Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Nove vojne nevarnosti.
Zdi se, da je človeštvo že pozabilo na strahote svetovne vojne, čeravno še neizmerno trpi od posledic vojne. In še bo trpelo, kdo zna, kako dolgo. Še niso zaceljene neštete stare rane svetovne vojne, a že se na hori-contu javljajo znaki novih, še mnogo strašnejših vojn. Spomini, pa naj bi ti bili še tako jasni v možganih množic, naglo bledijo. Skušnje preteklosti ostavljajo med njimi samo zelo plitve znake in nauke ... In edino ponovne skušnje v tem pogledu, izpopolnjene z naučno zavestjo — ker občutek je samo mimoidoči psihološki pojav — lahko te znake poglobe in ohranijo. In te znake lahko s svojo zavestjo poglobi samo delavski razred, ki je danes, žalibog, še vedno duševno tudi preveč slab, da bi mogel obvarovati svet pred novimi katastrofami. Nevarnosti teh katastrof, medtem, podajajo dan na dan vse večje in vsak trenutek lahko pride do erupcije vojnega vulkana, na katerem se danes nahaja človeštvo.
Kamorkoli se danes ozremo, povsod fantom novih vojn zavzema vse izrazitejše oblike. Kapitalistično-im-perialistična nasprotstva na Balkanu in na vzhodu Evrope, borba med Združenimi državami Amerike in Mehiko, spopad Kitajske z Anglijo v Aziji in tajna diplomatska borba med posameznimi velesilami — vse to preti, da svet zopet vrže v požar novih vojn, A da se države, vse brez razlike najresnejše pripravljajo za te vojne, se vidi najbolje iz njihovega mrzličnega oboroževanja na kopnem, na morju in v zraku, vkljub vsem »konferencam za razorožitev«. In dokler obstoja! Na eni strani »Društvo narodov«, katerega naloga je, da baje rešava vse spore med narodi na »mirni način«, se med tem na vse strani sklepajo tajne in javne vojaške pogodbe in zveze, ki jim je cilj, da pripravijo in izzovejo nove vojne. Delirij oboroževanja je zavzel takšne razmahe, da danes vojni budžeti posameznih držav presegajo daleč vse one budžete pred 1914. letom najmili-tarističnih držav in goltajo ogromne narodne dobrine, ter mečejo s tem široke narodne sloje v še večjo bedo.
Z vsakim dnevom postaja vse oči-vidneje, da so buržuaske fraze o »večnem miru« »pravici« in »svobodi« po vojni bile samo nesramna laž in goljufija in da kapitalizem ni najmanje spremenil svoj prvobitni značaj. On se poslužuje sedaj istih sredstev in metod, kakor se je posluževal pred »svetovno vojno proti nemškemu militarizmu«, da doseže svoj cilj — osvojitev novih trgov, kako bi dosegel čim večji profit. In mesto prejšnjega nemškega, imamo danes svetovni militarizem še v slabši izdaji, ki preti, da svet popolnoma potepta pod seboj.
Notranja nasprotstva v kapitalistični družbi, konkurentska borba med posameznimi kapitalističnimi trusti, tekmovanje za novimi trgi in imperialistične težnje vseh držav, so naredila današnji svetovnopolitičen položaj obupen. In samo tisti, ki je v stanju, da globlje pogleda v te sve-tovnopolitične razmere in odkrije lažnjivo in goljufivo krinko sladkobe-sednih in licemernih diplomatov vseh vrst, lahko oceni vso resnost in nevarnost tega položaja.
In čeprav bojevanje v kapitalistični družbi tudi po svetovni vojni v obče ni prenehalo, ker je to v naravi ‘apitalizma, vendar prve dni ni bilo nevarnosti nekakšnega oboroženega konflikta širših razmer, ki bi v svoj
krog potegnili cele kontinente. Danes, medtem, osem let po svetovni vojni postaja ta nevarnost vse konkretnejša in bližja. Slepe in anarhistične kapitalistične moči vedno krepkejše nastopajo v to smer. In ako se tem silam ne zoperstavi protisila, je katastrofa neizogibna. A kaj bi tedaj, pri današnjem stanju vojne tehnike, ko vodi glavno besedo zračno brodovje in strupeni plini, nastalo, ni treba niti govoriti. Cela mesta in celi narodi bi izginili s površja zemlje, a ostali bi padli v barbarstvo... . Strašne perspektive vsled katerih se ježijo lasje . . .
Neposredno po svetovni vojni, dokler so spomini in rane še bile sveže in dokler je politični vpliv delavskega razreda v posameznih državah bil odločujoči, kapitalizem ni mogel potegniti narode v nove vojne avanture. Medtem je kmalu za tem zavladala med temi narodi ravnodušnost, a med delavci, radi pretiranih nad in iluzij v nekakšne socialne čudeže, razočaranje, ki je omogočilo, da so stare vojne sile prišle zopet na površje in se razmahnile. Danes vladajo s svetom te sile popolnoma in ku-pičijo vedno več materijala za nove vojne spletke in mednarodne konflikte.
Je še samo ena slika, ki je sposobna, da prepreči te konflikte in ukloni vojne nevarnosti, in to je svetovni socialistični proletariat. Edino on, ne navdušujoč se z pacifističnimi iluzijami in utopističnimi nadami, resnično brani idejo miru. In zato in zopet in to vedno bolje mora delati na to, da postane odločujoči faktor na svetu. On mora zopet doseči, ne samo ono prejšnjo politično moč, ki jo je imel pred svetovno vojno, nego tako moč, ki v bodoče onemogočava im* perijalistične vojne. In prvi pogoj za to je: ta proletariat mora dobiti zopet svojo staro samozavest, vposta-viti svojo popolno duhovno in organizacijsko enotnost in za svoje ideje zainteresirati najširje narodne sloje.
Ko smo pisali zgornji članek, o-pozarjajoč železničarje, kakšna nevarnost se bliža proletarskemu razredu in pozivajoč vse, ki čutijo proletarsko, da se strnejo v organizacijo, nam je prišel v roke manifest, ki so ga izdali kulturni delavci iz Avstrije, Čehoslovaške, Holandske, Francije, Švice, Anglije in Nemčije in ki je naperjen proti novi vojni, ki se pojavlja na horizontu. Ta manifest priobčujemo, da železničarji uvidijo, da povsod vstaja sila proti konturam nove vojne.
Glasi se:
»Kljub mirovnim zagotovilom v Ženevi in Locarnu se nadaljuje mrzlično oboroževanje držav. Anglija povečuje svojo mornarico. Francija zlasti pomnožuje svoje vojne aeroplane. Dnevno grozi Mussolini v novo vojsko. V Ameriki so imperialistični trusti vzeli zunanjo politiko v svoje roke.
Majhne države, kakor n. pr. Poljska, Litavska, Letonska, balkanske dežele, ki jih financirajo in podpirajo velike države, zapravljajo ogromne vsote za vojna oboroževanja.
Dočim pošilja Zveza narodov mirovne čestitke v svet, grozijo nove težke in krvave vojne. Napetost med Mehiko in Ameriko ni pojenjala. Anglija je poslala svojo mornarico v kitajska pristanišča. Cele divizije je že mobilizirala, da jih izkrca na Kitajskem in z vojaško intervencijo udu-ši veliko kitajsko osvobodilno gibanje.
Vojna med Anglijo in Kitajsko bo prišla, če se delovno ljudstvo v naglici ne upre novi vojni.
Toda dasiravno si imperialistične sile nasprotujejo med seboj, v enem so si vse edine, v namenu namreč, preprečiti povzdig sovjetske Rusije. Vedno jasneje in odkriteje se vrši propaganda v časopisju, v velikih bančnih koncernih in težki industriji, da se ne nasprotuje Rusiji samo di-plomatično in z odtegovanjem kreditov, temveč tudi vojaško. Oboroževanje posameznih držav kaže, da je v prvi vrsti namenjeno proti ruski sovjetski Uniji. Vedno več imperialističnih vojaških klik je mnenja, da je vojna proti sovjetski Rusiji potrebna čim prej, tem bolje. V tej resni uri neposredno grozečih novih svetovnih vojn dvigujejo podpisane žene in možje svoj plameneč protest, zlasti pa proti pripravam, ki so naperjene proti sovjetski Rusiji.
