144. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26, .junija. XV. lelo, 1882. Uhaja vsak dan cve^rr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p oš t i prejeman sa a v st r i j s k o-oge rs k e dežele za vse leto 16 gld., za pol Ista 8 ptlcL, z* fetrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta I <^1<1. 80 kr., M jedra moser l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. M mesci. po ao kr. za četrt leta — Za t ti je dežele toliko ve/1, kolikor poštnina znafin. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr.. c> se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr. če 86 dvakrat, in po i kr., ce se trikrut ali vočkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračnjo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši .Gledališka stolba*. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnin*, reklamacije, oznanila, t. j. vpe administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gq. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponové, ako hote list dobivati redno v roke, ker ^Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........ 6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 , 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta .......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniŠttfO ,,Sfov. Naroda". V LJubljani 20. junija. —.r.— Germanstvo v jugu je v plamenu, in povsod kriče nemški mladeniči s plešastimi ali ne- riti ! V konsttuojonelneni društvu ljubljanskem spi vn*\ in če bi gospod dr. S Iimv i/pregovoril, spilo bi va»* íe trdneje! Ali tukiii se je razprostrlo pred njim polje celjskih triumfov in ¡ regovoril je gospoda dr. Suppana, da le 11 s t nI trd. kakor skal'«. gorenjska — in dr. Schrey pričel je na svojem govoru kovati. Zagovori sodniški nosijo tudi to dobro na sebi, da se gospod i*, a yo vorn i k lehko tedoe poprej uči, in nij se bati, — da bi se človeku nit logike sredi pota pretrgala, tako da bi moral s potnim obrazom odtiniti na hlad ter o bolezni lagati! In gospod dr. Sehrey-je govoril o težavah in britkostih ustavoverne kranjske stranke, ki jo nekateri še celo „kliko" zovejo, govoril o mmškdi trpljenjih, z jedno besedo, govoril o vsem, Raitao o tem ne, kar je k stvari pripadalo. Govoru \e t o o .alistamih roparjih" ali bil je pri tem tako nej.-s . da so nekateri j>odu-šalci še celo menil!, da govori o lastnem svojcu, organu. Mi t«£a ne vor umemo, — gosp. dr. Schrey govoril Je tja v dan, in če mu posije« d en es prijatelju, da bi t! a v p r n Í 11, j k a j j e m i H1 i 1 , pf i seg a 1 b o d e z b 1 e d i m o b r a-izom in tresočim se glasom pri vseh bo g o v i h , da tedaj nij n č e s a r m i s 1 i 1! Konečno i naj misli, kar ho&e, nam Da niegovej hvali nij plešastimi glavami: /daj smo si priborili stalen vspeh! Kaj se je pripetilo? V Cerji obsodili so pred j nič ležeče! Naj sodi o nas, kakor hoče, toliko porotami navideznega redakterja malega nemškega j J8 istina, da nižj" nas ne taks ra, nego mi njega I lističa ter ga treščili v kazen, ki se nam ne vili v I In s tem je sodna končana] nikaliej primeri z izvršenim zlof'iustvom. Ali o tem j Cela stvar pa ;e smešna in živ dokaz o tem, bode se sodilo višje sodišče! [kako umejo napraviti naši neinškut irji iz male rnu- Pred neko'iko meseci objavil je omenjeni listič,! ^ice velicega slona. Kaj mm je IlekubaV ki izhaja v Mariboru, korespondenco iz Ljubljane j Kaj "^m je dr. Suppan ! Ali vender pišejo zdaj ter v njej napravljal veliko krivico tukajšnjemu ad- žurnahstični težaki v Gradci, < j i Ljubljani in dru-vokatu, gospodu dr. Suppanu, ki je bil nekdaj ud ! god ter krče, kakor da bi slovensko časopiAtvo o narodne stranke. Ta korespondenci izvirala je iz! samih škandalih živelo. Tujcem se pripovedujejo rok človeka, ki smo ga mi od nekdanje ustavoverne j grozovite lazi: i se poslopje prodalo. lato trdi tddl priča g. Luekman, kateri pristavi, da je g. E. Mayer pal prej, prodno si je sezidal novo hišo, vprašal; da bi se poslopje prodalo. Anton Laschan, 78 let ^far, bivši župan ljubljanski skozi 8 let, je izpovedal, da mu je Witbalm uže prej ponujal Kolizej, da pa mtttO kupi, a tak-' rat nij "melo m» sto novcev. Pozneje, ko se je posrečilo dobiti loterijsko posojilo, je sam Witba'mu [pisal, naj ponudbo ponovi, Laachan pravi, da so tekle vse obravnave mej mestom mi Witliaimom potom njegovih rok in da j'* oddal ras dopise Wit-lialma finimčneg < odseka načelniku dr. Suppanu, da so se obravn: vali o odseku. I/i-cImi pravi, daje prisiljen izrekali dr. Suppanu za njegov požrtvovalno, nesebično, l veliko itgnbo časa zvezano dele vari j'- r ,i korit ljubljanskega mest*, iz dna svoje vesti iskreno zahvalo. V kr*-si sko-n poslopji, katero je zelo poprave potrebno, moralo se j«* po zimi zidati, kar je talo 2000 gld. Sklep, kateri je predlagal v imenu odseka dr. Suppan, se je tudi v mestnem odboru ljubljanskem razumel slabo. Nij šlo za to, da bi se kresijsko poslopje precej prodalo, ternver osluftalcev. Na vprašanje prvosednika izpove Aleševec, da pod svojo prisego ve, da pismo v katerem je bil dotični dopis o dr. Suppanu, nij bilo poslano ui zatoženemu g. / Leonu, niti uredništvu „Südsteirische Post", ampak nekemu njemu znanemu gospodu v Mariboru ; to je on videl v Ljubljani. Predsednik Heinricber: Kdo pa je ta gospod? Priča Aleševec: To je privatna stvar, kakor sem rekel, poslan je bil dopis na gospoda, kateri je meni znan. Predsednik Heinricher: Po postavi imate vi kot priča ne le dolžnost, ampak vi morate povedati resnico. Nij vse jednako, je li kdo zatoženec, ali pa priča. Tedaj ruzjasnite stvar. Priča Aleševec: Ta dopis nij bi namenjen priti v list „Südsteiriehe Post", zato nij bil poslan ne g. Leonu ne uredništvu. Odposlan je bil kar sem sam videl, pod napisom: „dr. Gregorec, c. kr. profesor v Mariboru". Jaz ne vem, ali se je dopis ravno tako glasil kakor je v „Südsteiriche Postu. pri-občen. Predsednik Heinricher: Kako si vi razlagate, da je dopis le prišel v „Südsteiricske Post" ? Priča Aleševec (nekoliko ('asa molčeč): To je druga stvar, ki ne spada v mojo izpovedbo. Predsednik Heinricher: Vi nijste kot priča k sodniji poklicani, da parno zanikavate, kar se vas vpraša, ampak vi ste zavezaiii izpovedati pozitivno". Priča Aleševec: Jaz morem le to povedati, kar sem sam videl in to je, da se pismo z dopisom nij poslalo ne uredništvu „Südsteilisehe Post" ne uredniku Leonu. Dr. pl, Sehrey k priči Aleševec: Kakor ste izpovedali, ste izdajatelj in urednik „Brenceljna". Kako se zove po nemški to V Ker priča Alesovee ne odgovori precej, nadaljuje dr. pl. Schrey: Kaj ne „Ross-rliege Vu Priča Aleševec: „Ne, ampak „Bremse". Dr. pl. Schrey: „Kaj za jedno tendenco ima ta list V Priča Aleševec: „To ne spada k stvari." Dr. pl. Schrey: „Kaj ne, da zasiamuje (verhöhnet) ude ustavoverne stranke." Priča Aleševec: „To ne spada k stvari." Predsednik Heinricher: Vprašanje to ne spada k denašnjej obravnavi. Dr. pl. Schrey: „Ker veste natanko, kdo in komu se je dopis poslal, ali ga nijste sami pisali V" Priča Aleševec: O tem nijmatn izpovedati. Zagovornik dr. Moše: Ali je po vašem mnenji mogoče, da je pismo z dopisom, akoravno na adreso g. dr. Gregoreca, piišlo v roke gospodu Leonu ? Priča Aleševec: Jaz mislim, da pisma z njegovo adreso sprejema g.dr. Gregorec sam. S tem je zaslišanje g. Aleševca končano. Dr. pl. Schrey predlaga, naj priča Aleševec, ko se bode zasliševala druga priča, odide iz dvorane. Predsednik Heinricher določi, da Aleševec ostavi dvorano. Priča Karol Lorenc, vodja Leonove tiskarne, pravi, da je o dopisu še le zvedel čez šest tednov, ko je dr. Suppan vložil tožbo. Pravega urednika pri listu nij, ampak dopise prinaša tiskarski faut od g. dr. Gregoreca, razni sodelavci pošiljajo svoje dopise. On jih potem vvrsti v list in Leon le malokdaj čita drugo korekturo, ker ima malo časa in posluje le bolj v prodajalnici; da je list brže gotov, oskrbuje on (Lorenc) drugo korekturo, kakor tudi prvo. (iotovo je bilo tako tudi takrat, ko je izšel članek o dr. Suppauu. Na vprašanje dr. Sehreya, je li poznal pisavo, odgovori, da mu to nij