v višinskih predelih, vsled česar je nemogoče primerjati njene hektarske donose pri žitu z donosom muropoljskih zadrug. Ker je zadružno vodstvo ugotovilo, da je zadruga trenutno nerentabilna, je zaprosilo višje vodstvo, da pošlje v zadrugo svoje strokovnjake, ki bi proučili vzroke nerentabilnega gospodarjena. Izrazil je upanje, da bodo z uvedbo gospodarskega računa prišli na čisto tudi v njegovi zadrugi.
O nagrajevanju zadružnikov v vinogradniški delovni zadrugi Vinski vrhovi je govoril tov. Kumer. V svojem poročilu je poudaril, da so s pravilnim tolmačenjem novih ukrepov uspeli prepričati zadružnike o prednosti denarnega nagrajevanja po učinku dela. Tudi posamezniki, ki so se sprva zbali za običajne obroke vina, so sprevideli. Večina zadružnikov pozdravlja nov ukrep o nagrajevanju v zadrugah, uvidevajoč, da si lahko s prisluženim denarjem kupijo v zadrugi neomejene količine pridelka.
Kakor je poročal tov. Kutnjak, se v razkrižki zadrugi borijo z vsemi mogočimi težavami. Mnogo zadružnikov boleha na zadružni disciplini. Tako so letos spravili pridelek koruze na svoje ohišnice, ker je obstajala nevarnost, da bo sicer ostal na polju. Zadruga se je morala zadovoljiti le z določenim delom pridelka. Po njegovem — je povečanje kmetijske proizvod-
nje pogoj za uveljavljenje gospodarskega računa. Na koncu je dejal: »Nam vsem, zlasti pa še razkrižkim delovnim zadružnikom, je potrebno, da se te stvari pravično uredijo. Komaj čakamo, da se tudi pri nas uvede gospodarski račun!«
Tov. Peterka je opozoril navzoče na posledice nenačrtnega gospodarjenja v zadrugah. Pospeševati bo treba zlasti one gospodarske panoge, ki prinašajo zadružnikom največ koristi. Zelo donosni kulturi sta krompir in krmilne rastline, ki hkrati izboljšujeta rodovitnost zemlje. Pospešiti bo treba tudi gradnjo zadružnih hlevov. Z združevanjem zadružnih krav se bo povečala molznost in hkrati zadružni dohodki. Večina hotovških zadružnikov se je odločila, da zgradi hleve za vso zadružno živino. Z gradnjo so pričeli. Tov. Peterka je nadalje utemeljil potrebo po izboljšanju notranjih proizvodnih odnosov in s primeri iz svoje zadruge ovrgel bajke o nerentabilnosti govedoreje, čeprav so v njegovi zadrugi zabeležili manjšo izgubo v poljedelstvu, računajo, da bo znašala vrednost letošnjega delovnega dneva okrog 200 din.
Predsednik ljutomerske vinarske zadruge tov. Stanjko se je dalje časa pomudil pri obnovi vinogradov in sadovnjakov. Izredno kritičen položaj v vinogradništvu zahteva, da zamašimo »grlo«, ki je v pomanjkanju trsnega materiala. Misliti bo treba na večjo trsnico, ki bi zadostila potrebam vseh vinogradnikov in zadrug v okraju. Pozdravil je zlasti pobudo za ureditev okrajne trsnice na državnem posestvu v Podgradju in predlagal, da se ustanovi v
okrajnem merilu poseben fond za obnovo vinogradov. V ta fond bi prispevale zadruge in vinogradniki po en dinar od litra prodanega vina. Denarna sredstva fonda bi uporabljali za nabavo žveplalnikov in drugih nujno potrebnih priprav za ureditev trsnice in matičnjakov ter za kritje stroškov strojnega rigolanja vinogradov.
Delegat iz Radomerja je kritiziral enostranski postopek drž. zavarovalnega zavoda. Mnoge zadruge, zlasti vinogradniške, so letos zavarovale svoj pridelek. Ko je toča upostošila nasade in v mnogih zadrugah zmanjšala vinski pridelek, so vinogradniki pričakovali, da jim bo škoda povrnjena. Kljub različni zavarovalni meri, ki se je sukala od 18 do 100 din za liter, se to ni zgodilo. Zato se zadružniki
Upravičeno zgražajo in z nezaupanjem gledajo na takšno poslovanje DOZ. Zavarovalnina je izplačana edino KDZ Krčevina in sicer 35 din za liter vina.
O krščanskem »miru« v zadrugi je govoril tov. Budja iz Bunčan. Po njegovem, se najbolj  izplača gospodarjenje po starem: vsak zadružnik naj obdeluje svoje posestvo. Ko je zagovarjal svoje stališče, je pripomnil, da naj se oblast ne vmešava v notranje zadeve njegove zadruge, kajti zadružniki znajo brez navodil dobro gospodariti.
Pred reorganizacijo splošnih kmetijskih zadrug
Odgovarjajoč na izvajanje tovariša Budje, je predsednik Izvršilnega odbora OLO tov. Joba prikazal stanje v »divjih« zadrugah, med katere spada tudi zadruga iz Bunčan. Ker so te zadruge le skupek individualnih gospodarstev, v katerih se ni ničesar spremenilo, in pod zadružno firmo vladajo stari proizvodni odnosi, je bilo zlasti večjim posestnikom omogočeno, da izkoriščajo podporo ljudske oblasti v svoje osebne namene, za utrjevanje svojih, v bistvu privatnih pozicij na vasi. Upoštevajoč te okoliščine, je OLO sklenil, da je treba progresivno obdavčiti vse te »privatne« zadružnike za tri leta nazaj. Napovedal je tudi likvidacijo Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Zadružne trgovine naj bi
prevzele kmečke delovne zadruge. Spričo močnega socialističnega sektorja v okraju je odpadla potreba po dveh gospodarskih središčih v posameznih krajih, obstoj »trgovin« pod sedanjo firmo pa predstavlja oviro za nadaljnjo socialistično preobrazbo podeželja. Uresničenje tega ukrepa bo utrdilo sodelovanje privatnih kmetov z obstoječimi kmečkimi delovnimi zadrugami. Splošne kmetijske zadruge naj bi ostale v Mali Nedelji, pri Tomažu v. Savcih in na Kogu, kjer je privatni sektor precej močan, vendar bodo spadale pod vodstvo zadružnega sklada.
Tov. Dernekovičeva, organizacijski sekretar OK KPS je opozorila prisotne delegate na nepravilno tolmačenje pisma CK
KPJ v zvezi z utrjevanjem kmetijskega zadružništva. V Noršincih n. pr. tolmačijo vsebino pisma kot neko odstopanje od socialističnih načel. Voljeni zadružni organi govorijo o odpustu brezzemljašev iz zadruge. Sanjajo celo, da bodo lahko najeli hlapce in dekle, ki jim bodo za pičle drobtine delali v zadrugi. V Ivanjkovcih se je v nekaterih glavah porajala misel, da bi formirali delovne skupine po družinah. Na Kogu hočejo večje »ribe« paralizirati boj brezzemljašev in malih zadružnikov s tem, da govoričijo o skorajšnjem razpustu zadruge. Razumljivo je. da so sovražniki zadružništva zopet dvignili glave. Vse take škodljive pojave naj delegati tolmačijo zadružnikom na zadružnih zborih.
V razpravo je posegel tudi član Republiškega zadružnega
sveta tov. Anderlič, ki je med drugim podčrtal važnost sodelovanja zadružnikov pri uvajanju gospodarskega računa. Če bomo uspeli, da bodo gospodarski računi prišli od spodaj, t. j. od tam, kjer so njegovi uresničevalci, se nam ni treba bati,
da bi se izrodili v   formalnost 
in navaden papir. Pri sestavljanju gospodarskih računov je treba upoštevati mnenja vseh delovnih zadružnikov, zlasti še umnih gospodarjev. Le za takšen račun se bodo zadružniki ogreli in ga na zadružnem polju spremenili v živo stvarnost. Da bi to dosegli, je treba sklicati posvetovanja zadružnikov in se z njimi pogovoriti o izboljšanju zadružne proizvodnje.
Po živahni razpravi je bile sprejetih več pomembnih sklepov.
Odlikovani borci in aktivisti
ljutomerskega okraja
Za izredne zasluge v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem, je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval:
Ivana Čeha, učitelja iz Vučje vasi z Ordenom bratstva in edinstva II. stopnje, Antona Nemaniča iz Male Nedelje z Ordenom bratstva in edinstva
II.	stopnje, Sido Podleskovo, uslužbenko Zadružnega sklada iz Ljutomera z Ordenom bratstva in edinstva II. stopnje in Ordenom zaslug za narod III. stopnje, Franca Maučeca, referenta PLZ za okraj Ljutomer z Ordenom zaslug za narod II. stopnje, Jordana Perico iz Ljutomera z Ordenom za hrabrost in Ordenom zaslug za narod III. stopnje, Franca Remiha, predsednika OO ZB za okraj Ljutomer z Ordenom za hrabrost in Franca Ogorevca, nameščenca notranjega poverjeništva z Ordenom za hrabrost in Ordenom zaslug za narod III. stopnje.
Z Medaljo za hrabrost so bili odlikovani: Jože Tajnik iz Razkrižja, Franc Verlec iz Križevec, Aleksander Pirher iz Ljutomera, Ivo Kelemina iz Ljutomera, Stane Kalčič iz Ljutomera, Vida Grobeljšek iz Ljutomera, Stane Črvič iz Male Nedelje, Viktor Bevk iz Jeruzalema in Jože Kralj iz Ilovec.
Z Ordenom zaslug za narod
III.	stopnje: Jože Kralj iz Ilovec, Viktor Bevk iz Jeruzalema. Ludvik Filipič iz Tomaža, Frančiška Črvič iz Radomerja, Fran-
čiška Ivanjšič iz Železnih dveri, Alojzija Škrlec iz Ljutomera, Jože Ritlop iz Odranec, Jože Romih iz Tomaža, Pepca Učakar iz Ljutomera, Zinka Duh iz Stročje vasi, Žalika Novak iz Ljutomera, Alojzija Šnajder iz Ilovec, Slavko Fedran iz Počne, Frančiška Pirher iz Radomerja in Marija Šušteršič iz Ivanjkovec.