Apeliramo na vse ročne in duševne delavce, na vse delovno ljudstvo mest in vasi, da ustvarijo skupno fronto, ki bo močna dovolj, da zlomi vsake nove vojne pustolovščine.
Nobenih imperialističnih vojn več!
Roke proč od Kitajske!
Roke proč od sovjetske Rusije!
Glasilo Zveze je čutilo potrebo, objaviti v svoji prvi letošnji številki polemičen pamflet proti novoletni številki našega U. Ž. Naš članek o železniškem uradništvu skuša pobiti s par banalnimi frazami o političnih internacionalnih šlagerjih, obenem pa zahteva, da sodrug-urednik, ki ga apostrofira z »inteligentom«, doprinese »globoko zasnovanih, idejnih dokazov« za upravičenost razredne organizacije in razrednega boja. V tem pamfletu je interesanten tudi sledeči pasus, ki ga prinašamo dobesedno: Sodrug uradnik naj si zapomni, da tudi narodni stanovski železničarji poznajo nauk Marksa in marksizem. Mi nismo nikdar negirali nauka Marksa, a da ne moremo priznati nezmotljivosti njegovih naukov, je pa čisto naravno in dokazuje, da znamo misliti z lastnimi možgani.«
Prvo, kar pade v oči, je dejstvo, da skuša pritisniti naša Zveza na vse, kar je razrednega, nekak odiozen pečat političnega internacionalizma, ki naj že vnaprej osovraži vsako misel na razrednost, ki naj oplaši človeka pred vsakim študijem tega vprašanja. Zdi sc, kakor kaka mati, ki pravi svojemu radovednemu, nebogljivemu detetu: Bavbav pride! In tak bavbav je za nje razredni boj. Še nikdar ni skušala svojemu članstvu raztolmačiti bistvo razrednega boja in še nikdar ni povedala, zakaj ga noče, odnosno, zakaj se ga boji. Zato lahko mirno trdimo, da jim je to španska j vas.
Tembolj pa nas je presenetilo gornjih par stavkov, namreč: Poznamo marksizem, ga tudi ne negiramo, ali ... To je res višek logike, vreden, da bi se ga ovekovečilo v kaki učni knjigi stanovskih organizacij. Ali poznajo marksizem in ga priznajo, ker ga ne negirajo, ali pa ga ne poznajo in ker ga ne poznajo, ga tudi negirati ne morejo. Eno izključuje drugo.
Nič manj zanimiva ni trditev, da so Marksovi nauki zmotni. Ni sicer povedano, kateri nauki so pogrešni, ker nam gre pa v stvari za Marksov nauk o razrednem boju, o emancipa-
Ne moremo trpeti, da bi nove roparske vojske ovirale zgradbo mlade države, ki toliko obeta. V vseh mestih in krajih se morajo združiti vse žene in vsi možje brez razlike strankarske pripadnosti in svetovnega naziranja, ki so odločeni, da z vsemi svojimi silami preprečijo nove vojne in nove vojaške vpade v sovjetsko Rusijo.
Roke proč od Kitajske!
Roke proč od sovjetske Rusije!
Proti novim vojnam!
Za obrambo prve delavsko- kmečke republike!«
Manifest so podpisali:
Iz Avstrije: gospa dr. Adler jeva;
iz Čehoslovaške:	prof. Nejedly,
poslanka Landova-Stihova;
iz Holandske: Henrieta Roland-Holst, John Kruyt;
iz Francije: Henri Barbusse, Albert Fournier;
iz Švice: August Forel, dr. Brup-bacher;
iz Anglije: Cook, Tom Man, Lans-bury;
iz Nemčije: Ledebour Georg, Käthe Kollwitz, Egon Erwin Kisch, Arthur Holitscher, Nittfogel, dr. Ausländer, dr. Ing. Graf von Wedel, Ernst Toller, Hermynia zur Mühlen, Johannes Becher, dr. Erwin Rüge, Julian Borchardt i. dr.
ciji proletariata, torej za dejstvo, da je socialna struktura človeštva razredna, ne bo potrebno razpravljati o ostalih Marksovih naukih. Nastane torej vprašanje, ali je človeštvo razdeljeno v razrede, kakor uči Marks, ali ni? Mislimo, da ni naivneža med železničarji, ki bi hotel to dejstvo zanikati. Kako pa naj bi človek nekaj zanikal, kar postoji, kar lahko o-tipa, kar nas vse vedno bolj k tlom tlači! Mislimo, da ni tu potrebno ponavljati dokazov, ker nam jih vendar življenje vsakodnevno vsiljuje cele kopice! In spoznanje tega mora privesti vsak zdrav razum do priznanja dejstva, da so med ljudmi izkoriščevalci in izkoriščanci, da tvorijo izkoriščevalci en (raznolik) razred in izkoriščanci drugega, ki nima s prvim nič skupnega. Čisto naravno je, da se izkoriščani razred bori proti izkoriščevalcem. In nič drugega kot logična konsenkvenca prednjega je, da je ta boj razredni boj, da mora biti razredni boj. Kajti, če ta boj ni razredni boj, izgubi svoj moralni in etični raison d' etre (upravičenost obstoja). Kdor razrednega boja, ki stremi kolektivno za intelektualni in materialni povzdig izkoriščanega razreda in končno za njegovo osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, ne priznava, ta hoče in priznava zavestno ali nezavestno individualen boj, boj individua po načelih manchestr-stva, t. j. absolutna svoboda pri izberi načina in sredstev, da si indivi-dij izboljša svoj položaj, kar pomeni v praksi brezmejen egoizem, stremi-štvo (šreberstvo), protekcionizem, popolno zanikanje enakovrednosti članov človeške družbe ali naroda itd.
Postojijo torej samo dve idejni bazi organiziranja. So sicer tudi med tema bazama načini, ki se pa v bistvu ali pravim razrednim organizacijam, vendar z nedovoljnim obrisom svojega hotenja ali pa manchestrstvu. Odgovor na vprašanje, kam spadajo naše stanovske organizacije, ni težak. Da se celotna organizacija ne giblje v ekstremih manchestrstva. je pripisati deloma številu organiziranih
Še enkrat železniško uradništvo.
članov, deloma podpori meščenske družbe, deloma pa razvoju časa in vpliva razrednega boja. Da so se manchestrske metode v naprednih modernih državah že preživele, ni treba posebej dokazovati. Saj predstavljajo n. pr. v zapadnih in severnih evropskih državah stanovske organizacije samo še rudimente (o-stanke).
Kar se specielno uradništva tiče, vlada pri mnogih prepričanje, da ne spada v ta razred izkoriščanih, to pa radi tega, ker se jim niti v šoli niti v poznejšem življenju ni nudila prilika spoznati bistvo svojega položaja. V resnici je ta položaj ravno isti, kot pri ročnem delavstvu, le način udejstvovanja je drugi, kajti ročni delavec prodaja svojo fizično delovno silo, duševni delavec pa svojo duševno. Kakor prevari kapital ročnega delavca za nadvrednost produkcije
(razlika med plačo za delo in faktično vrednostjo produkcije), ravnotako prevari duševnega, delavca. Je še nekaj takih predsodkov, ki se pa takoj razblinijo v nič, če jih analiziramo.
Vidimo torej, da med duševnim in ročnim delavstvom ni nikake bistvene razlike. Tisti predsodki, ki še ločijo obe krili proletariata, so umetno vstvarjeni in negovani od buržua-zije. Dolžnost enih kot drugih je, da se povsod in vselej proti tem predsodkom bore in da jih pobijajo. Dolžnost duševnega delavstva pa je, da se združi v enotno falango z ročnim, da si tako skupno potom razrednega boja pribori človeško življenje. Tej zgodovinski nujnosti mora duševno delavstvo slediti, kakor ji je sledilo že v drugih državah, če noče, da bo šla zgodovina mimo in preko njega.
Organ. žel. uradnik.
starosti do 23. leta, ako so otroci brezposelni in v oskrbi staršev, ali nadaljujejo šolovanje.
d)	Članom naj se izdajajo vsa za zdravljenje potrebna zdravila brez vsake omejitve, toraj tudi specialna,
e)	Bolniške stroške plačaj bolniška blagajna za ves čas zdravljenja v bolnici, a nadalje, dokler pripada hranarina.
4.	Budžetiranje od strani centralne uprave naj se odpravi ter razpolagaj z vplačanimi prispevki članov in enakim prispevkom državnih železnic kot delodajalca, oblastni upravni odbor. Glavna skupščina naj odredi letno le gotov odstotek za proračun centralne uprave.