mogoče, kajti dopisnikov podpis je ali odstrižen ali prečrtan. Na daljno vprašanje dr. Schreyja, je li misli, da je Aleševec pisal ta dopis, odvrne, da ga niti do denes poznal nij, da je pa mogoče. Pisma, ki dohajajo na redakcijo, pošiljajo se, kakor on misli, dr. Gregorecu. Prebere se potem izpovedba g. dra. Lavoslava Gregoreca, na katero nij bil zaprisežen. Priča izpove, da je Leon urednik, on da se zanima za list le, kar se tiče uvodnih člankov. Ali so je ta dopis pomešal mej listine, za „Südsteirische Post" pripravljene, ne ve, kajti ravno v istem času je dobil dve privatni pismi, kateri je založil. Priča pravi, da je sicer Leon imel pravico odpirati na redakcijo došla pisma, kajti taka pisma pridejo k njemu, ali pa ostanejo v Leonovih rokah. Kdaj je prišel dopis, se ne more spominati, mogoče pa je, da nij imel Leon nobene vednosti o njem, dokler nij bil natisnen. Na to proglasi predsednik Heinricher doka-zilno obravnavo končano in naznani, da se bode sodišče odstranilo, da sestavi vprašanja na porotnike, za nekoliko minut, tedaj obravnava za ta čas preneha. Porotnikom stavijo se štiri vprašanja. Prvo vprašanje gre na to, je li zatoženi g. Leon, ker je vzprejel navedeni članek v list „Süd-steirisehe Post", dr. Suppana z imenom (namentlich) deloma izmišljenih, deloma popačenih dejanj in nepoštenih činov po krivem dolžil, kateri so dr. Suppana v javnem mnenji spravili v slabo ime. Drugo eventuvalno vprašanje, ako bi se zanikalo prvo, šlo je na to, ali je urednik Leon dolžil dr. Suppana po imenu, ne da bi navedel gotovih fakt, dolžil zaničljivih lastnostij. Drugo in tretje vprašanje šlo je na to, je li urednik g. Leon zakrivil se s tem, da nij imel zadostne pozornosti kot urednik, je li zanemarjal dolžno nadskrb. Sodišče določilo je vprašanja uže pred obravnavo, kajti tožnik in zagovornik dobila sta iste litografovane. Proti stavljenim vprašanjem ne ugovarja nobena stranka. Prvosednik pozove zastopnika tožitelja g. dr. Sebreyja, naj utemelji zatožbo porotnikom nasproti, tiovor dr. Sebreyja trajal je skoraj dve uri. Poda-jemo iz istega le jedro in najvažneje stavke, katere naj si naši somišljeniki zapomnijo dobro. Dr. Schrey pričenja govor s tem, da z začudenjem naglasa, da si je „ Südsteirische Post" upala napasti dr. Suppana na tak način, moža, Kateri Je duševni in odlični vodja uNtavoverue stranke na Kranjskem. Noben sloveask list, katere baze časniki glede sumničenja vender nijso akrupolozni, nij napadel dr. Suppana na jednak ali tak način kot „Südsteirische Post". Tem čudoviteje je, da ravno s Štajerske, iz nemškega peresa prihaja tak glas. Ali stvar je jasna, zakaj se to godi. Vse je le natolcevanje, le „Mittel zum Zweck". Tendenca lista „Südsteirische Post" je znana, ona dela po načinu, kateri je za načelo postavda tako zvana spravedljiva politika (Versoh-nungsoolitik), katera žalibože denes vlada v Avstriji. Kakor gobe (Pilze) rastejo časniki te baze, n. pr. „Tribune", „Politik", nSiidsteirische Post", deloma tudi „Triester Tagblatt", da delajo za „Ver-sohnungspolitik" in celo časnikov nij izvzeti iz tega kroga, da se bega ljudstvo, kateri nosijo na čelu cesarskega orla. Delovanje teh listov meri na to, da hočejo vse do/.danje odnošaje v državnem življenji, deloma tudi s silo predrugačiti, zato se zaletavajo na nepopisljiv način, sosebno radi v osobe. Značaj nost (Charakter-festigkeit) nazivljejo te baze časniki „Opposition a tout prix", kliko (Clique) imenujejo vso ono stranko, katera se opira nt staioivstrijslto tradicijo, da se vzdrži Avstrija, da se ohrani, kakor do zdaj in katera neče ničesa vedeti o zjedinjenej Sloveniji, zdru-ženej s Hrvatsko. Tem časnikarskim lopovom (Bravo!) ne gre za objektivno obravnavanje (raisonemeut) stvari, ampak njih napadi so v jedno mer le osobni. Kakor je zdanja večina državnega zbora jako neuljudna z manjšino, tako dela tudi omenjena žur-nalistika. Ona se oklepa osobnih napadov na čiste značaje, v tem ima svoje pribežališče, kajti ona ravna premišljeno, ker ve, da taki dopisi napravijo dosti več vtisa, kot najlepši uvodni članek. Gotovo je, da imajo ljudje te baze dovršeno metodo v svojem delovanji, kajti oni mislijo, čim bolj z osobnimi napadi manjšamo vrste naših nasprotnikov, tem boljo za nas. Ako je pa tako početje zaničljivo samo ob sebi, tem zaničljivejše in tem nevarnejšo je za usta-voverno stranko, da so se začeli nasprotniki zdaj posluževati nemškega jezika za svoje napade.*¡]Ako se trosijo take laži in obrekovanja po slovenskih listih, so za dotičnega pristaša ustavoverne stranke malo ali čisto nič nevarna, tem nevarnejši pa, ako se širijo v nemškem jeziku v svet. Vprašati je, kako so nastali ti takozvani „Schimpfblätter" mej zdanjo „Versöhnungspolitik". Treba je, da se označi, kako in na kakšen način (Art und Weise) ti listi životarijo. Nekatere rastline žive le umetno, v temi, ali kakor se pravi s temno materijalno in duševno podporo. Vse to velja tudi za „Südsteirische PoBt". Ali ker nij nobena stvar zastonj, predpisalo ali narekalo se je tudi „Südsteirische Post" nje delovanje, in delovati mora v tem smislu, kakor je govornik uže prej naznačil. Dolgo časa, pravi tožnik, našlo se nij peresa, katero bi bilo nadaljevalo sumničenja in napade, započete v slovenskih listih, v nemškem časniku. Jako žalostno je to, kajti tako započetje, spravlja nemštvo ob zaupanje, tem žalostneje pa, če prihajajo taka glasila iz Štajerske, katera je vender vsikdar bila in bode vneta za nemštvo. Tožnik se potem spušča v subjektivno dokazivanje krivde urednika g. Leona. Uže od vsega početka, pravi dr. Schrey, ima urednik Leon kronično krivdo, da ta list po predpisanem potu koraka, (nach vorgezeichneter Marschroute) ter goji le osobno polemiko v ponavljajočih se napadih na odlične može ustavoverne stranke, posebno na Spodujem Štajerskem in Kranjskem. Dr. Schrey pravi, da je dr. Gregorec duševni urednik lista, se ve da „nur bis zur Anklagebank", v svojej izpovedni izjavil, da g. Leon odpira tudi uredniška pisma. Tedaj je ta kot urednik pravi voditelj lista in ima, kakor vse pravice, v tej lastnosti tudi vso odgovornost. Dr. Schrey nadaljuje, da sicer dr. Gregorec nij prisegel na svoje pričevanje, a da nij nikake ovire verjeti popolnem izpovedbi, „des hochwürdigen Herrn dr. Gregorec", kakor dr. Schrey porogljivo v jedno mer, na veliko veselost poslušalstva imenuje dr. Gregoreca. Dr. Schrey omenja potem popravka uredništva o tem dopisu, v katerem je izjavljeno, da je dotični dopisnik uže davno izbacnen iz narodne stranke, in meni, da je bila gotovo dolžnost urednikova brigati se za značaj svojih sodelavcev in dopisnikov in ne sprejemati vseh napadov na osobe nasprotnega tabora. A zato se nij brigal urednik, kajti parola je bila: „der Kampf bis aufs Messer". Dr. Schrey potem nadrobneje in dolgotrajno hoče dokazivati krivdo zatoženca g. Leona io konečno govori porotnikom na srce, naj pritrde prvemu ali vsaj drugemu vprašanju, naj namreč odgovore tako, da se ne bode odmerila kazen v denarji, ampak, da se prisodi zapor, kajti take stranke časniki se morajo, kakor stranke same, omejiti v njih slabo vplivajočein delovanji. Dr. Schrey ne dvomi, da bodo gg. porotniki pravo ukrenili n pritrdili prvemu ali drugemu vprašanju. Dr. Moše pravi: [Slavno sodišče, častiti gospodje porotniki! Nijsem drugače pričakoval, nego, da bo častiti moj kolega, denašnji zastopnik zatožbe, ohravnavo skusil spraviti na politično polje. Zato gotovo je takoj početkom svojega govora narisal kolikor mogoče Črno, neugodno podobo denašnjega političnega stanja, posebno v južnih kronovinah, v Kranjskej in Štajerskej. Gospoda, jaz mu ne bom na tem potu sledil, kajti v tej dvorani denes nij soditi o politično-narodnih prepirih, niti iste po sodbi uravnati. Vaša naloga nij, razločevati o tem ali drugem političnem vprašanji, in gotovo bi vi to storili, ko bi sledili po potu, kateri} vam je naznačil zastopnik zatožbe. Jaz moram tak način zastopnikove zatožbe odločno zavračati, s katerim skuša po splošnih odnošajih izzivati bojazen in srd in s pretenjem vplivati na mnenje gg. porotnikov proti denašnjemu zatožencu. Gospodje porotniki, jaz vas spominjam na vašo sveto prisego, da jo imate vedno pred očmi, da tukaj nijste in ne smete biti pristaši nobene stranke, ampak tu ste jedino le, za ker vas je postava poklicala: avstrijski porotniki. Vi nijmate razsojevati politično-narodnih vprašanj, ampak jedino le in samo to, ali se je postava v slučaji, kateri se obravnava, razžalila, ali se je res storila krivda ali ne. Gospod zastopnik zatožbe je jako obširno tožil in obsojeval časnikarstvo, katero njemu, kot strankarskemu možu, nij po 'jUt^f* Dalje v prilogi. -3*JJ0£ Priloga „Slovcnskemn Narodu" št. 144. 