Edini slovenski -j t Zedinjenih dretah Velja sa Tae leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Issaed «rery day «xeepfc šrafe^r ffi lip —s and Legal Holidays g— I I Hj 50.000 Readers. s® TELETOM PISAEHE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Ol&ss Matter, September 21,1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. NO. 165. — STEV. 155. NEW YORK, MONDAY, JULY 3, 1916. — PONEDELJEK, 3. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXXV. Avstrijske čete so baje v Voliniji malo napredovale. AVSTEUSKE ČETE POD POVELJSTVOM GENE BALA BOTHMERA SO ZAVZELE NEKO VIŠINO JUGOZAPADNO OD TARNOPOLA. — VOJAŠTVO GENERALA LINSINGENA JE NEPRESTANO V BOJU. — RUSKO POROČILO O ZMAGAH. — RUSKA ARTILERIJA V AKCIJI. — ARMADA GENERALA LEŠICKIJA JE ZAVZELA NEKAJ ZELO VAŽNIH STRATEGIČNIH POSTOJANK. Petrograd, Rusija, 2. julija. — Ruski generalni štab je lidal danes sledeče uradno poročilo: — Na naši za pad ni fronti sovražnik neprestano napada. Posebno hudi boji se vrše v ozemlju med Stvrom in Stockliodom ter južno od Stocklioda. Včeraj pojKildne je sovražna artilerija z vso silo obstreljevala okolico Kopčij, Čelenovke in Zabraja. Vsi ti kraji leže jugozapadno od Sokula. Slednjič so vprizorili Avstrijci splošen napad, katerega smo pa z lahkoto odbili. Avstrijci so začeli koncentrirati severozapadno od Kisclina veliko množino svojih čet. Ko je stopila naša artilerija v akcijo, se je moral sovražnik z velikimi izgubami umakniti. Jugovzhodno od Kisclina je zavstavila naša artilerija avstrijsko ofenzivno prodiranje. Pri vasi »Senjavi se vrši vroča bitka, za katero se pa še ne ve, kako se bo končala. Avstrijsko ofenzivno prodiranje južno od vasi Za-turce je za vstavljeno. Sovražnik je poskusil na več mestih prekoračiti reko Staro, pa se mu je poskus temeljito izjalovil. Manjši spojuidi se vrše pri Baranovičih. Petrograd, Rusija, 2. julija. — Poročilo, ki ga je izdal ruski generalni štab, se glasi: — Zapadno od Kolomejc je zavzela armada generala Lešickija nekaj zelo važnih strategičiiih postojank. Do-zdaj smo vjeli na tej fronti kakih 2.000 vojakov in zaplenili veliko vojnega materiala. Značilno je, da so bili skoraj vsi vojaki, ki smo jih vjeli, pijani. V vzhodnem delu Galicije in v Bukovim je položaj neizpremenjen. Južno od Lipska smo odbili uspešno nekaj sovražni-ških napadov, V ruskih rokah je nekaj važnih avstrijskih postojank, s katerih je mogoče obstreljevati par prelazov, ki vodijo preko Karpatov. Kakorhitro bo ruska armada nekoliko preurejena, bo začela s splošnim prodiranjem v Ogrsko nižino. Berlin, Nemčija, 2. julija. — lz zadnjega poročila, ki ga je izdal nemški generalni štab, je razvidno, da so Avstrijci in Nemci nekoliko napredovali v Voliniji in Galiciji ter da so zavzeli jugozapadno od Tarnopola nekaj ruskih postojank. Vsega skupaj so vjeli 2,315 ruskih vojakov ter zaplenili precej vojnega materiala. pod poveljstvom generala Linsingena prav dobro napredujejo ob reki Stvr. Čete generala Botlimera so pri Vorobjovki v Galiciji. Poročilo nemškega generalnega štaba se glasi: Armadna skupina generala Linsingena: Napadi se neprestano vrše. Število jetnikov je naraslo za sedem častnikov in 1.410 mož. Na raznih točkah smo z lahkote odbili vse sovražiliške napade. Armadna skupina generala Bothmera: Avstrijske in nemške čete so zavzele z naskokom neko postojanko jugozapadno od Tarnopola. Vjele so sedem mož in 890 vojakov. Dunaj, Avstrija, 2. julija. — Zapadno od Kolomeje in južno od Dnjestra se vrše vroči boji. Pri J^ilomeji smo odbili vse ruske napade. Kodanj, Dansko, 2. julija. — Tukajšnje časopisje poroča, da se pripravlja Nemčija na veliko pomorsko o-feuzivo v severnem morju. V Libavo je dospelo veliko nemških ]x>duiorskih čolnov in torpednih rušilcev. Poveljstvo nemške mornarice bo baje prestavljeno iz Kiela v Libavo. Dunaj, Avstrija, 2. julija. — 'Rusi so pred kratkim sporočili, da so vjeli v zadnji ofenzivi 200,000 avstrijskih vojakov. Temu poročilu odločno nasprotuje izjava avstrijskega vojnega ministrstva: — Ako bf Rusi res vjeli 200,000 avstrijskih vojakov, se mom pomisliti, da bi jih moralo ravno toliko tudi pasti, dvakrat oziroma trikrat več bi jih moralo pa biti mrtvih in ranjenih. Potemtakem bi ne imeli Avstrijci niti enega vojak« več na razpolago za obrambo svoje severovzhodne meje. i Rusi so dobili samo kakih štirideset topov modernejšega s interna. Predno jih je dobil sovražnik v roke, smo jih i«ko pokvarili, da jih sploh ni mogoče več rabiii. S prodiranjem v Ogrsko nižino ne bo nič. Prvič je rusko ofenzivno prodiranje vstavljeno, drugič so pa prelazi, ki vodijo v nižino, i*vanredno dobro zastraženi. t . V • - .1 " 1 r ™ Bodočnost Nemčije. Izjava bivšega nemškega državnega kanclerja. — Mirovni pogoji. Garancija za bodočnost. Berlin, Nemčija, 2. julija. — Bivši nemški državni kancelar knez Buelow je izdal knjigo z naslovom: "Politika Nemčije**. — V predgovoru pravi, da mora dobiti Nemčija nekaj več kot je pred vojno mislila, da bo dobila. Nacionalne linije, ki so eksistirale pred vojno. bi pomenile za Nemčijo veliko izpubo. V nekem odstavku pravi: — Največji sovražniki Nemčije bodo po vojni Francija, Anglija in Rusija. Da bo mogla Nemčija vzdr/ žati morebitne napade, mora oja-čiti svojo armado in mornarico. To se mora zgoditi, ker je gotovo, da bodo tudi sovražniki Nemčije ojačili armado in mornarico. Mi ne smemo stremiti po nikaki premoči in faktično tudi ne stremimo po njej, toda svojo državo moramo čuvati. Rezultat vojne ne sme biti nega tivnega, pač pa pozitivnega značaja. V tem slučaju gre za vprašanje, če se bomo rešili ali če bomo uničeni. Mi moramo dobiti vse po-frnjeno, kar smo žrtvovali. Mirov ne pogoje moramo tako sestaviti, da nam bo zasigurana bodočnost Buelow je mnenja, da mora Nemčija živeti v velikem prijateljstvu z deželami, ki se niso udeležile sedanje vojne. V knjigi tudi zelo hvali socialne demokrate. Pravi, da bo po vojni delovala vlada skupno žnjimi ter da se bo dalo z njihovim sodelovanjem vse doseči. Časopisje se je o njegovi knjigi zelo laskavo izrazilo. Buelow se bavi samo v splošnem s sedanjo vojno, v podrobnosti se pa ne spušča. Nove demonstracije v Berlina. London, Anglija. 2. julija. — Ko se je v Berlinu zaznalo za obsodbo dr. Liebknechta, — pravi neko poročilo iz Amsterdama, — so se vršile na Postdamer Platzu v Berlinu zopet demonstracije Aretiranih je bilo petdeset oseb in izstreljenih je bilo deset strelov. Poročevalec pravi, da je na o-menjenem trgu velika posadka vojaštva. ki ima nalogo preprečiti na-daljne izgrede. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le samnde. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v sveži radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. OlBI! K « K S S.... .90 ISO.... 16.80 10.... 1.60 ISO__ 18.90 IS---- S.30 140-... 19.60 10..« s. oo iso— ai.oo as.... 3.70 160.... 93.« 90.... 4 40 170.... 23.80 15.... 6.10 180.... 96.90 40.... 6.80 190.... 16.60 46.... 6.60 900.... 28.0( BO.... 7 90 960«,.. 35.00 66--------7.SS SOD..« 43.00 60.... 8.65 360.... 49.00 66...« 9.36 400..«, 66.00 70.... 9.96 460—— 63.00 76.... 10.66 600.,« 70.00 80.... 11.36 600______84.00 M.... 19.05 700.... 98.00 90--------12.76 8CO________112.00 100.... 14.00 900.______196.00 KO.... 16.40 1000________139.00 Ker m sdaj mm denarJn skoraj vsak lan menjajo, mo primorani račoaitl po najaorejiih eenah te bono ttuU aftkaaofaU po i— VMh ae bo sfodOo, do Mi no-■lomikkaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe m mmd po» radi por dni kasneje is ned ta. ko M MMttMnk* m tvt^KA mn nim, W Octtbolk It« fto V, Ti «»- i-* . Z-• ■aii fttl iKr* Radi postavnega praznika '' PROGLAŠEN JE NEOD-25T5 VISNOSTI", izide prihodih nja številka "Glas Naroda" v sredo, dne 5. julija. Avstrija in Italija. Vroči boji med Avstrijci in Italja-ni pri Monte Pasubio. — Parnik se je potopil. Rim, Italija. 2. julija. — Italijanski generalni štab je iztlal sledeče uradno poročilo o bojih med Avstrijci in Italijani: Med reko Adižo in Brento naša ofenziva prav dobro napreduje. Pri Valarsi je naša infanterija navalila na sovražniške pozieije in jih veliko zavzela. Bitka pri Zugiia Torti še ni končana. Naša artilerija obstreljuje utrdbo Pozzachio. Pri Monte Pasubio so se nam postavili v bran močni sovražniški oddelki. Ker smo dobili precejšnja ojačenja, je upati, da bomo z lahkoto predrli avstrijsko fronto. Na črti Posino-Astieo smo zavzeli Monte Majo in zasedli obronek gore Sellugio. Severno od Pedeseae smo pregnali sovražnika iz njegovih strelnih jarkov. Umaknil se je s silno naglico in pustil v jarkih munici-jo in vojni materijah Na Asiagio planoti se vrše manjši spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražami. Na ostali tirolski fronti je položaj neizpremenjen. Pri Tržiču (Montfalcone) smo zavzeli z bajonetnim napadom nek strelni jarek in vjeli skoraj dvesto avstrijskih vojakov. Sovražnik je bil vprizoril protinapad, pa kljub vsemu prizadevanju ni mogel ničesar doseči. Sovražni letalci so metali bombe na vasi in mesta, ki leže ob dolenjem teku reke Soče. Povzročena škoda je maloukostna. London, Anglija, 2. julija. — Iz zanesljivega vira se je dozna-Io, da je nek podmorski čoln potopil italjanski parnik "Terno". Moštvo se je v rešilnih čolnih pripeljalo v Sicilijo. Iz Grške. Atene, Grška, 2. julija. — Danes zjutraj so delavske organizacije vprizorile velike demonstracije; delavci so se navduševali za Veni-zelosa in zaveznike. — Pozneje so se jim pridružile še demobilizirane -čete. Množica se je zbrala pred Veni-zelosovim stanovanjem in tako dolgo vpila in ga pozdravljala, da se je pojavil na balkonu in jih pozdravil ter se jim zahvalil za njihovo navdušenost. Anti-Venizelosti so poskušali napraviti med demonstranti kak nered. vsled česar je prišlo do resnih bojev. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel i, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: posije naj se po brezžičnem brsojaru. l smili 8S Oortlaadt flfc, New York, K. 7. Mehika in Zdr. države. Upati je, da se bo Carranza popolnoma udal Združenim državam in tako preprečil vojno. Angleži in Francozi El Paso, Texas, 2. julija. — Včeraj zjutraj so poskušali mehiški banditi zopet vdreti preko meje pri Fortu Haneocku ob Rio Grande. — Ameriški vojaki osmega kavale-rijskega polka, ki so nastanjeni v omeuejni trdnjavi, so takoj vdrli za banditi preko meje v Mehiko. Banditi so ukradli par konj, drugega uspeha niso imeli. Poročilo je došlo, da so se popoldne že ameriški zasledovalci vrnili, ne da bi bandite vjeli. To je bilo zdaj že včetrtič. da so ameriške čete morale vdreti preko meje, kljub temu ,da je dal Carranza nedavno svojim četam ukaz, da vsak nadaljni poskus Aineri-kancev vdreti preko meje preprečijo s tem. da jih napadejo. V dotičnem okraju ni nastavlje nih nič Caranzovih čet. Mehikanci so danes ponoči stre ljali na ameriške konjenike, ki pa-trolirajo na meji. Amerikanci so jim ogenj vrnili, toda na ameriški strani ni bil nihče ranjen; kako je na oni strani ,ni znano. Kdo so bili napadalci, se ne da povedati, ker so izginili v temo. Toliko je pa znano, da so ravno na tistem kraju nastavljeni Car-ranzovi vojaki. Pretekli teden je Carrauzov poveljnik v Juarezu sporočil kolone-lu W. H. Sage-u, ki poveljuje ameriškim četam v Nogalesu, da bo vsakega Mehikanca, ki bi se pre-drznil dejansko kazati sovraštvo do Amerikancev, takoj obesil. General Pershing je danes poročil, da ima popolnoma vse pripravljeno za vsak slučaj, da bi se bilo treba premikati v to ali ono smer. Nekateri so mnenja, da bo Per shing tudi proti volji washington-ske vlade zapustil mehiško ozemlje. Ameriška ekspedicija se je nedavno pomaknila za par milj bolj proti meji in se nahaja zdaj v bližini mormonskih naselbin. Mor-monci se, kot poročajo, obnašajo napram Amerikancem zelo vljudno. — General Bell je poslal v Carri-zal več pogrebnikov, ki imajo nalogo poiskati ubite ameriške vojake. Mehiška vlada je dovolila, da pridejo Amerikanci po svoje mrtvece, toda za prevozne stroške bodo morali plačati. General Obre-gon* mehiški vojni minister, je obljubil pogrebniljom posebno straže. M' Allen, Texas, 2. julija. — Danes so prišli sem vojaki sedmega in enainsedemdesetega newyorske-ga polka. Ljudstvo jih je navdršeno po zdravljalo. Vojaki se nahajajo v najboljšem stanju, izmed vseh je samo eden bolan. V celem mestu dela največ kupčije neka prodajalna 'ice cream-a', ki je tudi edina. Na vojake zelo učinkuje tukajšnja vročina, toda dozdaj še ni bilo slučajev bolezni. Washington, D. C., 2. julija. — Uradniki državnega departmenta so včeraj ponovno izjavili, da se bo ameriške čete odpoklicalo, ko bo med Carranzo in Združenimi državami vse rešeno in ko bo CJar-ranza očitno pokazal, da je pri volji storiti vse za varnost ameriških obmejnih naselbhi. Vendar zadnji čas je nastalo v vseh krogih upanje, da se bo vse mirnim potom rešilo; večjidel državnih uradnikov je prepričan, da se bo Carranza popolnoma udal. Vladni krogi zelo nestrpno pri čakujejo Carranzovega odgovora; pričakuje se, da bo odgovoril tekom par dni. Se dva parnika potopljena. London, Anglija, 2. julija. — Llojdova a gen tura poroča, da se je potopil italijanski parnik "Carlo Alberta". xNeko neuradno poročilo se pa glasi, da se je potopil tudi angleški parnik "Windemere", ki ni bil oborožen. • : - isMteM1 } ■■ fell so pričeli z ofenzivo. ANGLEŽI IN FRANCOZI SO PRIČELI NAPADATI NA PETINDVAJSET MILJ DOLGI FRONTI. — NA CELI FRONTI SO NAPREDOVALI ZA PET MILJ. — NEMCI PRIPOZNAJO. — ANGLEŽI SO VJELI 3,000 NEMCEV, FRANCOZI PA 6,000. — NEMŠKO POROČILO SE GLASI, DA SE NEMŠKE ČETE USPEŠNO ZO-PERSTAVLJAJO. — IZGUBE SO VELIKE NA OBEH STRANEH. — BOJI V SOMME DOLINI. London, Anglija, 2. julija. — Velika zavezniška ofenziva se je pričela včeraj zjutraj na obeh straneh reke Somine. Angleške in francoske čete so pričele nadvse ljuto napadati nemške pozicije na petindvajset milj dolgi fronti. Nemci so pri prvem napadu izgubili celo prvo bojno črto. Danes so se napadi nadaljevali ter so imele zavezniške čete zopet velike uspehe. Osvojile so Fricourt in Cur-lu na severnem bregu in Frise na južnem bregu reke Soimne. Petindvajset milj dolga in pet milj široka fronta, ki je bila še pred dvema dnevoma v nemških rokah, je zdaj popolnoma v zavezniških. Angleži so v teh bojih vjeli 3,500 nemškili Rojakov, Francozi pa nad 6,000. Nemško poročilo, ki je danes sem došlo, pripozna, da so zavezniške čete precej napredovale ill da so se morale nemške umakniti. Uradno poročilo angleškega vojnega urada se glasi: — Danes so se vršili na celi fronti zelo vroči boji, zlasti pa pri Fricourtu in La Boisselle. (Fricourt je ob Aneri, tri in pol milje severno od Soimne; La Boisselle je pa južno od njega.) Na tem delu fronte smo imeli velik uspeh. Naše čete so ob dveh popoldne zavzele Fricourt, ki je ostal še v naših rokah; napredovali smo tudi južno od Fricourta. V okolici La Boisselle so sovražnik trdovratno zoper-stavlja, toda kljub temu lahko zaznamujemo več uspehov. Naše čete so zaplenile večjo množino vojnega materij ala. Vse podrobnosti se dozdaj še niso sporočile iz glavnega stanu v Franciji. Na drugi strani Ancre doline so še vse pozicije, ki smo jili včeraj osvojili, v naših rokah in položaj je za nas zelo ugoden. — Berlin, Nemčija, 2. julija. — '4Angleško-francoska ofenziva je brez dvoma nekaj popolnoma novega, namreč kar se tiče metode, s katero so pričeli napadati. Zadnja uradna poročila francoskega vojnega urada naznanjajo, da so sami Francozi že vjeli preko 6,000 nemških vojakov. Nemci se v največjih slučajih ne morejo zoperstav-Ijati bojevanju po novi angleški in francoski metodi. Glasom zadnjih poročil, je nemška druga bojna črta v nevarnosti, da pade v roke angleških in francoskih čet. Niti najmanjšega dvoma ni, da bo imela zavezniška ofenziva velike uspehe. V teh bojih so najbolj spoštovanja vredni boji s strojnimi puškami in podzemeljskimi minami. Nemci se nadvse trdovratno zoperstavljajo, vsled česar imajo zelo velike izgube, toda tudi izgube Angležev in Francozov niso bogve kako majhne. Na zavezniški strani so se zelo odlikovali vojaki iz Maroka. Bojev se je udeležila celo 44tuja legija", pri kateri je tudi blizu en tisoč Amerikancev. Poročilo vojnega urada omenja, da so boji pred Ver-dunom malone ponehali, kajti prestolonaslednik je mo* ral več kot polovico čet premestiti v Somme dolino. Pariz, Francija, 2. julija. — V 8omme dolini — pravi francosko uradno poročilo, — se boji že cel dan vrše, ne da bi količkaj prenehali. Napredovali smo v okraju Hardecourt in Curlu (nekoliko proti severu od reke.) — Južno od Somme smo si na večjih točkah že osvojili drugo nemško črto. Včeraj in danes so naše čete vjele nad 6,000 lieranjeiiih nemških vojakov, med katerimi je 150 častnikov. Angleški glavni stan v Franciji, 2. julija. — General Haig, ki zdaj poveljuje angleškim četam, je skupno z francoskim generalnim štabom izdelal načrte, za katere so vedeli le višji štabni častniki. Francoskim častnikom je prišel ukaz za splošno o-fenzivo skoro popolnoma nepričakovano. Kaj namerava keneral Haig, drugi nihče ne ve kot par najvišjih častnikov. Berlin, Nemčija, 2. julija. — Velika angleško-francoska ofenziva, na katero So se pripravljali mesece in mesece, se je včeraj pričela. Sovražniki napadajo na celi črti in so imeli že tudi nekaj uspehov v dolinah Somme in Ancre. Naše čete se jim uspešno zoperstavljajo, — se glasi nemško uradno porodilo. , •t • • ■. - , i i Kifj j«- vzrok malone vseh vojn, fee je že mnogokrat povedalo. Pohlep po večjem dobičku, polil« p po obsežnejši trgovini, — je Nkoro vsak človek ima nagon, ki mu j«- ie prirojen od narave, da ►tremi po bogastvu. Dokler nima elovek ni«"-, stremi in želi. «1h hi imel v^aj par stota-kov : ko ima te, si želi tisočakov in poleni deset tisočakov itd. Vedno več ill več! Tako smo skoro vsi in nikdo ne zameri drugemu, ako se trudi in muči. tla spravlja skupaj tisočake in deset tisočake, kljub temu, da in.a ze toliko in toliko tisočev. mogoče stotisočev na strani, s katerimi hi lahko živel. Nikomur ne zamerimo dokler si pridobiva svoje dobičke poštenim potom, da nihče radi njegove pohlepnosti po denarju ne trpi, pač pa /amt-rimo onim, katerih pohlep povzroči, da trpe drugi; n. pr. da radi njega obubožajo, ali pa. da mora še kdo radi njega umreti. Vendar to še niso najhujši zločini. ki jih doprinese pohlepnost po bogastvu. Slučaji so bili in se še vedno vno-vič prigajajo, da je požrešnost nekaterih posameznikov povzročila, da je izgubilo na tisoče in tisoče ljudi življenj. V Kvropi je ta poja v povzročil itajgroznejšo vujnv, kur jih je bilo kdaj. Pohlep po nadvladi, pohlep no svetovnem kontroliranju trgovine je povzročil evropsko vojno. < 'elotni evropski narodi niso liik-kdar hoteli kako uadoblast nad katerim drugim narodom; to so že leli le posamezniki dotičnega na-ro la. ki so potem, ker niso mogli drugače zdrobiti in uničiti svojih trgovskih tekmovalcev, zapodili svoj«- nerazsodne narode proti na-rodom. katerih člani so bili njihovi tekmovalci. Imperializem in njegov zaveznik kapitalizem, sta povzročila vojno v Evropi, Celotni narodi si niso bili popolnoma nič navzkriž, temveč le nekateri posamezniki! Tudi v Atneriki stopimo danes nasproti veliki