5.	Pri nastavitvi zdravnikov odločuj oblastni upravni odbor.
6.	Vsi zaključki glavne skupščine postanejo takoj izvršeni.
Ljubljana, dne 11, februarja 1927.
Vprašanje zobozdravljenja je stopilo v odločilno fazo ter je že upravni odbor ukrenil vse korake, da se omogoči zobozdravljenje vsem članom in rodbinam s tem, da bo nastavil pet novih zobozdravnikov (No-vomesto, Jesenice, Čakovec, Ptuj in Celje). Potrebno je, da se v tekočem letu ukine omejitev zobozdravljenja, ki je bilo vezano na leta članstva. Zato se je stavil naslednji predlog:
Ukinitev omejitve zobozdravljenja.
Od ministrstva imenovani upravni odbor b. f. je v svoji seji dne 15. januarja 1925 sprejel glede zobozdravljenja gotove omejitve in je določil za posamezne dajatve gotovo dobo članstva.
Ta ukrep je storil vsled pomanjkanja kredita in nakopičenja prošenj, ki jih en zobozdravnik ni mogel v svojem delovnem času rešiti.
Ker je upravni odbor tekom preteklega poslovnega leta ukrenil potrebne korake, da omogoči osobju uspešno zobozdravljenje in se bodo nastavili novi zobozdravniki sklene redna skupščina bolniškega fonda ukiniti s takojšnjo veljavnostjo^ s sklepom od 15. januarja 1925 odrejeno omejitev, tako da bo bolniški fond v bodoče nudil zavarovanemu osobju vse ugodnosti glede zobozdravljenja, vstavitve umetnih zob, nabave protez itd. in sicer po enoletnem članstvu pri bolniškem fondu zase in po dveletnem članstvu za rodbinske člane. V nujnih slučajih (hudo boleči zobje) pristoja upravičencu na podlagi odobrenja upravnika centralne ambulante, ne oziraje se na dobo članstva.
Ljubljana, dne 11. februarja 1927.
Krščanski socialci,
Za vse koristi, ki jih je dobilo delavstvo v Jugoslaviji, se ima zahvaliti razrednim bojevnim organizacijam: osemurnih, obratni zaupniki, Delavske zbornice, bolniško zavarovanje, zakon o zaščiti delavstva — vse to so izvojevale razredne organizacije v letih 1918—1920. Nato sledeča reakcija je hotela stopnjema vse te zakone in odredbe izpremeniti v ničvredne cunje papirja. Socialne določbe se danes izvajajo le tam, kjer so močne naše organizacije.
Krščanski socialci se neprenehoma hvalijo, da imajo najboljši socialni program. Tako hvali zadnja »Pravica« svoj program in svojega ministra Gosarja. Ne maramo naštevati vseh dejstev, kakor so kršč. socialci v preteklosti govorili socialno, delali pa popolnoma reakcionarno. Danes jim rečemo samo to-le:
Sedaj ste na vladi. Predstavnik slovenskih krščanskih socialcev, g. Gosar, je minister za socialno politiko. Doslej so kršč. socialci upravičeno imenovali to ministrstvo — ministrstvo za socialno smrt. Danes ne zahtevamo, da Gosar uvede socialistično družbo, temveč zahtevamo, da uvede v tem ministrstvu za socialno smrt vsaj tako dobro socialno politiko, ki jo izvajajo reakcionarni angleški lordi. Na podlagi slavnih govoranc kršč. socialcev samih jih pozivamo danes, da kot vladna stranka izvedejo sledeče:
1.	odpravo zakona o zaščiti države, ki jemlje delavstvu najosnovnejšo državljansko svobodo;
2.	uvedbo tiskovne svobode;
3.	izvedbo svobodnih občinskih volitev na podlagi čistega proporca;
4.	socialno zaščito stanovanjskih najemnikov in državno zidavo sta^ novanjskih hiš;
5.	odpravo krivičnega davka na ročno delo;
6.	prepoved nočnega dela v pekarnah in drugod po zakonu o zaščiti delavcev;
Zdravljenje v kopališčih je bilo v preteklem poslovnem letu nepovoljno, ker se zdravljenja pač niso mogli poslužiti nižji sloji, zlasti delavci, ki ne morejo plačati iz svojega še po 30 do 50 Din dnevno, ker pač niti toliko hranarine ne dobe. Sklep našega u-pravnega odbora, da se da brezplačno zdravljenje, je centralni odbor protizakonito odbil.
Ker stojimo zopet pred novo sezono v kopališčih ter čaka na zdravljenje v kopališčih nešteto železničarjev in njih rodbinskih članov. Da se vsaj v letu 1927 omogoči uspešno zdravljenje, predložimo skupšščini naslednji predlog:
Ureditev zdravljenja v toplicah in kopališčih.
Z odloki št. 422 od 12. in 13. maja 1926, razglašenimi z okrožnico št. 54-VI od 16. maja 1926, je centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu odredila denarne pomoči za zdravljenje v toplicah in kopališčih in sicer Din 20.— za hrano in Din 15.— za stanovanje.
Oblastna skupščina humanitarnih fondov ugotavlja, da je s tem odlokom centralni upravni odbor omejil kompetenco oblastnih upravnih odborov, določano v § 27 naredbe ter protizakonito kršil naredbo kot tako, ki v paragrafu 17 in 55 naredbe in § 59 pravilnika jasno odreja, da nosi vse stroške za zdravljenje v kopališčih in bolniški fond in da denarno pomoč odreja upravni odbor bolniške blagajne od slučaja do slučaja.
Oblastna skupščina soglasno sklene, da se ima v vseh slučajih zdravljenje v toplicah in kopališčih postopati v smislu jasnih določb naredbe ter predlaga glavni redni skupščini, da uvodoma citirani odlok centralne uprave sistira in odredi, da oblastni upravni odbori v vsakem slučaju zdravljenja v toplicah ali kopališčih postopajo striktno po § 17 naredbe in § 59 pravilnika.
Ljubljana, dne 11. februarja 1927.
S temi predlogi bomo skušali zboljšati položaj železničarjev, pozivamo pa istočasno službe proste železničarje, da se dne 20. februarja 1927 udeleže skupščine, da s tem dokažejo, da hočejo v bolniški blagajni zboljšanje, da nočejo v bolniški blagajni biti odvisni od ministrstva, ampak da hočejo v bolniški blagajni samoupravo.
izvedite program!
7.	dati brezposelnim onih 30 milijonov dinarjev, ki jih je zbralo delavstvo pa jih zadržuje vlada; uvedbo redne in izdatne državne brezposelne podpore;
8.	izvedbo starostnega in nezgodnega zavarovanja, ki bi se moralo začeti izvajati že predlanskim;
9.	uzakonjenje mednarodnih konvencij Mednarodnega Urada Dela,
zlasti konvencije o Burniku;
10.	razširjenje zavarovanja na poljedelske delavce;
11.	prisiliti podjetnike, da po zakonu o zaščiti delavcev zidajo dečje in materinske domove;
12.	znižati visoke carine, ki povzročajo draginjo;
13.	eksistenčni minimum, ki naj bo davka prost, naj se zviša s sedanjih 5000 Din na 30.000 Din;
14.	državnim uslužbencem, invalidom in vpokojencem urediti in zboljšati plače, pokojnino in rentnino;
15.	v vojski zmanjšati službovanje na 9 mesecev;
16.	upostaviti redne diplomatične in gospodarske odnošaje z Rusijo;
17.	dati rudarjem pravilnik, ki ga delavstvo zahteva!
To so minimabe zahteve, ki jih stavimo krščanskim socialcem. Vse to, kar tu zahtevamo, že ima delavstvo v vseh modernih kapitalističnih državah. Večino teh socialnih določb vsebujejo že dosedaj pisani jugoslovanski zakoni, ki jih je treba le oživotvoriti.
Za večino teh zahtev so se doslej v besedah zavzemali tudi kršč. socialci. Ako niste navadni demagogi in ljudski goljufi, jih boste sedaj izvedli v dejanju. Če jih ne izvedete, ste prav taki reakcionare! kakor žerjavove! in radikali.
Delavci, vi pa pazno kontrolirajte, kaj bodo gospodje delali!
Ne po besedah, temveč po dejanjih mora delavstvo soditi!