Z Medaljo zaslug za narod: Alojz Štuhec iz Tomaža, Martin Viher iz Železnih, dveri, Ja-
kob Zabavnik iz Koga, Ivan Plohl iz Koga, Marija Ozvatič iz Ključarevec pri Ormožu, Terezija Križanič iz Borec, Julka Kosi iz Gor. Ključarevec, Andrej Hanžekovič iz Cubra, Lizika Dreven iz Grlave, Dragica Črvič iz Male Nedelje, Mirko Antolič iz Tomaža, Albin Antolič iz Tomaža in Franc Bohanec iz Male Nedelje.
Odlikovani borci in aktivisti so prejeli odlikovanja na Dan Jugoslovanske ljudske armade.
Libija je postala samostojna država
V ponedeljek 24. decembra je libijski kralj razglasil državno neodvisnost in zakonsko polnomočje ustave, ki jo je pred letom dni predložil libijski nacionalni parlament. Britanske skrbniške oblasti v Cirenajki in Tripolisu ter francoske skrbniške oblasti v Fezanu so že izročile upravne posle libijskemu kralju Senusiju in libijski vladi. Ta ukrep je bil storjen po sklepu Generalne skupščine iz leta
1949, ki zahteva vzpostavitev neodvisne države iz bivše italijanske kolonije.
Po splošnih parlamentarnih volitvah bo Libija z Vel. Britanijo in Francijo podpisala sporazum o vzajemni pomoči. Na osnovi tega sporazuma bodo britanske čete obdržale svoje čete v Libiji. Vel. Britanija in ZDA bosta Libijo finančno podpirali. Nekateri ameriški listi grajajo politiko zapadnih velesil do Li-
bije in pišejo, da je Libija dobila samostojnost le v besedah, kar lahko napravi odpor pri arabskih narodih do zapadnih velesil.
Madžari so obsodili ameriške pilote
Madžarske sodne oblasti so obsodile ameriške letalce, ki so bili pred nedavnim po sovjetskih letalcih prisiljeni pristati na Madžarskem. Kakor znano, je ameriško letalo prevažalo pošto za svoje veleposlaništvo v Beogradu in pri tem zašlo na madžarsko ozemlje. Ameriški letalci so bili na tajnem procesu obsojeni na plačilo 30.000 dolarjev ali na zaporno kazen 3 mesecev. Ameriško veleposlaništvo še ni sporočilo, kaj namerava v tem slučaju ukreniti ameriška vlada.
Razgovori med angleškim in egiptovskim zunanjim ministrom
V Parizu sta se sešla angleški zunanji minister Eden z egiptovskim zunanjim ministrom Salah El Dinom. Ministra sta se razgovarjata o ureditvi an-gleško-egiptovskega spora. Po pisanju nekih listov je Eden pristal na plebiscit v Sudanu pod pogojem, če egiptovska vlada privoli v obrambni pakt za srednji Vzhod. Nadalje je britanski minister tudi baje bil za umik britanskih čet s področja Sueškega kanala, če bodo Egipčani sprejeli za svoje sile ob tem prekopu britanske vojaške svetnike. Vendar pa hoče britanska vlada obdržati na področju prekopa pri Gazi vojaško oporišče. Ker bi bilo to oporišče treba šele zgraditi in bi to trajalo približno dve leti, bi britanske sile do tedaj ostale v coni Sueškega prekopa. Predlogi egiptovskega ministra zaenkrat še niso znani.
Perzija je v veliki stiski
Zaradi nerešenega spora z Vel. Britanijo in izgona angleških strokovnjakov, perzijska naftna industrija že dolgo ne dela niti s polovično zmogljivostjo. Prav tako nova perzijska nacionalna petrolejska družba še vedno ne more najti na svetu kupcev za svoj petrolej, četudi je nudila velike popuste. Znano je namreč, da je bivša anglo-iranska družba zagrozila vsem odjemalcem z gospodarskimi sankcijami, če bi le-te pričele trgovati z novo perzijsko petrolejsko družbo. Pač bi perzijski petrolej kupili Sovjeti, vendar pa se perzijska vlada doslej ni odločila, da bi sklenila s Sovjetsko zvezo
kakšno pogodbo, ker ima s SZ že preveč izkušenj.
Perzijska vlada je predlagala, da naj bi perzijsko naftno industrijo financirala Mednarodna banka, ker pa tudi iz tega verjetno ne bo nič, Angleži pa o odstopanju od svojih zahtev nočejo ničesar slišati, je vlada napovedala splošno štednjo oziroma prepovedala uvoz gotovih predmetov, poleg tega pa še zmanjšala upravne stroške. V Perziji je prišlo v zadnjih dneh ie večkrat do nemirov in celo stavk. Predsednik vlade Mosadik vendar še vedno vztraja pri svojem — to je, da bo v bodoče s perzijsko nafto razpolagala edino Perzija.
Na Koreji pogajanja kar naprej...
Mirovna pogajanja v Panmundžonu na Koreji trajajo kar naprej, ne da bi bili doseženi kaki vidni uspehi. Čez nekaj dni bo že pretekel tok 30 dni, ki so ga postavili delegati združenega poveljstva glede osvojitve demarkacijske črte, če bi bilo v tem času premirje podpisano. Torej bomo po preteku tega toka ob koncu decembra lahko pričakovali snet večje boje, čeprav vlada sedaj že dokaj časa na fronti zatišje.
Sedaj se delegaciji največ pogajata o načinu zamenjave vojnih ujetnikov in o dovoljenju vstopa osebja Mednarodnega Rdečega križa na ozemlje Severne Koreje ter v severnokorejska taborišča vojnih ujetnikov.
WASHINGTON. — Nizozemska bo dobila od ZDA posojilo v znesku 18 milijonov dolarjev. 15 milijonov bodo posodile zasebne banke.
Naši sadjarji in kmetovalci so izkoristili sončno jesensko vreme za delo v sadovnjakih. Pridno so čistili sadno drevje in ga prskali, da bi tako zatrli nevarnega sovražnika naših sadovnjakov — ameriškega kaparja. Poročila iz nekaterih vasi govor e, da bo delo že skoraj v celoti opravljeno.
Prihodnji številki bomo priložili stenski koledar
Zato pohitite s naročilom »Ljudskega glasa«, če hočete dobiti stenski koledar za leto 1952.
V prihodnji številki bomo začeli objavljati tudi povest »Bratova kri«, ki bo izhajala skoraj vse leto. Ta povest opisuje življenje obmorskih ljudi v veliki svetovni gospodarski krizi pred dvajsetimi leti.
Če niste naročnik »Ljudskega »glasa«, se naročite takoj, da ne boste zamudili začetka povesti. Naročnina v letu 1952 bo: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din in mesečna 25 din.
OSTALA NOVOLETNA VOŠČILA bomo objavili v prihodnji številki.
Viktor Š.:

Čudak, Sraka
(odlomek)
V	hlevu sta nestrpno mukali Seka in Belka, a za vrati drobcen teliček. Sraka jim je očistil pod nogami, nastlal z listjem, vrgel sena v jasli. Zadovoljno je gladil mlekarici po bokih in poslušal kako hlastno grabijo za senom. Bilo mu je prijetno. Še dve kravi si je vedno želel in če bo šlo po sreči, bo kmalu imel tudi to. Hlev je za štiri krave. Oče je imel samo eno, on ima že dve, a sin naj jih ima še več... Da, še veliko več. Potem bodo vaščani lahko zijali in snemali iz spoštovanja klobuke... Tako je razmišljal Sraka in se veselil.
V	svinjakih so zakrulili prašiči — pet sličnih glasov in vendar jih je Sraka dobro ločil. Tako nemimi so bili samo takrat, ko jim žena prinese pomije. To je vsako jutro ob tem času, ko se zarja preliva v dnevno svetlobo.
Sraka se je vse slajše nasmihal, kajti slišal je ropotanje voza in prhanje konj in uganil, da so gospoda Premožnega, ki je poslal obirat koruzo. Obirat, a obrana je že, kar je bilo lepše. Sraka se je oprijel železnih rešetk v hlevskem oknu in opazoval hlapce gospoda Premožnega. Premišljeval je, ali bodo zahvalni za pomoč ali pa bodo po-
vedali Malešu in Premožnemu. Rad bi ga videl preklinjati in žugati v prazno. Nak, slabo poznate Srako! Siromaštvo je naredilo iz njega zlobneža in prevejanca, da mu ni para...
To je tista njiva, katere njegov oče ni mogel nikdar pozabiti. Kadarkoli sta orala tisto krpico zemlje, za prašno kolno potjo, ki je bila dolga dve dolžini hiše, je vedno zagodrnjal:
»Tista njiva je del Srakovega sveta. Starca je Premožni opeharil še preden sem mogel kaj storiti, ker me še ni bilo... Nikdar ne bo več Srakova!«
III.
Sraka je prebujen gledal v črno temo in dolgo, dolgo odlašal. Potem je le vstal, nataknil obnošene čevlje na noge, prižgal petrolejko in se napotil iz hiše. Neprijeten hlad ga je objel, kakršnega je čutil le v poznojesenskih nočeh. Počasi, z drsajočimi koraki se je nameril proti velikim in težkim vratom shrambe, kot je bil vajen vse svoje življenje. Ni zaupal takim nočem, ko človek ne vidi dalje od nosa in je vse tako prihuljeno.
V takšnih nočeh se je bal, da bo vrata našel razbita in shram-
bo opustošeno. Vse življenje ga je spremljala ta predstava in vendar je zavračal takšne misli. Rahel trepet ga je spreletel, ko je stopal mimo ogla, od koder je lahko videl vrata. Bila so na svojem mestu, trdna kot vedno in mahoma mu je odleglo. Toda ko je stopil bliže, prav pred nje, da jih je obsvetil snop plapolajoče svetlobe, je opazil, da na vratih ni tistega močnega železnega droga, ki je bil prepet čez vrata in zaklenjen. Visel je ob zidu, ključavnica pa razbita.
»Moralo je priti!« je trudno zamrmral Sraka in poslušal, kako odbija v zvoniku drugo uro. Rahlo so se razlivali zvoki ure čez ravnino, da se je zdelo, kakor da odmirajo v vasi. Sraka je počasi odprl vrata, iztegnil roko, v kateri je držal svetiljko, in se ozrl po prostoru. Mrak je bil v vseh kotih zapreden v pajčevino, prazen sod, v katerem je bila še zvečer pšenica, je bil prevržen, drugi, v katerem je bila rž, je kazal dno. Po prašnih ilovnatih tleh je bilo raztresenih nekaj prgišč suhega pohojenega zrnja.