26. jnnija 1882. godu. Jaz bi njemu rekel: ,Intra muros peccatur et extra" in bi ga opozoril, naj le malo gleda, kaj čini ravno denes centralistično časopisje. Vsako časopisje ima svoje napake, a jaz ne smatram tu umestno razpravljati, katero več, katero menj, a da-bi hotel zbirati, podal bi lehko jako obširen šopek časopistva, iz nasprotnega tabora v najbližjej bližini. Ko bi hotel osvetljevati, kako piše to časopistvo, ponudil bi vam lehko marsikatero cvetko, katero — ako ste le nekoliko nepristranski — bi vam dišala mnogo neprijetneje, nego one, katere je opisaval zastopnik zatožbe. A jaz tega nečem, ker to nij z denašnjo stvarjo v dotiki in ker nečem dražiti. Jaz tedaj ne bodem šel za zastopnikom zatožbe po širokej poti politike, ampak jaz hočem razmotrivati Btvar, o katerej jedino je denes govor, ali se je storil pregrešek razžaljenja časti po tem članku v „Südsteirische Post", kateri je denes oknvljen. Ako se oziram na članek, je od strani tožbe bil posebno naglašan kot razžaljenje izrek, da gleda dr. Suppan na to, da si prisluži pošteno provizijo (anständige Provision). No, gospoda, jaz v tem ne vidim nobenega časti žaljivega predbacivanja, ako se reče advokatu, da se trudi, prislužiti si pošteno provizijo. Znano je, da se s prodajo hiš bavijo ne le samo agenti, nego tudi advokatje; če se tedaj o dr. Sup-panu reče, da je hotel prodati ali kupiti kako hišo in si zraven zaslužiti pošteno provizijo, nij to nič nečastnega, kajti gospoda, vsak se trudi, da za svoje delo kaj zasluži. Vse drugače bi bilo, da se dr. Suppan dolži, da je svoje javno dostojanstvo rabil v to, da služi provizije in da s tem oškoduje mesto, to bi bilo v istini nepošteno in ako bi kdo koga dolžil kaj tacega, bi v istini se pregrešil proti časti tacega moža in bil kaznjiv." Govornik sedaj dokazuje subjektivno nekrivdo zatoženca. Leon nij dotičnega dopisa niti videl niti bral, kajti kakor so izpovedale priče, nij došel pod njegovo adreso, tudi nijma Leon časa, da bi bral in premišljal list, predno iz ide. Zlobnosti nij nobene, krjti Leon dr. Sup pana kakor tudi razmer v Ljubljani ne pozna in nij imel nikdar namena razžaliti dr. Suppana. Zato je takoj, ko je poizvedel, o tem pisal dr. Suppanu rekoč, da jako obžaluje, da se je dopis malovestnega dopisnika sprejel in da je pripravljen objaviti vsa-keršen preklic, kateri si želi, in je v istini tudi spre jel preklic v takej obliki in v takem zadržaju, kateri bi bil dr. Suppanu prav lehko zadostoval. Najhujše kar se Leonu predbacivati zamore, je to, da je premalo \ azil na svoje uredniške dolžnosti, pa tudi to brez zlobnega namena." Konečno se obrača dr. Moše proti sklepu govora zastopnika obtožbe in pravi: „Zastopnik zatožbe je na konci svojega govora naglašal, da je namen te pravde, da se urednik dene v zapor, da se s tem stranki pokaže, da ie njeno delovanje k?z-njivo. Jaz se čudim, da je on vam tako govoril kakor da ste vi žandarji, da oskrbujete policijsko službo v interesu jedne stranke, da uničite drugo, da ostane potem samo stranka gospoda zastopnika zatožbe. Gospodje porotniki, dokler bode kaj ljudij, bodo tudi stranke, in vsaka teh bode se bojevala ali s poštenimi ali nepoštenimi sredstvi. Vi tedaj nijste poklicani, da bi stranke po svojem izreku uničevati pomagali, nego zato, da kaznujete, ako je krivda dokazana. Ker pa vsaj, kar se tiče prvega in druzega vprašanja o mojem klijentu nič dokazanega nij, — bodete zanikali ti vprašanji in k večemu pritrdili 3. in 4., da je zanemarjal dolžnosti svojega posla". Porotniki so se le prav kratko posvetovali in njih načelu k dr. pl. Fichtenau naznani, da so prvo vprašanje zli proti 1 glasu potrdili. Ko so poslušalci začuii votum porotrikov, kričali so „bravo", itd. Ob Vi3 uri se potem obravnava pretrga. Ob 12 4. uri se proglasi sodba, ka kor smo jo predvčerajnim priobčili. garja in v odbor za Slatinske toplice dr. Dominkuša in dr. Radaja. Obžalujemo pa, da v velevainem kulturnem odboru nij nobenega Slovenca; to tem bolje, ker celo po zadnjem nam neugodnem in krivem štetji, prebiva na Štajerskem zraven 79G.00O Nemcev tudi 388.000 Slovencev (32 °/0 prebivalstva), ki so večjidel kmetovalci. Finančni odbor ima pretresovati deželne stroške in dohodke za 1. 1883 ali deželni proračun. To je važno pa vsled 21 letnega liberalnega gospodarstva čedalje težavnejše delo. Po nasvetu deželnega odbora treba deželi izdati drugo leto 4,488.977 gold. tedaj zopet za 165.938 gld. več, kakor lani. To je tako liberalna navada, da stroški od leta do leta rastejo. Javnih stroškov liberalci nikjer ne znajo krčiti, nikjer bremen olajšavati davkoplačevalcem. Kje pa so tedaj stroški v jednem letu zopet poskočili V Odgovarja se, da v oddelku za policijske potrebe za 1765 gld., v oddelku za dobrodejne in zdravilske svrhe za 73.198 gld., in za šolske potrebe za 98.719 gld. Dohodki so nastavljeni na 2,317.264 gld. Primanjkuje še tedaj 2,171.71't yld. Od te svote hočejo pokriti z dohodki od doklade na pivo ic Žganje 138.428 gld. in od 10% doklade na meso, vino in mošt 123.115 gld., skupaj 201.543 gld. Ostanek 1,010.170 yld. se pa vrže na direktne cesarske dače kot 'f6 °/0 deželska doklade. (Landesumlage). Cesarske direktne dače je c. kr. finančno deželno ravnateljstvo deželi Štajerskej za leto 1882. predpisati dalo 5,104.561 ///'/., namreč tako, da znaša lansko: a) gruntna dača 2,115.000 g!d., b) hišna najemščina (Hauszinssteuer) 873.000 gld., c) h i šn a razr e do vn i n a (Hausklassensteuer) 425.000 gld., d) pridobnina (Erwerbsteuer) 434.000 gld., e) dohodnina (Einkommensteuer) 974.139 gld., f) nova hišna najemščina od prej davka prostih hiš 253.319 gld. in g) podobna n o v a - h i š n a razredovnina 40.103 goldinarjev. Na tukaj navedene številke lanske cesarske dače navržejo torej deželni poslanci še 36%, deželne doklade. Tukaj so kmetje, tržani in meščani z graj-sčaki vred, Slovenci in Nemci, popolnem in do slednje pičice jednakopravni. Ker pa je vsekako gruntnega cesarskega davka največ, tako je tudi jasno, da gruntni posestniki največ k deželnim dokladam doplačujejo; namreč 761.400 gld., kajti 86°/« deželne doklade vrženih na 2,115.000 gld. cesarske gruntne dače, daje 761,400 gold. No, in kdo plačuje večino teh 761.400 gold. deželne doklade, grajščaki ali manjši posestniki? Grascaki nže ne; kajti te gospode še 50.000 gold. deželne doklade ne zadene, vse drugo, to je nekaj čez 700.000 gold. stroškov plača kmet. Vsak pametnjak bi sedaj mislil, da bodo kmetje tudi primeroma največ poslancev imeli in torej tudi v zastopib jednakopravni. Tega pa ne pripušča nemški liberalizem. Zato je odmeril f deželnem zboru štajerskem 27 poslancev meščanom in grajščakom, kmetom pa samo 23. Bornih 22 grajščakičev z dačno svotico 6660 gold. voli uže jednega poslanca (skupaj 12), pa 5715 meščanov s 15.600 gold. davka 1 poslanca; kmetskih ljudij p-* se mora našteti 37.000 z dačno svoto 78.300 gld. preden se jim odmeri 1 poslanec. Kmet je tedaj daleč nazaj potisnen. najhuje slovenski, kajti 15.368 nemških kmetov v Liezenskem okraji na Gorenjem Štajerskem z dačno svoto 26.243 gold. voli 1 poslanca, a 55.437 slovenskih kmetov v ptuj-kem okraji s 104 639 gld. davka mora zadovoliti se tudi z 1 poslancem. To je nemško-liberalna jednako-pravnost! Bog se nam je daj brž rešiti! Iz deželnega zbora štajerskega. Prvokrat so nemški lib3ralci v 21 letih spoznali, kako se spodobi, tudi slovenske poslance voliti v važnejše odbore. Izvolili so torej v finančni odbor