Pred skupščino bolniške blagajne.
Dne 20. februarja 1927 se vrši v Ljubljani v Mestnem domu redna skupščina bolniške blagajne, kjer se bo poročalo o delu o preteklem poslovnem letu in naredilo smernice za bodoče delo.
Preteklo leto je pokazalo nekaj dobrih rezultatov, a marsikak sklep in napor našega upravnega odbora S? je razbil ob nevidevnosti centralne uprave v Beogradu. Sicer priobčimo celotno poročilo v prihodnji številki »U. Ž.«.
Danes se bomo pečali le s smernicami za bodoče delo.
Lani smo stavili 14 samostojnih predlogov, ki jih letos v dotični obliki več ne ponavljamo, ker se pač nahajajo pred centralno upravo v Beogradu, ki jih ima uporabiti povodom sestave nove uredbe in pravilnika.
Letos smo se obrnili v prvi vrsti na najnujnejše naše zahteve. V najkrajšem času se ukine stanovanjski zakon in na stotine železničarjev z družinami bo izpostavljeno preganjanju, odpovedi stanovanj in znašli se bodo na cesti. Humanitarni fond pa po svojem centralističnem sistemu kupiči ves denar v Hipotekarni banki v Beogradu, kjer se daje na razpolago raznim jugoslovanskim kapitalistom po nizki obrestni meri.
Naša zahteva je, da se s takim gospodarstvom v fondu preneha ter da se denar porabi v prvi vrsti za železničarje in za omiljenje stanovanjske bede.
Zato so naši sodrugi stavili za skupščino naslednji predlog:
Predlog za omiljenje stanovanjske bede,
Z ozirom na veliko stanovanjsko krizo, kateri so v prvi vrsti izpostavljeni državni nameščenci, ker uprava stanovanjskemu vprašanju ne posveča potrebne pažnje ter z ozirom na širjenje raznih bolezni, ki imajo svoj izvor ravno v nezdravih stanovanjih, redna skupščina soglasno sklene, predložiti glavni redni skupščini bolniškega fonda v Beogradu sklep, da se v bolniškemu fondu nabrani preostali denar da posameznim oblastnim upravam na razpolago, ki naj ga po lastni uvidevnosti vporabijo v svrho omiljena stanovanjske krize s tem, da ali grade stanovanjske hiše v lastni režiji, ali pa dajo posameznim članom fonda za zgradbo stanovanjskih hiš primerna .posojila proti daljši amortizaciji.
Ljubljana, dne 11. februarja 1927.
Drugi predlog je posebno važen za celokupno delavstvo, ki se danes ne more posluževati ambulatnega zdravljenja v centralni ambulanti, ker zgubi pri tem na prejemkih, ker ne dela. Že upravni odbor je svoje-časno sprejel sklep, da naj se delavcem in profesionistom za izgubljene prejemke za oni čas, ko se zdravijo v centralni ambulanti (zobozdravljenje, notranje bolezni itd.) plača hranarina, Centralni upravni odbor (ki je v rokah Zveze; Op. ured.) je ta naš sklep odbil, češ, da se ambulantno zdravljenje ne more smatrati za bolezen. Tak ukrep mora popolnoma uničiti vse dobre strani centralne ambulante, ker se je delavec pač ne more posluževati, ker od svojih nizkih prejemkov ne more odstopiti niti en vinar, ker ga kruto rabi za vzdrževanje družbe.
Da se temu odpomore, so naši sodrugi stavili nujen predlog za
oblastno skupščino, da se delavcem za zdravljenje v ambulanti plača hranarina, ako izgube prejemke, ter bodo ta predlog forsirali tudi na glavni skupščini.
Predlog se glasi:
Zaračunavanje hranarine delavcem za slučaj zdravljenja v centralni ambulanti.
V slučaju zdravljenja v centralni ambulanti nastavljenec ne zgubi na svojih prejemkih, ker dobiva mesečna plačo, dotični delavci, ki se hodijo zdravit k specialistom v ambulanto, zgube urnino za zamujeni čas, ker se ne javijo bolnim.
Pravočasno specielno in zobno zdravljenje je v velikem '•nteresu fonda kot takega, ker se s lem prepreči dolgotrajno bolehanje in prihrani hranarina ter spada po čl. 56 pravilnika tudi specijelno zdravljenje med zakonite dajatve boln. fonda.
Redna skupščina soglasno sklene predložiti sklep ljubljanskega upravnega odbora, da se izplačuje v smislu čl. 62 pravilnika v onih primerih, kjer članu vsled zdravljenja v centralni ambulanti odpade mezda, hranarina, redni glavni glavni skupščini načelno odobritev.
Ljubljana, dne 11. februarja 1927.
Izmena uredbe in pravilnika bolniškega fonda je nujno potrebna ter smo to stvar že opetovano forsirali, a je centralni upravni odbor, odnosno minister saobraćaja do danes onemogočil naše napore.
Prva glavna skupščina je briski-rala naše predloge, a vsled tega ne smemo opustiti našega boja (pripravili bomo dobro organizirano protestno akcijo) ter stavimo za to danes ponovno naše zahteve po novi uredbi.
Naš predlog, ki gotovo ustreza željam celokupnega članstva, se glasi:
Izmena uredbe in pravilnika.
Sklepe lanske skupščine ljubljanskega bolniškega fonda je glavna redna skupščina v Beogradu dne 12. aprila 1926 prešla s pripombo, da bo o njih razmo-trivala izredna glavna skupščina, ki bo sklicana radi izmene uredbe in pravilnika. Sedaj sestavlja novo uredbo ministrstvo saobračaja in socilane politike v posebni komisiji brez sodelovanja članstva in voljenih upravnih odborov.
Redna skupščina konštatira, da je ta postopek gaženja zakonitih odredb uredbe, ki v § 27 odreja, da daje upravni odbor mišljenje proti takemu postopanju, zajedno pa soglasno zahteva, da se o-snutek nove uredbe razpošlje vsem o-blastnim upravnim odborom v stavljanje izmenjevalnih predlogov.
Glavni redni skupščini boln. fonda, ki se bo vršila dne 20. marca 1927, pa predlaga, da sklene, da bodi nova uredba in pravilnik izdelana na sledečih principih:
1.	Zavarovani morajo biti vsi železničarji in njih rodbine, nastavljene! in delavstvo, pogodbeni delavci in snažilke.
2.	Bolniški fond naj bo v svojem de-’.fvanju avtonomen in neodvisen od ministrstva saobračaja. Posamezne oblastne u-prave naj imajo popolno samoupravo.
3.	Vse dajatve naj bodo za vse železničarje jednake (za nastavljence in delavce) in naj se ne ločijo po mestih ali draginjskih razredih.
Predvsem pa:
a)	Pripadaj 100 odstot. hranarina za 52 tednov, izplačljiva koncem meseca zajedno s plačo. Prve tri dni pripadaj nezmanjšana mezda, za bolezni čez tri dni se izplačuj hranarina od prvega dne dalje. V slučaju zdravljenja v bolnici pripadaj družinskemu očetu cela hranarina, a samcu polovična.
b)	lečenje naj bo brezplačno ne le v bolnicah, ampak tudi v zd- riliščih, sanatorijih in toplicah.
c)	Podpora za otroke (zdravljenje, pogrebnina itd.) pripada tudi po 18. letu
Dopisi.
Iz Mariborske delavnice.
Ker smo že dalje časa molčali, je gotovo mnogo naših sodrugov bilo mnenja, da smo mi delavci v tukajšni delavnici z razmerami v katerih živimo popolnoma zadovoljni, in se čutimo kot v obljubljeni deželi, tudi popolnoma srečne in zadovoljne.
Da pa temu' ni tako, hočemo položaj v katerem se nahajamo, tudi nekoliko pojasniti, in podati našim sodru-gom in prijateljem tudi nekakšno sliko o temu, kaj se pri nas vse godi in kaj je vse na železnici mogoče. Od pravic katere smo imeli pod bivšo južno železnico, je nam ostalo zelo malo ali pa nič, vzlic temu da je bivši slavnoznani prometni minister gosp. Jankovič, nam z velikanskim plakati po prevzetju, obljubil enake pravice, od katerih pa danes večinoma že vse pogrešamo. Za spomin za raznovrstne na plakatih dane obljube smo si obdržali, samo nekoliko plakatov, kar se pa tiče starih pravic, je pa ostala samo ta razlika, da so poprej kazni narekali in sodili samo višji uradniki in strokovnjaki, med tem kot si danes to sme dovoliti že vsak sluga, in če tudi nima o železnici nikakšnega pojma, glavna stvar je to, da je pristen agitator nasprotne organizacije.