Trudno je prestopil sključeni Sraka in stopil k oknu, zamreženim in železnim križem; kajti bilo je toliko veliko, da bi se skozenj lahko potegnil suh mož. Zamašeno je bilo z obilnimi snopi sena. Koruza, ki je bila nagrmadena v kotu, je ostala na
svojem mestu. Sraka se je vsedel na prevrnjeni sod, položil svetiljko na tla in se zagledal v plapolajoči plamen.
 Tako je moralo priti — toda zakaj prav to jesen? Prodati bo treba telička, da bo mogoče kupiti žito... Kruh bo koruzni in še če ga bo dovolj do žetve. Srakec rabi čevlje, pa jih ne bo dobil. Žena potrebuje toplo obleko in je tudi ne bo dobila. Še to zimo se bo morala zadovoljiti z obnošenimi in obdrgnjenimi oblekami. Bo pač morala ostajati doma, v hiši ob ognju... Premožni je maščevan ... Ljudje bodo imeli v tem zadoščenje in veselje... Da, še veliko več mu privoščijo! Sraka naj propade! si želijo. Pa ne poznajo Srake! Ne, še ne vedo, da je to žilav človek, ki je prestal že vse, samo smrti še ne, in da ga ne zmore uničiti deset takšnih nesreč... Še več lahko naloži na svoja zgrbljena ramena in bo kljuboval vsemu ..
Utrujeno, a ogorčeno je stiskal pesti, kakor da se brani in grozi hkrati. Čez čelo se mu je zarezala nova guba, oči so mu zabliskale še bolj zlobno. K žandarjem bi moral iti in jim prijaviti tatvino... Meleš bi se smejal in ga škodoželjno gledal ... Kdo ve, ali ne bi pomislil, da si je vse sam pripravil; da tatvine sploh ni bilo? In končno ali bi zanj sploh iskal tatu, ko
je siromak, človek, ki mu nikdar ni postregel z dobrim kosilom, nikdar s Šilcem žganja.. Ne more ga poklicati na lov ali v zidanico, kot Premožni...
Sraki se je upirala sleherna misel na žandarje in na vse, kar je v zvezi z njim. Čutil je, da je izven vsega in da ne spada nikamor; da ga nihče ne prišteva k sebi in ni nikomur za to, da bi mu pomagal. Ali more sploh kaj storiti? Nekdo mu je škodoval in pač mora potrpeti, čeprav mu je težko in čeprav sam nikdar nikomur izmed siromakov ni storil kaj sličnega Morda je tat še večja reva od njega in mu to žito pomeni življenje čez zimo; mogoče pa je človek, ki je računal s tem, da bo prodal, da še mnogim odpelje letni pridelek in si tako z lahkoto nakopiči bogastvo... Mogoče je propadel Človek in ne siromak, ki mora skrbeti zase, da ne bi bil lačen...
Prijaviti? S kakšno pravico pravzaprav? Mar ne bi s tem storil nekaj zoper lastno vest in značaj? Če bi sam večne čase predel lakoto v želodcu, namesto, da bi hodil z vrečo na tuje njive, takrat že. Toda toliko ljudi je na tem svetu takšnih, ki tonejo v noč s prazno vrečo na rami in se vračajo s polno! Nekje v zvezdah mora biti zapisano ljudem kako bodo živeli. In če jim je prisojeno takšno
životarjenje jim ga nihče ne sme braniti. Vsak človek mora živeti, če je že na tem svetu; in zakaj ne bi tako, če mu drugače ni mogoče.
Sraka se je vedno bolj stiskal v klobčič in ni čutil mraza, čeprav ga je oklepala že prava zimska noč. Ni se mogel otresti čudnih misli o še bolj čudnem življenju, o katerem nikdar tako podobno ni razmišljal, pač pa je hodil po njegovih poteh tako kot je naneslo in ga naganjalo kot izstradanega psa. Začutil je, kako se vse v njem upira: nikdar ničesar nisem sovražil razen žandar lev in Premožnega! Na to, da so nekje ljudje, ki kradejo zato, da bi obogateli... kdo bi na to mislil? Zakaj bi tako delal? Sam sem vzel zato, da se obdržim na nogah, da se izenačim z vaščani, ki so tako vzvišeni in niso nič več kot jaz... Sicer sem se hotel izlizati iz pomanjkanja s poštenim delom in samo takrat, ko to ni šlo. saj je zemlja siromašna in je skoraj ni videti med polji bogatinov in Premožnega, sem vzel vrečo in šel na tuje njive... Ali je nepošteno vzeti s tujih njiv, kar rabim za življenje, posebno če vzamem del tistega kar je drugemu preveč? Vzamem končno s svoje njive; s tiste, katero je odtrgal od Srakovega sveta Premožni!
(Nadaljevanje prihodnjič)
Murska Sobota, 27. decembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Sran 3
Klubi rezervnih oficirjev
Pretekli teden so se zbrali rezervni oficirji soboškega okraja ter se pomenili o ustanovitvi kluba rezervnih oficirjev. V tem klubu, ki pa še nima dokončnih organizacijskih oblik, se bodo rezervni oficirji večkrat zbrali ter izpopolnjevali svoje znanje. Razpravljali bodo tudi o pomoči, ki jo lahko nudijo predvojaški vzgoji. Klub bo delal v okviru organizacije Zveze borcev NOV; ta organizacija pa je tudi bila pobudnik ustanovitve kluba rezervnih oficirjev, ki bo postal jedro organizacije ZB.
Na tem sestanku je major JLA predaval o ustanovitvi in razvoju Jugoslovanske ljudske armade. V diskusiji o organizacijskih stvareh pa je bilo slišati več dobrih predlogov, ki bodo služili pri sestavljanju pravil kluba rezervnih oficirjev.
Tudi v Dolnji Lendavi so se zbrali rezervni oficirji in se pomenili o ustanovitvi svojega kluba, Konferenco je vodil predsednik okrajnega odbora ZB NOV Štefan Šabjan. Za nadaljnje delo kluba so si izvolili sedemčlanski iniciativni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da bo klub dobil dokončno organizacijsko obliko. Za predsednika so si izvolili Vladimirja Birso, za sekretarja pa Franca Bobovca. Ob tej priliki so si rezervni oficirji razdelili teren, kjer so govorili iz lastnih izkušenj na proslavah ob desetletnici ustanovitve naše Armade ter seznanjali ljudi z vlogo in borbo Jugoslovanske armada v osvobodilni borbi in danes.
V Janževem vrhu so uredili zadružni dom
Do Dneva JLA so gasilci Janževega vrha skupno z VINOZ dokončno dogradili zadružni dom in uredili dvorano, trgovino in skladišče. Gasilsko društvo in KDZ imata solastninsko pravico ter sta končno prišli do potrebnega trgovskega lokala in primernega skladišča.               -jh.
Kmalu bodo uvedli gospodarski račun v KDZ
V četrtek 20. decembra je bilo v konferenčni sobi OLO Radgona V. redno zasedanje Zadružnega sveta za radgonski okraj, na katerem je bilo zastopanih 18 KDZ po svojih delegatih. Na dnevnem redu sta bili dve točki in sicer razprava pisem CK KPJ o nadaljnjih poteh socialistične preobrazbe vasi ter v zvezi s tem uvedba novega gospodarskega računa.
Osnovne smernice za bodoče delo KDZ je nakazal predsednik IO OLO Radgona tov. Peter Kociper. Po referatu je bila diskusija, v katero so živahno posegali delegati iz KDZ Podgorje, Žepovci, Apače, Segovci, Lutverci in Janžev vrh. Delegati so podrobno pretresali vse podrobnosti novega gospodarskega računa. V diskusiji sta jim pojasnjevala tov. Anderlič, član Republiškega zadružnega sveta in direktor Zadružnega sklada Maribor okolica ter tov. Franc Korošak, direktor Zadružnega sklada za radgonski okraj. Tov. Anderlič je podrobno nanizal izkušnje iz mariborskih okoliških zadrug ter pri tem nakazal razne zgledne primere, ki jih je
treba posnemati. Podrobno se je dotaknil reorganizacije gospodarsko pasivnih zadrug ter prikazal vzroke pasivnosti, ki je največkrat posledica prenizke zavesti zadružnikov in špekulativne dejavnosti nekaterih elementov. Delegati so sklenili, da bodo novi sistem na sestankih zadružnikov temeljito proučili. Še pred uvedbo gospodarskega računa bodo izvedli arondacije in to najprej v zadrugah Apaške kotline. Gospodarski račun bodo uvedli po letnih skupščinah, ki bodo v začetku prihodnjega leta v sledečih KDZ: Janžev vrh. Lutverci, Segovci, Apače, Žepovci, Stogovci in Podgorje, dočim bodo v ostalih nekaj pozneje in sicer do izvedbe pomladanske setve. Delegati so sklenili, da bodo po vseh zadrugah temeljito preštudirali pismo CK KPJ o nadaljnjih poteh socialistične preobrazbe kmetijstva. Končno so še sklenili, da bodo zadruge prispevale v fond za obnovo vinogradništva od prodanega vina po en dinar od litra. S tem prispevkom bodo pospešili postopno obnavljanje vinogradov. -jh.
Kako bomo letos razveselili
male državljane?
V. soboto 15. decembra je bilo v Ljutomeru posvetovanje članov Okrajnega pionirskega sveta in zastopnikov pionirskih odredov. Po krajšem govoru sekretarja republiškega Sveta pionirjev tov. Golarja so delegati razpravljali o letošnjih pripravah za Novoletno jelko. Prinašamo nekaj misli iz posvetovanja.
Ob priliki lanskega praznovanja Novoletne jelke so naša društva skrbno pripravila kulturne programe za cicibančke in pionirje. Tudi letos se bodo v ljutomerskem okraju posluževali pozitivnih izkušenj lanskega dela in jih dopolnili z nekaterimi novostmi, ki naj pospešijo pestrost in privlačnost teh pionirskih prireditev.