nevarnosti, da nastane vojna, katere tudi ne želita naroda — ameriški in mehiški ker sta m v kaki stvari navzkriž, pa«'- pa zato, ker so prvemu — ameriškemu — narodu natrobili. da se nahajajo ameriški interesi v nevarnosti. Ameriški narod — ne eel — je vi'« navdtiešn za vojno in se že pesti proti mehiškemu ljudstvu, ki mu ni storilo nič zlega, pri tem pa ne pomisli, da mu dotično mehiško ljudstvo, na katero bo streljal, ni po%*zroeilo nič, kar bi škodovalo njemu: namreč njemu, celemu ameriškemu narodu. Vfnk posamezen Amerikanec pred kratkim ni sovražil posameznega Mehikanca, na katerega bo v prihodnjih dneh že streljal, rav-notako tudi Mehikanec ne Ameri-kanca. Toda gotovi člani ameriškega naroda so to sovraštvo, ki zdaj si-eer še ni prikipelo do vrhunca, napravili umetnim potom, ker je to v njihovih interesih, toda celotnemu ameriškemu narodu pa ne more prinesti posebne koristi, pač p* najbrže škodo, ako se pomisli, koliko mladih življenj bo treba žrtvovati za te interese. Za ameriške kapitaliste bodo padali mladi Amerikanci. Najzadnejši izkazi kažejo, da imajo ameriški kapitalisti v Mehiki nad en biljon že investiranega denarja. Samo železnic so že zgladili za pol biljona. dalje imajo tristo mi-Ijonov dolarjev naloženega v različnih mehiških rudnikih, Mizu za dvesto miljonov imajo ameriški mogotci zemljišč itd. Ti hočejo vojno, ti hočejo osvojiti Mehiko in potem kontrolirati njene zaklade. Kot se vidi. se vlada žnjimi popolnoma soglaša. Različni kapitalisti že zdaj delajo načrte, kaj bodo napravili z Mehiko, ko jo bodo njihovi baeki'-vojaki z orožjem osvojili in s krvjo oblili. Za te se bo vršila vojna, ako bo izbruhnila. Potrebno je, da se napravi boljše razmere v Mehiki, da je treba odpraviti anarhijo, toda to bi se lahko vse drugače napravilo, ne z orožjem. Carranza bi popolnoma ^otovo rad sodeloval z Združenimi državami. I)a on noče vojne, je pokazal ravnokar, ko je ugodil zahtevi predsednika Wilsona. da je izpustil ameriške vojake, ki so jih njegovi vojaki vjeli v boju pri Carri-zalu. On bi bil veliko bolj upravičeu pričeti z vojno kot pa Združene države. On ni vzrok, da je Villa napadel Columbus, temveč to so povzročili ameriški kapitalisti; tudi ubogi mehiški narod ni popolnoma nič kriv, 0 K. V oris St.. Akron, Ohio. Kje sta dva moja polbrata JOHN in JOE VIČIČ .' Borna sta iz Žareč j a pri Ilirski Bistrici. John biva baje nekje v Davisu. \V. Ya.. in Joe je bil pa v M in go ^Junction. Ohio, nekako pred dvema letoma. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani. ali naj se pa sama javita. — Anton Bra del j. 11. F. D. 2, Box S7—Kavlaud, Ohio. (1-3—7) NAZNANILO IN TRirOROČILO i po.^bnir^ nadzorstvom, ter je vsaka Špekulacija ali goljufija nemogoča; sicer je naše prvo in edino slovensko zlatarsko podjetje inkorporirano v Združenih državah. | Dasi je tvrdka nova, vendar pa so ustanovitelji iste znani rojakom široui Amerike že mnogo let. | Priporoamo se za nakup zlatnine, Jsrebrnine, žepnih in stenskih ur, i. t. d. i Pri nas bode vsaka ura. p redno se jo da iz rok, natančno regulirana in pre-' iskušena. Posebna L'OIetna praksa v I »opravi ur in zlatnine v starem kraju in Ameriki. Priznanja in pohvalo ima-^ mo ne samo od rojakov, temveč tudi od drugorodcev. Ne homo se bahali. temveč prinesite ali j>oSliite pokvarjeno , uro, zlatnino ali grafofon, ter se prepričajte. < Naša posebnost je novi gororilnl strnii ali grafofon i, pri katerih nI ih>-. treba menjati igle, nadalje plošče v vseh jezikih. j Posebno znižane cene za tekoč! mcscc. to i>a zato, da se z rojaki čim reč seznanimo. Torn j, ako potrehujete kaj v zlatarskem ali gramofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, da so seznanimo in se prepričate. Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ■ Win. Sitter, predsednik. J. Prostor, tajnik. J. Pi>i»etuik, podpredsednik. indijanska rezervacija v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. «julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom a poštnino vred staue $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne j ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili. Smith & McCrea, Kagl« Lfldg., Spokane, Wash. I (12-6—17-7) i NAZNANILO. \ si tisti delničarji, kateri so se prijavili in podpisali (ali kateri se še hočejo prijaviti) za odstop od delniške družbe ** SLOVENSKI DOM" v La Salle, III., naj blagovolijo poslati ali prinesti svoje del-.niee ali pa knjižiee (pobotnice) {podpisane s svojim imenom, kakor tudi imenom ene priče in to na zadnji strani del niee. Iste se naj prinese ali pošlje na: Mr. Math. Komp, .1026 First St., La Salle, 111. ali pa: Mr. W. A. Panneck, 557 First St., ^ La Salle, 111. Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad j« odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim Idepartmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin. Piiite ali pa pridite octbno 1 "GLAS NAR0DA''i h (Slorenie Daily.)' r Owned mJoA PoMUbed by tM SLOVEKIC pumjsHnra CO. (a enponlta.) nUNK SAKSKB, PrcvtdenL LOUTS BENTTPIK. Trrxarer. Fit o* of BmIim of Um corporation and addresses of above officers: 83 CVrtlandt StrssC. Borotitgb at Has-bsttan. New York City. N. T. Eft celo leto velja list ss Ameriko In Canada .................... 93.00 a pol krta •.•••.............m X .50 Mo leto sa mesto New York.. 4.00 a pol leu sa mesto New York«. 2.00 m Evropo sa rm leto..........150 t. pol leta..........2.55 „ Četrt leta................170 "OLAS NARODA" Izhaja vsak daa !■ i milil nedelj ln prtmltof. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") law 11 every day except Sundays and Holidays. _Subrrlpdioa yearly fa.00._ Advartisessft so >gH—t DocdM tow podpisa tn osebnosti as as priobčujejo • Dsasr aai m blagovoli poffijatl ps f=~ i Money Order. Pil spremembi kraja naročnikom pre-L et»ao, da ss nam tudi prejictf* U* Y bi vsilil* aamianl. da hitreje naj-_demo naalovnlka._ Dopisom ln pottljatvam naredite ta naslov: -C L AS NARODA" m Cortlandt St.._New York City. Telefon 4687 Coctlandt._ | | V čegavem interesu bo vojna z Mehiko, ako izbruhne? | "toviwfeie", fe t£ je ikui^ nato jjotopil. "Iron Duke" je dobil tor.pedo in bil vsled teira tako poškodoval;, da je moral zapustiti bojno poz ar išče. "Ladja "Liitzow", na kateri je bil podadmiral Ilipper, je dobila hirde j>oško«t.be. \-sltHl česar .se je' Hipper med hudim ognjem pripe-( Ijal na nekem torpednem čolnu na "Molt.ke-ja". | "Medtem je pa oddelek n^m-, škili torpednih rušilcev napadel lsovražno mornarico in ji povzročil I ogromne posikodbe. V tem boju je j bil i)' gubi j en en nemški torpednij , rušilee. Baje je bil c.b tej priliki j tudi potopljen en angleški ruši-lec: zadel ga je torpedo. "Po prvem spopadu ni iže nobena stran videla, kje se nahaja so-] vražnik, kajti nad morjem je bili tak dim, da s»* niso niti mornarji na eni ladji videli. "Boj je za nefeaj časa ponehal, ,potem je pa podadmiral Seheer I zapovedal zopetni napad, in sicer. | da se naj vdeležijo tega napada ^-se ladje, ki niso preveč poškodovane. ! "Nemški mornarici so toj»ot zopet načelovale križarke in napad •so je izvršil okoli pol desetih zvečer. j "Nemški torpedni čolni so tlrz-no uhajali iz gla\me črte in se za-podi'i proti sovražni mornarici ter pognali več usodnih torpedov, kljub temu. da je divjal ta>k ogenj kot bi ga 'kdo vsipal. | "Boj je morali prenehati, ker je bilo zopet toliko dima, da ni bi-lo mogoče oči odprte držati. "Pozneje, kose je dim razpršil, vsaj toliko, da je bilo mogoče gle-[dati. je bilo zaukazano torpednim ' rušil com, da še enkrat napadejo angleško glavno mornarico, toda vrnili so se nazaj, češ. da je ni J več. "Pozneje je šla proti mestu, kjer je bila pred kratkim časom angleška mornarica, cela nemška fl'otila. en del proti jugu. drugi pa proti jugozahodni, toda tudi zdaj ni bilo na nobeni strani mogoče zagledati angleških bojnih ladij. 1 " Na veliko veselje nemških I parnikov so rcagledali od severa prihajati še štiri angleške ladje, katere se prej še ni-so bile vdele-žile boja. i "Nemške ladje so jih napadle, | toda četvoriea jo je odkurila v temo. i I "Tako se je bitka končala. "Nemške divizije, potem, ko ni bilo sovražnih ladij več na izpre- jrled. so krožile do jutra po morju in pobirale mornarje iz vode." i ^^ i | Nemška nevarnost po ; vojni. i — I Archibald Hurd, član angleške (admiraHtete. je napisal v "Fortnightly Review-u". nekem londonskem listu, sledeči članek: i "Po končani vojni bo ostala Nemčija z vsemi starimi podlagami ista Nemčija kot je bila pred vojno. I Ona je sicer že in še bo izgubila več stotisoč svojih najboljših mož. toda vpoštevati moramo tudi dejstvo. da se nemško prebivalstvo za vsako leto pomnoži za okoli osem-i stotisoč ljudi. Nemčija bo imela sicer veliko breme dolga, toda Nemci so vzel rž no ljudstvo in bodo žrtvovali ter si pritrgovali. da bodo le prosti dolga. i Nemčija bo trpela vsled trgovskega in industrijskega pritiska kar bo posledica angleške blokade. toda tudi za to se bo našlo zdra-j vila. I Nemčija, naj bo še tako temeljito premagana. 