Za vsako malenkost se od raznovrstnih mladih gospodov grozi s kaznijo, v večjih slučajih se tudi kaznuje, in to v tem času ko se vršijo raznovrstne korupcije in goljufije, v katere so zamotani visoki uradniki na merodajnih mestih.
Nismo še pozabili na premogovno afero v Zagrebu, pri kateri je bila železnica, oziroma država oškodovana za težke milijone in ni še končana preiskava g. I. o kateri bomo še poročali, in če se je pojavila druga afera v kurilnici Maribor, o kateri govori danes celokupna javnost, in katera bo tudi gotovo postala prav zanimiva.
Pri nas nižjih uslužbencih se vidi vsaka malenkost, in ko se vračamo iz siužbe proti domu, stražijo nas civilni detektivi, kakor največje tatove, in gorje temu, kateri si dovoli vzeti seboj košček lesa ali premoga, katerega kupiti si itak ne more, pri svojem nizkem zaslužku. Zgodilo se je že parkrat, da je detektiv oporekal celo tudi, da si je delavec nesel domov umazano površno obleko, katero je bilo potreba oprati. In če si na primer v delavcnici eden ali drugi delavec napravi iz odpadkov kakšno malenkost, katero potrebuje za lastno potrebo, in nima železnica pri tem gotovo nikakšne škode, že kričijo raznovrstni gospodje, da delamo nekakšen kšeft in grozijo z kaznijo.
Mi vsi smo za to, da mora biti pri vsakem podjetju red in disciplina, in ne zagovarjamo tatvine, zahtevamo pa ob enem od merodajnih faktorjev naj bodo predpisi za vse enaki, in da poskrbijo za to, da se za vedno preprečijo raznovrstne korupcijske afere, ki se vršijo z državnim imetjem, in ki škodujejo ugledu železnice. Zanimivo pri raznovrstnih aferah in žalostno je dejstvo, da so zapleteni v nje vedno največji kričači in nasprotniki naše organizacije, in kateri se štejejo po njihovem mnenju za državotvorne, kar se pa z njihovim ravnanjem prav nič ne strinja.
Priznati pa moramo ob enem, da tudi med uradništvom danes že obstoja nekoliko zavednosti, in že posamezni obračajo hrbet Zvezi Jug. Železničarjev, in pristopajo k Savezu Ujedinjenih Železničarjev, kar je za pozdravljati, in kar je zaznamovati kot napredek naše organizacije, katera je edina, ki se bori in hoče izveje-vati in pridobiti naše stare pravice in zboljšati položaj celokupnega želez-Mškega osobja. — Železničar.
Dopis iz Korogke proge.
.	• se iz naše proge le malo kedaj ka-
len oglas; v našem železničarju, radi tega vidim Potrebno, da se oglasim in orišem današnje razmere in delovanje naše železniške uprave. Marsikateri si bode gotovo mislil, da uživamo mi železničarji na naši progi vse dobrote. Dragi sodrugi, ker se zavedam, da je dolžnost slehernega zavednega železničarja, da poroča v naš list iz svojega delo-.vioga stanje in razmere v katerih se mi trpim danes nahajamo. Sodrugi, znano nam je, da se nahajamo v dobi, ko nema kredita, znano nam je tudi, da se vršijo redukcije za
redukcijo na vseh progah našega omrežja, in istotako se je vršila redukcija v preteklem letu tudi pri nas na naši progi. Reduciralo se je železničarje, ker pa to ni zadostovalo, so reducirali tudi postavljalnice (Stellwerke), podaljšala se nam je služba na 16 do 18 dnevno, in potom tega se nas izžema kakor limono. Izjemno se pa' izkorišča u-službence na postaji Bistrica in Ruše. V minulem letu so že odpravili postavljalnice iz. postaje Ruše, za njimi sta potovala tudi dva kretnika. In sedaj v najkrajšem času bodo odpravili postavljalnice iz postaej Vuhred in Marenberg in premeščeni bodo tudi kret-niki. Sliši se danes že govoriti, ako ne bode još kredita na razpolago, da pride potem tudi postaja Bistrica v poštev. Tudi od tukaj bodo romali uslužbenci ozir. kretniki, kdo ve kam? Nazadnje pride še postaja Sv. Lovrenc na Pohorju na vrsto, in od tam bodo šle vse varnostne naprave iz naše proge. Sodrugi, kaj bi porekla k temu delovanju bivša južna železnica. Omenjena družba je v resnici gradila in napredovala, ozirala se je tudi na svoje uslužbence. Olajševala je službene razmere in skrajševala službeni čas, ozirala se je tudi, da so imeli železničarji za službo primerno obleko. Sodrugi, danes živimo v dobi splošne redukcije, ker nema kredita; ali bati se je treba, ako gre ta stvar tako dalje, da se bodo poleg tega še vršile poneverbe za poneverbo, da ostanemo železničarji brez železnice, na drugi strani si pa vsak železničar lahko predstavi, ako nam uprava ne da dostojne obleke, da postanemo sčasoma navadni cestni pometači. Kaj bodo porekle k tem druge napredne države? Sodrugi, znano vam je tudi, kako na slabih nagoh stoji danes naša bolniška blagajna in kaj bode z našo penzijo? Sodrugi, zavedni železničarji, apeliramo na vas, da se ozirate na vse strani, ker preveliko je še naših sotrpinov, kateri tavajo sem in tja in se ne zavedajo dejstva, da je edino njih mesto le v razredni borbeni organizaciji. Dolžnost nas kliče, da gradimo našo strokovno borbeno organizacijo, kakor tudi našo bodočnost. Sodrugi, vse druge organizacije, katere so na verski ali narodni podlagi, služijo le v dobrobit kapitala. Čas je tudi, da se organiziramo od prvega uradnika do zadnjega de.avca na progi, ker le potom skupne moči in sloge bo nam možnost dana, da si priborimo naše oropane pravice nazaj. Ne skrivajte se v organizacijah, v katere ne spadate in zapomnite si to, da brati vsi enaki smo. Sodrugi, sedaj se pa vprašamo, kaj nas loči drug od drugega? Po mojem prepričanju ni razlike med nami; prav vsi smo le delovno orodje, katero se enako izkorišča, bodisi delavec ali uradnik, prav vsi stojimo okrog ene 'in iste sklede, zakaj bi^ ne bili potem tudi v enotni organizaciji. Sodrugi, še enkrat apeliram na vas sotrpini, da se zavedate dejstva, ako stopite vsi kod eden mož v našo strokovno borbeno organizacijo 'in da sfe organizirate do zadnjega železničarja in se zavedajmo tega, da le člani so organizacija, nikakor pa ne košček papirja. To-raj le s skupnim delom in združeno močjo v eni enotni strokovni borbeni organizaciji je nam naša bodočnost zasigurana.
Živel razredni boj, živela naša razred-na zavest!
Živel naš enotni Savez železničarjev!
Za osemurni delavnik.
Veliki župan mariborske oblasti g. Pirkmajer je izdal odlok, da se na prošnjo gremija trgovcev v Celju podaljša delovni čas v trgovini in obrti. Celjski trgovci in obrtniki so namreč mnenja, da mora izsesati iz uslužbencev čimveč krvi in znoja v svoj profit in da jim je zakon o zaščiti delavcev in 8-urni delovnik deveta skrb. Savez privatnih nameščencev in slovenska Delavska zbornica sta nastopila energično proti temu. Rezultat te akcije je bil, da je g. Pirkmajer ta svoj odlok brzojavno preklical.
To je zopet dokaz, kaj zamore dobra organizacija, če so vsi člani na svojem mestu.
Osemurni delovnik za — osle.
Zagrebške »Novosti« od 10. februarja 1927 so prinesle to-le notico: »Magistrat angleškega mesta Ly-thama, ki je poznan kot krasno izle-tišče, je izdal naredbo, ki ima zabraniti zlorabo oslov in mul za jahanje. V naredbi se govori, da se smejo živali za ježo dajati samo od 9. do 1. in od 2. do 6. ure popoldne in da morajo v poldanski pavzi dobiti dovolj hrane in vode. Poleg tega se ne smejo osli in mule posojati osebam, ki so stari manje od 16 let in to do neke gotove teže«.