Če hočemo doseči tisto, kar želimo — namreč da bo postala Novoletna jelka družinski praznik, je treba povabiti na letošnje prireditve kar največ roditeljev in vzgojiteljev otrok. Zelo velikega pomena je vsebina prireditev. Danes smo daleč od tega, da bi se omejili zgolj na obdarovanje otrok z raznovrstnimi dobrotami, temveč je treba stremeti, da bodo prireditve dosegle tudi svoj vzgojni namen. Našim malčkom bomo z ljubkimi igricami in prizorčki iz sveta pravljic bolj ustregli, vzradostili mlada srca in obudili v njih čut do lastnosti, ki odlikujejo novega človeka. Vse, kar jim bomo nudili za duševno razvedrilo in izživljanje, bo ostalo v njihovem spominu in jih spremljalo v zrela leta. Kakšen vzgojni učinek bomo s praznovanjem Novoletne jelke dosegli, je odvisno od prirediteljev, ki bodo izbrali program, in od tega, kako ga bodo posredovali malim poslušalcem. Na posvetovanju so delegati izrazili željo, da bi letos tudi odrasla mladina sodelovala pri Novoletni jelki. Kakor je bilo poudarjeno, ji prav na teh prireditvah dajemo priložnost, da pokaže svoje obnašanje in lastnosti kulturnega državljana.
Kakor je bilo razvidno iz poročil podeželskih pionirskih voditeljev, se pionirska vodstva tudi; letos prizadevajo, da bi uresničila te plodne zamisli. V Križevcih bodo na primer stopili pred otroke s češko pravljico, katero je prevedla tamkajšnja profesorica Katja Špurova, igrali pa bodo tudi otroško igrico »Pod novoletno jelko«. Ljutomerski SKUD pripravlja za malčke zelo pester program. Pomagali bodo odrasli igralci, pionirji pa bodo šli škrateljčke, Sneguljčice, palčke, zajčke itd. Za starše in pionirje bodo predvajali posebne otroške filme. Težko je prerokovati, kaj vse bodo videli otroci ob letošnji Novoletni jelki, vendar je znano, da so se povsod ogreli za otroško igrico »Pod novoletno jelko«. Cvenarji so celo pogruntali, da njihovi otročički najrajši poslušajo pravljice. Kakor vedno, jim bodo tudi tokrat ustregli. Lani so ponekod menili, da lahko nastopajo le odrasli ljudje. Ko pa se je šlo zato, kdo bo igral škrateljčke, palčke, zajčke ..., so uvideli, da brez pionirjev ne bodo zlahka shajali
No, letos bo nastopalo staro in mlado, pogruntali pa so še eno novost: otroško rajanje okrog Novoletne jelke, ki bo pravzaprav nadaljevanje programa v sproščenem vzdušju med malčki. Tu bodo pionirji zaplesali kakšno kolo, cicibančki svoj »ringa — raja« itd.
Tudi dedek Mraz je letos potrkal na vrata darežljivih gospodinj, stopil v podjetja in ustanove ter zbral darila za svoje varovance. V Ljutomeru so mestna podjetja prevzela patronat nad domačim pionirskim odredom. Ko jih je bradati dedek pobaral, kaj bodo pripravila pionirjem, je dobil odgovor, da naj bo potrpežljiv, ker ga čaka veselo presenečenje. Ponekod so se razkorajžili in mu razodeli skrivnost. Tako so delavci Okrajne mizarske delavnice in »Slikopleska« obljubili, da bodo izdelali za cezanjevske pionirje knjižno omaro, ljutomerski usnjarji bodo botrovali cvenskim pionirjem, križevski opekarji so poslali svojim malčkom 10.000 din, ljutomerski trgovci mladim Razkrižančanom 25.000 din, itd. Kdo bi vse našteval? Dedek Mraz, ki so ga v vseh podjetjih prijazno sprejeli, je zadovoljen odkresal k skrbnim kmečkim mamicam, ki so odprle svoje kašče in mu dale v malho na ducate orehov, moko, mast itd. V Cezanjevcih se je malo opekel, kajti posamezne gospodinje niso preveč darež-
ljive. Ko je zvedel, da so pionirji dali izkupiček od svoje prireditve za gradnjo žerovinskega zadružnega doma, se je malo razhudil in jim nasvetoval, da drugič bolj pazijo na svojo skromno blagajno.
Poleg obdaritve posameznih otrok z raznovrstnimi dobrotami, bodo pionirski odredi obdarjeni s posebnimi darili. Pri Miklavžu n. pr. pridno šivajo oblekice za lutke in se pripravljajo na otvoritev lutkovnega odra. Pri Mali Nedelji, kjer so tudi krajevni ljudski odbori obljubili svojo pomoč, bodo kupili odredu fizkulturne potrebščine, v Križevcih žogice in šahovske garniture, na Runču knjige za pionirsko knjižnico, na Cvenu šivajo oblekce za pionirke itd. Letos bodo poskrbeli, da bo vsak otrok enako obdarjen. Pri kuhinjskih opravilih bodo pomagale pridne članice AFŽ, v Križevcih, Svetinjah, na Cvenu in drugod pa tudi udeleženke kuharskih tečajev v kmetijskonadaljevalnih šolah. Prav tu bodo lahko praktično preiskusile v tečaju pridobljeno znanje. Mar niso posnemanja vredne?
Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da bodo pionirski odredi v čast 10. obletnice naše Armade poslali pozdravna pisemca našim čuvarjem meja, oglasili pa se bodo tudi v svoji radijski postaji in poslali čestitke najboljšim delovnim kolektivom naše domovine.
Vzgleden primer gančanskih žena
Veliko pozornost posvečajo v zadnjem času ljudje v Gančanih svoji gospodarski in splošni izobrazbi. Predavanj se udeležuje okrog 60 ljudi in, kar je pravilno, pa tudi razveseljivo, med njimi je veliko število žena. One skrbijo za svojo izobrazbo tudi v kuharskih spretnostih ter imajo v svoji vasi kuharski tečaj.
Da bi razveselile svoje otroke, so žene iz Gančan začele izdelovati darila za Novoletno jelko. Pri tem je pohvaliti žene, ki so zbrale tekstilne odpadke med vaščani in pokazale veliko skrb za otroke. 20 žen pripravlja darila, katera bo sprejelo okrog 150 otrok. Darila so izložena v
Murski Soboti in vsak si jih lahko ogleda.
Ženavlje. V torek 11. 12. je obiskal izobraževalni tečaj v Ženavljah tov. Liška, tajnik Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije. Predavanju, ki ga je imel tov. Liška, je prisostvovalo okrog 100 ljudi, kar je dokaz, da si naše ljudstvo Želi izobrazbe. V diskusiji so ljudje sprožili misel, kako bi se zaposlili čez zimo. Po nasvetu tov. Liške bo Okrajni odbor Ljudske prosvete skupaj s »Potrošnikom«, poizkusil prirediti v Ženavljah cekarski tečaj. »Potrošnik« bo dal strokovnjake, ki bodo ljudi naučili, kako je treba izdelovati predmete.
Na sestanku staršev šoloobveznih otrok, katerega se je 
udeležilo nad 100 ljudi, so si ljudje izvolili Šolski in pionirski svet. Za Novoletno jelko pripravljajo presenečenje svojim otrokom, ker gospodinje prav pridno pečejo za njih slaščice. Razen tega bodo člani IZUD uprizorili otrokom igro »Dedek Mraz«.
Trdkova. Dne 18. 12. se je pri nas začel zimski izobraževalni tečaj, v katerem predavajo domači predavatelji. Ljudstvo si želi, z ozirom na to, da je naš kraj sadjarskega značaja, da bi nas obiskali predavatelji strokovnjaki, za katere prosimo Okrajni odbor Ljudske univerze. Za enkrat so predavanja le ob četrtkih.
Nameravamo  tudi pripraviti odrsko prireditev. Tako si ustvarjamo vse predpogoje, da se pri nas ustanovi, kakor že imajo v ostalih krajih našega okraja, tudi izobraževalno društvo.
Apaški frontovci so lahko ponosni
	Dne 8.decembra t.l. je bil
v zadružni dvorani v Apačah redni letni občni zbor OF, ki se ga je udeležilo 156 članov od 196; ostali so bili večinoma upravičeno odsotni zaradi starosti, bolezni ali odsotnosti izven kraja.
Pregled dosedanjega dela OF je v izčrpnem poročilu podal predsednik VO OF Apače tov. Alojz Markon. Na devetih rednih in treh izrednih sejah, šestih članskih sestankih, dveh množičnih sestankih ter dveh sektorskih konferencah so še apaški frontovci pomenili o svojem delu. Apaški vaški odbor OF spada v vrste tistih odborov, ki vzdržujejo redne stike z ljudskim odborom in vaškimi odbori množičnih organizacij.
V tekmovanju za 10. obletnico OF so apaški frontovci navozili na krajevne in državne čete 104 kub. m. gramoza ter pri cestnih delah opravili 4700 prostovoljnih ur v vrednoti 64.552 din. Tov. Markon je v nadaljnjem prikazal osnovni vzrok zakaj delo pri gradnji zadružnega doma v tekočem letu ni bilo izvršeno. Primanjkovalo je strokovnjakov in denarja. Vse te težave pa bi bilo možno premagati
z dobro voljo, frontovcev, je ugotovil predsednik.
Organizacijsko poročilo je podala sekretarka VOOF tov. Karolina Flisar, ki je med drugim iznesla, da je v frontni organizaciji od članov 69°/o članov zadruge in 31°/o privatnikov. V tekočem letu se je vključilo v socialistični sektor 28 članov.
Ob koncu so apaški frontovci sklenili, da bodo v prihodnjem letu povsem dogradili zadružni dom.	-jh.
Volkovi delajo v Hercegovini veliko škodo
 V letošnjem letu so volkovi v Hercegovini uničili več 10.000 glav živine. Samo v stolačkem okraju so uničili nad 2000 ovac in okoli 200 glav goveje živine.
Proti velikemu številu volkov, ki se v velikih skupinah pogosto približujejo vasem, niso doslej storili nobenih resnih ukrepov, da bi jih uničili. Lovska društva so šele pred kratkim začela preganjati volkove, kmetje pa sami prirejajo pogone.