dr Dominkuša, v peticijski odbor prof. Žol- Politični razgled. Votranje 4ežele« V Ljubljani 26. junija. «» imnazijaliia «*nk«*ta. ktlero je mini-sterstvo bogocaatja in naukov postavilo, da se po- svetuje o reformah avstrijskih gimnazijev, dovriila je zdaj svoje delo in po njenih sklepih se bode mi nistersivo ravnalo, preuravnu)«- gimnazije. Dr/avnC zakonik s 2 4. t. m. razglaša ministrov naredbo, s khtero ae za jedno leto ustavlja moč porotnih isodnij v okrožne sod -rije okraji Kotor v Dalmaciji in aicer glede vseh prestopkov in zloč.nov. katere im*j« navadno soditi porotniki. Ta naredta se opira na zakon a 23. maja 1873, ki dovoljuje VHeni ministrom vkup, da amejo v spe?azumljenji z najvišjim sodiščem odvzeti veljavo porotnim sodiščem najdfdje za jedno leto in za določen okraj, kadar je kje dokazano, da porotniki ne sodijo nepristransko in samostojno. Tega zakona se pa ministerstvo n«j bilo še dotlej poslužilo, in da se je to prvi pot /•/. odilo zm so vnovič v Petrovem Gradu zaprli več nihilistov, mej njimi tudi vodjo teroristov, pomorskega častnika Ostro vs koga. Preiskovanje je pokazalo, da so bih vsi nihilistični naklepi name njeni za tiHte dni, ko bode car kronan. V Ostrov-skega stanovanji so našli več načrtov in receptov za nova razstrel la. V tem, ko se drugod državniki trudijo, iznajti novih dohodkov za pokritje rastočih vojnih stroškov, je pa Francoska v srečnem položaji, da zamore znižati državne davke in poleg tega e /.manjšati stroške za vojake in brodovje. Proračunski odbor zastopniške zbornice dovršil jo namreč razpravo o stroških vseh ministe rstev in od njih izbrisal vsega vkup do 34 milijonov. Od te svote pri pada 14 milijon >v na pomorski, a 10 milijonov na vojaški odsek. Pri financah ima se privarčiti .'J, pri nastavi 1, pri gradnji 2 milijona, a v odseku notranjih poslov 800.000 frankov / druge -t ran i vvr-stil je odbor 10 milijonov za jir.vi-anje stalnih pešcev ter 12 milijonov za pobohšanie plače narodnih učiteljev. OtteUfa 10 milijonov pi rabilo se bode o priliki za zmanjšanje užitniriskega davka. Konferenca je konečno vender le <-'U v Carjem Gradu, posvetovat o <'i(i|»to vukern vpra-anji. V petek popoludne zora.li ho se zastopniki vlad v vili italijanskega poslanca ter pričeli pod vodstvom grof* Cortija zborovanje. Sklenili so, da se ima vse tajno obravnavati in molčati o razgovorih in sklepih. Včeraj nesla ae je konferenca vdrugič pri ange 'r.as ist d as Muster eines slovenischen Journalisten!", nastal je kiohot po celej dvorani. Še zdaj ne vemo, zakaj je Aleše-vec bil citiran za pričo, če ne zaradi tega, da se prizna dopisnikom. Bolje da bi ga bili v Ljubljani zadržali in obdržali, ne pa ga sem poslali, da se nasprotniki prav noraa delajo iz tacega „slovenskega žurnalista". „S. Post" je žalibože predrago plačala njegovo znanstvo. Iz Trata 21. junija. [Izv. dop.] Še le denes hočem pisati o volitvi in pojasniti lažnjivi telegram, kateri je pisala zlobna roka, pisala, kakor je uže navada pri gardi. Izvoljenih je pet konservativcev ■in A. Cesare. Če je slednji nprogressist", to se še ne ve. Da smo propali v IV. razredu, zakrivila je kopica izdajic: magistratov berič Kapovila, Pertot, A. Fragola in drugi iz Barkovelj, ker jim je mnogo na materijalnem dobičku. Govori se, da je silno denarja prišlo v roke tacih izdajic, da so pili in jeli. Rojanski dolgi mežnarjev sin, zdanji magistratov Kapovila, kakor berič Gostinčič, storili so vse mogoče za propad naše stranke, šuntali so ljudstvo, ne Kranjcev in Kraševcev voliti, za domačina bil jim je vsak pritepen lahon itd. Sramota naj jih krije do groba, s studom se narod obrača od njih. Agitacija od strani nekaterih narodnjakov bila je slaba, terorizem lahonskih izdajic silen, pali smo z 11 glasovi. V I. okraji so Skedenjci pokazali lahonskemu kandidatu, ki je potrošil čez tisoč goldinarjev, da jih izdajski denar nij še kupil. Zmaga bila je sijajna. V 5. okraji na Opčinah vsilil se je Burgstaller, ki ima tam svoj grad, iz same Častilakomnosti. On je državen poslanec, kateri mandat so mu naklouili le slovanski uradniki. Agitiral je ves dan sam za se, dal je na Opčinah 100 gld. ubogim, in tamošnji župnik priporočal ga je v polurnej pridigi. Ljudstvo bilo je po takej pridigi fanatizirano, napalo je zastopnike ^Edinosti" na cesti in le malo je manjkalo, da nij prišlo do krvavega tepeža. Zvečer pa smo videli pijane kmete, ki so komaj na nogah stali, čakati ob cesti Burgstallerja, ko se je imel mimo peljati, da bi še kaj dobili, ko so uže siti bili. In res smo culi iz njih ust pozdrave: „bona sera šjor konsiljerl", on pa je odzdravljal pijanej druhali. V druzih okrajih šlo je bolj redno, le v IV. okraji, kjer je Nabergoj voljen bil, plačal je nek Košato Tramvoj nekoliko litrov vina, da je vjel par glasov. Progressov kandidat dobil jih je le 5. V tržaškej okolici je lahonstvo z denarjem vse korumpiralo, kajti pri vsakej volitvi se trosijo tisoči in treba bode vladi skrbeti, da se temu v okom pride, da se prenaredi volilni red, da dobi tržaška okolica več poslancev. Politično društvo „Edinost" pa bode moralo ves pozor v to obračati, da skliče jedenkrat ljudstvo v tabor skupaj, da bo zahtevalo predrugačenje volilne pravice, in da se odpravijo neredi, ki so v škodo narodu in vladi. Žalostno je tudi to, da mej tem, ko so po vsem Slovenskem duhovni vselej na narodnej strani, imamo v tržaškej okolici žalibog le štiri častitljive možake, ki nijmajo strahu pred magistratom, dva v gornjej in dva v spodnjej okolici, drugi so mlačni ali še celo nasprotni. V Trstu ne potrebujemo druzega, kot energično vlado, in če ta ne bode bolj strogo z irredentovci postopala, Sloven-i cem pa bolj prijazna, prišlo bodešehuje. Naj se dobro spomni laške brošure Mazziuijeve, ki pravi: „Najprej polaščiti in potem -in ek tira ti". Žal, da tudi tisti ljudje, ki so lani o tem času pod Mohamedovo zastavo pridigovali vojno proti narodnim boriteljem, nijso se zdržali agitacije proti i nEdinosti". „Po njih delih jih bodete spoznali, a*velel i je Krist, in ta sveta resnica obistinila se je zopet. Domače stvari. — (Mrtvoud) zadel je, kakor se nam privatno poroča, našega izvrstnega rojaka g. Ivana Šolarja, deželnega Šolskega nadzornika v Zadru. Zadeta je leva stran in jezik. Bog daj, da se mu obrne na bolje! Gosp. Šolar je stoprav 56 let star, a za naš narod je storil in trpel uže toliko, da bode ta vest v vseh domoljubnih srcih vzbujala globoko sočutje. — (Konfiskacija.) V sobotnem listu zaplenilo je državno pravdništvo v članku „Izprel porotnega sodišča v Celji" odstavek, ki začenja z besedami „Zagovornik g. Leona, dr. Moše" in končuje z besedami „mestni zastop ljubljanski", dal»e odstavek „Po repi ki" — do „kakor o dru. Suppanu". Naj si blagovoljni čitatelji ta zaplenjena odstavka napolnijo po svoje. Z ozirom na to koohska cijo obseza denašnja številka jedno celo polo več. — (Za „N a rod ni Dom") začeli ste po Ljubljani nabirati prostovoljnih darov gospe G ras sellijeva in Mu mik ova, in takoj prvi dan nabrali nad 500 gld. Slava tacemu dejanskemu domoljubju! — („Kres Sokolov") zvabil je nepričako vano veliko občinstva na Gorenji Rožnik. Če rečemo niiepričakovano", je ta izrek popolnem vterneljen, če se pomisli, da je ob 3/4 na 7. uro zvečer obiskala huda nevihta Ljubljano in okolico. Dež je curkom lil, hud veter pripogibal je drevje, vmes padala je precej debela toča, treščilo je parkrat, in zadnja strela izbrala si je za žrtev neznatno smereko ob potu od Tivoli na Spodnji Rožnik ter jo vrgla preko ceste. KI;ubu temu vremenskemu dogodku je ob devetej uri občinstva vse mrgolelo na Rožniku, kjer so malo pod cerkvijo zauetili velik kres in izpuščali v zrak pokajoče rakete in druge pirotehnične proizvode. Ognjemet, ki so ga priredili Sokoli, bil je po mnenji mnozih veliko lepši in raznovrstneji mimo drugih let. Čitalnični pevci peli so par krepkih zborov prav precizno in blagozvučno. Da si je deloma oblačno obzorje zaviralo pogled v oddaljene planine in gore, videlo se je jako veliko število kresov posebno na južnej strani ljubljanskega barja, na hri-hih okolo Polhovega Gradca, na Šmarnej gori, po Kamniških planinah in na bližnjih holmih, kakor na Drenikovem vrhu, na Golovci, pri Dobrovi itd., opazovali pa smo tudi rakete, ki so menda nad Rn kovnikom švigale v vzduh. Občinstvo radovalo se je krasnega ponocnega prizora in izraževalo svoje veselje nad vsacim na novo zažarelim kresom, češ, da stara navada še nij izumrla, tudi tamkaj spomina j o se denašnjega dne. — (Deput acija „Sokola") podala se je v petek zvečer v Vipavo, da se udeleži pogreba umrlega rodoljuba g. dekana Grabrijana in da položi na rakev krasen venec s trobojnicami ter napisom „Ljubljanski „Sokol" iskrenemu rodoljubu iu Slovencev boritelju." —č. — (Stolna cerkev v Ljubljani) dobi tudi novo lice. Severni zvonik (proti Ljubljanici) obdan je uže s prav ličnim odrom za deluvce, kateri bodo vnaujost te cerkve dostojno priredili za šeststoletnico, ki se bode obhajala v 11. dan julija prihodnjega leta. — (251etniea blagos lo vlj en j a trnovske cerkve v Ljubljani) obhajala seje včeraj o prazniku patrona by. Janeza Krstnika kaj slovesno. Cerkev bila je blagoslovljena 7. rožnika 1857 1. od knezoškofa Antona Alojzija Wolf a. Zvoniki bili so okinčani z narodnimi in cesarskimi zastavami, lepi slavoloki so bili postavljeni pred mostom in pred cerkvenimi vrati. Dopoludne je pridigoval monsignore Jeran, popoludne državni poslanec g. Klun, slovesno mašo pa je služil prost g. Urh. Ljudi se je ves dan kar trlo. Tudi po hišah v Krakovem iu Trnovem vihrale so narodne trobojnice. — (Gosp. Fran Ziegler) odložil je svoj mandat kot odbornik ljubljanskega mesta. — (SOletnico) praznoval je včeraj krojaški pomagač|Janez Jagrič v Ljubljani. Njegovi tovariši priredili so mu včeraj veselico v gostilni „pri za-poni" iu poklonili v spomin srebrno tobakiro. — (Da bi se dovolila st a r o s 1 o v en sk a I maša) obrnilo se je starešinstvo v Zi.grebu in Iie-1 lovaru do papeževe kurije v Rim, ker jim jej bil to prošnjo odbil zagrebški nadškof, kardinal Mi halovič. — (Nemška blagodušnost!) Prostovoljna požarna bramba v Dolenjej Vasi pri Ribnici napravila je, da si omisli vse potrebno orodje itd., loterijo in poslala mej drugimi tudi nekolikj srečk prosto volj nej požarnej brambi v Beli (Fellah) pri Beljaku, da bi se tam spečale. A nemški gasilci vrnili so srečke nefrankovane s pristav-kom: „Mit dem bemerken zurück, d as s angesichts der obwaltenden nationalen Verhältnisse in Krain unter unserer den <«*<*li«'ii b e vb i k erung ein a bsatz dieser lose tfar nicht versucht werden kann Anton Morits m. p , hauptmann." Nemška požarne straže vedno zatrjujejo, da se ne pečajo s politiko. Kaj pa je to, če ne polit čua besnost in abotnostV Ta Odgovor nemških Korošcev bode gotovo kacega izmej Slovencev opozoril na vse hvab- vredno iu popolnem narodno požarno hrambo v Dolenjej Vasi! — (Predstave v gledališči Vari rte) na cesarja Frana Josipa trgu so zmiiom dobro obiskovane, ker spadajo mei Daljše v tej stroki. Za-ni ml live so posebno nekatere točke iz fizike, magije, elekti citete in magnetizma ter vzbut.v|o pohvalo. Vsi udje družbe se vestno trudijo, da se obiskovalci dve uri prijetno zabavajo. —Č. — (Umrla) je 23. t. m. popoludne v Kamne j Gorici gospa E i i za K a p u s p 1. P i c h e 1 s t e i n v I 65. letu svoje starosti. Pogreb je bil 25. t. m. po-! poludne ob 5. uri. Lehka jej žemljica! — (Slovenščina pred sod ni jami.) Poročali smo pred nedavnim, da ste okrajni sodniji v Idriji in Pliberku zavrnili dve tožbi, ker ste bili pisani v slovenskem jeziku. Stranke so proti tema odlokoma vložile priziv in c. kr. nadsodnija v Gradci vstregla je — glede* na to, da se morajo na podlagi pravosodnega ministra ukaza dne" 18. aprila 1882 št. 20.513 ex 1881 itd. v slovenskih pokrajinah nadsodnijskega graškega okrožja sprejemati pravne tožbe, če so se vložile v slovenskem jeziku — obema reku rz orna, uničila p r v o s o d n i j s k a odloka ter naložila c. k r okrajnima s o d n i j h m a, d a m o r a t i o b e t o ž b i rešiti po zakonu, brez ozira na to, da ste pisani slovenski. — (Iz Gradca) se nam piše: Dne 21. junija imel je konservativni klub štajerskega deželnega zbora svojo sodnico, n kateri j je povabi ude deželne reklamacijske komisije g.g, Lipolda, Perka, M ka in Reinmoserja, da poročajo o svojem delovanji v navedenem odseku. Pri zborovanji bili so tudi slovenski poslanci navzoč ni. Predsedoval je deželni poslanec Karlon. Delovanje prvih treh gospodov se je s priznanjem vzelo na znanje; gospod Reinmoser pa je uvidel da ne uživa več zaupanja svojih volilcev, bode torej svoj mandat odložil. To nikakor ne bode na kvar davkoplačevalcem. V seji deželnega zbora dne 24. junija je uže predsednik zboru naznanil, da je Reitunoser svo.J mandat odložil, in da se bode nova volitev v prihodu jej seji vršila. — („Slovensko literarno društvo na Dunaj i") ima v sredo 28. junija svoj XIV. redni zbor v Kaiserjevej gostilni III. Ungargasse 27. Začne se točno ob 8. uri zvečer. Dnevni red je naslednji: 1. Prebere se poročilo poslednjega zborovanj«; 2. „Zgodovina stopinjemeritev", bere g. Ivan Laponja (tehnik); 3. „Narodne pesni", bere g. AI. Franko; 4. „Prisege ljubljanskega mesta iz rokopisa vseuči-liščne knjižnice dunajske", bere g. Al. Hudovernik. Vse gg. ude in prijatelje vabi k seji uljudno odbor. — (Staroslovensk rokopis.) Profesor Perwolf v Varšavi našel je odlomek iz evangelija sv. Janeza (21. in nekoliko vrst 22. poglavja), pisanega koncem jeduajstega stoletja. Perwolf pregleda val je knjigo „Litos albo Kamieü", izdano 1. 1044. v Kijevu. Na platnicah zapazil je staro-slovenske črke; platnice so brzo odtrgali in o o i s t i 1 i — (Po toplicah) začel je živahen promet ljudij. V Rogatec je prišlo do zdaj 232, v Rimske toplice 141, v Varaždinske toplice 1088 osob. — (Zavarovalnica „Ko n ko r d i j a". ) Iz letnega poročila wKonkordijeu za 1881. 1. posnamemo, da je v preteklem letu imela 54.633 zavarovanj z zavarovanim zneskom 120,6.~>6.000, — premije je prejela 453,853.49 gld., — škod je imela „Konkordija" v preteklem letu 741, za katere je 223,548.25 gld. izplačala. — V svojem 14 letnem obstanku je „Konkordija" za pogorišča 3,631.852.68 gld. izplačala. Ob jednem omenimo, da je dne 10. maja t. 1. „Konkordija" vsa zavarovanja v Cis-liijtaniji od nTrans3ylvanije" prevzela. Z ozirom na ugodno stanje, točno in vestno izplačevanje škod priporoča se ta zavod. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Škofja Loka 24. junija. Cesarska visokost nadvojvoda Albrecht počastil je Ločane s svojim prihodom ob Vt H- uri. Po obedu na Štemarjih odpelje se visoki gost proti Trbižu. Ajdovščina 25. junija. Slovesno oddal je denes predsednik Primorskega veteranskega društva v navzočnosti 50 veteranov, godbe, velike množice ljudstva diplom častnega uda mnogozaslužeiiemu našemu županu Godinu. Bog ga živi! London 20. junija. (Reuterjevo poročilo iz Aleksandri je). Kedive poslal je mini-sterskemu predsedniku pismo, v katerem z ozirom na neizmerne izgube, ki prete deželi po izseljevanji in begu tujcev, zaukazuje najstrožjo preiskavo neredov v Aleksandriji, ostro kaznovanje vseh, ki so kaj zakrivili, in radikalna sredstva, da se povrnejo prijateljske razmere mej Evrope! in domačini. Pariz 26. junija. (Ilavasovo poročilo iz Aleksandrije). Ker se je 'mir in red zopet povrnil, menda tudi brodovje ne bode več dolgo ostalo v Kgiptu. Sultan dal je Arabi paši Med-šidje red prve vrste, kedivu pa je poklonil „Souveniru v dijamantih. Budimpešta 24. junija. Salomona Ro-senberga, rabinarja namestnika v Tisza-Eszlaru, prijela je sodnija in z močno eskorto odpeljala v Nyiregyhaza. Carjigrad 24. junija. Ko je avstro-ogerski poslanik prejel instrukcije, imela je konferenca 23. t. m. popoludne prvo sejo v Therapiji pri italijanskem poslaniku. Razne vesti. iu našli to dragoceno redkost. .Pozor". * (Prebivalstvo Rusije.) Zadnje ljudske štet ve rezultati v Rusiji so jako zanimljivi in vzbujajo marsikake misli, kajti ki i ubu silnemu rusko-turškemu boju in še nerazvitim ekonomičnim razmeram pokazala se je nepričakovana pomuožitev prebivalsva. L. 1869/70 imela je Rusija v vsej svo-jej državi 85,570.046. 1. 1881/82 pa 100,083.348 prebivalcev, prebivalstvo je tedaj v 12 letih naraslo za 14l/j milijona. Največji je prirastek v azijatskih pokrajinah, namreč za 29% in v kraljevini poljskej z 19%,. Vsa Poljska šteje 7,219.077 duš. Posebno močno narašča prebivalstvo po veličin mestih. V Kersonu se je prebivalstvo v 12 letih potrojilo (128.000), v Kijevu (HJ7.000), Harkovu (107.000), Elizabetingorod (G3.0O0). Dilnaburg (52.000) pa podvojilo. V Peterburgu (927.000) iznaša prirastek 38°/0, v Odesi (108.000) 53%, v Varšavi (40! .000) 48°/,, prebivalstva 1. 1870. Tacega pomnoževanja ljudstva nij, ra/.en v par nemških mestih (Berolin, Frankobrod) v nobenej drugej državi. Če se pomisli, da zdanje 100 milijonov broječe prebivalstvo Rusije, vsako leto naraste vsaj za jeden milijon in da ima ta velikanska država za dolgo vrsto let dovolj prostora iu zemlje za svoje državljane in da se bode v ekonomičnem in socijalnem oziru Še vedno bolj zboljsevala «n utrjevala, potem je naravno, da se o Rusiji navadno govori kot o „kolosu", ki pa nijmu več lončenih nog. Umrli so v IJublJaiti: -J2. juniju: Jane/. Skerl, gostač, 03 let, Strmi pot St. 8, za vodenico. — Voncul Banan, krojač, U7 let, Kožne ulico št. 33. 2.1. junija: Ana Kozman, delavčeva hči, 18 mus., Hra-dcekijeva vas št. 3. r V deielnej bolnici: junija: Luk* T ro ha, dninar, 62 let, za kroniöno tuberkulozo. — Fran Cerne, krojač, 55 let, za tuberkulozo. Tujci: 22. junija. Pri Slon«: Mautner i Dunaja. — Kastner iz Celovca. — FerjanOič iz Zagreba. — Mrael z Dunaja. — Ahch iz Trbiža. — Pri Mmliett Riavec z Dunaja. — Luchscbeider iz Gradca. — Wagner z Dunaja. — Frisch iz Trebnjega. — Ulurdic iz Gradca. — Čermak iz Idrije. — Gesaler, Wölk, Rhu z Dunaja.__ Darila za Narodni Dom11. Prenesek . . . 1982 gld. 08 kr. Pododbor vBorov-nici za meBec april: Železniški delavci . . G. J. Lavrenftič . . ■ G. Fr. Vrbic .... G. Andi........ Iz pušice v apnenici . G. I. Majaron, m. don. G. Jože Kržič, „ a G. Dr. Žitnik, - „ G. Jože Košir, „ „ G. Fr. Papler, w , G. Podkrajšek, „ „ G. K alan, „ > 1 gld. 30 kr. 1 » — . 1 , — • 1 i - . 5 . - . 2 . - , 1 s - s 1 n - . - n 50 , - . 60 , - n 30 „ - . 30 . Vkupe . . . G. Lorenc Majdi« v Ljubljani . . . . Slovensko učiteljsko društvo za koperski okraj............ Vesela družba pri žlahtnej kapljici nabrala v Materiji........ Vesela družba v kavarni BComercioa v Trstu .........• • • G. Jenko Štefan, vikarij v Podgradu . . V Velikih Laščah: G. Matija Hočevar, c. kr. poštar . . . . G. Janez Tomšič, župan G. Janez Lovstek, trgovec v Malih Laščah G. Jože Škulj, trgovec v Ponikvah .... G. Jože PavčiČ, naduči-telj v Velikih Laščah G. Anton Žužek, trgovec iz Rotje . . . G. Janez Zgonc, župan Turjaški..... G. Fran Žlindra, zastopnik banke nSlavije" G. Pavel JJregar, trgovec na Roba . • • G. Ivan Matija, trgovec na Steruiecu . . . G. Franjo Jaklič, kame-nosek iz Vidma . . G. Štefan Podboj iz Adamovega .... G. Fran llerdavs, c. kr. poštar iz Vidma . . G. Fran Jaranik iz Pi-javo Gorice .... Iz pušico na pošti v La-šičab nabranih . . 14 5 5 50 1 90 50 2 gld. — kr. 1 s — » - , W , - n 50 j, - * 59 „ 1 ji n ~ n 50 „ - * - M « - » 50 „ - i 50 i 1 „ — n - n 50 „ 1 n n - - 50 . 3 n — Vkupo . . . G. Lovro Kavčič, poštar in posestnik v Medvodah nabral........ 13 59 6 - — Vkupo 2078 gld. Ü3 kr. EioCerlJne srečke 24. junija. V Trstu: 33, 10, 68, 81, 63. V Linci: 46, 51, 76, 81, 89. ID^Lneijslrsi "borza* dne 26. junija. (Izvirno telegrančno poročilo.) Papirna renta......... 76 gld. 60 Srebrna renta .... ..... 77 „ 20 Zlata renta.......... 94 „ 90 1860 državno posojilo....... 130 „ — Akcije narodne bauke....... 827 „ — Kreditne akcijo......... 315 „ 25 London............ 120 „ 15 Srebro............ — » — Napol.............. 9 „ 55 C. kr. coktiii........... 5 „ 67 Državno marke...... . 58 „ 70 4°/0 državno Brečke iz 1. 1854 250 gld. 120 „ — Državne arečke i/. 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 50 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 94 „ 80 OgrBka zlata renta 6°/0...... 119 „ 90 » n 4»/....... 87 .90 „ papirna renta 5°/0..... 86 — 5°/o štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — Dunava re~. srečke 5»/0 . . 100 gld. 113 „ 75 Zouilj. obč. avstr. 4V1(70 zlati zast. listi . 119 „ 50 1'rior. oblig. Elizabetine zapad. železnice 99 „ — Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 50 Kreditne arečke.....100 gld. 175 „ 50 Kudolfove srečke ..... 10 n 20 „ — Akciji' angio-uvstr. banke . . 120 „ 124 „ 50 Trauiimvav-društ, veli. 170 jrld. a. v. . . 225 „ 25 kr Tržne cene v IjiiMjitnl dné 24. junija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ ... Oves, r ... Ajda, , . . . Proso, m ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol . . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . , povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno ...... Mleko, liter . ..... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinj sko „ „ Koštrunovo „ . Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . - mehka, „ „ , , gld. I kr. 9 6 4 3 5 5 7 9 9 10 26 34 71 74 20 52 3 03 — 92 — 86 _ 74 — 78 — 75 — 2 — 8 — 56 — 52 — 64 — 30 — 35 — 18 2 68 1 69 5 80 4 — Zahvala. Vsem udeležencem kegljanja na korist prostovoljne požarne hrambe v K ran j i in dariteljem lepih darov, sploh vsem, kateri so društvu k iznenadnemu čistemu dohodku 242 gld. 72 kr. pripomogli, posebno goBpodu Rajkotu Suš-niku in gospe Mariji Sušnikovej, gostilničarjema v Kranj i, za brezplačno prepuščeno kegljišče in Bvečavo, kakor tudi odboru za kegljanje izreka se s tem najgorkoja zahvala. Prostovoljna požarna bramba v Kranjl, dne 22. junija 1882. FordLincincI Snjovi«-, (420) načelnik. Poslano. (54—22) GLAVNO S KLAD ISTE najčistije lužne K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepi j ujude pice, I kas Izkuaan liek proti trajnom kaši ju plučevlne I želudoa bolesti arkljana I proti meh urni m kataru, 'Ä?,a (PASTILLEN) aaittiMkod Hinke Mattonija (Karloviruiu Četkoj). Gospodu Franu Iv. Kvizdi, c. kr. dvornemu založniku v lvorneuburgu. KoriiriiiiiirsKi /ivulslii ]»mli, kolikor sto mi ga lani poslali za poskušnjo, razprodal se jo tukaj liitro ter si b svojimi izvrstnimi > »pelftJ i»ri«lol>il VNeobdio priznan.)** i" livitlo. Da zadostim vseNlrauNkiui vpra->itn[4iiu prosim Vas, takoj poslati mi ^OOO zavitkov via Hamburg. Iv i o de Janeiro. C. Otto Ilalfeld. Kje du se ta prah prodaja, pove annonça „c. kr. kouc. Korneuburški živalski prah" v deuašnjej številki. (217—1) Zahvala. Za obilo izkazano sočutje o bolezni in o smrti našemu ljubljenemu in nepozabljiveinu očetu Josipu Fatijaniju, c. kr. uradniku v pokoju, kakor tudi vsem tistim, ki so mn izkazali zadnjo čast ter ga spremili k zadnjemu počitku, posebno pa prečastitej duhovščini, gg. uradnikom, občin-skemu predstojništvu, gg. pevcem iz Rihenberga, vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so prllli od blizu iu daleč, usobito pa za krasne darovane vence, izreka najtoplejšo zahvalo (428) Žalujoča družina Fabijani. V Štanjelu, dno 22. junija 1882. Poslano. Najbolj presknšene in trpežne korec in strešnike pa opeko sploh iz Blovece Frltolove opekarne v Brda pri Vlcl vsem, ki potrebujejo, najtoplejše priporoča (399—3) ver pogorele«? iz okoliee. Št. 2797. Natečaj. (407—2) Na deželnej vino- in sadjerejskej doli na Slapu poleg Vipave bode 1. oktobra leta 1882 izpraznjeno mesto pristava kot druzega učitelja proti obojestran-skej pouletuej odpovedi, z letno plačo 800 gld. in s prostim ( na t ura Ini m) sta no val iščem, kdor bi bil ne-oženjen. — Njegove dolžnosti so: podučevanje v na-ravoznanstvu, v spi osnem kmetijstvu, v zemljemerstvu, v knjigovodstvu in slučajno v predmetih ljudske šole, potem kontrola pri blagajaici in v gospodarstvu, računsko zapisovanje in sploh pisarniška opravila. Frositelji za to službo naj svojo zmožnost dokažejo z absolutoriji kakega višjega kmetijskega učnega zavoda ali s sprinili o sposobnosti za podučevanje v naravoznanstvenih in kmetijskih strokah in s spričali o službovanji v teh strokah. Dokazati imajo tudi svojo starost, avstrijsko državljanstvo in popolno zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prošnje naj se pošljejo do> konca Julija podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 13. junija 1882. Deželni glavar: T h um. Prodajalnica se oddaje (419-1) y Mat i ein ej hiši na Kongresnem trgn št. 7. Na prodaj je v Mia)(>| Sinki Hiši* Nt. 18, nasproti cerkve, pripravna za kremo ali prodajalnieo. Več se zve pri lastniku Vranu Dimniku (421—1) v Spodnjej Šiški št. 13. Razstavna loterija v Trstu. 1000 iob., vrednih 218.550 gld. Prvi dobitek v zlatu ali v papirji 50.000 gld. a. v. Drugi doliiiek v zlatu ali v papirji 20.000 gld. a. v. Dalje več dobitkov po 10.000 gld., in več po 5000, 3000, I0O0. 500, 300, 200, 100, 50, in 25. (398—4) Vsak loz le 50 krajcarjev, Loži dobivajo se v vseh menjalnicah, c. kr. tra-tikuh, loterijah itd. avstrijsko-ogerske monarhije in v loterijskem razdelku tržaške razstave (Piazza Grande št. 2) v Trstu, do katerega morajo se obrniti vsi tisti, ki hočejo lože razprodaj ati. Kara — Caj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. zavitje, kakor znano v reeluej fino dišeoej robi v vrečicah od ■■ 5 ltilo ■■ po postnem povzetji. Rio, fino močan............. 3.45 Santos, morim............. 3.60 Kuba, fP., zelen inočun.......... 4.10 Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90 Ceylon., modro-zelen, močan........ ö.— G-old-Java, zelo lin, mehak......... 5.20 Portorioo, delikaten, Ono vkusen...... 5.40 Perl-K a v a. zelo fin, zelen......... 5.95 Angostura. velika zrna, delikaten ...... 5.95 Menado, rujav, zelo lin.......... 6.35 Java, I , Belo plemenit, briljanten...... 7.20 Afrik. Ferl-Mocea, prava......... 4.95 Arab. Mocca, prava, plcra. ognona...... 7.20 Stambtil-Kava-zm.es, Mocca in Canipinas, jako priljiibliiMia.............. 4.95 C a j pr. kilo. Congo IT........... 2.30 Souchong-, if.............. 3.50 Tonkay, tili, zelen............ 3.50 Družinski čaj, zelo fin.......... 4. Riž, zelo rin, pr. 6 kilo.......... 1.40 Obširne cenilnike gratis in franko. (243—10) A. B. Ettlinger, Hamburg. Nova hiša, blizu cerkve v Doiniulnli, m 4 sobami in nekoliko prostorom okrog, posebno prikladna kakemu obrtniku ali rokodelcu, daje se v najem ali tudi proda. — Več so izve pri Antonu I lonhi (405—3) v Domžalah. Vila na (za Gradom) v Ijjubljaui proda se iz proste roke. Le-ta Btoji na severno-vzhodnem bregu Grada, na prijaznem brdu, ob Gruberjevem kanalu; zidana je trdno v Švicarskem zlogu in obdaje jo saden vrt in pa polje, kar vse meri 1 oralo 1025Vila ima 3 sobe, kuhinjo z telesnim ognjiščem, shrambo za jedi in priročno klet v tleh, daljo štiri prostoru« sobe v nadstropji. Od zadej se nahaja hlev /.a živino in vodnjak z dobro vodo. Vso je še v dobrem stanu in zastran prijazne in lepe loge posebno prikladno za poletno bivanje. Več o tem pove gospod Ivan 1'inmi v Ljubi luni (Kolodvorske ulice fit. 21 . (406—8t a rt A Št. 9446. Razpis službe. (416—2 ADOLF EBERL, fabritant oljnatih barv, lat! in firneža. Prodaja na debelo in drobno. ZALOGA: 7,)~9> V Ljubljani, na Marijinem trgu, poleg; Frančiškanskega mostu. I zdravilen malaga-sekt, po preiskavi c. kr. poskuševališea v Kloaterueuhiirgii prav clol>««-, pravi iti.ila>fgtk9 izvrstno krepčalo za slabotne, bolnike, okrevajoče otroke itd., proti pomunjkunjii krvi in proti želodčen i in slabostim s; izvrstnimi uspehi. V Vi i)l Vi izvirnih steklenicah in s postavno naznanjeno varstveno marko ŠPANJSKE KUPČIJE Z VINOM VINADOR DUNAl HAMBURG po izvirnem kupu a --"»o in ^ 1«I - l.:tO pri gospodu II. Ii. Weuct»lji, kupčija z delikatesami. (.'183—2) Pri tukajšnje* mestnej straži se služba straž-mestra ali stra/.niskega načelnika oddaje. Letna plača te službe mata 50<> gld. in je združena ž njo pravica do provizije in do službene obleke. Kdor hote te službe prositi, mora dokazati, tla je popolnem zmožen slovenskega iu nemškega jezika v besedi iu v pisanji. Na prosilce, ki so v žandarskej ali policijskej službi zvedeni, se bode posebno oziralo. Prošnje s prflolMlimi dokazili je do ■ Julija t* I. iztočiti pri mestnem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 17. junija l>sl lupin: (jrasselli. ♦♦♦♦ : Karlovi Vari. P. t. članom banke „Slavije". V lii-^i banke rsiavijeu št. 484 v Karlovih Varih (v wPanorauiastrasse" in mestnem parku), prav blizu ■vetovnoanautm vreloem In kopališčem, oddajajo se članom in zastopnikom banke ..Slavne" l«*pc* solnim nizkih cenah. — Eventuelno oililujo hv m«»1»«» tudi nečlanom. Natančna sporočila o eenab stanovanj z vsem potrebnim (postrežbo, perilom itd.), o kopeliščnih taksah, kakor tudi potrebni poduk o naselitvi v kopel j i, poda na zahtevo (^422) glavno ravnateljstvo „SEiAVI.II>S vzajemno zavarovalne banke v Pragi. Ob« |iii;iun.i Lol jako izvrstno iiilrlaiu podoba ► ► < dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, ► J je izšla. V originalu naslikal in v olju ito harveuciii ^ i ► ► tisku izvrstno izvršila sta jo e. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Keitensteina na Dunaj i Podoba v oljnato barv enem tisku 69 DOL široka, 7l> cm. visoka, nerazpeta gld. .'i; na platnu razpeta v lo cm. širokem harotpie okviru gld. b'-."«!! in v lil eni. širokem okviru ghl. 8, dalje v velikOtti &6—68 c.iu. z 10 em. širokem baročne okvirom gld. .V.su. Clltaga dohodka teh podob namenjena je polovica za ..Narodni dom" in za zidanje cerkve srea Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem (308-7) IVan I4.oIhu.ii. zaloga stekla in porcelana v Ljubljani. Hiša se proda, no\a, s 1 Nobatni, z živinskim hlevom in s 1TOQ] ohsezu-jočim vrtom, nu o|M'Uni>lo'j ccsil v TrnoTskeiu i«i« «l im >l 11 Nt. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo. (888—4) .I.-iii«*/. Tiii-mIc. primeren kraj za mesarijo in krčmo v kakšnem trgu ali pri kakšnej tovarni. Kdor mi kaj pripravo 'ga naznani, da jaz prevzamem, dobi od mene 10 gld. Naznanila naj se pošiljajo upravnistvu nSIovenakega Naroda", ki jih iz prijaznosti sprejema. (41T)—2) RAZGLAS hranilnice in zastavljalnice ljubljanske. --------------— - Urad kranjske hranilnice bo zarad sklepanja računov za I. semester 1882 od- 3L ČLO 15. ou-lijsb 1832 in urad zastavljalnice od 30- j-ijLn-Ija, dO 1, |>i*i .Tukotiu Arkota« Usnjam se naznanjati, da »om prevzel gostilno v Ribnici od g. Jakoba Arkot.i in isto popolnem elegantno za tuji:«: kot prenočišče, kakor tudi za goste uredil. — Služil bodem z dobro kuhinjo in i/.-vrNlno pijui" , skrbel pa mč meDJ za hitro iu prijazno postiv/.ho. Priporočam posebno lepo urejeni noIm> xii. (iijre in upam nmogob.ojno obiskovanje. S spoštovanjem Anton Arko, (417—"1) gostilničar. e e> it Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočani; od zdraviliških avtoritet, pomagajo takoj, ue ima filovek krč v želodci, Dkigrdno, lelier, ščipanje po trebuhu, zasliujmije, slabosti, čo ga glava boli. če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo so hitro sčisti. V brainoijih razpusti bolezensko tvniino, odvajajoč črve in kislino. Davioi in tifusu vzamejo vso zlobnos«. iu vročino, če se zavživaio po Vi žličk« vsako uro, tor varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj so poskusi z unijhciiiui ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a ilaeon 80 in BO kr. av. vel j. (U17—'.»5) V. LOBENWEIN nlltil v hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. (03—24) I« H i« ii 1 Naizvrstnejša oživljajoča pijača z vinom ali ovočnimi sokovi je Ona vpliva pvi f#i'*#f#/n#, pri ktitititih v oU>tött mfhišvji in trttti-• tih. pri f.titiu'tt 3'<'\i>i*•/<«#///. skfttfUtnzi* «»»/>of«'«*'* in drugih žit tu i ti lntU'^nih. Kcselovodne-železne in sladkovodne kopeli. (Železniška postaja Spielfeld). Vprašanja in naročila na stanovanja in rudnin skr rodi >mj .sr ud n.si rajo na Iriselotodni kopelni zarod r lUnUtii (Jiadein, r ljutomerskem okraji), postu liadgona v Štajerskvj. Zaloga liadenskih kisel ih voda r vsake} solidnej prodajalnici rudninskih voda. Mr M.J it htj a n i pri .#. M*a.vsnika t v Marihorit pri .1. f iitaudestu ; v Celji pri J. Hauch»; v \'araždinu pri A. Moscsu, (274—7) j THE zavarovalno društvo za življenje v Londona. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, G-iselastrasse št. 1, i Pešta,Fraiiz-Josefsplatz5, v hiši druitva. v hiši društva. frank. 74,1-22.805'— h 14(886.494*80 Društvena aktiva................. Letni dohodki na premijah iu obrestih dne .'10. junija 1KS1 . l/.plačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1818) več kot............... „ 117,000.000 — V slednjoj dvanajstmobččiiej poslovalnej perijodi vložilo se je pri društvu za.................. „ 69,7l2.06fi'— ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 28 letih na vložculli ponudbah več kot........... „ 1.068,400.000'— Prospekte in druga razjasnila daje (Jlavna agenturu v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val, Z\ goric, kjer je nad 3OO0 duS in nad uro »Meč v okolici nobenega zdravnika, prazno. Kdor želi na to mesto priti, se jništ\a obrne. Oziralo se bode na take gospode, kateri so slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožni in kakor pomočniki pri porodih spretni. Omeniti je Se, daje mesto J mi i -I Maribora in samo pol ure od železniške postaji* Pesnice. (406—2) Občinsko predstojništvo v Jarenini. t i ♦ t * V X-iJ-w-Toljara.!. O-r^Toerje-ve iglico át.-4, Gostilna jri Molu", J z vrlom. lepim ke«l j i «.<«mii in #. da za av. Mihaelu v najem. ♦ ♦ ♦ n patentom se ? (8W--8) z I.»-p«* In |mi ceni klobuke in čepke, kakor tudi kožuhovino prodaja (500—39) Anion I4r<\jcl, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških uiic. Kmetska posojilnica na Vrhniki javlja, da je c. kr. deželna kot trgovinska sodnija vsled sklepa od dne 2. maja 1882, St. 1808, pravila zadrugi : „Kmetska posojilnica vrhniške okolice, registrovana zadruga z omejenim poroštvom" od dne 24. novembra 1881 in izvoljene ude ravnateljstva: Fran Kotnik iz Vrda, ravnatelj, Ivan G-ruden, denarniear, Josip Lenarčič, kontrolor, Miha Tomšič in Jakob Pctrič, namestnika, v zadružni register vpisala. Sedež andrara je na Vrhniki; njen namen: u) mej ljudstvom smisel za p rili ranjen je denarjev vzbujevati, b) doliivati hj denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom, c) dajati kredit in d) prejemati denar na ohresti. Zadružni deleži so po 1 gld. in Število zadružnikov neomejeno. Hranilne vloge le Bprejtinajo po 4 '/»% in posojila dado: a) na podlagi popolnem vplačanih zadružnih deležev, b) na osohni k i edit, to je, na izvirno uienjico, katero morata razen dolžnika se dva poroka podjpiBa-ti, in c) na zavarovani kredit. Prošnje za posojila se .sprejemajo pismeno. Uraduje so vsako sredo od 1. do .'I. ure popoludne v društvenej pisarni v sosesk IneJ in -i (367—3) Ravnateljstvo. Pogrebna ustanov Frana Doherleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane inriitirane rakve od kovin. Izdelam* s« > i/, lesu v jako lepej obliki in solidno, aliono so po meta-ličnej barvi/, bogatini vkusniui lišpom od brunu pravim rakvam od kovin popolnem in m ravno tako ceno, kakor do zdaj navadno losene rakve. Na telegraličim narooilo Z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo so takoj na vse lelezniške póstate. Ustanov deva na prost oder In pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dokoriranje In pogrebe \ in zunaj Ljubljane, kakor tudi »skrhljuje vence in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v eeno oskrbovanj ©, |70i—29) C. kr. korit:. 8 a f w mmmm w « mmt mommm f vzajemno zavaroTolno društvo, zavaruje po najnižjih tarifah poslopja, premakljivo blago, živinsko klajo, žito v kozolcih i. t. d. V preteklem letu je „IC03STI^OI5,IDXJ_A-" v oddelku za ogenj prejela 453.863-49 gld. premijo, a za pogorišča izplačala 223-54825 gld., — v svojem 14 letnem obstanku je izplačala za pogoriča 3,631.852*68 gld. — Premoženja ima „"E2ZO^TI«i:O^XDrT^.tt' več, nego je. po matematičnem pre-računjenji potrebno. — Škode izplačuje točno in vestno. Oglasila k pristopu sprejema in pojasnila daje podpisani glavni zastop v LJubljani, kakor tudi okrajna zastopstva po deželi. V Ljubljani, dne 9. junija (389—3) Glavni zastop „KONKORDIJE": Igiiüclj \«alcMitincic. KorntnibiirŠki živalski pr li za konje, rogaio živino in ovce BViiii;« Iv. liivi^clt* v Blor.ieulMiriVU. c. kr. dvornega založnika, v konjarnah Sij. Veličanstev kraljice angleške in kralja pruskega, cesarja nemškega, kakor tudi mnozih visooih osob z izvrstnim vspebom rabljen in z londonsko, pariško, dunajsko, monakovsko in hambursko medalijo odlikovan. [splača se ta prah kot zivadNka i>i«*a, i'e se redno daje, kakor skušnja uči, in sicer, lonlur . iioiii ne Je rada« Oe j«- iiiolžhja krvava, da nc mleko zholjta. kot lek za bolezni v dihalih in prebavilih daje živalim bistveno več moči proti kužnim vplivom in zmanjšuje nagnenje do črvičja in sinolike Gospodu Franu Ivanu Kvvi/.di, e. kr. dvornemu založniku, v Ko m eu burgti. Uže več kot jedno leto krmi podj>i s;u ia kravarija na teden po jedenkrat z Vašim Uoi-m niiui Iviio / ii:cKKiin |»ralioi» unduii' krave prav vspešno Posebno, ('-e se jrleda na mleko in na prirejek, kadar .)<' treba vsakemu živineetu dati na dan več kot f>0 funtov >ena in se po tem takem lehko zmede žeiodečno bolezni, tedaj je raba Vašega UnriiciiiMirsi.e-a *l» nl*kej;a prahu neprecenljiva, in sicer tako, da ostanejo krave vedno zdrave in jeSče in postane mleko mastno in dobro. Januvarija meseca lttiSl. _ . _ , . i*, in >ii rijo Kuekerlberg 90 pri Grad i. Dobe se p>ri imenovani preparati pri naslednjih lirniah : VLjubljani: W. Mavr, lekar : .1. S« oboda, lek ur; 11. L. \Vencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. V (.'olji: A..M are k, lekar: J. Kupferschmledt, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch. \* Krškem: V. Biimsi-hes, lekar. V Kranji: Karol šavnik, lekar; Karol Puppo. V NVietingu: VV.KOnig. Kazen toga nahajajo se skoraj po vseh mestih in trgih kronovine zaloge, ki se časih DO raznih listih naznanjajo. (216) Da se UOguc ponarejanju, prosi se ua to paziti, da vsaka etiquetta nosi moj spodaj stoječi podpis v riidefej barvi. Kdor mi pi>narejalea moje za\ amvane znamke tako Bkaže, da ga morem tožiti, dob>l odHkotliilne «lo» 5O0 gl«l. E. REXINGER-ja $ V Ljlltlljaili. (225-12) O Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. 1*1 Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično V1 priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; W zelo ni/.ki\ stalile cene. Obširne cenilnike na zahtevanje t% gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli, tj*" Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko. vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. # Bergerjevo medicinično milo iz smolo, priporoeeuo^io inedie. strokovnjakih, mhi se v največ evropskih drŽavah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen iu luskinasti lisa j, nalezljive hraste, zoper prhljaj na gliivi in bradi, pege, žoltine, rdee ni>s, ozeldjino, potenje nog. — Itcrgerjevo m. lo iz gmote ima ao°/j koncentr. Niuole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, ra/Jikuje. — Da se prekanjen ju kobile, zahteva naj se odločno Bergerjevo uiilo iz suio., '"»i se pazi na znano varstveno marko. Tri tr«loyrutuili poltuih boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s i vedno samo Ilergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inoze m h lt h ponarejanja neuspešni izdelki. Kot milejše milo iz n«i< za odstranjenje vseh necistoMlij n ii polti zoper oprhe ua glavi in koži otrok in kot nepreaežno kosmetično milo za umi-vanje iu kopanje pri vaakdanjej rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 3o° v glicerina ter fino difii. (38—12) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar G. HELL v OP Ul V zalogi v vseh lekarnah cele države, (»lavne zaloge pa imajo: V Iijubljaui pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Koeevji, J. Braune. V Krškem J. Bomeker. V Idriji J. Warto. V Krauji K. Šavnik. V Liliji Jos. Beneš. V Novem mestu D. K i z z o I i. V liaclo^ljici A. Rob le k, V Vipavi A. Konecny. Jzdatelj it) odgovoriti urednik Makso Ar mir. Lastni ua ¿n tiak -Národoe tiákarue".