Ta odlok naj bi si prečitali vsi ministri, posebno pa minister socialne politike, predvsem pa železniška u-prava od ministra saobraćaja, generalnega direktorja, direktorjev, raznih šefov in načelnikov in se vprašati, ali niso vendar ljudje-proletarci nekoliko, recimo vsaj nekoliko več, nego angleški osli in mule.
Naj si jo prečitajo tudi vsi neorganizirani železničarji, pa tudi oni, ki so v napačnih organizacijah, da uvidijo, da je na svetu država, kjer celo osli in mule stoje na višji socialni stopnji, nego železničarji v Jugoslaviji.
Čudno postopanje zdravnikov in u-prave.
Nek delavec je imel nezgodo ter je bolehal daje časa in bil določen kot 50 odstot. dela nezmožen. Koncem januarja 1927 pa ga pozove njegov železniški zdravnik, da je zdrav in da mora nastopiti službo, ki jo je
1.	februarja tudi nastopil. A dne 14. februarja 1927 pa dobi potom sekcije odlok, da je po izjavi zdravniške komisije sploh nesposoben za vsako železniško službo. Nato pa nastopi modrost sekcije, ki odredi progovnemu mojstru, da se navedenemu delavcu 14-dnevno odpove služba in da se mu za ves čas zaračuna hranarina.
Radovedni smo, kako se bodo pogledali zdravnik in zdravniška komisija, ko je prvi gonil delavca na delo, a drugi ga podi iz dela, češ, da je sploh nesposoben. Radovedni pa smo tudi, na podlagi katerih zakonov more sekcija delavca, ki je faktično delal:
1.	zaračunati kot bolnega,
2.	ga prisiliti, da mora biti med odpovednim rokom v bolniškem staležu, dasi ga je pristojni zdravnik sam poslal na delo.
Jesenice. Začetkom meseca smo pokopali agilnega sodruga Hladnika, ki ga je nenadoma iztrgala iz naših vrst in od ljubljene družine nezgoda pri izvrševanju službe.
Kako priljubljen je bil, je pokazal pogreb, ko so se prišli poslovit od blizu in daleč sodrugi. Ni mu bilo v življenju usojeno priboriti si svoje pravice. Dasi že davno preje imenovan poduradnikom, ko je imel položen poduradniški izpit, samostojno skupino, ni bil ob prevedbi preveden kot ostali v III. kategorijo činovni-kov, ampak le za zvaničnika. Vse prošnje in pritožbe niso pomagale nič — kjer leži krivda na tem, bi morebiti znala odgovoriti uprava. Ena pritožba je še nerešena in pričakujemo sedaj od direkcije, če že ni dala pravice njemu kot uslužbencu, da bo podvzela sedaj potrebne korake, da bo njegova prošnja ugodno rešena in da se na ta način družini odmeri penzija, ki bi mu pripadala kot činovniku III. kat. in tako popravila krivico, ki jo je delala službencu, ki je sedaj žrtvoval življenje v službi, iste uprave.
Skoplje. Podružnica v Skoplju zelo agilno dela in je sedaj po komaj dvamesečnem obstoju se udeležila volitev delavskih zaupnikov in dobila 77 glasov ter dva izvoljena zaupnika, nasprotniki pa 4 zaupnike. Vsekakor lep uspeh po dvomesečnem delu, ki naj bo v bodrilo vsem, zlasti takim, ki, ako ni takoj uspehov, postanejo malodušni.
Maribor II, kurilnica. Po znanem škandalu z našimi blagajniki, se je uprava vrgla na najbolj bedno našo osobje, ki ob izplačilu navadno ne dobi nič na roko, ampak ostane še dolžno živila. Okoli 50 prizadetih je dobilo pretekli teden sledeče pozive:
»Poziva se Vas tem potom, da poravnate Vaš dolg Din 950.— (tu so razne svote) kurilnici Maribor tekom 48 ur, sicer se bo proti Vam postopalo v smislu čl. 124 fin. zakona.	Šef kurilnice: podpis.«
Kje naj vzame ta delavec denar, ko celi mesec ne zasluži toliko! AH naj gre krasti?
Smatrati moramo tako postopanje uprave za skrajno škandalozno, zlasti v letu 1927. Povišajte osobju plače in omogočite mu človeka dostojno življenje. Gornji poziv pa smo poslali parlamentarnim klubom, da preprečijo take grde napade.
Strokovni vestnik.
Iz sekcije strojevodij in kurjačev.
Zadnje čase, ko je nastal za strojno osobje kritičen položaj, zopet hodijo okoli razni elementi ter jih varajo s praznimi frazami in obljubami, zlasti glede nastavitve, prevedbe v
III.	katergorijo činovnikov in glede \ povišanja premij.
Da se osobje ne bo po nepotrebnem razburjalo in poleg tega nasedalo raznim obljubam, povemo v naslednjem točen položaj in kake izglede imamo za bodočnost:
1. Prevedba strojevodij iz I. kategorije zvaničnikov v III. kategorijo či-nevnikov.
Mnogo strojevodij, ki so bili napačno prevedeni in katerih pritožbe se niso upoštevale, je šlo delati v Trbovlje in razne druge kraje izpit čez 2 razreda meščanske šole, ker se jim je obljubilo, da bodo potem vsi prevedeni v III. kategorijo činovni-kov. Plačali so skupno pon Din 2000 in več, dobili spričevala, danes pa ni prevedbe od nikodar, dasi izpolnjujejo vse pogoje člena 8 zakona o drž. prom. osobju.
Kaj je ovira za prevedbo?
1.	So skoro vsa z budžetom določena mesta činovnikov III. kateg. zasedena.
2.	;se direkcija vsled tega izgovarja, da nima kredita za napredovanje v III. kateg. činovnikov.
Danes je osobja:
Kurilnica	Čin. III. kat.	Zvan. I. kat.	DBnni- iarji	Opomba
Ljubljana 1	84	47	1	Z Vrhniko
Ljubljana 11	58	31	2	
Maribor	90	67	5	
Pragersko	3	12	—	
Zidanimost	10	9	—	
Dravograd	—	1	—	
Skupno	245	167	8	
Torej je le 245 činovnikov III. kat. in skupno 175 zvaničnikov in dnev-ničarjev, katerih veliko število ima pravo na prevedbo v III. kategorijo.
A kljub vsemu temu je predlaganih sedaj le 21 (enaindvajset) starejših zvaničnikov I. kateg. za prevedbo v III. kateg. činovnikov, ki bodo prišli v poštev po 1. aprilu 1927, ko bo stopil v veljavo novi budžet.
Vsi ostali pa bodo čakali, da se zopet mesta izpraznijo.
2, Nastavitev novih strojevodij in kurjačev.
Po 1. aprilu 1927 bode nastavljeno večje število izprašanih strojevodij in kurjačev, ker je pri strojnem oddelku v novem budžetu predvidenih večje število sistemiziranih mest. Vendar preti temu osobju velika nevarnost. Direkcija jik namreč namerava vse postaviti v prvo stopnjo osnovne plače ne oziraje se na število službenih let.
S tem bi bilo osobje zelo prizadeto. Opozarjamo vse na članek »Nastavitev«, po katerem naj se točno ravnajo in ne podpišejo izjav.
3.	Premogovne premije.
Zadnji mesec so bile premije strojnemu osobju občutno znižane, tako, da nekateri niso skoro nič dobili in se tako ravno nasprotno izvršuje Dežmanov izrek, ki je dejal: »da morejo strojevodje priti tako daleč naprej, da bodo vedno jedli pri belo pogrnjenih mizah, ne pa nosili seboj tašk in piskrčkov«.
Vzrok temu je dejstvo, da je generalna direkcija brez vsakih po-skušnjih voženj, ne vemo po čigavem nasvetu, določila nove odmere, ki so se izkazale popolnoma pogrešne.
Savez stoji na stališču, da naj se do nadaljnega izplačajo stare premije, tekom treh mesecev pa naj se izvedejo poizkusne vožne z vsemi serijami lokomotiv (s po eno dobro in eno slabo lokomotivo in ob različni zasedbi strojnega osobja) ter naj se na podlagi teh poizkusnih voženj definitivno določijo odmere za posamezne serije lokomotiv, proge in o-bremenitve.