Besede naših bralcev
Neprestane motnje zaradi izključevanje toka
Lastniki radijskih sprejemnikov na področju Gornje Radgone in okolice se pogostoma pritožujejo nad neprestanim nedeljskim ukinjanjem električnega toka, kar onemogoča redno poslušanje radijskih oddaj zanimivih nedeljskih sporedov. Krivda za to leži na  obratu DES, ki ob nedeljah neprestano opravlja neka manj važna popravila na električnem omrežju in s tem radijskim naročnikom, ki plačujejo visoko naročnino, onemogoča vsakršno razvedrilo in poslušanje predavanj ob nedeljah. Prepričani smo, da bi se dalo urediti redno dobavo električnega toka ob nedeljah in bi podjetje DES lahko opravljalo svoja dela ob delavnikih.	       -jh.
Kako izvaja sanitarni tehnik zdravstvene predpise v svoji družini
V hiši krajevnih gospodarskih podjetij Radgona, Kerenčičeva ul. 4, stanuje družina sanitarnega  tehnika pri OLO tov. Viljema Kovača.
Sostanovalci iz iste zgradbe so pri krajevnem ljudskem odboru zaprosili komisijski pregled zaradi nevzdržnih zdravstvenih razmer, ki jih povzroča omenjena družina, katera bi morala dajati vzgled ostalim prebivalcem, saj je poglavar družine po službeni dolžnosti poklican med drugim skrbeti v sanitarno-epidemiološkem pogledu za čistočo in red v stanovanjih. Kovačevi pospravljajo pepel v kletne prostore, kjer imajo ostali stanovalci shranjen krompir in druga živila za zimo. Kovačevi redno perejo plenice, iz katerih še ni odstranjeno otroško blato, pri vodnjaku, nakar se umazana voda ponovno steka v vodnjak, iz katerega uporablja vodo Okrajna menza. Nadalje odmetavajo raznovrstne odpadke, kot so to svinjska čreva, otroško blato itd. na smetišče, kar nikakor ni v skladu z zdravstvenimi predpisi. Lažje bi bilo prenesti, če bi se slične nerednosti in kršenje zdravstvenih predpisov dogajalo pri kateri drugi družini, ki teh predpisov ne pozna, ne pa pri družini sanitarnega tehnika, ki kljub vednosti dopušča takšno površnost.
Radgončan
Še nekaj dni...
Tik pred novim letom smo. Zbiranje novih naročnikov za naš list, kar smo razpisali v začetku decembra, je bilo uspešno. Mnogi dosedanji naročniki ali bralci so nam poslali sezname novih naročnikov, ki žele v  prihodnjem leta prejemati naš list. Obenem jih je večina poslala tudi naročnino. To je dokaz, da si naši ljudje žele časopis, ampak mnogi doslej »Ljudskega glasa« res niso poznali, zato se niso mogli že prej naročiti nanj.
Akcija za zbiranje novih naročnikov pa ni bila po vseh vaseh dovolj uspešna. To opazimo predvsem po vaseh lendavskega okraja, kjer smo tudi doslej imeli najmanj naročnikov. Zato želimo, da bi tudi tamkajšnji naši naročniki in bralci izkoristili to ugodnost in si zaslužili v letu 1952 prejemati »Ljudski glas« brezplačno. To ni težko, ker tamkaj imajo še več možnosti, kot po drugih krajih, le k sosedom, znancem in sorodnikom je treba stopiti in jim pokazati »Ljudski glas« ter pojasniti, kaj vse bodo v njem našli v prihodnjem letu (o tem smo poročali v zadnjih številkah).
Nekateri naročniki pa so nam sporočili, da zbirajo nove naročnike, vendar jim jih še manjka do deset. Pa tudi te hočejo še dobiti do 1. januarja. Da bi ugodili vsem našim pridnim zbiralcem, ki pa do 1. januarja morda ne utegnejo pridobiti določeno število novih naročnikov, smo sklenili, da ta rok podaljšamo do 15. januarja. Do tega
dne pa mora naša uprava že sprejeti sezname in plačano naročnino, zato odpošljite najpozneje do 10. januarja, če boste poslali po pošti.
Obenem opozarjamo, da nam pošljete takoj že pridobljene nove naročnike, da jim lahko brez zamude pošljemo prvo številko lista v prihodnjem letu. Ostale nove naročnike nam lahko pošljete še naknadno in mi jih bomo sešteli ter vam priznali nagrado. Za 10 novih naročnikov, ki bodo do zgoraj navedenega roka plačali celoletno naročnino za leto 1952, boste prejemali naš list vse leto 1952 brezplačno.
Pohitite, kajti čas za zbiranje novih naročnikov imate le do 10. januarja, do 15. pa nam morate dostaviti njihove naslove in naročnino.
Knjižne nagrade
Vsak naročnik »Ljudskega glasa« ima možnost dobiti lepo knjigo popolnoma brezplačno, če bo le plačal celoletno naročnino za leto 1952 v naprej. Vsak naročnik bo naročnino plačal, to je gotovo, le da so mnogi bili navajeni plačevati za nazaj ali pa le za nekaj mesecev. Ker taki sedaj  plačujejo še zaostalo naročnino in se jim vse naenkrat zdi preveč, smo sklenili, da bomo tudi rok za plačevanje naročnine podaljšali za toliko časa, kot smo podaljšali rok za zbiranje novih naročnikov. Tako bomo omogočili tudi vsem novim naročnikom, ki se bodo
naročili po novem letu, udeležbo pri žrebanju za knjižne nagrade.
Kakor smo že poročali, bomo razdelili toliko knjig, kolikorkrat po 50 naročnikov bo plačalo celoletno naročnino za leto 1952 v naprej. Srečnike, ki bodo dobili knjige, bomo izžrebali ob navzočnosti posebne komisije 30. januarja 1952. Možnost dobiti knjigo ima vsak naročnik, komu se bo sreča nasmehnila pa bo določil žreb. Zato pohitite s plačilom naročnine in plačajte najpozneje do 15. januarja, če pošljete po pošti pa pošljite pred 10. januarjem, da bo uprava zagotovo do 15. že prejela denar.
Kupite knjigo
F.  BRENK:
Zapiski o filmu
150 slik -filmskih igralcev in prizorov Cena 365 din.
V kratkem izide A. GRADNIK
Kitajsko lirika
Založba »OBZORJA« Maribor
Uspešno delo Avto-moto
društva v G. Radgoni
V tekočem letu je Članstvo Avto-moto društva v Gornji Radgoni naraslo za 40 novih članov in danes šteje 281 članov. V začetku leta je društvo posodilo svoj osebni avto Avtomoto društvo Cerkvenjak. Vrnili so jim ga razbitega in neuporabnega. Ker niso imeli denarja za nabavo novega avtomobila, so organizirali zabavni večer. Kupili so si nov avtomobil. Junija so že pričeli s šoferskim tečajem za trideset članov. Tako so usposobili 24 šoferjev za osebni avto, 5 za tovorni avto in 16 za motorno kolo. Takoj po končanem tečaju so pričeli z novim s 24 člani in 7 pionirji. Ti tečajniki bodo napravili zaključne izpite že v tem mesecu.
Med tem časom je društvo uredilo lastno učilnico, nabavilo nekaj mehaničnega orodja ter uredilo mehanično delavnico za popravilo vozil. 
Trenutno popravljajo poltovorni avto, ki ga bodo usposobili za vožnjo do konca tega leta. Društvo je organiziralo tudi dve lokalni propagandni dirki v Radgoni ter dve propagandni ocenjevalni vožnji po okraju. Sodelovali so v Mariboru na letošnjem predvojaškem tekmovanju in na tekmovanju v Murski Soboti. Organizirali so tudi
tri izlete za člane in pionirje in sicer dvakrat v Maribor in enkrat v Mursko Soboto. Na lokalni razstavi je društvo razstavilo kvalitetne izdelke svojih članov. V Tednu tehnike so posamezni člani društva predavali o ljudski tehniki po vaseh radgonskega okraja. Društvo je sodelovalo tudi pri pregledu traktorjev in poljedelskih strojev po KDZ in državnih posestvih in pri popravilu istih. Aktivno je sodelovalo pri protviletalskih vajah v Gornji Radgoni in pri partizanskem maršu na Kapelo, ko je prejelo od Glavnega odbora ZB Slovenije diplomo za svoje uspešno delo. Poleg teh je društvo želo še druge manjše uspehe.	-jh.
Nov svetovni rekord v — gladovanju
V Karlsruhe je pred dnevi Nemec Peter Gebhard dosegel nov rekord v gladovanju. Gladoval je 66 dni in štiri ure in v tem času pokadil okrog 3800 cigaret in popil preko 400 steklenic mineralne vode. Gebhard je za časa gladovanja izgubil 33 kg ter so ga po postavljenem rekordu prenesli v bolnico.
MALI OGLASI
TD LEDAVA sklicuje redni občni zbor 30. decembra 1951 ob 13. uri v zadružnem domu v Črnelavcih. — Člani in simpatizarji vabljeni!
STABILNI MOTOR na suhi gas, bencin in petrolej 6 KP proda Stefan Barbarič, Lončarovci, p. Križevci, Prekmurje.
DVOCEVNI RADIJSKI APARAT v dobrem stanju ugodno prodam. Jože Štelcl, Orehovci štev. 16, p. Gor. Radgona.
NATAKARJA, treznega in solidnega sprejme Okrajna menza v M. Soboti.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. decembra 1951
V Ljutomeru so odprli moderno zobno ambulanto
Tudi na področju zobozdravstva so v ljutomerskem okraju dosegli vidne uspehe. Soliden temelj za uspešno zdravljenje zobovja obolelih ljudi so središčne ambulante v Križevcih pri Ljutomeru, na Vinskih vrhovih, pri Tomažu, v zadrugi »Kerenčič-Kog«, v Mladinskem domu Veržej in centralna zobna ambulanta v okrajnem središču. Z ustanavljanjem podeželskih ambulant so se zobarji približali kmečkim ljudem, ki so njihova prizadevanja podprli in pokazali, da je zaželeno in potrebno ustanavljanje rajonskih zdravstvenih ustanov.
Na podeželju često naletijo na večje težave in na videz nepremostljive zapreke. V Križevcih so zdravili bolnike v neprimernih prostorih, ki jih zdaj preurejajo. Tudi pri Tomažu so začasno prenehali z obiski bolnikov, vendar s pomočjo krajevnih oblasti pripravljajo prostore, ki bodo že v prihodnjem le tu služili za ambulanto. V tem, od okrajnega središča odmaknjenem kraju, je ambulanta prepotrebna ustanova. Zato bo treba pohiteti, seveda s pomočjo domačinov, ki naj preko svoje oblasti pripomorejo do uresničenja človečanske naloge.