60.000.tMK) do ; 70.000.000 ljudi bo ostalo. In ti . miljoni bodo vedno velika nevar-, nost vsem demokracijam. | Nemci so znani kot najbolj ego-, istični ljudje in najbolj ueelove- eanski na celem globusu. .! Nemce se lahko po vsej pravici .'smatra za nekake brezdušne stvore. — j Ali si svet mogoče predstavlja, da bo, ko bo konec vojne, Nem-čija prekinila svojo gospodarsko vojno, za katero so se bili odločili nemški trgovci, kajti oni in nemški cesar ter njegovi politični in vojaški svetovalci so bili prepričani, da se jim bo ta vojna posrečila , kot one leta 186431866 in 1870, odpočili so še bili dati svetu poskusiti njihovo armado in mornarico? | Podlage za ekonomični boj so danes še muočnejše3 to nam lnen-(da ni treha navajati, kot so bile predno so se pričele sovražnosti. Ta vojna s kanoni, s puškami in bajoneti bo pustila nemški narod v istem karakterističnem stanju kot je bHJi zgodaj v poletja 1914, toda pri tem j?6 le U razlika, da bodo nemška srca še bolj črno sovražila. tla bodo še bolj brezdušni, nemoralni kot so bili predno se je pričela ta vojna. Nemčija bo iskala kupčijo ravno na iste načine, kot pred vojno: z istimi principi, kot je zdaj tekom vojne poskušala ogrožati industrije drugih dežel, bo tudi potem "špionirala" v drugih državah in jim škodovala na vse mogoče načine. Nemčija je bila izvrstno organizirana za to krvavo vojno, ravntf tako je tudi organizirana za to eki-onomično vojno, ki bo sledila krvavi. Nemčija je boljše organizirana država kot kaka druga, ki še obstoji, oziroma, ki je kdaj obstojala. Na drugi strani je pa angleško kraljestvo, kot je Sir Robert Borden rekel, v večjih ozirih zelo dis-organizirano. A' Angliji ni nikakega gospodarskega združenja: njene industrije si niso popolnoma nič sorodne ena drugi. Napredek, uspeh in polom stoji nasproti angleškemu ljudstvu, ako poskuša rešiti ekonomična vprašanja. Od tega je odvisna bodoč- Iimst angleškega kraljestva. Ako vpoštevamo, da je Anglija v gotovih ozirih res disorganrzira-na. kot pravi Sir Robert Burden, bo Anglija težko, težko tekmovala nadvse dobro organizaranemu nemškemu cesarstvu, ki ima železnice. prekope, ladje, diplomate in tarifo ter nebroj drugih naprav združeno vse v eno. Kje,, toraj. stojimo in čakamo pri hodu j ost i? Na moralnih podlagah in tleh bo Nemčija — dežela, ki je bila včeraj še domovina Hunov: dežela. katere prebivalci so na najnepo-stavnejši način morilci na debelo, ki more s svojimi Zeppelini otroke itd.. — prišla zopet do svoje moči. Kazen mora slediti takim dejanjem — kazen, ki se jo bo čutilo v najskrajšnejšem kotu Nemčije, si- nik uvedel tozadevno strogo pre-i iskavo, pri čemer mu pomaga tudi - policija ter prebivalci sami. ki mo-i rajo takoj vsak pojav kakega takega zločina naznaniti. Državni domači tajnik je zadnji čas razposlal na vse mirovne sodnike cirkularje tikajoče se teh otro-šlkih nepostavnosti. On pravi, da se je tekom treh - mesecev, od 15. decembra 1915 do i 15, marca 1916. prigodilo med mla- - dino izpod šestnajst let v sedem- - najstih večjih mestih 3596 resnih - zločinov; v istem času preteklega - leta je bilo teh zločinov tudi veli-e ko, toda v primeri z letošnjim le-3 tom. jih je bilo veliko manj, na-3 mreč 2685. Zločini so še vedno bolj pogosto i ponavljajo, kljub temu, da so to- - zadevno že več koristnih odredb - napravili. i Domači tajnik pravi, da je temu e glavni vzrok, ker so očetje odsot- - ni od domov, kajti klati se morajo . na bojiščih, vsled česar imajo otro-e ci preveliko slobodo. Matere jih pa - tudi ne morejo same krotiti, ker , imajo dovolj drugega dela doma, ;j veliko jih pa — kot znano — dela 1 v tovarnah in drugje. Statistike so pokazale, da je ) največ teh mladih lopovov sinov r vojakov. Dalje je pa tajnik prišel tudi do - zaključka, da so vzrok mnogim o- - troskili hudobijam tudi kinomato- - grafične slike. Ne vedno zato, - ker so slike slabe in pohujšljive, 2 temveč zato, ker imajo zdaj otro- - ci veliko prostost in lahko poha-i jajo kamorkoli. Kinoinatofrafične i slike se otrokom gotovo najbolj . (lopadejo in ker nimajo denarja, i fra morajo seveda vkrasti, da mo- - rejo v "moving picture" gledišče. Različne dobrodelne družbe in - tudi domači tajnik sam pravi, da 3 so se v teli dveh letih, odkar je - vojna, otroške hudobije pomnožile j za sedemdeset odstotkov. i Glasom sodnijskih poročil iz . vseh angleških kolonij, jc bilo eno i leto okoli trideset tisoč otrok pred - sodiščem. koncem drugega leta » svetovne vojne, bo iz sličnih poro- - čil brez dvoma razvidno, da jih je bilo od 1. avgusta 1915 do istega r dne 1916 gotovo preko stotisoč. i Policijske oblasti, ki zdaj drže • tedenske rekorde, pravijo, da je - teh zločinskih otrok vsak teden za r par odstotkov več. i Domneva se, da ni v nobenem - mestu povprečno po velikosti toli-i ko teh žalostnih pojavov kot v 1 Lodonu. V Berlinu, Petrogradu, ) Rimu ali na Dunaju se to ne more > v toliki meri prigajati, ker so vsa ) mesta ponoči razsvetljena, tako ? kot so bila vedna. i London jc pa, kot znano, celo i noč popolnoma temen, ker se boje - napadov nemških Zeppelinov. Te- - ma v londonskih ulicah ima groz- > ne posledice na otroško moralo. Pohajajoč po temnih londonskih ulicah — kot tudi po drugih me-r stih, u. pr. Birminghamu in Brigh-. tonu — deset in dvanajstletni deč-l ki nimajo posebno velikih težkoč , posegati v žepe, posode ali torbice . mimoidočih. Ako okradeni slučaj-; no zapazi tatvino, magari še isto i minuto, ne najde paglavcev, ker s je popolnoma tema, kvečjem luna - sveti. ; Kot že omenjeno, je tudi to ve- - liko krivo, da delajo matere v to-. varnah in po uradih in puščajo o-. troke doma. Ponavadi jim dajo še . malo svotieo denarja, češ, da si kaj ■ kupijo, n. pr. za sadje ali kaj. O-r troci se vsled tega razvadijo in ko , nimajo več denarja — kradejo. Te žalostne razmere je pripiso-. vati še nekemu drugemu tudi ža- - lostnemu pojavu. Matere, katerih možje so na fron- - ti, se v večjih slučajih popolnoma i nič ne brigajo za otroke, temveč - se zabavajo v restavrantih in dru-s gje. » Zadnje mesece je obstojala v » Londonu takozvana "Črna roka", i ki se je sestajala iz samih dvanajst , do štirinajst letnih dečkov. Banda 3 je bila nadvse modro organizira- - na. Imeli so svojega **načelnika' \ "podnačelnika" in razne "častnike", ki so imeli vsak svoje dolžnosti in bili podrejeni prvim. Ta te- " lovajska organizacija mladih po-| balinov je imela namen ponoči rjA : bijati iipe pri izložbah. fltt > •Frank Petkoviek ► Javni notar (Notary Public) [ 718-720 MARKET STREET ' WACKEGAN, ILL. m m m PRODAJA fina vina, isvrstne smotks, " patentirana zdravila. > PRODAJA vozne ilstke vseh prekomor« ► PHONI S4f skih črt. > i — POŠILJA denar r stari kraj sanesljivo bi ► < Zaatopnik pošteno. ► < NARODA UPRAVLJA tm v notarski poaal apada- < 82 Cortlandt Street, __► 4 New York. N. T. 6102-04 ST. CT.ATR AVE., CLEVELAND, „ Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina In žganja v mestu New Yorkn. Vse naše blago je pripravljeno po domačen načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO POŠILJATEV JAMČIMO. Cene so sledečo: O RDEČA VINA: gf Claret sod S2 gakm le......$2Mt T\ * Zeofandel sod 52 salon le ... S28.M I jl^ VB Barbera sod 52 galon le .... $32.06 w Bargendy sod 52 phm le .... 35.M ,7 1 , JS X-A. ^ v Opol sod 52 galon le........$4«4t M BELA VINA: wSa&S^tMS^^X Riesling sod 52 le ...... 37Jt PP- 'J^X-'I ' MVVdSJjt Hoek ^ 58 lo.......S35.M ^^ ^-Ml- " 1 liPižf Saoterne sod 52 galoo le .... $4Mt ^ . u*!««**1^- VINSKO ŽGANJE: Za trgovce so bosebne cene. Sod « d« ^ galon----$2.15 gatena Sed 50 do 52 galoo.... SUI galena Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, ara Je panjema fta> ■ttč zastonj. Torej pri petih sodih vina Isto vrsto, dobite testi sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Mooej order aU pa gotov denar v priporočenem DALMATDiSKO-KAliFORNUSCA VINARJA ZADRUGA . f } Zemlja,kmetje in dom f v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI; in sedaj je moja zadaja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. > < " - /7 Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki, Našel boš vsakovrstno sadjex ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave iu detelje ter tudi vsako* rstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedek Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa korbcem oktobra, kadar ga pae hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, p< »tem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu In deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Sloivenci* mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. fiE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo preprečeno z železnicami ter sole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo t«oš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-< kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš; da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspeliom prideluje, kakor y. tukajšnjih krajih* i Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot Kjerkoli na svetu. Prepričal se bas, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ iN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. FRANK GRAM, NAYI.0R, MO. POSEBNE POHURBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izcizčen aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hiiuca, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 a&rov na kupih posekano, 5 _ akrov čistih In 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. :Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet cisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežtian čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Za križ častni in svobodo zlato. b _ Spiral Starogorski, (Nadaljevanje). VI. V ltudokih planinah, v onem u^kwtopum zavetišču begunov in trdnjavi vsta4«*v, je mislil Cili-£o pogasiti svoje maščevalne strasti v krvi nesrečnikov, ki že itak. niso imeli drugega, vasica, oddaljena kake; Štiri ure luti4 kaj l»*2a. ali je trepetal pri nii%!i na irr<«£jir^a Sliviw»! — \ikdt tU* »i i j« i, a I lepi čim. ka! Vr je niH. ali pa izgini! *redi .et. da. nikd<» ui vedel, kako in kam. Mnogi >>• <-e].» me nrli. d« j** neranljiv. — Kaj. ko bi til ta pobud udnji za begal...1 Ta misel ga je vznemirjala. Bližali KO M Selce tu. Zamudili so *m* «f>ol dneva. ^ "Holubaii bo ze n*-strj»eu", si je minili beg. Tn pribiti ii**kdo tleh in tieks&era trupla je že načela zver-jad." "In HoMbant Kje je oti?" "Na kolru! Vratni in jastrebi so ga že dodobra rsfckljuvali." ' j Oa van-beg je pogledal krvavo k rog »sebe. Podoba Ozrin-bega mu jt> utopila pred ooi. "Kdo je »taril to?" Dospel je na oni usodni kraj J Razširjal «e je neprijeten duh po strjeni krvi m po truplih. Grozno razmesarjeni so bih njegovi ljudje. t'eW kurpi so ledaLi .ia tleh, tu a razbitimi glavami, tam trupla brez giav. Jastrebi »o že bi4i nekaterim odprli trebuhe, volkovi in kjŠhr*! im "mm ^ m lniT'lrtirti' een, vezi na rokali so se mu zajedle globoko v meso. Kaleč se iti n j<* preril skoro do polovice telesa. Oči in meče so mu iztrgali že jastrebi m vrani. "To je delo groznega Sla više", >» je dejal na tihem sleherni Turek in čutil, kako mu leze mraz !>'> udih. "Edini prerok ve, ali tudi aijih ne čaka kaj takega." Osvin-bega je ta prizor pobes-nil. Penil je od srda. V prvi jezi jo hotel takoj odjiiniti dalje v gore. da pograbi te pse, a pozneje se je premislil. Nastanil se je na pogorišču v Selcih, katere je bil i požgal Holubaii v svoji jezi. Ko se jo nekoliko umiril, je dal 1 poklicati Ulisšo. "Kako se drzneš, ne vernik, mene vod-iti v tako past?... Zaslužiš, tla te dam obesiti!" ! "Ti si gospod, jaz tivoj suženj, effendi", reče CJliišo plašno in prekriža roke na prsih. "Ali poslušaj iuo prej "(lovori, sicer ti odrežem tvoj nečisti jezik!"' "Zapoveduje«, jaz govorim... Sam ti, o beg, si kriv, da se je 1 /godilo tako. Kot moder vojnik bi moral vedeti, tla si raja ne bo dala odvesti, kakor in kogar bi se zahotelo tvojemu hlapcu. Vrh tega je bila t<» nevesta Žarka. niemaxij kraIwejra v>taij tel Slaviš«-!" Idi k besu s Slaviso!" je za-grmel beg. "«> bi ti dn^ifl tsew jwprej ne-Z'* liohrban. ali vstj o pravem «"a--"O. Ih bil SUkvi^a, že v tvojih rokah in n« ne gugal na koiu/' Os v in -beg se je za mtstil in pogledat <>ltlWi. "Nisi nespameten, gjaur!" pa je nadaljeval: "Vendar ti duspea na kak kraj, kadar se tebi hoče, ue da bi moral na ljubo tvojemu hlapcu hiteti, da mu ubraniš kožo. Zato je Holubaii dobil za svojo malomarnost i plačilo." Osvin-beg je pokimal. | "Dasi govoriš predrzno, gjaur, vendar te sedaj ne zadene kazeči, katero brez dvojbe zaslužiš!" "Ti si gospod, effeudi", se prikloni Glišo. "Je še daleč do vstaakega gnezda?" vpraša beg. "še daleč. Naredili smo ovinek i in tudi pri nabiranju blaga smo se zamudili. Ako 'b> šli naravnost, : pridemo prej, a 'mi moramo iti po skrivni poti." "Dabro. Komaj čatkam, da bi 1 jrh že imel v svojih rokah." "Vsi si želimo to, effendi! In Alah ti jih gotovo nakloni, ker si tako dober!" "Ako mi dodeli to srečo, da u-ničtm to pošaat v svojem okrožju, pojdern na grob velikega preroka. Slava bi šla po ceh Stari Srbiji, Albaniji in Makedoniji, povsod, kjer časte preroka in njegov ko-rta. In da sem p aba, izvršim še aiavnejae čine... " j Jn rawirjen je dodal: * Z ni a nem te bese kakor oves, Sla-fvišo pa poklonim živega sultanu. Zgubi se!" je za vpil nad Glišoin. Gliso se je priklonil in šel s plahim srcem. Zunaj si je globoko oddahnil. j "Zafkaj se je razsrdil ljubljenec prerokov?" so silili Turki v Glišo. i Ta pa se je raszljutil. "Pojdite k besu! Kaj vas briga! Vstaši koljejo njegove ljudi, vi pa se jih bojite J" i ! "Kaj pravi?!" vsklikne neki glas iz tolpe. "Pa ti nisi nič boljši! Zaslužiš, da te obesijo na prvo drevo, ker prodajaš svoje!" i j "Lažeš!" se raz vname Glišo. 'Med njim in Turki je vladala ne- . kaka inržnja, ker so vedeli vsi, da je Glišo odpadnik. "Lažeš!" je ponovil. "Ja« delani in služim na- j , še mu begu, katerega naj Alah še dolgro ohrani!" !< Nekateri so pritrjevali z gla-J vami. '! "Za plačilo te pa mutakne na ; kol, kakor ti je odmerjeno že < da vno!" j < Tolpa se je zakrohotala. j' "Kaj meniš, prijatelj gjaur", | reče nekdo smeje se, "ali zapiše- 1 mo na kožo Slaiviše zmago, ali jo i on zapiše naju?" I "liolje bo. da jo zapiše vani!"j se obreginc Glišo. i "Kaj pravi?!" so «e /ačuli gla- 1 sovi iz tolpe. 1 i "Na kol z njhn!" so zaklicali drugi. IJ Glinšu je jelo 'postajati vroče___? * * t M Drugi tlaji je šel Osvin-beg ua-( prej. Glišo mu je kazal pot a* go- » rovje. ki jih je jelo objemati. Za-j devali so na begune, jih pobijali ,j in ]>odi!i. M mil je dan in napočil j je večer, ko javi prednja straža. ] da je opazila večjo trumo ljudi, ] moških, ženskih in otrok. Gotovo • so beguni in kakor je videti, sede , brezskrbno ob ognjih. | ] "Alah. Alah!" so jel-i klicati, mohamedftnei. , Osvin-beg je j>oslal dovolj ljudi, da jih ujamejo. VIL | Vrnimo se nekoliko nazaj k Vje-ntši iu Kosenki. > Ono noč, ko sta ušla h tabora ( Holu'banovega, sta bežala najprej.'I Zvitega starca jo pač begala mi- ' sel, da ga čaka gotovo kolee. če I ju zasiede. in pa skrb, kaj bi bilo j tedaj s Kosenko. Vzljubil je tega ' otroka, da se je'bal bolj zanj nego 1 zase. Dasi so mu bila znana vsa] pota po gozdovih in gorovju. ven-t1 dar se vsled naglega in nočnega' bega ni mogel prav domisliti, kje ( se nahaja. j Na vzhodu je začelo svitati. Noč je bežala »pred zmagujočo zarjo. Priplavalo je mlado jutro. SoLnee •se je vspelo i/za gor in razkošno razsipavalo rožnate žarke po listju dreves in po rossni travi. Podilo je meglo iz globel in dolin in ; zrak je bil prijeten pljueam, ki so, ga z naslado vsrkavala. j "Ne morem dalje! Ali ni zave- j tja. dA bi počila?" je vzdihuila ] Kose nka. i Sir«»ta že dve iiiJči ni spala, po-j vrh š»- zl>*'ganost in strah, vse to j«- vzelo luoei dekletu. — Pa tudi; Vjeruša. dasi "vajeu nočnih pohodov. je bil truden. Momljal je si-j eer ii' kaj o ženski slabosti, ko pa j ga je Koscuka vnovič zaprosila.'j ua] vsjj malo po«'-uie. in ko je vi-|j del bledi obrazek in solzne oči, je poiskal g»>st crm za skalo iu sedel,J ko se je bil uveril prej na svoje, oči o varnosti. j Vel je rahel vefcrič in bla^odej-f| i no božal lice Koseuke, ki je v na-i i roe ju fctarea zadremala. Vjeruša je jel globoko dihati.. ' "Reviea, zelo je zuuičena. Saj to ni mala reč. bežati iz turškega tabora v gorovje v strahu iu trepetu." Previdno, da bi ue vabudil spe- ! če. jo segel po čutari, 'ki jo je nosil za pasom, in napravil par po- ' žirkov. Nato se je zagledal v dekletovo lice. | "Spi, kakor bi bila doma pri' dedu, reviea!" j* In prevzela ga je taka žalost in/ jeza pri tej misli, da je nastavil'1 vnovič čutaro, »misleč si: "0© me dobe, potegnejo mi kožo s telesa iu Bog ve, ve mi puste dovolj časa, da mi zraste nova, za- ' kaj Holubau si gotovo želi, da -bi ( visel. Tega veselja pa mu ne na- : pravim. Najbolj me zanima, kje sta Žarko in Sla viša. Rad bi ju imel pri sebi sedaj, dasi mi ugaja, da sem pdbegnil s tem dekletom sam. Sicer pa se zanašam, da pozdravita Holubana dostojno." In pri tej misli ga je prevzelo tako hrepenenje po tuniki krvi, da je pozabil na spečo ddktoco in glaiBO pljunil. j I nad/samiiu seboj, da jo je vzbudil, pa se je nasmehnil: 1 "No, kako si -.počivala ? Če se ti ni sanjalo nič o tvojem Žarku, niti slišati nočem, ker potem vem,' da se ti je o Holufeanu, po katerem se ti gotovo močno toži. Meni tudi, in če bi mogel, dal bi mu tak poljub, da bi se še djavol v peklu nasmejal in bi me zbor besov izvolil za prijatelja." j Kosenka je gledala "zgovornega starca in dejala: i ' "Vesel si, ded!" ! "Tfu. .. vesel?... Pa še ti bodi vesela in se napij!" j Ponudil ji je čutaro iu Kosenka jo je hvaležno sprejela. ' * Dobro ti bo storilo.. . To gre po žilah in tudi mislila boš jas-leje." j Kosenka se mu je zahvalila iu •utiia. da jo pijača krepi. I "Vidiš?!... Da nisi spala dol-*o, vendar vsaj nekaj. Sicer pa >e mi ne zahvaljuj, zakaj, to-le i rep čilo sem ukradel Holubanu, la l>ova. imela -vsaj nekaj za spo-nin. On to lažje pogreša, inidva sva mu za to hvaležna, kakor -isica gospodarju, ko mu je izuiak-iila kokoš." Kose lika se je nasmejala. ! "Smej se, le smej! Izkusil sem w mnogo, ali kaj takega še ni-toli. Da bom bežal še kdaj z mlatim dekletom, tega bi nikoli ne ."erjel in če bi mi Ijila tudi eigan-ca petkrat vrgla karte. To prist oja, mladim sokolom... Tfu! —| le!... Izpihni! sem te Holubanu. ca k or bi potresel4tapljico z veje.", "Ded. ne govori tako glasno !"i vari devojka. ' "Ej. kaj! Holubaii divja kje srag £>ele in te išče, da bi te rešil z rok starega Turka Hajdarja.' cakor so me klicali. Bedaki! Mo-, •al bi biti res tepec in še po vrhu ( rutek. ne pa Vjeruša, ako bi se ikrival v bližini okuženega zraka! iog ve. če 'bi se ne nalezel ku.ge!"i "Vesel si. ded!" se jc vnovič lasmehnila Ko^nka. Vjeruša je zasopel. "Le nasmihuj se! Misliš, da me premotiš, 'kakor si ubogega Žir-ca ? " j Kosenka je videla, da je starec :elo dobre vo4je, ker tedaj je rati Iražil. Videla je, da jo Ijinbi ka-! tor lastno hčer. Oklenila se ga j»* ivaleži*o Ln se mu nasmejala še »risrčneje. Vjeruša j«*- bil ganjen. Vendar, ;e je delal srditega in si zasukal wke. "Mlado dekle in staree, kako se o vjema!" \ Kosenka1 je zardela in povesila >či: "Ali. ded!" (Pride se.) "darovi. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Marija Mirt ioiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo. Društveno glasilo:"GLAS NAROD*- Mi. i--; ..... III. Boxnaa. — Spisal A. P. Ru&č. (Nadaljevanje). IX. Zavrtelo se je Mini v >glavi od dhna in slabega zraka. Odšla je naglo iz »obe iu stopila na dvorišče. Hladno je brio zunaj in njej je sveži zrak dobro del. Kmalo je j Jula, da nekdo zapira vrata in se težko |>reatopa po kainenitem tlaku. "Kdo je!" je mislila in gledala v temo. Temna postava je oeivkJno nekoga iskala in Mina je.! ko je opazila močan trebuh ini pleAo. spoznala gospoda Dralka. "Gospodična Mina... he-he..."j Ona je moK-ala. *' 1'Ali srte nam... lie-fce... zakaj vendar!*' "6la >wnn na zrak. gospod Dral-( ka", je odvrnila jdmo. "Goe»podiena Mina... lie-lie...", je ponovil starec in govoril priliznjeno. Mina je molčala. ".Nebeško lep je vaš obraz... kadar ste jeani... he-he... Starec s** j»* naadouU iih zid. gledal lokavo v s votle zvezde na nebu in čebljal : * .Skoda va< je in vaše lepote za to — sodrgo! L)a! Oj, lahko postanete srečna, samo stegniti je treba rtjiko... po zlatu, sem hotel reči. po sreči. Iločeiu reči. sreči po meni naklonjeni... Da! Četudi imam plešo in hive lase... hm...i toda mojo srce je mlado, gorko. .. Ljubim vas. o gospodična, neizmerno ___" I Začudena je poslušala Mina btarea, ki jo govoril lokavo in vznosito. Telo ji je (preletaval neopravičen strah, in če je v mesečini {»ogledala v starčev zabuhli o-braz, ji je bilo sree polno studa. Tam onostran dvorišča se je za-btaščalo belo žensko krilo, nekdo jo zamolklo izpregovoril. Počasi je od nek j«* pritaval navdušeni dolgi neznanec in šel počasi nazaj v sobo. Starec pa se j«» približal Mini. da jo čutila njegovo vroči- ■ no, 'gftedal jo z mrtvim pogledom in vprašal zaupuo: *1 Hočet e -i-- sreče !'' Mina se je iztrgala ir. njegove vroče roke in rekla po daljšem molku: i "Kakor tudi vas spoštujem, gospod, ljubiti vas ne morem. Pustite me torej, prosim, v miru!" j Starec jf zazijal začudenja, mahnil z rokama po zraku in se zopet naslonil na zid. ( "Nočete!" reče poparjen. "Dobro! Toda lahko se še premislite, takrat pridite k meni... Saj ve-' m te, kje je moje stanovanje. Moje ktanovanjt je tu gori v prvem nadstropju, na desno... " In brez liadaljnih besed je po-r-asi odraeal po stopnicah. Sredi rtopnic se je obrnil in zaklieal: "Oprostite me tam spodaj, odšel sem brez slovesa!"' Mina so ie vrnila kmalo v sobo. Trebar je bil sklonjen na mizo in1 je očivklno spal. Se vedno poleg njena sedeča rdečelaska je brskala z roko po njegovih oljnatih laseh. Rdečeta-ska je gledala hudobno v Mino in Mina je pogledala njo prav tako ostro in trdo. hote>\' ria izmakne pijana Katinka svoj hudobni pogled. Toda ni se ji po-' meeilo in zato je sedla k Pueauo-vi, ki je držala kozarec v rokah iu galantno pila vino. ki ga je o-iftalo še polno steklenico. Očitali gostje so si« poizgubili proti jutru. Pučauova je bila zelo trudna in je zaspala na stolu. Tre-J bar je. ko je žbudil. vstal 111 se poslovil, rekoč, da gre še v kavar-' no. Vrnil se je domov šele nasled-. nje opoldne, ves zaspan in z rde-' e tin i očmi. Karin je iskal svojega prijatelja, dolgega neznanca: a ko ga ni več našel, je trlio odšel, ne da bi bipr-igovoril besedico v slo-j vo. Dolgi neznane je namreč že prej tibo zlezel v Treharjevo ko-bn*<», kjer m' je v legel na posteljo. Tam g« je našel šele drugi dan o-poklne Trebar trdo njiečega. Tudi Mina je naslednje dopoldne spala. Ko je xstala, je gospa Le« tožila o hudi migreni in rev-mati/mu. Mina se ni brigala za to. kajti imela je polno glarvo vprašanj, katerih doslej ni poznala-Gospod Dralka s »vojo ljubeznijo ji je bil uganka iu ona. «ki je bila J prvi hip presniečena. je aedaj pre-111 tš^jevala o tem. bi-li bila zmožna postati ljubeča in skrbna žena strfrcu... Postala bi lahko gospa, morda celo mati... "Rati!" Ta beseda, ki ji je bila doslej Huliuijt, jo je sedaj povaem ob-1 ^."fcrtT taj ^jČSt t ta w temveč ljubezen hi sauiozatajeva-11 je. Prišla je do zaključka, da ona ni zmožna vsega tega zaradi starca. ki ji ni ljub in -katerega bi mogoče tudi sovražila. Pri t eni se je spomnila na Tre- : barja iu je videla, kako ničevo je bilo vse to njeno premišljevanje v spričo ljubezni, kaitero je gojila j do njega. In spoznala je, da je ta ; ljubezen neprimerno močnejša in s mogočnejša kot vse bogastvo, ki bi ga ji mogel nuditi hišni gospo- s dar. .s Vendar je vstala v njeni duši ; neka neodločnost, ki ji je pregna- ■ la prejšnji duševni mir. i £ X. I Mali Miroslav je nenaidoma o-,« bolel iu se ni vrnil v penzijoua*. > Ležal je marveč v postelji; njego-1] vo telesee je bilo vedno potno iu 1 mučila ga je tudi mitdica. Teta, gospa Lena, 11111 je s'krbuo stregla, t Včasih se 11111 je na predvečer za- s čelo blesti in tedaj je govoril ne- > znan jezik ter vpletal med tuja > imena profesorjev in i-aznili nje-^ 1 gov ill niladUi prijateljev tudi ime j •'Mina". Teta ni opazila 11a tem s nič slabega, toda Mina je najglo } uganila, da je mladi učenec za- t ljubljen v njo. V prvem hipu ji je j to .silno laskalo in .bila je ponosna c ua vse to. Kadar je Miroslav iz-(l gov ar j »1 v zmedenosti njeno ime, j se je blaženo smehljala in bila za- 1 dovoljua. Toda kmalo se ji je mla-Jj denič globoko zasmilil i« -prihaja- 1 la je k njegovi postelji kot sama- l ritanka. Njegov mladi obraz se je ob takih prilikah razle-zel same t notranje sreče m bele male ročiee j sta se mu tresli vznemirjenja. Na- j vaduo jo je prijeti za roko. jo gla- [ dil in 'hvaležne oči obrnjene v njo, \ triio šepetal: 's "Go—spo— dieiva... Mi—na..." j Ko sta bila sama. mu je ona rek- j la ljubeče: "Ozdravi, Miroslav!" '1 Njegovo žarko oko se- je zasve- } tilo veselja in ljubezni. Vzdignil \ je glavo in ji poljubil roko. Ona pa mu jo povračada njego- t vo močno ljubezen in naklonjc- j uost z ljubeznijo skrbne sestrice } iu ga je smatrala za svojega bratea. |1 Xa večer so se zbirali ob njego- t vi postelji Mina, Pučauova in Trebar ter se šalili. Smeh, razjH)-1 saj en in prešeren, je napolnil so-' baaio in pripovedovali so razne do- 1 godke drirg drugemu dolgo v noč. ! Tako je mineval čas, vročina je j poneha vala in kmalo je Miroslav t zapustil bolniško posteljo. Bil je t slaboten, upadlih, bledih lie in ko- j lena so se 11111 šibila. Toda Mini je <, bil vedno za petami in postala sta t res dobra prijatelja. Mnogokrat .. je bila ona v zadregi, kako naj j mu odgovarja, in takrat ga je po- v. ljubila 11a čelo, pri tem trudeča 1 se da izgleda kakor skrbna mati ; napram svojemu sinu. ji V tem času se je tudi vreme iz-premenilo. Postalo je nenavadno l gorko, dasi še ni prišel pomladni (> dan. Solnce je iztepavalo sneg nc-j( usmiljeno iu s streli je kapa ta vo-(< da v eurkih. Večeri so bili čudo- j vito lepi in jawni. dasi nekoliko mrzli. Mina je na večer posedala ( pri oknu, gledala v nebo in pre- * števala zlate zvezde. Miroslav je , naslonil glavo na njena ramena in ' zvesto molčal. Njej se je zdelo tojf zelo smešno, a lopo; spominjala' ( seje lastnih otročjih dni iu tispo-J. mini so ji bili sveži in radostni, j j Postala je sentimentalna, igrala 1 se je brez miselno z njegovimi dol-j gimi črnimi kodri iu se topila v -blaženosti. **Ta otrok!" je ponavljala več- • krait iu stiskala njegovo glaivo k.-sebi, poljubljajoča ga 11a lase. lii:-prišla ji je naivna misel o njegovi , daljni mogočnosti. Postal bo velrk1 gospod, klanjal« se mu bo ljaid-1 srtvo in tudi ona bo med pisano , množico. "Sedaj sva sama!" je vzdihnil nekoč Miroslav in se približal s svojimi ustni njenim saujavnu očem. "Kako lopa je n-^oj noč!" je pripomnila ona. Tema r bila v sobi. Zunaj so svetlika?? v jasno noč zvezde ru polna luna s*' je sarkastično smejala sredi lieba. Tesno so se oklenile njegove drobne ročice njenega \Tatu iu ni se mu mogla iztrgati. Vedno srdi-tejše se je oklepal in mladi obraz mu je |>ostal r«ieč iu vroč. "Mina!. "Neumnež... izpusti me vendar!" Njen obraz je postal istortrfko rdeč. Hotela se je odtrgati od nje-•ga, toda ni se mogla premakniti s stola. On pa je počasi zlezel na njena široka kolona in se zibal. "Neumnež!..." j Počasi ae je nagnila nazaj, lio-teča se ubraniti njegovega, rdeee- notežje. Stol se je prevrnil m pad-. la sta oba. Valjala sta se po tleh med starrm pohištvom vsa zasopla n raz vnet a. In talko sta se igrala v nedolžnem veselju po rdečkastem tepiihu, močno sopla ! s in so vriskajoča smejala. Ko sta 4 vstala, sta zopet igled»la v jasno i noč, stiskala drug druge-ga močno za roke in vrat, dokler se niso o- ■ stali vrnili domov. ] Naslednji dasn se je moral Miro- J slav vrniti v penzijonat. Zjutraj,1 sta se poalm ila z Mino. Ona mu j1 je gonko strsdiila roko, smejala se 3 je glasno njegovim otročarijam 1 in ga imela rada; On ji je hladno 1 segel v roko. držal se je na jok in bilo ga je s-ram. Ni si ji upal po- 1 1 gledati naravnosrt v obraz, zakaj 1 [zdelo se mu je. da se je ona le Š-a- J j lila z njim, kakor delajo to od- i rastli v. ljubkimi otročički. Ko je š«'l ob strani stare tete po (cesti na kolodvor, se je nenadoma 1 . spomnil, da je morda grešil in da' ,se bo moral svojih grešnih misli 1 v peuzijouatu izpovedati. Toda' ^ako.' Kaj naj izpove, ko pravza-J prav ni napravil greha? Zamislil se je globoko. Posamezni odstav-1 ki njegovega verskega čuta, ki se [ ga je naučil v šoli, so mu postali * povsem nejasni. dgal ali zamolčal kar- 1 koli, to še mu je zdelo nemogoče prav tako, kakor se mu je zdelo 1 nemogoče, da je grešil, ker je ljubil in še lju'bi Mino. 1 , Na kolodvoru se je Miroslav j težko preril do vrat in se potem 1 poslovil od tete. Gospa Lena mu 1 je dajala lepe nauke na pot; po-križala ga je na čelo. da je zardel vpričo tujšl 1 mu ljudi, katere je smatral za hudobne in grešne, 111 s je končno naglo vstopil v že pri- J pravi jeni vlak. - j' I Mina je od tedaj dobivala od 1 'njega polno zaljubljenih pisem.' Ni jih brala do konca, samo čudi- A la se je. Mino je včasih močno za- ' 'skrbelo, kaj naj postane iz vsega' tega in mu vsled tega ni odgovar- ~ jaSa. zatrjujoč si, da jo "otrok" J že .pozabi. U Toda vesela je le bila njegovih 1 j lepo pisanih pisem in včasih je k a- 2 tero pismo čitala s pravo slastjo. s j XI. h M;ni je, odkar jo pomagala de- 1 narno tudi Trebar ju. vedno pri- -manjkovalo denarja. Včasih jo je 1 ]>rosil le za kak drobiž, da si kupi * cigarete. Ona ni rekla, da nima; ■ temveč je Š"la k gospodinji ali ka-( morkoli iskat si denarja 11a poso- . do. Njen zaslužek je bil skromen, 1 toda ker je sama živela tzelo( skromno iu ni imela nobenih večjih potreb, je izhajala. Njen za- j služek pa je postal kmalo ničev, r ker je rada dajala Trebar ju, tudi če je ni prosil. On se je začetko-! j ma branil, za rde val je. toda sča-J soma se je Minlne dobre roke ta-j ko privadi!, da se 11111 je zdelo vse. , vsakdanje, posebno ker ni vedel. L j da pada Mina vsled tega v dol-! 1 gove. Velikih dolgov Mina pač ni: imela, toda vse polno malih; zadetkoma je to lalrkiL prenesla, to-(da ko je bilo treba vrniti storjene) tdobrote, je spoziurla, da je kakor, muha. ki zaide v pajkovo mrežo. j'lVko je bila prisiljena, da je ku-, jpovala obleko na dolg, katero jej obenem izročila zastavnici. Napo-j j sled jo je ta gmotna tesnoba ubi-j ijala brez usmiljenja in marsikako. noč je obupovala. Skrb za denar I jo je končno tako prevzela, da je začela hujšati; lica so ji upadla, j zdrava rdečica je izginjala ueopa-' (ženo z njenih lic... Naposled se :jje morala na cesti skrivati svojim :upnikom, ki so jo vprašujoč po-' jgledovali in naimigovali. Da je po-(ravnla mal dolg, bila je primora-na napraviti drugje večjega m * 'kmalo je bil njen vsakdanji zaslužek podoben 'kaplji v morju. ! ! Bil je lep spomladanski večer. » Svež zrak je pol nil sobo. mrak na 1 nebu se je povečal in zadnja sve-j tloba je umirala na oknih v obje-j ? mu temine. Meblji »o stali dolgočasno in povečava-li in rak v sobi. | k Mina je sedela na starem divanuj 1 in strmela molče predse. Senca - stene je padala nanjo, da je sko- j raj ni bilo opčiziti. I^e tanefc rob i desne strani njene bluze je 'bil! i razsvetljen od zadnje svetlobe, kij - je že uhajala skozi okno. r- Teuiuie misli so ji rojile po glavi. Imela je zelo buren dan. Ko se je vrnila iz tovarne domov, je - našla tam zastopnika neike^manu-fakturne trgovine. Hotel je imeti > denar, a ona ga ni imela. Izgovo- - rila se je, da pride naslednji dan i sama v trgovino in plača. Po ve-1 čerji jo je poklicala gospodinja v kuhinjo in jo opomnila na .trate krajcarje. In ko je pri&la iz eer- - kve Netžika, je tudi ona * milob- - nun glasom saajpno povedala, nay, ■ ji m* pwj^ tor 4»9rJ Vse to jc rodilo temne misli. Ni i jih zaupal nikomur. Vsakovrstni . načrti so ji šumeli po glavi, toda . morilne skrbi so ostale pri nji. Ni , se jih mogla odkrižati. Pri vlekla se je lepa misel, kako bi bilo vse drugače, če bi iimela denar, veliko denarja. Pustila bi tovarno. lepo. , veliko in zračno stanovanje bi najela in tako bi živela s Trebarjem lepo ici srečno. Vozila bi se v krasni kočiji, na kozlu bi sedel livri-ran kocijaž. .. Morda bi kupila I tudi avtomobil. — Zapustila jo je zopet lepa. prijetna misel in zapadla je še večji temi. premišljevanju in obupu. 1 V sobo je stopil Trebar in jo vzbudil iz globokega premišljeva-nja. Oziral se je po temni sobi in ko je končno izagledal Mino, se-, dečo na divanu. je rekel: I "Sediš v temi t Sama?" ' £ kU- II l^^^^fel H ^ *<■»>» in mi- -I HwmI^I H ik. i| BbBSM H Pristni prihaja B ▼ zavoja, kot je KgKl'J ^m naslikan tukaj. KžagaB H Odklonita tm za-o H voj«, ki niio upe- BI Cateni s Anchor HMffin n varstveno snam- B^R^H H in 60 centov ■MB9 Hi v lekarnah ali ne ■ ravnost od Rad bi izvedel, kje se nahaja moja sest ra H KLENA ISKRA, sedaj omožena ČAR ? Doma je iz Podgrada pri llirsiki Bistriei. Pred dvema letoma sem dobil od nje zadnje prsmo iz Chieage, 111. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njen naslov, da 111 i javi. ali pa naj se sama oglasi svojemu bratu: Ivan Iskra, Box" 112, St. Marys. Pa. (M-5—7) Rojaki! ^wjjrtOv Columbia gramofone In (v J slovenske ploSče je dobiti ^J/ vedno pri: Vt^ IVAN PAJK, 1M Chestnut SU Conemanch. Pa. _f PWite po cenik. ^_ Dr. KOLER, j 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. j HRVATSKI ZDRAVNIK ■ fDr. Koler Je naj- - I starejši^ hrvatski j ki" ima 13 let no pirak ' so v zdravljenju I tajnik moških bo- | Sifilis al! zastrti- j pljenje krvi zdravi , 3 glasovitim «J!»6> ki l izu^rnel dr. mate mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri- per In tudi vse drugre posledice, ki nastanejo radi izrabi ji vanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne Čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem •"•asu, llvdrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s eo-tovostjo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležaU. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne V torkih, četvrtkih in sobotah od 8 ure zjutraj do S. ure zvečer. _ Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S pošto ne delam. — Pridite osebno — Ne pozabite ime in številko! PAV« HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoCa s« reem | Slovenskim tam- ^Mft baraSkim zborom, vRxH __ kakor tudi post- 9HD mennrkom, ki Iju- "^BE ^ij" tarcbuie. V fijj^M tovarni sc iide jHj^H lajejo timbnre pc ■■B najnoTejiem esatt- H mu !b DtjpopsSaej- i B M Uh luneiaiikifi na- S Bfl OkraSece eo a bi- B jP seri in vsakovrat M Hjj Velika zal osi a ^^B vsakovrstnih goda mjgfjBB^bf^ in najbotiših grs mofonov ter finih fi^UsSSS^m slovenskih p!o3č i. Vciik< iinBtroTa- {OBLj^^^^af^^^a ni cenik 9 elik&mi ^^« Ivan Benčic jjjL. 4954 St. Clair At*. Cleveland, Ohio._ 'KRACKERJEV BRINJEVEt pi je najstarejše in od S il zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo ^Jk proti notranjim boleznim^ ^fim cena aa "BHLNJBVBO je: « stekleni« | U9 ^^Bf 12 stekleni« 18.0« T ZALOGI IMAMO tudi ilatl domaČi TBOPINJEVBO la BLIVOV-^Bp^S^^^B KA kuhana v naSl lastni diBtlierlJL HJŠ^&l UiF^ltf^S Naše cene M sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.60, $2.7Z In MOrfl^llI Slivovi ta per gal.................$2.75— fS.OO Tropinjevec zaboj.................... $ 0-00 Br Ci Sllvovlts ta boj ...................... $13.00 H'^mi^ H Bye WhlBkey 6 let BtmT> $11.00 Rf^^l BndeSa Ohfo vina per gaL .... Ue., 80«., IML ^■fr ^'V iirj^nj Catawba In jOclaware per gaL ......75c.—80«. Za G In 10 sal. posodo računamo $1.00. aa 25 gkl $2.00, ca večja naročil* je sod eaitonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order ......ln natančni naslov. Za pristnost plja£e Jamfln«. I^T^J The Ohio Brandy Distilling Co. ^PŽrjJ 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. BliUillMlIiUM J DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA I prodaja i JOSIR SVETE I j 1780-82 E. 2Sth St., Lorain* Ohio. ■ CONKORD RDEČE VINO I DELAWARE BELO VINO j $25.00 barrel | $35.00 barrel S i Pri manjih naročilih cena po dogovoru. DS J Vina bo popolnoma naravna, kar jamčim. | Naročilu je pride jati denar ali ifoney "Order. ^C | Velika zaloga vina in žganja. ®! m & MARIJA GRIILL ^ i " ' Hrodaja'bf'lo vino po...........—.. 70c. gallon t S Brinjevec 12 Pteklenic m................fl2.00 ' j K ! MHoBHRtcSb Za obiino*naročbo ne priporoča 1 5308 St. Clair Ave.. N. E.. Cfevelaiid, OhJ©« HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 111! Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo- š nov one izvrstne tropoviee, priloži ob enem tudi nekaj galon- § čkov slivovfee, ter par galonov rtieče ^vliiske. Cul sera, da imaš I v zalogi tudi fina ameriška in iinportiraua vina. ter likere, toda ■ glede t<'ga pridem v kratkem osebno k tebi. l)a, tako je! Kdor izmeti rojakov želi biti točno n fino post režen, naj se zaupno obrne na: -t X Ignatz Podvasnik, • I WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325-27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. • Nasproti East Liberty postaje. AVjLittroM krepost. MM Zdravniška knjižica ' ts&3W kažipot k zdravju. ^ nje krvi, mozolji, kožne bolezni stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-^^^ffffi^^H^tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in di-uge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. ^^H^H^HHg^j^l^l Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih ^^K^^KBlKmm bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. mi Wm ALI TRPITE ^^KH^Ri^nl na katerem Izmed sledečih simptomov: bolečino v križu, bolečine v rgibili, gln-j^^^E^SHPlB^^lLfl^Hlra vobol. izguba apetita, ki'sloba v želodcu, povracanj«- hi«ne, bljuvanje, žolŠno ^^^H^^^UnB^Sc&^^^PDH zibanje, nerist jezik, smrdeča Eapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla S^^^^Kvj^HH^^SŠt ^^^BHi ra/.burjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih, ^rni kolobarji S^H^^^^M^BHM pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna ^^^K^^^BBj^MM tupat — Ti aimptomi so znamenje, da vaS telesni sistem xxi v redu in da potre-^^^KcS^^BH^HJia bujeie zdravniških nasvetov in pomoči. Xas;t brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoČ; ^■^^^^hB^H^^BH pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katero bi moral znati vsak moSV.i in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki sc namo-^^^mBnMH^^^^B ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teSkoče obvladale, čitajte to'knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite |H Posilite ta kupon še danes* ■I DR. J. RUSSELL PRICE CO« S1000 Madisou A CIcntoa Sta.. Chicago. II!. ^^^^Hf ^VRj Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma n evoen suet |;! I VEČNI ŽID. \ (Priredil *!• T.) h " —rr: ' * ' » * i J M ; 36 ^ Nadaljevanje J. ~ - Sin: — Ali si že zopet iz Indije? — Ali si zopet pri nas na Francoskem! — Odloži vendar kiobuk, da te bom natančnejše videl. _ i'itatelj4 ta j. gotovo že znano, da je bil ta vojak general Simon. 1 Trinajsto poglavje. HARDY IN R O D I N. < V islem <• bližala Hardvjevi tovarni iz dveh nasprotnih otneri dva voza. V rui-u j<* s.xlrl «ro*podur tovarne,* gospod llardy s svojim pri-j:it«'ljeiu gospodom Urestmeouj. — V drugem vozu je .sedel gospod Kod i n. " i Tovarnar Hardy je Inl srednjevelik mož. nekoliko bledega obra- * / i in « ruih izvanrrdno milih ofi. — Tovarno je bit podedoval po svo- < j« m očetu iu jo . isto moderno uredil. J l*ar trenutkov |K*zneje srečamo prijatelja v Uardyjevem salonu. 1 ljubi Marcel — je rekel Hardy Uressacu. ki je bil, kot je či- < t a tel jem h< znano, v zvezi z abbejem Aigrignv — veš kaj, zdi se mi 1 da sem se začel starati. — Najrajše sem doma. — l*a si moral ravno zaradi mene na pot — mu je odvrnil Brcs- ' sae. — 'J - Seveda, sem moral s teboj, če ne bi še umrl od samca dol~e- « ga časa. j — Ke. i ti moram, ti >i človek. ki ga nimaš para na svetu. J — -Vikar ne govori, ljubi Marcel. — Nikar me tako ne hvali. _ J Le vrjeuii, da bi ne bil dober človek, če bi tebe ne imel. — Ako bi bil 3 navezan sam nase. bi ne mogel ničesar opraviti. f — Pustiva to — «,e je oglasil Ureesae. — Pogovarjajva se raje o oni ženski, do katere imaš ravno tako naklonjenje kot si gaetao imel do svoje matere. ** — Vem. kuga misliš. — Oh, če bi ji mogel poplačati, kar mi je Morita dobrega na svetu. — Ona je vendar edina, ki sem io resno ljubil iu jo bom ljubil na veke. — llardy, ti imaš ravno tak značaj, kot gospa Noisy. _Ona tudi obožuje svojo mater. — Kavno /araditega se mi tudi tako dopade. — Kolikokrat mi .. /e odkritosrčno povedala, da bi ničesar ne storila, kar bi se ne strinjalo z nauki njene matere. — Mati l'os|»c Noisy se noče vrniti k svojemu možu v Ameriko, ki se bo baje tam za stalno naselil. Vstopil je služabnik in povedal, da čaka spodaj nek gospod, ki bi rad na vsak način govoril z gospodom liardyjera. Bressac se je hotel odstraniti, toda Hardy ga je pridražl. — Le ostani, le ostani. — Mogoče bo tvoja navzočnost celo skrajšala obisk, ka»* bi mi bilo zelo drago. — le je pa ka^a trgovska zadeva? To je čisto vseeno. Pred teboj nimam nobenih skrivnosti. Trenutek tnizneje je vstopil Rodili, katerega pa Bressac ni no znal. — — Ali st, vi gospod Hardy? — je vprašal Kodin in se ponižno priklonu. — Da, to sem jaz. — Kaj želite? Par besed bi rad z vami na samem izpregovoril. Bressac je hotel oditi, toda Hardy ga je pridržal. — Le govorite. — Pred tem gospodom nimam prav nobene skriv-uosti. Kodin je molčal. — Ni vedel. Če bi govoril ali ne. — Slednjič je < vendarle odvrnil: — OospM Hardy, ne hvalijo vas zastonj, da ste jako dober člo- ' ek. Kes ste dobri, to mora vsakdo spoznati, kdor pride z vami v dotiko. — Mulo uslugo vam hočem izkazati gospod. — Postali ste žrtev ostudne izdaje. — Oospod. pofem ste se pa mogoče zmotili. Ne, gospod, za svojo trditev imam dokaze. — Izdal vas ie človek, katereg! ste \ \ smatrali za edinega iu najboljšega prijatelja. — Zda j sein pa res radoveden. Mogoče vam je znana ta pisava. — Preberite, prosim. — Po t h besedah mu je izročil pismo. — Ako izda prijatelj prijatelja, je hujše kot da bi ga umoril. — Ne vem kaj govorite, ne vem, kaj pravite. — Prosim vas. preberite pismo. Hardy je pogledal pisavo in stopil par korakov nazaj. — Kaj Marcel? — To je tvoja pisava? — Bled si postal? — Kaj je io? — — Pa že vsaj ni ta gospod Marcel Bressac? — se je navidez začudil Rodili. — Marcel' — je kričal Hardy. — Marcel! Ali sluiš, česa te jfe obdolžil ta človek? — Toliko boljše, da je gospod navzoč — je nadaljeval Kodin. _ Vprašam ga torej, če je pisal to pismo na gospoda Kodina? Bressac je bil tako presen« četi iu razburjen, da ni mogel odgovoriti. — Hardy je odprl zalepko in bral. Že po prvih vrstah je spoznal, da je obdolžitev resnična. — Najprej se mu je zavrtelo v glavi, kolena so mu kleeuila, potem je pa stisnil |>esti in s • je hotel vreči na svojega bivšega prijatelja. Vrata so se sunkoma odprla iu neka starejša ženska je planila v sobo. Hardy je pozabil hipoma na Rodiua iu Bressaea, ampak se je prijel za glavo in vzkliknil: — Kaj? — Vi ste tukaj? — Vi ste tukaj? — Kaj je? — Margareta, gospod — je jeeala ženska. — Margareta je izgi-/ nila. — — Za bo/jo voljo, gospa! — Kaj se je zgodilo? — To ne more biti res. — Mati je prišla pred tremi dnevi poujo. — Pred tremi dnevi že? — Da. pred tremi dnevi. — Ha! — je vzkliknil Hardy — ali se je vse zalotilo proti meni? — Ne meneč se za osebe, ki so stale v sobi, je planil na cesto in za-1 kričal kocijažu: — V Pariz* Zapodi, kolikor moreš! Vos je odrdral. — Iz daljave se je čulo upitje pijanih delavcev, ki so se bližali tovarni. Štirinajsto poglavje. OCR IN SIK. || Oče Simon je imel dve lepi sobici v pritličju delavske hiše. — Za J® hišo je bil mal vrtiček. — Oče j« odvedel svojega sina v vrtno utico. a a * — * — Jc rekel — nekako žalosten se uii zdiš. — Zdaj mi povej, kaj ti je na srcu. — Če ti le morem pomagati, ti bom pomagal. — Ni treba, da bi mi bil zakaj hvaležen, ker ti jaz nisem pripomogel, da si postal tako velik gospod. — n moika brke in brado. Od taca mraatcio v 6 ti h tednih krasni »o«ti ta dota laaja kakor tudi moškim kraaol brki Io brada In nabodo odpadali Ib oaiTeli. Revmatizetn. koatibol aH trganj« ▼ rokah, nojfah in v križn. t o«mih dneh popolootna oadrš-vim. ran«, opekline, bala, tor% kraata in grinU, potne noge kurje očeM. oirbHm ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moje iftiavilm brez uspeha rabil mu jamčim za WOO. PI8 te takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar inpolljite 4 cente v markah za poštnino. JACOB WAHČIČ, 1082 E. 64. St, Olsvriand. O. HARMONIKE oodlsl kakrfinekoil vrste lslelajem ln popravljam po najnižjih penah, a dalo trpežno Iu tanedJlTo. V popravo canesljlvo vsakdo poSlje. ker mv Se nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem doma. T popravek rsamem kranjske kakor . vse druge harmonike ter računam pa. dela ks-korftno kdo sshteva bres vprslsnj. JOHN WBNZBL, lili Basi CSoi Si, darilni OMa. NAZNAKIZt6. Rojakom v Lorain, Ohio ln oko-Hrf naznanjamo, da jih bo obiskal nal sastopnik JOHN KUlCiB, ki je pooblaičan pobirati naročnino n list Glaa Naroda. 8 spoitovanjem _UpravniitTo Glas Nartida. Kojakl naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik ? lir, Mrak. ^ ' ' V , v '" ^ i^""' S Pozor! Pozor! j , A V zalogi imamo iz starega kraja importirane J SRPE. | p Cena 60 centov s poštnino. \ FRANK SAKSER, $ | 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. p Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče 4 dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od 5 prejšnjih zalog. 1 dobit« "GLAS NAHODA" skoal itiri mesece dnevno, isvsemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" lshaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v ftirih mesecih. "GLAS NARODA,f donalt dnevno poročila s bojišča in rasne sli- *1£l ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ' 13,0001 — Ta številka Jasno govori, da je list selo razširjen. Vts osebje lista Je organizirano in spada v strokovne unije. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR 1 , (Notary PubUc) v GREATER-NEW YORKU I ANTON BURGAR t €2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. i IZDELUJE IN PRESKRBUJE * j vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne I* nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti smeriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. ^^■■BMMVHPaBIBBUMHMaaVVVVVVHMaMS*^ i1 Velika vojna mapa rl vojskujočih se evropskih držav. > Velikost )e 21 pri 28 palcih. —3P Cen« 15 centov« iy_j Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, 't koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi itnamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. j Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi- njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 75 centov Veliki vojni atlas ujskniocih se enopskih drža? in pa koitaj gkih posestev vseh velesil 1, obsega 11 raznih zemljevidom. i ' | Cena samo 25 centov. Naročila in denar pošljiu na: i Slovenk Pnblishing Cosnpaii) ' 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. <3 B £ Kaj pravijo pisatelji, uCeujakl ln državniki o knjigi Berta pL i £ Snttner. , ^ I "Doli z oroagemP' t l Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užit J U £ koin prebral in v njej načel veliko koristnega. Ta knjiga sel« A' * vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli. " Friderik pi. Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael ni hT - V bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva« D* * i Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanje- y e r ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ds A V se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. n V^ Dr. Lud. Jakobovskl: To knjigo bi človek najrajše poljubil. vj V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. [V ' gozdu pri Grieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- 3, jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko ? rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. > Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse y ' V Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto K j > "u Pismo. AU bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to »/ I I ^ knjigo? y 1 i