Kako smo poučeni, direkcija tega noče akceptirati, ampak sestavlja na podlagi dosedanjih izkuženj (na papirju) nove odmere, katerih tendenca pa gre za tem, da se sicer za osebne in brze vlake poviša zaslužena premija za kakih 10 odstot. od sedaj nazadnje izplačane, a celokupen rezultat pa naj bo 25 odstot. znižanje premij od prejšnjih starih premij.
Razložili smo s tem položaj, na strojnem osobju pa je, ako hoče svoje pridobitve obvarovati, da se organizira zajedno z vsemi ostalimi železničarji v enotno organizacijo — železničarjev.
Sekcija strojevodij in kurjačev.
Oddelek za otročje bolezni in posvetovalnica za matere in dojence.
Že s 1. julijem 1926 je bil otvor-jen na centralni ambulanti v Ljubljani v šobi št. 21 oddelek za otročje bolezni in istočasno posvetovalnica za matere in dojence, ki jo vodi specialist za otročje bolezni dr. Anton Brecelj.
Dr. Berecelj sprejema vsak torek in četrtek od pol 9. ure do 11. ure dopoldne otroke do 14. leta starosti s kroničnimi boleznimi ter posebno matere z dojenci in malo deco.
Za bolne otroke izstavi nakaznico železniški zdravnik.
Istotam in ob istem času posluje tudi posvetovalnica za matere in dojence, v kateri dobe matere v zadnjih mesecih nosečnosti in po porodu za dojenčke potrebne nasvete glede dojitve, prehrane ter nege matere in otroka.
Zdravnik sprejema matere in dojenčke na podlagi članskega lista ter ni potrebna nikaka nakaznica od strani železniškega zdravnika.
Železničarji; Podučite o tem svoje žene, da ne bodo hodile pred in po porodu na preiskavo k privatnim zdravnikom ter plačale tam visoke honorarje! Vsaka naj gre na centralno ambulanto v Ljubljani, kjer dobi vse nasvete brezplačno.
Centralna ambulanta se nahaja na Celoški cesti št. 4 nasproti velesejma.
Iz sekcije prolesionistov.
Odsek je izdelal končnoveljaven načrt za premije profesionistov v kurilnicah, katerega so tudi že predali sodrugi v Mariboru, nakar se bo sklicala konferenca profesionistov, ki bo ta pravilnik sprejela ter ga predložila kompetentnim faktorjem. Stojimo na stališču, da se nadnagra-de ukinejo, ker škodujejo obojestransko in profesionist ni stroj, katerega bi se lahko hitreje pognalo.
Uprava sedaj tudi izprevideva, da ni imela prav. ko nam je vedno na predstavke lakonično odgovarjala, da je vse narejeno, da vsled tega naše zahteve niso utemeljene. Vidi se danes na strojih in na vozovih, da smo imeM mi prav in zadnji čas je, da sedaj uprava pravilnik, ki ga ji predložimo, sprejme in uvede s 1. a-prilom 1927.
Druga naša zahteva je, da se s 1. aprilom 1927 splošno v vseh kurilnicah in delavnicah izvede regulacija plač, ki so danes naravnost sramotno nizke.
V letu 1927 imamo zaznamovati takoj prvi mesec lep porast članstva, ki bo v najkrajšem času že preseglo število 1000 organiziranih profesionistov in se danes oči odpirajo tudi onim zapeljencem, ki so od cepljenja pričakovali uspehov, a so želi same udarce.
Iz sekcije vlakospremnega osobja.
Pretekli mesec smo imeli dva dobro obiskana sestanka, na katerih smo mogli konstatirati, da se vlako-spremno osobje vedno trdneje oklepa Saveza.
Med najvažnejšim smo ponovno predelavah predlog za sestavo ranga in dodelitve v službo ter sklenili za 25. februar sklicati konferenco vsega vlakospremnega osobja, da zadevo končno veljavno in zadovoljivo za vse rešimo.
Sklenilo se je izvesti intervencije pri direkciji radi:
1. Slabe kvalitete olja, ki je tako za nič, da so svetiljke takoj vse o-kajene in da se pri njih sploh ne da delati. Nam ne zadostuje, da ima olje (kakor izjavljajo strokovnjaki) dosti procentov maščobe itd. Naj se nam nabavi olje, ki bo vsaj tako uporabno, kot ga ima osobje zagrebške direkcije. Naj direkcija vpraša, kje ga kupijo v Zagrebu in ga tudi ona tam naroči.
2.	Izplačila 20-odstot- eksekutiv-ne doklade zaviračem, ki so bili s 1. aprilom 1926 nastavljeni, a dose-daj še niso dobili 2Q-odstot. doklado izplačane.
3.	Nepodeljenih plaščev vlako-spremnemu osobju.
Pri tej priliki prosimo zaupnike zunanjih postaj, da nam sporoče, ako kateri plaščev ni dobil.
4.	Podelitve službene obleke zaviračem. Ker predpisi točno zahtevajo od vsega osobja službeno obleko. a jo direkcija zaviračem ne podeli, zahtevamo, da se da do spremembe pravilnika zaviračem vsaj inventarna obleka.
Nadalje se je razpravljalo tudi glede nabave službene obleke za vlakovodje-činovnike HI. kateg., kateri morajo obleko ali celo ali pa polovico plačati.
Ugotovilo se je, da pride pri direkciji obleka zelo draga, da pa še ne odgovarja nošam in kvaliteti, enako pa bi tudi prišla draga obleka, ako si jo naroči vsak posebej.
Zato se je izvolil poseben odbor (Mravlje, Kuštrin, Osolin), ki ima nalogo pri raznih trgovcih in krojačih ugotoviti cene blaga in stroške za izdelavo, ter nato vse te podatke sporočiti zainteresiranim, nakar se bo na podlagi prijav dalo obleko izdelati najsolidnejšemu ponudniku.
Že danes poživljamo sodruge vlakovodje-činovnike lil. kateg. I. in II. grupe, ki bi reflektirali na obleko, da čimpreje javijo na organizacijo, sekcijo vlakospremnega osobja, železničarski dom, Turjaški trg 2/II, katero obleko bi naročili (hlače, kapo, bluzo, plašč). Te prijave bi bile neobvezne ter bi na podlagi teh ugotovili le približno količino, da bi se mogli pogajati za cene.
Za definitivno prijavo pa bomo vsem poslali posebne tiskovine z natančnimi navodili. Obleka bo prišla gotovo Din 200.— do 300.— ceneje kot pri direkciji in bi se plačala na obroke.
Sekcija vlakospremnega osobja.
Vlakospremnemu osobju! Podružnicam Maribor III, Jesenice, Novomesto, Zidanimost in Pragersko.
Sekcija vlakospremnega osobja sklicuje v Ljubljano za petek, dne dne 25, februarja 1927 ob 15. uri v salonu restavracije pri Gorenjskem kolodvoru (preje gost. »Mali Triglav«) poleg kolodvora v šiški konferenco vlakospremnega osobja z dnevnim redom:
1.	Določitev ranga in dodelitev vlakospremnega osobja v službo,
2.	Vprašanje turnusov.
3.	Ukrepi glede nastavitve zaviračev v 1. stopnjo osnovne plače,
4.	Službena obleka.
Vabimo službe prosto vlako-spremno osobje tudi iz podružnic, da se sestanka sigurno udeleži in točno pride.
Sekcija vlakospremnega osobja. Nastavitev.
Naknadno s 1. aprilom 1926 je bilo nastavljeno večje število osobja na novi zakon popolnoma pravilno in so prišli v ono stopnjo osnovne plače, kamor spadajo po letih.
Za njimi pa je bilo nastavljenih tudi naknadno s 1. aprilom 1926 kakih 15 uslužbencev iz Maribora in 2 iz Ljubljane tudi v ono stopnjo osnovne plače, kamor spadajo po letih, a še ni dobilo izplačane razlike. Do sem bi še bilo vse nekako v redu.
A sedaj pa so dobili poslednje imenovard od direkcije dopise, da naj podpišejo izjavo, da se strinjajo s tem, da se jih nastavi v 1. stopnjo osnovne plače, ne oziraje se na njih službena leta, da to zahteva glavna kontrola. Uslužbenci, ki imajo že pravilno izstavljene dekrete v žepu, so se začudili tej zahtevi, ki je vendar čisto protizakonita, a ker so jih načelniki vedno prigovarjali, da morajo izjave podpisati, če ne, naj si sami pripišejo posledice, sta 2 ali 3 izjave podpisali ter jih bo seveda sedaj direkcija ponovno prevedla — mesto v 5, 6 ali 8 stopnjo, kamor spadajo po letih, jih bo uvrstila v 1. stopnjo osnovne plače.