Po preizkušenem načelu »bolezen bolje preprečiti, nego zdraviti« posvečajo pozornost zdravju šolskih otrok in mladine. Samo letos so trikrat pregledali zobovje 1200 otrok. To je šele začetek, kajti uspehi v varnostni službi pred boleznijo bodo otipljivi čez nekaj let.
Pred dnevi so v Ljutomeru odprli prenovljeno in modernizirano zobno ambulanto s tehničnim laboratorijem. Prenovljeni prostori so higiensko urejeni in opremljeni z okusno izdelanim inventarjem ter prepleskani z oljnato barvo. Bolnik, ki stopi v čakalnico, opazi dokajšnjo spremembo. Po novem gre vse po tekočem traku: bolnik se poda iz čakalnice v sprejemnico, kjer vpišejo v karton njegove podatke in obišče strokovnjaka v sosednji sobi ter mu pojasni svoje želje. Po natančnem pregledu zobovja na posebnem stolu, mu strokovnjak nasvetuje način zdravljenja. 
Zdravstvene operacije so ločene po stolih: rentgen, izdiranje zob. 
krpanje zob in nameščanje
 umetnega zobovja. Poskrbeli so zlasti za bolnike z zadnjo operacijo, saj so pri zdravljenju ločeni od ostalih bolnikov. Dosedaj so se namreč ti bolniki neugodno počutili, ker so bili izpostavljeni očem sovrstnikov z lažjimi okvarami. Obrat je razširjen za dva bolniška stola. Sanitarne naprave so zvezane z
vodovodnimi cevmi in voda sproti izplakuje ostanke krvi in druge navlake. Poleg modeme razsvetljave je poskrbljeno za higienske naprave: umivalnike, omare za oblačilni pribor osebja in kopalnico za zdravstvene delavce. V laboratoriju delajo tehniki pri modemih delovnih mizah, pri roki imajo potrebne tehnične pripomočke, a kar je najvažnejše: čist in higiensko opremljen prostor! Vsa opravila, ki so v zvezi z izhlapeva-
njem pare, opravljajo v posebnem zaprtem prostoru z vgrajenim ventilatorjem.
Zobna ambulanta v Ljutomeru se je uvrstila med najmodernejše podeželske zdravstvene ustanove v Sloveniji. Ko je organizator gradnje tov. Ciril Rajh poročal o naporih in težavah pri nabavljanju sanitarnih naprav in instrumentov, je med drugim naglasil, da imajo delovni ljudje v novi ambulanti vse pripomočke za uspešno zdravljenje zob in so z osebjem vred dolžin, da čuvajo dragoce-
no premoženje in prisluhnejo nasvetom zobozdravstvenih delavcev. Ob tej priliki se je zahvalil Okrajnemu ljudskemu odboru, Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo ter ostalim odgovornim činiteljem za izkazano moralno in denarno pomoč. Kakor je bilo iz poročila razvidno, znašajo stroški za modernizacijo ambulante preko 700.000 din. Graditeljem so dali priznanje tudi strokovnjaki zobozdravstva naše republike, ki
so s pregledi šolskih otrok v katerih osnovnih šolah ugotovili, da se ta panoga zdravstva v okraju uspešno uveljavlja.
Ker je padla odločitev o združitvi ljutomerskega in radgonskega okraja, razpravljajo o razširitvi zdravstvenih ustanov na področju povečanega okraja. V načrtu imajo ustanovitev modeme zobne ambulante v Radencih ali v Radgoni, pri čemer bodo predvsem upoštevali želje večine tamkajšnjega prebivalstva.
Voščila naših vojakov
Prekmurski sinovi pri vojakih v Nišu, vojna pošta 3038, želimo srečno in veselo novo leto 1952 vsem domačim. Pozdravljamo dosedanje uspehe prekmurskega ljudstva in mu želimo še novih pri nadaljnjem delu v letu 1952. — Gusti Gomboc, Cankova, Franc Cipot, Turnišče, Jožef Režonja, Velika Polana in Franc Vukan, Murski Črnci.
Prekmurski fantje, ki smo na odsluženju kadrovskega roka v Nišu, želimo vsem prekmurskim ljudem srečno ih uspehov polno novo leto 1952, prav posebno pa želimo vsem domačim fantom in
dekletom. — Štefan Jakič, Markovci, Vinko Lopert, Dokležovje, Jože Horvat, D. Lendava, Janez Rajner, Bakovci.
Jože Ritlop, Jožef Sabo, Ludvik Podlesek, Ernest Prelec, Franc Nemeš, Anton Rogan, Franc Novak in Janez Zorko, sedaj v Beogradu, vojna pošta 9804, želimo srečno novo leto 1952 vaščanom Črncev, Vanča-vasi, Šalovec, Rogaševec, Slatine Radenci in Ivanec ter šiviljam v Tovarni perila Murska Sobota in sindikalni podružnici Črnci pri Apačah.
Srečno in uspehov polno navo leto 1952 želita vsem prijateljem in znancem Jože Rogan in Ivo Debeljak, v. p. 41 45-3-A Zadar.
Zgradili so si novi goveji hlev
Ko so v Stročji vasi ustanovili kmečko delovno zadrugo, niso imeli velikega govejega hleva, kjer bi zadružniki lahko združili svojo živino. Dokler pa je bila živina raztresena po mnogih hlevih, je zahtevala več dela in tudi gnoj se je porazgubil, ker so ga večina porabili za svoje ohišnice. Zato je bil že davno sen nekaterih pravih zadružnikov, s pravo zadružno miselnostjo, zgraditi velik zadružni hlev.
Graditi so ga začeli letošnjo pomlad. Za tako veliko stavbo pa je bilo potrebno mnogo materiala in dela, zato delo ni šlo
brez težav. Povrhu vsega pa nekaterim članom tak hlev ni bil po volji. Zato niso radi prihajali na delo niti s svojo vprego vozili gramoz, opeko, apno in drugi material. Posebno za voznike je bilo težko, ker večina onih, ki so imeli konje, je bila najmanj navdušena. Vsled tega se je delo nekoliko zavleklo. Kljub temu so premagali vse ovire. 
Danes je hlev že dograjen in je v njem nastanjenih 54 glav goveje živine. Hlev pa ni dovolj velik za vso zadružno živino; v manjših hlevih so morali pustiti še 12 glav goveje živine. Pa so kljub temu v letošnjem letu mnogo naredili, kajti taka stavba ni malenkost. Drugo leto bodo pa nadaljevali. Gotovo bo šlo laže kot letos, ker imajo že izkušnje. Nekateri maloverni zadružniki pa so se prepričali, kaj zmore zadruga, če zadružniki delajo z voljo in složnostjo. Ta sloga sicer letos ni bila popolna, pa so kljub temu dosegli lep uspeh.
Poleg govejega hleva so zgradili tudi stanovanjske prostore za oskrbovalce živine, skladišča za krmo, zbiralnico mleka in drugo. Zgradili so tudi velik silos e prostornino 100 kub. metrov. V silosu bodo lahko vskladiščili mnogo zelene krme, s katero bodo povečali mlečnost krav. Tako bodo pridobivali več mleka, pa tudi gnoja za zadružna polja. Delo pri oskrbovanju živine pa se bo močno zmanjšalo, ker ga bo opravljalo manj ljudi, kot jih je bilo potrebnih doslej, ko en delavec ni mogel krmiti mnogo živine, ker je bila
predaleč raztresena po malih hlevih.
Stročjevaški zadružniki so ponosni na svoj novi hlev. Vedo, da se bodo tako še bolj povezali miselno in gospodarsko. Nekateri zadružniki, ki so bili ob pričetku del proti gradnji, ker so se bali velikih naporov, pa začudeno kimajo. Sedaj so že zadovoljni. Čudijo pa se tudi oni, ki so bili proti gradnji hleva, ker bi rajši imeli svojo živino doma. Pa je večina le zmagala in to proti njihovi volji zmagala. Čudijo se tudi privatni kmetje, ki so ob ustanovitvi zadrugi prerokovali njen skorajšnji polom in se zaradi tega - niso hoteli pridružiti zadružnikom, Namesto poloma pa jih je zadruga presenetila s takim gospodarskim uspehom.
Tako je novi veliki hlev dal povod za razmišljanje mnogim poštenim in nepoštenim zadružnikom, pa tudi privatnim kmetom.	M. I.
Cvetoče koprive
Z obmurskih vrtov
Poslednjič: Pionirji ugante
 Kakor smo v predzadnji štev. v pojasnilu poročali, smo prejeli z Državne osnovne šole Runeč dve pismi. Pismo pionirjev smo takrat objavili; pismo učiteljstva pa nam takrat ni bilo dovolj razumljivo, zato smo ga le omenili. Ker pa smo od našega dopisnika Z. d., ki nam je poslal prvi člančič, dobili posebno pojasnilo, objavljamo danes oba dopisa.
Prvo pismo:
Prilagamo dopis pionirjev tukajšnjega pionirskega odreda »Jožeta Kerenčiča« s prošnjo, da ga priobčite v naslednji številki Ljudskega glasa. Odgovor naših pionirjev naj razkrije resnico o akciji bukovega žira na tukajšnji šoli in s tem ovrže laži in klevete (kakor so izjavili pionirji sami), ki jih navaja članek »Pionirji, uganite«. V dokaz resničnih izjav pionirjev prilagamo prepis računa KZ, ki je bukov žir prevzela.
Z ozirom na laži in neresnične klevete omenjenega članka zahteva celoten učiteljski zbor priobčenje priloženega članka — oziroma dopisa pionirjev, kakor tudi, da dopisnik članka »Pionirji, uganite« v časopisu s polnim imenom prekliče podatke in sumničenja. Ako se naši želji ne ugodi, bomo zadevo predali sodišču.
Uredništvu svetujemo, da v bodoče bolj kritično motri članke dopisnikov, tih kontrolira na terenu samem in šele nato priobči v časopisu.
Učiteljstvo  želi, da bi se v sličnih primerih, ki so se po izjavah dopisnikov baje dogajali na Runču, uredništvo na licu mesta prepričalo o resničnosti podatkov in tako prekontro-
lirajo delo dopisnikov. Te kontrole bi odkrile marsikatere napake.
V kolikor našim izjavam ne verjamete, se izvolite prepričati sami.