Opozarjamo vse prizadete, ki so izjave podpisali, da so te izjave protizakonite in neveljavne ter naj se vsakdo, ki bo na podlagi teh izjav pomaknjen nazaj v prvo stopnjo, kakor hitro dobi novi dekret, pritoži na državni svet. V svrho sestave pritožb naj nam naši sodrugi takoj pošljejo točne osebne podatke in dekret, ker je rok za pritožbe le 30 dni.
Vsi ostali, ki pa izjav niso podpisali, naj jih takoj vrnejo direkciji s pripombo, »da izjave ne morejo podpisati, ker se smatrajo po zakonu pravilno prevedeni«.
Člen 2, 3, 48 in ostali zakoni veljajo le za novo vstopivše uslužbence, dočim ima veljati za vse delavce, ki so že na železnici ter vrše službo kot zavirači, premikači, kretniki, ali kaj drugega in čakajo na nastanitev, sigurno analogno kot ob prevedbi člen 211 zakona, ki pravi, da se za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače šteje čas službe, ki se šteje za pokojnino ter člen 123, ki pravi: »če se postavi dnevničar — stalen delavec — za uslužbenca z letno plačo, se mu všteje za pokojnino ves čas, ki ga je prebil kot stalen delavec v službi državnih prometnih naprav in sicer od takrat, ko je bil oproščen tega služenja.«
Enako jasno odreja člen 55, kako se popolnjujejo izpraznjena mesta, kjer izrečno loči kandidate za začetniške položaje, od katerih zahteva spričevala — šolska in strokovna — ter spričevalo o dosedanjem vedenju, pri drugih pa zahteva daljšo službo, ki se jim šteje za napredovanje.
Organizacija bo zbrala ves tozadeven material ter v najkrajšem času izvršila posebno intervencijo pri ministru saobračaja in glavni kontroli, da ukine ta svoj odlok.
Internacionalni pregled.
Gospodarski načrt nemških držav, železnic.
Novo sestavljeni načrt za leto 1927 določa število osobja na skupno 692.500 železničarjev, kar pomeni zopet novo redukcijo. V glavnem bo pri tem prizadeto o-sobje delavnic, katerih stalež je znižan od 114.000 na 100.000, kar pomenja, da bo reduciranih 14.000 delavcev. Organizacija je proti temu ostro nastopila, češ, da državna uprava reducira svoje lastne obrate in o-sobje v korist privatni industriji, Nastop organizacije je imel ta uspeh, da je uprava redukcijo znižala na 5500 mož.
Tudi v novem proračunu je uprava odločila 1,708.750 Mark (1 Marka = 13 Din) za »tehnično samopomoč« in za »železniško varstvo«, to je za organiziranje priprav za pobijanje stavk.
Posledice prevelikega štedesja,
V	septembru 1926 je na progi Haag Harlem iztiril brzovlak, pri katerem je bilo več oseb, med njimi strojevodja in pomožni strojevodja, ubitih, precejšnje števiol pa težko ranjenih.
Strokovna organizacija je takoj sestavila posebno komisijo, ki je ugotovila, da je na nezgodi kriva uprava, ki je zanemarila vzdrževanje proge. Tudi vlada je sestavila svoje komisije, ki so končno ugotovile krivdo železniške direkcije, ki je za vzdrževalna dela na progi porabljala slabši materijal (ker je bil cenejši) in da je porabljala za dela same neizvežbane — pogodbene delavce, tako da je na pet pogodbenih delavcev prišel šele en stalen progovni delavec.
Kam bo privedlo enako štedenje pri nas, ko se postopa skoro na vseh progah ravno tako, kot v gornjem slučaju.
Razno.
Poziv ljubljanskim sodrugom!
V	nedeljo, dne 20. februarja 1927 se vrši II. redna skupščina bolniške blagajne, na katero pridejo delegati iz vseh zunanjih podružnic. V soboto, dne 19. februarja 1927 pa se vrši v prostorih organizacije ob 15. uri predkonferenca vseh delegatov.
Ker je večina delegatov, ki ste jih izvolili povodom volitev v bolniško blagajno, delavcev in proiesioni-stov, ki dobe od direkcije dnevno le Din 15,— do Din 17.— dijet, kar ni niti za kosilo zadosti, kaj šele za prenočišče, se obračamo do vseh sodru-gov s prošnjo, da bi po možnosti sprejeli enega zunajnega sodruga na Pr®‘ nočišče od sobote na nedeljo, to je 19. februarja zvečer.
Prosimo vse, ki nam zamorejo u-goditi, da takoj javijo svoj naslov v prostorih organizacije, Železničarski dom, Turjaški trg 2/II, a najkasneje do 19. t. m. Rabimo skupno prenočišče za 25 sodrugov.
Centrala SŽJ,
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Franc Mikec v Ljubljani.
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Mariin Pušnik v Ljubljani.
Odgovor.
»Jugoslovanski železničar« št. 1
od 22. jan. tl. je prinesel s podpisom g. Sovreta neko ugotovitev o nekih mojih pogovorih z njim.
Ugotavljam samo, da dne 18. julija 1926 v Ptuju nisem ničesar o kilo-metraži za vlakospremno osobje govoril isto tudi ne z g. Sovretom.
V bodoče naj Vaš kristalno čisti poročevalec bolj točno in pošteno poroča, da Vam ne bo treba v časopisu izjavljati nekaj, kar ne odgovarja istini.	Budin, Pragersko.
Odprto pismo direktorju državnih železnic g. Kneževiću
v Ljubljani,
Kurjač Mihael Klemenčič se je meseca septembra minulega leta ponesrečil in umrl. Zapustil je sedem nepreskrbljenih otrok. Njegova vdova ni še do danes sprejela odpravnine, niti pogrebnine, niti predujma na pripadajočo pokojnino in je primorana živeti od milosti dobrosrčnih ljudi. Cela družina trpi veliko pomanjkanje in lakoto, kar je škandalozno za u-pravo državnih železnic, ker po zakonu bi moralo že vse to biti urejeno.
Vprašam Vas, gospod direktor, ali mislite kaj ukrenti, da dobi vdova pripadajočo ji nezgodno rento, pogrebnino in odpravnino.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1927.
Marcel Žorga, strojevodja.
Opomba uredništva: Kurjač Klemenčič je bil član »Udruženja kurjačev« in zdi se nam čudno, da to ka-tegorijsko društvo ni imelo smisla zavzeti se za nesrečno družino svojega člana.
Zahvala.
Ferdinand in Marija Uranič upokojena v Sv. Jurju ob juž. žel. se zahvaljujeva vsem cenjenim sodrugom in darovalcem proge Grobelno—Rogatec, Sv. Jurij—Štore, za darovano mi svoto 225 Din 30 p, katera mi je v
bolezni svoje žene prav izdatno olajšala moj gmotni položaj.
Ferdinad in Marija Uranič.
Zahvala.
Zahvaljujem se v maminem in mojem imenu celokupnemu osobju Ljubljana gl. kol. za poklonjeno podporo in venec.	Hladnik Ferdinand.
Vabilo.
Poporno društvo železniških u-službencev sklicuje za v nedeljo, dne 27. februarja 1927 ob 8. uri zjutraj v prostorih hotela »štrukelj«, Kolodvorska ulica v Ljubljani
občni zbor
z dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora.
2.	Določitev podpore in članarine.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Eventuelne spremembe pravil.
5.	Raznoterosti.
Gg. zaupniki posebno vabljeni.
Odbor.
amuiutuiiUuiiuuiQ
Zn proletarske malčke
priredi „Zveza delavskih žen in deklet“ v Ljubljani
ZABAVNI
PREDPUSTNI
POPOLDAN
dne 27. februarja 1927 v prostorih Delavske kulturne In telovadne zveze „Svoboda“, Delavski dom, Karl Marksov trg št. 12III. Začetek ob 3. uri popoldne.- Vstop prost.
£ & £ d £ £
g
£
E£
£ £ &
g
— Lastnik in izdajatelj:	Konzorcij