Učiteljstvo osnovne šole Runeč. (Slede trije podpisi).
Drugo pismo:
Moj dopis v predzadnji številki »Pionirji, uganite« je povzročil veliko ogorčenje in jezo med učiteljstvom šole Runeč. Naredili so tudi pritožbo na uredništvo lista. Učitelji so narekovali, a otroci so morali pisati. Tako so mi pionirji sami povedali. Učitelji so res vzeli olje za bukov žir, čeprav se sedaj oglašajo, da niso vzeli. Imam priče, ko je učitelj Avgust Hole vzel osebno prvič tri litre olja, ostalo pa drugič. Prvič so nosili pionirji 162 kg žira, ostalo pa drugikrat. Za vse so vzeli olje, to se točno ve; a v kake namene ga uporabljajo,
se ne ve. Ko so prebrali članek »Pionirji, uganite« so zbrali denar, da bi tako prikrili resnico. Torej njihova pritožba nima nikakega pomena, ker ljudje, ki so videli v trgovini, točno vedo, koliko žira so prinesli in kaj so dobili zanj.	Z. d.
Komentarja k pismoma ne bomo navajali. Rajši uganite sami.
Pri njih kontrola ni potrebna
Upravni odbor KDZ Vučja vas je mnenja, da v svoji zadrugi ne rabijo več nobene kontrole niti knjigovodstva, zato je vse knjigovodske knjige, kartice in ostale pisarniške stvari poslal na Zadružni sklad v Ljutomer. Pravijo, da bodo tako laže gospodarili, ker ne bo mogel nihče nikomur očitati, da je premalo naredil ali preveč vzel ker o tem ne bo nihče  vodil evidence.                                 M.I.
NYLON je dobil tekmovalce
Moderno, novo umetno blago nylon, zaradi katerega je romalo v povojnih letih toliko drobnih pisemc v »obljubljeno deželo« Ameriko in ki je postalo pravo hrepenenje ženskega sveta vse Evrope, danes ni več edino novo umetno blago. Kemiki so iznašli sedaj poleg nylona še vrsto novih umetnih vlaken ali mas, iz katerih je mogoče narediti prav prijetna oblačilca ali  galanterijske izdelke. Takšen je najfinejši avstralski gyapju, izredno kvaliteten egiptovski gyapot, razno v temi svetlikajoče se fosfor-kalijevo blago, blago, ki ne gori, ki se ne premoči, ali se blešči itd.
V Ameriki Je med vsemi iznajdbami največjo pozornost poleg nylona vzbudila snov, ki jo imenujejo orlon. Orion proizvajajo iz apna, petroleja, zemeljskega plina, zraka, vode itd. To snov je lahko tako narediti, da je precej podobna svili ali pa tudi gyapunju. Ne škoduje ji sonce, pa tudi vode ne vsrkava. Prav tako orlon ne gori in tudi soli mu ne škodujejo.
Iz orlona je mogoče narediti dežne plašče pa tudi srajce in slično blago. Sedaj ga je v Ameriki zelo malo, vendar Amerikanci menijo, da bo orlon boljši od nylona in da bo orlon čez nekaj let nylon tudi dodobra izpodrinil. V ZDA gradijo že več tovarn za proizvodnjo orlona. Samo tovarna v Candombu bo proizvajala letno 15.000 ton orlona.
Druga pomembna snov, ki se je pojavila na ameriškem tržišču je takoimenovani dinel. Podoben je gyapjuju, vendar je toplejši. Tudi ta ne propušča vode in ni občutljiv za razne
vremenske ali druge kemične vplive. Iz njega že izdelujejo moške in ženske obleke, številni hoteli pa so pričeli naročati namizne prte iz dinela.
Med novimi izumi se je pojavila tudi snov imenovana vicaro. Baje je precej podobna gyapjuju. S to snovjo se bavi predvsem družba Virginia Carolina Chemikal Corporation, ki gradi veliko tovarno za proizvodnjo vicara. Letno bo ta tovarna proizvajala 20 milijonov ton vicara Trde, da je mogoče iz vicarja izdelovati poleg oblek in površnikov, tudi puloverje, nogavic itd.
Vse te nove iznajdbe — polivinil, nylon, gyapju, orlon, dinel, vicaro in morda še kaj drugega, nam lahko narede pravo revolucijo v tekstilni industriji. Koliko več in koliko kažejo proizvajati dobra umetna vlakna in mase, toliko manj bo potrebno bombaža, volne, svile in toliko bolj bo tekstilno blago tudi cenejše, obenem pa tudi trpežnejše in — lepše. Važno je pri tem to, da jih je mogoče izdelati iz materiala, ki ga te povsod dovolj in je takorekoč skoraj zastonj.
Veliki francoski izdatki za vojno v Indokini
Finančna komisija francoskega parlamenta je odobrila vsoto od 380 milijard frankov za vojaške potrebe v Indokini in drugih prekomorskih ozemljih Francije v prihodnjem letu. Za operacije v Indokini so predvideli 50 milijard frankov, medtem ko bodo drugi del uporabili v drugih francoskih ozemljih, v glavnem v Franciji in severni Afriki. Za operacije v Indokini je Francija doslej uporabila 350 milijard frankov. Pri tej vsoti ni všteta pomoč, ki so jo ZDA nedavno dodelile,
Nemški V 2 danes pripomoček,
ameriškim znanstvenikom
Še nismo popolnoma pozabili na poročila o pošiljanju nemških letečih raketnih bomb na London iz daljave 200 do 300 kilometrov, ko že spet prihajajo poročila o tem znamenitem novem orožju. Tokrat so poročila bolj vesela, kajti končno so pričeli V-2 uporabljati tudi v znanstvene namene.
Po zasedbi so namreč Američani našli v Nemčiji še 100 neizstreljenih V-2, ki so jih se-
veda hitro odpeljali v ZDA s strokovnjaki vred. Pa ne da bi kaznovali ljudi, ki so iznašli to morilno orožje za Londončane, nemške strokovnjake so porabili za nadaljnjo raziskavanje raket in za uvedbo proizvodnje takih raket v ZDA samih. Od 100 pripeljanih bomb je 25 vzela vojska, 75 pa so jih dobili znanstveniki za raziskavanje atmosfere (ozračja).
Američani vdelajo v rakete
razne instrumente in jih izstreljujejo v zrak. Že leta 1946 so dosegli višino 150 km, pozneje pa so z izpopolnitvami dosegu že celih 400 km, kar Je ogromna višina, če pomislimo, da se doslej še nobeno letalo ni dvignilo nad 24 km. Merilni instrumenti spotoma fotografirajo pa tudi poročajo na zemljo o okolici. Tako raziskavanje najvišjih zračnih plasti in žarkov utegne biti še zelo pomembno.
JOŽE J.:	
Hiša
(II. Nadaljevanje)
Ko se je Štefan naslednji večer vrnil z dela, je stopil pred očeta, ki je pravkar večerjal. Z motnimi, krvavimi očmi je nekaj trenutkov divje zrl vanj. Ker se mu je jezik zatikal, je bolj zagrgral kot povedal:
»Mi boš dal hišo?!«
»Štefan, sedaj pojdi spat, pa se bova jutri pomenila!« mu je svetoval oče, ker se ga je takega bal.
»Daj mi hišo!« je zavpil. Štefan preteč z rokami.
»Saj zdaj ne morem —,« je jecljal oče v zadregi in strahu. Medtem je že vstal in se zadenski umikal pred sinom.
»Saj vem, da nočeš,« se je zadrl Štefan in hotel pograbiti očeta za vrat. Oče se je branil in sta se začela ruvati. Bil pa je toliko spreten, da pijani sin ni mogel doseči občutljive točke. Pred sinom bi se najrajši umaknil, a ni mogel, ker je bil v kotu. Zato sta se ruvala, da
so kosi obleke leteli od očeta, ki se je branil. Sam ni vedel, naj naj počne s sinom.
Vpitje je privabilo iz kuhinje mater. Ko pa je skozi vrata opazila ruvanje, je stekla k sosedu na pomoč. To je bila sreča, kajti drugače bi se ruvanje gotovo slabo končalo za očeta. Bil je že ves opraskan in krvav po obrazu in rokah, ko je prišel sosed s svojim močnim sinom.
Vsi trije so Štefana zavlekli v klet in vrata močno zaprli. Štefan je dolgo razbijal po vratih, ki pa se niso hotela vdati. Okno pa je bilo premajhno, da bi se preril skozi. Šele po dolgem razbijanju in vpitju ga je premagal zaspanec.
Drugo jutro, ko se je že iz-treznil, mu je oče odprl vrata. Ko je Štefan hotel vzrojiti, mu je ostro dejal:
»Sedaj pa mi že presedaš. Izgini mi iz hiše s svojo družino vred! Pa takoj, čimprej, če ne, bom poiskal pomoč pri oblasti!«
To je Štefana ukrotilo, da ja
odšel brez besede. Ko pa je odšel na delo, je vsa objokana snaha prišla k očetu in ga prosila, naj jih pusti v hiši, ker ne vedo iti nikamor. Saj bo ona sama skrbela, da Štefan ne bo nikoli več tako razsajal, čeprav bi se napil.
Oče se je vdal nekaj zaradi snahine prošnje, a še bolj iz strahu pred ljudskimi govoricami. Kaj bi rekli ljudje, ko bi to izvedeli? Ali ne bi nekateri obsojali tudi njega? Če že ne zaradi  tega, ker je tako trd do sina, da ga je spodil od hiše, pa zato, češ, zakaj ga ni bolje vzgojil.
Tako je Štefan s svojo družino ostal še naprej v hiši. A to ni spametovalo njega niti njegove žene. V začetku sta bila malo pobita in sta se obnašala sramežljivo, a spletkarila sta naprej, le da bolj previdno. Klara je bila še hujša od moža. Pred očetom pa sta se hotela delati dobra. Toda svojih nepoštenih misli in želja nista mogla vedno prikriti. Štefan se je še večkrat napil in takrat vedno razsajal nad vsemi, ki so bili pri hiši, čeprav ne tako grobo kot prvič.
To je prineslo v Martinovo hišo nemir, nesoglasje in prepir, kar prejšnji rodovi niso poznali. Štefan je še naprej želel, in spletkaril, da brat in sestri ne bi prihajali k hiši, naj bi se starši počutili osamljeni, čeprav je s sestrama včasih govoril zelo prijazno, ju v srcu ni maral, ker se mu je zdelo, da brata Jožka bolj cenita kot njega.
Oče je to prenašal le z veliko težavo, vendar je menil, da je lažje prenašati sinovo nasilje, kakor ga tožiti. Drugače pa ni hotel oditi od hiše. Štefan pa tudi ni bil vedno enak: včasih je bil nasilen, drugič pa spet nad vse prijazen do očeta in matere.
Tako je bilo do očetove bolezni. Ko pa je ta čutil, da se mu bliža zadnja ura, je poklical k sebi vse svoje otroke.
»Moje življenje ugaša,« jim je dejal. »Vedno sem želel, da bi se ljubili med seboj, kakor sem se jaz ljubil s svojimi brati in sestrami. Pa je hudičeva hiša, katere sem se veselil, ko sem se vselil v njo, prinesla med vas sovraštvo. — Ne, tega ni bila
kriva hiša, tega ste bili krivi vi. Saj veste, katerega mislim. Tebi Štefan, kot najstarejšemu sem jo namenil. Toda ker si bil tak do mene in do svojega brata, ti je ne bom dal.«
»Oče, saj sem bil vedno dober z vami,« se mu je hotel prikupiti Štefan. »Le če sem se kdaj napil —.«
»Čeprav so moje moči pri kraju, se še vsega dobro spominjam,« ga je prekinil oče. »Pred trinajstimi leti se je pri hiši pojavilo zlo, ko si bil proti temu, da bi brat prišel med svate. Čeprav se nismo vsak dan prepirali, me je težila huda mora, ker ni bilo tako, kot bi morajo biti. In ti, Štefan, si bil kriv vsega zla pri nas!« Trenutek je pomolčal. Tudi otroci so molčali, tako so jih pretresle očetove besede. »Kakor ste se razumeli in ljubili, tako si razdelite hišo. Jaz vam jo prepuščam vsem enako.«
Tako je oče končal in umolknil. Vse Štefanove prošnje so bile zaman, oče ni hotel več govoriti o hiši Zato je Štefan poizkusil pri sestrah:
»Vidita, da rabim hišo. Izplačal vama bom deleža, le malo morata počakati, ker nimam dovolj denarja.«
Tedaj se je mlajša sestra Trezika obrnila k Jožku:
»Ti ne rabiš hiše?«
»Rabil bi že, toda —,« je ta sredi odgovora umolknil.
»Kaj toda, če že moram čakati na izplačilo, bom rajši čakala pri tebi,« mu je odgovorila Trezika. Tudi starejša sestra je bila enakih misli
Jožko je bil pošten, zato se mu je prvi trenutek zdelo, da bo bratu Štefanu storil krivico bo 
vzel hišo. Toda ali ima Štefan večjo pravico do hiše kot on? Ne, če mu je oče ni dal, nima večje pravice. In sestri sta enakih misli. Zakaj je torej ne bi vzel, ko jo rabi prav tako kot štefan? Saj ne zastonj, pošteno bo izplačal vsem.
»Prav, bom pa vzel,« je odgovoril počasi na sestrina prigovarjanja.
Tedaj je Štefan stekel iz sobe.
(Konec)
Murska Sobota, 27. decembra 1951
»L J U D SKI GLAS«
Stran 5
Srečno in veselo novo leto
želijo vsem svojim odjemalcem, potrošnikom, delovnim kolektivom, naročnikom, prijateljem in znancem
OKRAJNO SOBOSLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE
LJUTOMER
Mnogo sreče
in uspehov
v letu
I052
želi
svojim odjemalcem
Okrajni magazin Ljutomer
s poslovalnicami:
Manufaktura
Galanterija
Usnje-Čevlji	
Špecerija Železnina Steklo-barve Les-kurivo
Tudi v letu 1052 zagotavljamo solidno postrežbo in izbiro kakovostnega blaga po najugodnejših cenah in se priporočamo za obilen obisk
Želimo vsem odjemalcem
srečno novo leto in se priporočamo za nadaljnja naročila
Izdelujemo zidake in strešno opeko vseh vrst. — Svoje izdelke prodajamo po solidnih cenah!
Okrajna opekama Ljutomer
GOSTILNA IN NOČlŠČE
»JERUZALEM"
LJUTOMER
nudi svojim cenjenim odjemalcem razno manufakturno, galanterijsko in špecerijsko blago po dnevnih ugodnih cenah!
Na zalogi imamo vse vrste umetnih gnojil!
Sreče polno in zadovoljno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
INVALIDSKO
GOSPODARSKO PODJETJE
MIZARSTVO
KOLARSTVO
LJUTOMER
in se priporoča za nadaljna naročila!
MESTNI GOSTINSKI OBRATI
,,MENZA"
LJUTOMER
Okrajno podjetje
za odkup živine
Ljutomer
Klavnica in mesnice št« v. I. in II.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Anton
Semenič
podkovni in vozovni kovač
Ljutomer
LUDVIK
GLAVNIK
AVTOTAKSI
LJUTOMER
Janko
Škrajnar
slaščičarna
Ljutomer
S povečanim tekmovanjem in s znižanjem cen stopamo v Novo leto!
MESTNO GOSTINSKO PODJETJE - LJUTOMER
Z obrati:
Hotel »Jeruzalem«, hotel »Prlek«, gostilna »Pri pošti«, restavracija »Triglav« in Kolodvorska restavracija.
OBTRTNA STORITVENA PODJETJA MLO LJUTOMER«
KROJAŠKA, ŠIVILJSKA IN ČEVLJARSKA DELAVNICA, REMONTNO PODJETJE in PREVOZNIŠTVO
MESTNO KOMUNALNO PODJETJE LJUTOMER: Komunalna dejavnost, Kino, Uprava zgradb, tehtnica itd.
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA M. Sobota
Dolgov
Ivan
čevljarstvo
Murska Sobota
GOSTILNA PRI
LJUTOMER
kupuje
vina ljutomerskega okoliša in jih
originalna prodaja našemu gostinstvu
Okrajno
elektroinstalacijsko podjetje
čestita svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno Novo leto ter se priporoča za nova naročila!
Dolnja Lendava
Mestna komunalna podjetja v Dolnji Lendavi
želijo svojim strankam srečno Novo leto. — Prodajamo vence in druge pogrebne potrebščine. — Se priporočamo za nadaljnja naročila!
Stran 6
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. decembra 1951
Vaše življenje in imetje
zavaruje
DIREKCIJA ZA LR SLOVENIJO
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 19
Poslovalnice: Celje, Kranj, Krško, Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Poljčane, Postojna, Vipava.
Zastopstva v vseh večjih   krajih
Slovenije.
MARIBOR
OBRAT MURSKA SOBOTA
ELEKTRIFICIRAMO NAŠE VASI, KATERIH V PREDVOJNI JUGOSLAVIJI NISO MOGLI
MESTNA
Izdelujemo
PRVOVRSTNE METLE
ŠČETKE IZ RAZLIČNE DLAKE ŠČETKE RIBARICE
LESNE IZDELKE — GALANTERIJO
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
želi svojim članicam - kmetijskim zadrugam v letu 1952
obilo uspeha:
v organizacijski utrditvi
v dvigu kmetijske proizvodnje po pospeševalnik odsekih v razširitvi zadružnih ekonomij v kapitalni graditvi v trgovski in odkupni dejavnosti
Murska Sobota, 27. decembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 7
DELOVNI  KOLEKTIV
TOVARNE
V MURSKI SOBOTI
želi
srečno novo leto vsem odjemalcem in potrošnikom
z o. j. MURSKA SOBOTA
želi vsem odjemalcem uspehapolno novo leto
Obenem nudimo iz naših prodajaln
manufakture, galanterije, železnine in špecerije
vse vrste industrijskega in ostalega blaga široke potrošnje ter vse prehrambene potrebščine po solidnih cenah.
Velika izbira, točna in hitra postrežba!
Vsem našim investitorjem, naročnikom naših uslug, delovnim kolektivom ter našim delavcem in uslužbencem želimo
srečno in veselo novo leto
OKRAJNO
GRADBENO PODJETJE
MURSKA SOBOTA
z obrati: mizarstvo, žaga in prevoz.
PODJETJA
MESTNA
Uprava kina Uprava hiš Vrtnarija - cvetličnjak Prevozništvo Tehtnica
Mestno kopališče Gramoznica Pogrebni zavod
želijo vsem obiskovalcem, odjemalcem in potrošnikom
mnogo sreče v novem letu
MESTNO
REMONTNO PODJETJE
V MURSKI SOBOTI
želi vsem svojim naročnikom srečno in veselo novo leto ter se priporoča za nadaljnja naročila.
MESTNO PODJETJE
MURSKA SOBOTA, Titova 31
Izdelujemo kovinsko galanterijo, vseh vrst pribor za kurjenje, peči za žagovino, razne predmete za gospodinjstvo - med drugim stiskalnice za krompir, kavo pražilce ~ otroške športne vozičke (avtomo-del) in razne predmete za kmetijstvo. Imamo na zalogi in izdelujemo po naročilu. Okusna in kvalitetna izdelava. Naročila sprejemamo direktno.
Vsem našim odjemalcem želimo obilo sreče v novem letu.
ZDRUŽENJE DRŽAVNIH
v okraju MURSKA SOBOTA
želi srečno novo leto 1952 vsem svojim rednim odjemalcem ter se priporoča tudi v bodoče.
Stran 8
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. decembra 1951
DELOVNI KOLEKTIV
V MURSKI SOBOTI
vztraja pri
kvalitetni izdelavi mlečnih izdelkov
ter želi vsem potrošnikom, kakor tudi odjemalcem
obilo sreče v letu 1952
MESTNO PODJETJE
PEČARSTVO
V MURSKI SOBOTI
želi
srečno novo leto 1952
Izdeluje
keramične peči in lončarske izdelke
Delovni
kolektiv
TOVARNE
MESNIH IZDELKOV
V MURSKI SOBOTI
želi vsem svojim odjemalcem
srečno novo leto
Srečno novo leto 1952 želi
MESTNO PODJETJE
V MURSKI SOBOTI
ter nudi v letu 1952 vse izdelke iz umetnega kamna za stavbe in betonske cevi ter nagrobne spomenike iz vseh vrst kamna
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik; Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas. Murska Sobota Trg Zmage — Ček račun: Narodna banka M Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna