gospodarske, obertii šk Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 ki posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 6. julija 1859. Podorina ali zeleni gnoj — in kako se ima podorali. Podorina (Griindiingung) je pri nas še tako malo znana le koj podorjejo. Če pa niso prevelike zrastle i naj se pred podoranjem po valjaj Nik pa se rastline ne s m ej o tak ? da celó domaće besede za ta gnoj jo tedaj iz horvaškega jezika po mmamo. Su 1e ku Izposodili smo zemlj njivi pustiti, da bi od cvet 5 ker t dolgo na če rastline • r y t ? ker se nam prav dobra zdi. Nemci pravijo temu gnoju ) prevec izpijo in ji prevec moci vzamejo; saj je ze sicer znano, da rastline, ktere so dozorele in seme na- „Griindunger" zato, ker se pravile, zemlji veliko več rodovitnosti vzamejo kakor take različne rastline, dokler so še zelene, koj na mestu na kterem rastejo, podorjejo. ktere so bile zelene že pred tjem pokošene ? Vsejejo se v ta namen mnogoverstne rastline. da se m Kdor pri podorini tako hvalil jo bo. jo bo vselej dobro opravil ? pognoji njiva y z njimi ? kadar gospodarju druzega gnoja manjka. Ta podorina je kmetijam včasih velika pomoc Naj tedaj povemo, kako se ž njo ima ravnati je prav Kurja bolezen da Kadar začnó piščeta peroti pobešati, ali če se života gladko • i ne derzé, in kadar mersave in klaverne sem ter tjè Sejejo se v ta namen zlasti take rastline, ktere obilo lazijo, je znamenje, da so uš i ve, čéravno se na njih glavi « • • • • t % it • i «• _• * ___\ l__i ___ i . a i* n _ v r • i • i • _ ___ tebel in perja imajo, da podorane zgnijejo pod zemlj o r a, d e t e 1 j nic vec kakor kake 2 ali 3 uši ne najdejo, ki so spervega In jo gnojé. Take rastline so rež, grah prav majhne, cez nekoliko dní se pa tako poredé, da so vsake sorte o g y • k jd P 5 (ali ovčji bob), kakor ogeršično zernje debele. Pozneje požró piščetam kožo • y v na ar lavi in se do kostí zarijejo, kar mladim piščancom ve Da pa podorina dobro gnoji, je treba vediti sledeče: Podorina ali zeleni gnoj se obnaša najbolj le na takih like bolečine prizadeva. Pišče od omenjenega mercesa mu nji vah delà ki dosihmal niso bile zapušene i pak dob b Na pusti zemlji ne bo dosti dobička, ker na taki rastline le hi raj in tra daj ? tedaj ji tudi le malo živeža in rodovitnosti dati morejo, ker same • v nic nimajo v čeno postane neobčutljivo, začne mižati, se mu ne ljubi zobati, sèm ter tjè postaja, dobi belo kozo na jeziku, ki se ji pika pravi, in sčasoma pogine glada. Ravno ta napaka se dostikrat tudi pri kokoših nahaja. če si uši s » sebi gnojíla dosti Na dobri zemlji pa so sočne in močne, tedaj imajo skanjem ne odpravijo, ali če jim Dru » je ? da gospodar prevdari, kt pra- jih kakošna druga kura Najboljše zdravilo te gori imeno vanih rastlin se njivi, ktero tako gnojiti hoče, najbolj pri- hitro ko ležejo; z glave ne pobera in ne potrebi, škodljive merčese kokošam odpraviti pa je, če se jim tako se zapazi, da kureta jamejo klaverno okrog laziti, po kaplji ribje masti na glavo kane, in nekoliko na nji vsejati, zlo ob včasih je dobro jih tudi več skupaj (mešanco) le na to je gledati, da take seje skupaj, ktere pomane in vriba. Od omenjene mašobe uši pri ti priči po- Tretj m času rasti in zeleneti začnejo kajo in nikdar več kokoš ne napadajo. Kar je poslanec je y da jih seje gosto in veliko bolj gosto, • zakaj, gostejše ko so, toliko več * t usi tako odpravljati začel, ni nobenega pisceta, ne kure za kakor sicer za seme, bojo gnoja dale. Ceravno tište semena, ktere so najcenejše, niso vselej najbolje, je vendar pri podorini na to gledat 3 in mu za ta piko več zgubil. » Tauben- u. Hiihnerztg. u ? ar ts podar izvoli takih, ktere niso d da si namen preobilnih strošk to ne prizadenej Gospodarske skušnje. (Kako II o 1 a n d č a n i sadne d r e v e s a g n o j i j o. ) Ceterto je, da jih seje ob pravem času, da kmali Holandčanje sadne drevesa tako-le gnojijo: Napravijo namrec ozelenijo in se morejo dost z g o r ej podorati Za podoranje pa veljajo sledeče vodila okoli drevés z nekim nalaš zato pripravljenim svedrom po čevlji narazen po 3 pavce široke in po 18 pavcov globoke Ako so rastline zgodaj cvcí poprej podorati in potem še le ? ti začele, je bolje ko je nava d za obdelovatij polj přišel ? njivo za setev orati. , jih čas Ce pa luknje f ter jih z gnojnico zalijejo. Po Lindley-evih skus so za podoranje namenjene rastline v se le jeseni m ki m In o (septembra) dosti dorastle, naj se podoranj njah je za to opravilo najpripravniši čas sadne drevésa z gnojnico zalivati, kader sadje svojo zeleno barvo premenjuje, to je, kadar začne se debeliti. Kadar se pa vidi, da zacne sama voda, z o r eti, se ne smejo « v nic več zalivati 5 ker v se m J za k t b m P čeravno prihaja sad po nji debelejši, sadju prijetili okus Ce storiš uno, da rastline poprej podorješ, moraš gledati jemlje. na to, da jih podorj v P vremenu in plit (Drevje saditi v slabo pešeno zemljo). Kdor Ko tako njivo pozneje orješ za setev, se mora zemlja do hoče drevésa v slabo zemljo saditi, v tako namrec tega ze dobro vsesti in podorane rastline so mogle vecidel ve 5 ze spersteneti. Da se pa to hilreje zgodi, je njivo dobro pavcov globoko jamo in naj ji naredi iz cegla ali , kjer da se mu ne bodo po volji ponašale, naj napravi 15 drugih po valja ti, da se pt)d potlačijo. rastline popolnoma v zemljo škerli 3 čevije široke tlá, da se ne bodo mogle koreuike v « i ¥ â ¥ . « « m • A « • •11**» 1 • • Ce so rastline 1 ke zrastle, je najbolje 9 ako globočino spušati, ampak da se bodo le v gornji boljsi zemlji razprostirale. Ravno to se da tudi napraviti, ce je gornja jse pred podoranjem požaujcjo ali posečejo, in potem zemlja slaba; to se pa napravi ) če se poveršnja zemlja od 208 drevesa proč vzame in z rodovitno nadomesti. Akoravno to (AAA) skupaj grejo in perstene kepe in grude veliko bolj opravilo ni novo m > Im ^ ' • j vendar menda ni se veliko sadjorejcom drobe, kakor nase navadne brane. znano ; hi^b á v a koř se, .ga bodo pogostoma poprijeli, se bodo kmali (Nove g os i). Ker je povsod že ptujih, kineskih in prepričalida Jim bo sadje od leta do leta njih trud z bo- druzih kokos dovelj, so prišle sedaj go s í na versto. Gosp. ira t i m » placevalo. Tukaj se jim mora se povedati Winkler, direktor zoologičnega verta v Berlinu, redi da d re h ázeni, svet sadjoreji mocno na noge pomaga ze nove plemena gosi, namreč tuluške ali pire :'n a pra viti. da je terd in da dolgo terpí). nejske (Toulouser- oder Pyrenaeer-Gans), 2)kanadiške Amerikanci napravljajo les, iz kterega kmetijsko orodje na (canadische Gans) in pa egiptovske ali kapške rejajo JO , da je ItJl'U III ua uuigu ici pi, ittM>-ic; i'uiaguju gt* n —" — r> ■ r.....« - .„. «.j.^« «.»^v. rov.u., več dni v frišno hlevno gnojnico in potem ga tako lepaje. Gospod Winkler ne daje nikomur jajic od terd in da dolgo terpí, tako-le: Polasrajo ga go s i (Capgans). Egiptovska je pa kraljica med vsemi za denejo 3 do 4 dní na vroč kraj, po navadi v dimnik ali celó imenovanih v vročo peč, da se dobro presuši Še skoraj boljše bi čem bilo, če bi se gnojnici nekoliko bakrenega vitriola (Kupfer gosjih plemen, ampak mlade goske prodaja. Po „Frau. " (Nova bolezen grojzdja). Nismo ne vemo; javalne dober kup. se vitriol) pridjalo. j? Zeitung fiir Landwirthe". (Bčele pomagajo sa dne m u drevju, da bolj rodí). V Šlezii so se sadjorejci prepričali, da bčele k ro-dovitnosti sadnega drevja veliko veliko pripomorejo. Tega se še bolj natanko prepričati, so v dveh kmetijskih učilnicah v pruski Šlezii zavoljo tega skušnje ponovili, ktere so po-terdile, da so sadne drevesa v enaki zemlji, v enakem pod-nebji in pri enakem gleštanji itd. ondi, kjer irnajo dovelj bčel 6 do 8 odstotkov več sadja rodile, kakor tam, kjer BI.I prestali znane tertne bolezni, in že se je Jansko leto nova, dosedaj še nepoznana bolezen na Francozkem na vinski terti prikazala, ki ji ,,A n t h r a c n o s ett pravijo; rekli bi ji po naše „oge lj n i na4i zato, ker se po ti bolezni vinska jagoda posuši in černa postane kakor ogel. (Imena sadnih dreves b e 1 g i š k i vertnarji zapisujejo na-nje tako-le), da si iz pergamenta zrežejo ozke listke in na vsak listek zapišejo ime z alica- nimajo bčel. Ob enem Šlezijani tudi terdijo, da je sadje ondi, kjer se bčelice po drevesnem cvetji pogostoma praše, veliko slaje in boljega okusa, kakor tam, kjer je bčeloreja zanemarjena, kar je pa menda bolj drugim uzrokom, ne pa rinsko tinto, ktere dež ne spere poročujejo take zaznamke tudi vsem ne povejo. ali se imajo ti » Frauend. BI." pri drugim vertnarjem, pa pergamentni listki na pristavljene količke pribiti ali pa kako na drevo obesiti. Zdravniške skušnje. (Zdravilo zoper p rotin aii putiko v nogah). vejo živino). Gospod Good iff pripoveduje, da je na Kdor ima protin v kaki nogi, naj poklada sirove, tanke, še Angležkem pri nekem kmetovavcu vidil v dimniku za krave bčelam, pripisati. „IIosp. list češki." f V dimu p r e k a j e n a slama, dobra piča za go gorke koščike mesa ravno zaklanega govejega ži slamo prekajati. Rekli so mu, da krave v dimu presušeno vince ta na tište dele, kjer ga putika lomi, in naj to po klajo z velikim poželjenjem žrejo. Po ti skušnji je pokladal kladanje ponavlja vsake 4 do 5 ur. Pravijo, da bolečina v omenjeni kmetovavec zaporedoma svojim kravam prekajeno 24 urah preide. Skušnja ni tezka; kogar protin muči f naj slamo, in se prepričal, da staro v dimniku presušeno klajo poskusi, se bo kmali prepriča!: ali je res ali ne. Če ne krave raje žrejo, kakor frišno, in se po nji tudi raje pojajo. pomaga, saj škoda ni velika; k večemu — par funtov mesal „Agricult. Gazzette". - (Setev špinače). Špinača se najbolj v prav mastni in sončnati zemlji ponaša, toda se ji mora dobro s frišnim Nove bčelarske bukve 9 gnojem pognojiti. Seje se ob raznih casih, najboljši cas špinačo sejati je pa v pervi polovici vélicega ser Slavni odbor družtva gospodarskega horv. slavonskega je 19. dan p. m. naši družbi nove bčelarske bukve pri- pana (avgusta), ako se na tište grede seje, kjer je popřed grah rastel, toda se morajo iz novega dobro pognojiti. Tudi spomladi koj, ko začne toplo biti, se špinača seje, in se tudi dalje obéra in rabi kakor grah, ker obá kmali jameta seme delati. Nekteri vertnarji in vertnarice sejejo špinačo v verste (po žnori); to pa ni nikakor prav, ker se mtm M Ko porocil. Ker se moremo na besedo si. odbora zagrebskega popolnoma zanesti, da je knjiga dobra, jo priporočamo tudi razumejo našemu slovenskemu jezika mi vsem bcelarjem, ki vso podobno horvaščino. Naša družba bo rada prejemala naročila. Glasi se pa omenjeno pismo tako-le: „Slavno gospodarsko družtvo v Ljubljani ! Prof. Križevacki Ante Horvat spisao je djelo opće-larstvu, koje se svakomu gospodaru preporučiti može. Budući da ovdešnji gospodari, osobito gosp. župnici pčelarstvom se rado zabavljaju i našem je T V rastline ne morejo po nobeni vizi dostojno razsirjati. ristniše je, če se špinača redko seje, redka špinača zraste večja, ima veliko perja in gre pozneje v cvet. Če pozimi veliko snega ne zavali, ali če bi imele grede kopne ostati, se morajo z listjem ali pa kako slamo pokriti. Kdor si hoče dobrega semena izrediti, naj pusti le nekoliko naj- gorsih rastlin v seme iti; naj gleda, da ne bodo pregoste; šibkeje naj okrog njih póruje, močnejim pa, ki jih je za seme odbral, naj natič dá, da jih ne bosta piš in sapa na tla pometala. Kakor hitro, ko je semensko zernje svojo zeleno barbo zgubilo, in se spodnje osulo, se stebla porežejo polože ali obesijo, da pozore in se posušé, potem se seme dku vješti su, odbor podpisani prosi; da ovo djelo slavno družtvo posestrimo preporučiti i u „Novicahu proglasiti bi izvolilo. Koj bi želio takovo imati, neka se izvoli ali tamo ili ovdje kod družtva gospo darskoga oglasiti. Djelo če koštat 80 kr. nov. dn. unapried netraži se plača. Odbor upravlj. goxp i družtva hrv. slav. u Zagrebu 19. svibnja 1859." iztepe, ki 6 let kaljivo ostane. Una bolj gosta špinača tudi seme storí, akoravno je bila večkrat porezana, pa ni tako dobro, in se ne smé z unim dobrim pomešati. Bolj ko je seme gladko, bolje je od bodečega in grampastega. « Frauendorfer Blatter". Kmetijske novice Kratkočasno berilo. Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne. (Dalje). Sedaj pa ne motim već A ta li ne pripovesti le z ili ti. temuč z beznim vedenjem, kakoršno je le divjakom znano (Nova brana). Na Angležkem • Včs bezen se valjam po tleh, si vijem in grizem roke. Stari napravljajo dan da- duhoven teka s čudovitim rahločutjem od brata do sestre, nasnji nove brane, kterih zobé pa ne stoje vštric, kakor se in nama daja tisučere pomoci. V pokoji svojega serca in po navadi pri naših branah nahajajo, ampak kakor kegelj pod bremenom let se vé tako vesti, da ga najina mladost 200 lahko razume, in njegova vera mu daja se rahlejse in go- bratovska v sercu mesala, ko je še čistost neveste radost rečiše besede ko so najine strasti bile. Al te ne spomni ta ženina množila. Vse te zaveze, so bile sčasoma zmotene : duhovni, ki se že štirideset let na teh gorah vsaki dan ljubosumnost se je připlazila k altarju iz trate, kjer se je Bogu in ljudém v službo daruje, na žgavne daritve Izra- mlada koza darovala; gospodovala je v Abrahamovem šo- ěljcev 7 Oh ki so se na visočinah pred Gospodom vedno kadile zastonj si umišlja kakošen lek za At 7 in celó na posteljah, na kterih so očaki v toliki ra bo toru dosti ležali, da so smert svojih mater pozabili « lečine. etrupov Proti večeru se prikažejo strašni znaki; občno oterpnjenje Trud 7 tuga, strup in strast smertnejsa od vseh • .11 V V • m à i • )) Al si se niobia nadjati, otrok moj, da boš nedolžniša © vse to se zedini, to cvetlico puscavi iztergati. m srecnejsa v svojem zakonu, ko tište svete družine iz prevzame vse A tal ude čnejo merzli prihajati. „Potipli perste moje", mi pravi . kterih je hotel Jezus Kristus priti? Ne bom ti govoril na in konci njenega trupla za- tanko o skerbéh hišovanja, o prepirih, o vzajemnem očitanji o nepokojih in vseh tistih skrivnih tugah, ki podglavje za 7 1 55 al se ti ne zdi kakor da bi ledeni bil N vem i kaj bi ženo ko li odgovoril, in groze mi vstajajo lasjé po koncu: poslednj konskega člověka obdajajo. Nove muke terpinčijo likorkrat mati postane. Koliko tuge napravi le zguba novo pristavi: Še včeraj, ljubček moj, sem se pri vsakem tvojem rojenega! Hribi so bili polni zdihovanja, in Rahel se ni dotikljeji radosti zdergetala, in sedaj ne čutim več tvoje dala utolažiti, ker je bila smert njene sine pobrala. ~ roke ne čujem skoraj več tvojega glasa.... predmeti Te britkosti, ki so s človeško ljubeznijo združene, so tolike, da jame zginjajo malo po malem spred mojih oči....! Ai ni sern vidil v svoji domovini velike gospe, ki so jih kralji to petje ptičev?.... Sonce mora ze blizo zahoda biti V V ... * * . V V • ljubili i dvor zapustiti in se v kakošen samostan zakopati i Saktas ) njegovi žarki bodo pac lepi v puscavi na mojem grobu da bi puntarsko meso pokorile". i kterega radosti so zgolj terpljenje, Ko Atala zapazi, da pri njenih besedah solze točiva ? 55 Pa morda mi boš djala, da poslednji izgledi tebe ne nama pravi 55 Odpustita mi, dobi prijatla moja, pač slaba zadenejo; da vsa tvoja častiželjnost je bila le to, da bi ! ... Pa vendar sem, pa se bom znabiti spet okrepčala!... Pa vendar — mogla z mozem svoje volitve v kakošni neznani koči živeti ; umreti še tako mlada in ko je serce moje še tako polno da si hrepenela bolj po miku tište norosti, ki jo mladost ljenja Mož molitve, imej usmiljenje z menoj pod piraj me. Al meniš, da so mati moja zadovoljni, in da mi ljubezen imenuje, ko po sladkostih zakonske zaveze? pota, vertoglavje, nečimernost, sanje bolne umišljave! bo Bog odpustil, kar sem storila jez 7 hči moja, sem poznal nepokoj serca; ta glava Sle-Tudi ni bila Hči moja", odgovori dobrotljivi duhoven vès v solzah 5 vselej 7 plesasta 7 ne te persi tako pokojne kakor se vama ki si jih s svojimi trepečimi in okernjenimi persti briše, sedaj zde. Verujta skušnji hči moja, vse tvoje terpljenje izhaja iz nevednosti tvoje; noviten v svojih nagnjenjih moji: ko bi mogel clovek, sta T) 7 cut lej 7 ki se neprenehoma po tvoj je divjaška izreja in pomanjkanje potrebnega poduka te navija 7 pogubila; ti neprenehoma hraniti, bi ga samota in ljubezen brez nisi vedila, da kristjana nima oblasti čez dvoma Bogu enacega storile, zakaj one dve ste večne ra- svojc življenje. Potolaži se tedaj, draga ovčica moja; Bog dosti najvikšega bitja! Pa duša človeška se vtrudi in ne ti bo odpustil zastran priprostosti tvojega serca. Mati tvoja ljubi nikdar dolgo enega predmeta z enako popolnostjo. in nespametni misijonar, ki je nje spovednik bil, sta vec Vedrio je se kakošna pičica, na kteri se dve serci ne ti kriva kot ti 7 ojo oblast sta . V , . mislj obljubo iztergala ! Vsi prestopila, ko trije ste strašen izgled, kako sta ti nepre- česte, in ta pičica je sčasoma dovolj, življenje nepřenes Jjivo storiti". nevarna je bedalasta soblazen in pomanjkanje pravega raz 55 Poslednjič, hči moja draga, je to velika krivica ljudi 3 svetljenja v verozakonskih rečeh. Vpokoj se 7 otrok moj; da pozabijo v svojih sanjah o blaženosti, smertne slabosti 7 on, ki obisti in serca preiskuj menu, ki 7 je bil "cist, ne po tvojem djanj vredno Kar se življenja tiče — če je hip přišel, da imaš v Gospodu zaspati, zgubiš pač malo, o dragi otrok moj, ko Pri vsi šamoti, v kteri si živela, si vendar tugo poznala; kaj bi še le mislila, ako bi bila priča zlegov • V te bo sodil po tvojem na- ki je ž njih naravo združena: konec moramo vzeti. Naj bi , ki je kazni si bila tvoja blaženost še tolika, prej ali potlej bi se bilo spremenilo to lepo obličje v tisto enolično podobo, ki jo grob vsem Adamovim otrokom daja: še Saktasovo oko bi • y svet zgubis! te ne bilo moglo med tvojimi sestrami v grobu spoznati. Ljubezen ne širi svoje oblasti čez červe v grobu. — Kaj pravim ? o nečimernost vseh nečimernost! kaj govorim o druzevnega življenja bila ; ako bi bila v Evropo pribrodila in mogočnosti prijatelstva na zemlji? Hočeš vediti, draga hči moja, kako dalječ sega? Ko bi kdo nekoliko let po svoji ako bi ti bil tam dolgi krik bolecine, ki se iz te stare zemlje vzdiguje, na uho přišel? — Prebivavec koče in prebivavec krasnega veličanskega poslopja — vse terpi, vse zdihuje na tem svetu; kraljice so se vidile jokati kakor najrevniše ženske, in človek se mora čuditi čez obilnost solz, ki kraljeve oči zalivajo". V « smerti spet na svet přišel, dvornim, če bi ga še tišti, ki so mu v spomin največ solz prelili, z veseljem spet vidili: tako hitro se napravijo druge zaveze — tako hitro se na- Y) Al obžaljuješ svojo ljubezen? Hči moja, to bi bilo vzame človek nestanovitnost naših prijatlov!" drugih navad tako naravna je člověku tako malo je naše življenje še v sercih sanje objokovati. Poznaš serce človeško in si v stanu so 55 Hvali tedaj, draga hči moja, dobroto božjo, ki te tako Šteti nestanovitnosti želj njegovih? Ložej bi soštela valove, hitro spet iz te doline solz vzame. Že se napravlja za-te ki jih morje o viharju valí. Atala moja, zertve, do brote niso večne vezi; nek dan bi te bilo znabiti, z nasi-tenjem pristudenje prevzelo, za preteklo bi več ne marala, žabnica moja nad oblaki belo oblačilo in zareci venec devic; ze slisim kraljico angeljev, ki te kliče: „Pridi, pridi vredna slu- in druzega bi več ne vidila, ko nepristojnosti revne in za- • V — - «r - V- « • 1 •« moja. le bila 7 pridi, golobica moja, in sedi na prestol nicevane zaveze. Najlepša ljubezen, hci 7 brez dvoma ljubezen tistega moža in tište žene, ki sta iz čistosti med vse te device, ki so darovale svojo lepoto in svojo mladost v prid človeštva, v izrejo otrok in v delà pokore. Pridi 7 skrivna roža V • , in počivaj na sercu svojega HH I postelja, dolžna in neumerljiva sta bila. Popolna na duši in na te- si jo si zbrala, ne bo prekanjen, in objemljejev tvojega ne- Stvarnikove roke prišla. Raj jima je bil pripravljen; ne- Zveličarja Jezusa Kristusa. Ta grob, zakonska lesu 7 sta se v vsem zlagala. Eva je bila stvarjena za beškega ženina ne bo nikdar konca ne kraja « Ce se pri vsem tem ništa Adama, in Adam za Evo. mogla v tem srečnem stanu ohraniti, kteri zaroceni se bodo Kakor zadnji žarek dneva vetrove utolaži in pokoj po nebu razširi, tako vtolažijo starčikove besede mirú strasti v V • mogli za njima? — Ne bom ti govoril o ženitvah pervo- sercu moje ljubice. Bilo je, kakor da bi le še na mojo rojencev ljudi, o tistih nedopovedljivih zavezah, ko je sestra žalost in na pripomočke mislila, mi svojo smert prenesljivo bratu se nezvesta bila, ko se je še ljubezen in prijaznost storiti. Sedaj mi pravi, da srečna umerje, če ji obljubim 9 310 solze svoje posušiti > sedaj mi govori o svoji materi, o moji v svoje slabosti, in ti kratim, o Bog moj 9 misli • v V domovini; išče mi nazočo tugo s tem razgnati, da preteklo le k tebi obernjene biti!" bolečino v meni obudí. K poterpežljivosti, h kreposti me. j ki bi imele obuduje. „Ne boš ne zmirom nesrecen, pravi; če sedaj skuša, te le za to, da bi te pri terpljenji druzih bolj Pola bolesti obljubim Atali, da bom nek dan kri-te nebo stjansko vero sprejel. Pri tem prizoru se vzdigne puščavnik proti oboku jame, ter za- kakor navdahnjen, stegne roke usmiijene košne dr< storilo Serce, o Šaktas! je kakor neka- upije: „Sedaj je cas 9 Boga sem poklicati!" 9 ki svoj balzam za rane ljudi le takrat da m 9 m ko je sekira tudi njih ranila". Ko to izreče, se oberne k misijonarju (Dalje sledi.) 9 išče pri njem polajšanja, ki ga je meni cutiti dajala, in prejemlj . v ... • . i • V « I v • . . » I « 9 edaj tolažij 9 sedaj tolažena, besedo življenja smertni postelj V tem podvoji puščavnik svoje prizadetje. Ogenj Iju bezni oživlja njegove stare kosti; neprenehoma napravlja leke in pomočke, raši ogenj, hladi posteljo in govori s čudovito zg Sosedov zagovor. Iz „Zore Jadranske". *) „Kaj bo, kaj bo, če se moj Janez poboljšal ne bo !' zdihuje oče Martin proti sosedu, ki ž njim za mizo sedi pridno tobak pije, še pridniše pa vince serka. t ovornostjo o Bogu in o sreči pravičnih. Bilo je, kakor da bi, z baklo vere v roki, pred Atalo v grob šel, ji njegove skrivne čudeže kazat. Ponizna jama je bila polna velikosti te kristjanske smerti, in nebeški duhovi so gledali brez dvoma pažljivo na ta prizor, v kterem se je vera sama da ga „„Nikar se ne žali zavoljo Janeza. Verjemi mi, bodeš še vesel"" — tolaži sosed Jaka žalostnega očeta. še! nad njim je vse zgubljeno" — odgovori Martin* — ..bojim se, da mi bo še na stare dní veliko «Kaj oce 99 Ta ljubeznijo, z mladostjo in s smertjo bojevala. sramoto napravil, in, če bo tako délai kakor je začel gotovo še na vešalah žalostno poginil": 9 bo Kaj to govoriš! Na vešalah?! Ti ne poznaš svojega sina. Ako bi ravno kaj takega storil, da bi vešale zaslužil jim bo vendar peté odnesel; skril se bo, da našla ne bo. Pa saj še bo vse boljše ; gotovo bo še kedaj pošten clovek". Nebeška vera zmaga m njena zmaga se kaže v 99 19 neki sveti žalosti, ki v naših sercih za pervo razujzdanostjo strast nastopi. Proti poln se A molitve, ki jih duhov pi nekoliko okrepca in pon njeni postelji na glas moli. 9 ga živa duša Kmalo potem mi podá roko, in mi pi z glas ga je bilo komaj slišati: „Utalisov sin 9 ki al se spomniš tište perve noči, ko si mçnil, da sem devica poslednje ljubez „Težko, težko se bo kedaj poboljšal; bojim se za-nj. Ako bi deset dežel přehodil, ne vem, če bi kje takega malopridneža naletel, kakor je moj sin 9 Ci Čudno predznainenje najine osode Na to preneha potem P» predova: Ko spremisli da te za vselej zapustim se mi serce živeti tako sili in napenja, da skoraj moč v „„Ne govori tako neumno, Martin! Res, da je enmalo prenagel, pa to nič ne dé; on hoče pokazati, da je korenjak, in da se nikogar nič ne boji u sebi čutim, so z zgolj Bog moj Ati 9 tvoj volj ljubeznijo naj se zs erlj storiti Pa, o „Da! ravno njegova naglost ga bo pripravila ob živ odi ljenje; ravno zavoljo svoje naglosti je moral pobegniti, da omolkne nekoliko hip potem pa pravi 55 Dru zega mi vec ne ostane ko vaji za tezave, ki sem vama jih napravila, odpuščanja prositi. Veliko sem vaji terpinčila s svojo oholosljo in s svojo termo. Saktas! malo na moje ga pravica ni zasacila, in od se klati tega casa ne vem, kod da :u 5555 Lej ! ravno iz tega se vidi, da veljá za svet in da mu ni le samo mar za očeta in za dom.'4" truplu veržene emlj bo kmalo celi svet med vaji in mene 99 djalo 9 in vaji oprostilo za vselej teže moje nesreće". 99 Ti odpustiti , jaz sem že več takih potepuhov poznal, ki niso nič marali za starše, pa nobenemu takih se še ni dobro godilo. On ni hotel nikoli mojih naukov poslušati, ampak se li jez kriv vsega tvojega terpljenja?" odgovorim ves s solzami zalit, nisem je le zmirom svoje terme deržal; zato nečem nič več od 99 Prijatel moj 9 mi seze v besedo, srecno, pač srecno si me storil. in ako bi začeti, bi blaženost, da sem te v njega vediti. Kakor si je postlal, tako naj leži u vnovič imela življenje nesrečnem prognanstvu nekoliko hipov ljubila, V se „„Dragi Martin! pa kdo ti je toliko hudega povedal od tvojega sina? Nikar ne više cenila ko celo življenje polno pokoja v domovini svoji zmirom vedujejo; on ni tak terdoglavec kar ljudje pripo kakor misliš; gotovo se še veruj vsega. u bo poboljšal in bo še prav pošten človek. Mladost je norost!"^ Tù vgasne A t senca smerti se j razširi čez v f oci tiho se in usta; njeni božjastni persti iščejo nekaj přejeti 99 Poboljšanje je že šio pri njem rakom žvižgat. Zahvali ni bilo te dní domá; drugač bi ti 9 Boga, Jaka moj 9 da ga pogovarja z idljivimi duhovi. Naenkrat se pet pos in • v v isce 9 toda zastonj, mali ki • V ne bilo treba svojega belca prodati; on bi te bii gotovo te iz ojega vratu skerbi rešil u sneti; prosi me, da naj ga sam snameni, ter p K sem pervikrat s teboj govorila 9 si vid P» ta križ na mojih persih bleščeti: on je edino At 9 pO „„To pa že ni mogoče; po nobeni ceni tega ne ver-jamem, da bi Janez mene okral. Ako je veckrat s kakim ptujim konjem iz sejma prihajal, mu ne smemo zameriti 9 sestvo. Lopez, tvoj in moj oce, ga je poslal materi moji on se bo še poboljšal in bo pošten človek"". malo dní po mojem rojstvu. Prejmi tedaj od mene, o brat moj, Bog to ded V t in hi 99 Tiho bodi s poboljšanjem; pri njem je vse prizade h ti jo v spomin moj bo pribežališče v (u ira h » pijenja. Ta vanje, ga na pravo pot rij eni*. spraviti, le bob v stěno. Nič bi ne Šaktas. še eno rekel, ako bi že stařeji bil 9 al je tepee golobrado, pa je poslednjo prošnjo imam. Prijatel moj, že več kónj pokralo, kakor jih ima naš grof v svoji stali :u naj u Jjenj zaveza na Je bo z e m 1 j i ivljenje. Sedaj v nebeškem kraljestv bi bila kratka b pa po tem živ • V Str „„Ali pa tudi za gotovo ves, da je vse resnicno, kar elej ločeni bit bi mi bilo od tebe za se od njega pripoveduje? Dosti je ljudí na svetu, ki ne grem n v le pred teboj, in cakala te znajo druzega, kakor lagati in dobro ime bližnjemu krajšati. učiti v kristjanski veri, ki je najino zavezo naprav delà velik čudež pred tvojimi očmí, ker mi moč daj mukali obupa ne umerjem, ko te zapustiti imam. Oe si me ljubil, ,claj se pod- Ako je res kaj storil ali kaj ukradel, zakaj ga pa uiso Ona da v Toda 9 nikoli zasačili?"" „A, se vé da ni! farovškem hlevu ?" pa kaj je bilo pred tremi leti v Sakta moj 9 le pripr vém koliko veljá, p obljubo terjam od tebe teriat od tebe; predobr Zaprisežena ob ljuba bi te mi nejše od mene da utegnila ločiti od kakošne ženske sreč J?55 99 Kaj pač to; saj ni bil delj kakor pol leta zapert Kaj je pač bilo predlanskem v Brcžcah na sejmu?* 0 mati moja! odpustíte hčei svoj * presveta devica! odverni svoj serd od mene. Spet padam » Zora Jadranska" je vadbeni list ućencov teržaske gimnazije. Cestnikov 211 nrt To ni bilo nič posebnega ; leto in dan v tamnici sedeti za takega korenjaka nič ni"" » Šel je at pa je nesel seme v vas in ga je prodaly vt Kaj pa je zopet preteklo zimo v bližnjem mestu bilo?" potem je prazno njivo izoral in povlačil u Y)Y> A to je pa res preveč! Tega mu ne mores odpustiti vrt To ni bila ravno tolika nesreća; sodnika je enmalo to ni prav, da je očeta tako okanil ; kadar bo nazaj domů L____I I 1 • I___ _ • j • »V« - _ v . . U po herbtu nabunkal, pa je za vse skupaj samo tri mesce zapert bii" Dosti je to; kadar bomo koruzo okopovali, bo še le 22 let star. pa je že dve leti v ječi sedel!" vidil boš, da se bo še po- prisel y posij imel dosti"" ga k meni, jaz ga že bom okregal, da bo rt y # „„To mu nič ne škoduje; •v ■ « u prime n a Kakor pes mara on za kreganje; beseda se ga ne boljsal. n Vidim že zdaj, kako se je poboljšal ; komaj je iz pravi pokoren biti v , j - 4 Ce se ga beseda přijela ne bo, se ga bo pa palica; pošlji ga samo k meni, jaz ga bom gotovo naučil, kaj se u a jetnišnice přišel, se je že z vojaki pretepal; pervega je polomil, drugemu je nogo pokvaril y • v vergel, da mu je roko tretjemu je pa glavo razbil. Zavoljo tega ga zdaj ísejo, pa ga nikjer zaslediti ne morejo. Dobro vem, da ne hodi peš, akoravno mu jaz nisem konja dala. da ne hodi peš; peš naj hodi „Ne verjamem, da bi boljšati mogel". ga kdo razun samega Boga po v se y>r> Kaj pa zopet govoriš? ti nisem rekel, da tvoj Janez bo enkrat pošten človek. Nikar ne žaluj, boš vidil y da „„To je hvale vredno, je resnica kar sem govoril. S Bogom!"" y kdor jahati ne zna. Vidiš Martin, da si sam kriv tvoj sin tat; zakaj mu konja ne daš?"" y da je a v A Dve leti ste přetekle po tem pogovoru. Janez je živel kakor popred; od poboljšanja ni bilo ne duha ne sluha » M 7 ""j "* ~ "v'v** t,v • tufimvt j/vjji i/u ^ uu puMuijouuja ti i Mitu uu vi u u u, ti u ciuuu , S6 Zakaj bi mu jaz konja dal, saj je pred štirimi leti od zmirom je večje hudobije doprinašal, dokler so ga zasačili tebe verlega žrebca dobil, zakaj ga je šel prodavat?" in k smerti obsodili. tyyy Zakaj? moj Bog! Njegov oče tega ni več dočakal; ne hotel je namrec vediti, kako se z umni sosed Jaka pa, ko je toliko zagovarjanega Janeza na dnarjem po svetu zivi. Za žrebca je gotovo veliko dobil je bilo krasno živinče, jaz sam sem ga y to bil na Ogerskem ukr uu Komaj je poslednjo besedo pogoltnil, skoro bi se bil zarekel. Vendar k sreči Martin na ni, marveč je svojega njegovo hudobnega sina govorjenje obžaloval. Mi pazi l pa zakaj je sosed Jaka Janeza tako pridno zago-Čez nekaj časa se Martin zopet zdrami ter reče: Jaz bi mu še vse to odpustil, ako bi le vedil, da je kedaj lahko vemo varjal. y ■Hl v svojem življenji kaj dobrega storil". „„0 dostikrat se je dobro obnašal in je priden bil, kar še do zdaj ni bilo, še pa bo; boš vidil, da še bo iz pa Janeza pošten človek"". rt Jaz še nisem nikoli od ti kaj veš njega • V nic dobrega slišal y ako y povej mi, prosim te! i( „„Dosti, moj Martin y dosti! odgovori sosed Jaka y ter se pripravlja kaj dobrega od Janeza povedati ; pa kmalo je spoznal, da je to težje, kakor je izperva mislil. Preden je začel govoriti, je popil zadnjo kapljico vina, ki je bila v kozarcu. „No,' zakaj ne govoriš? povej kaj, povej ; prav rad slisal kaj dobrega o mojem sinu se britko nasmeja. u mu reče Martin ter Veš kaj bova še dalje »u pravi Jakob prinesi še vinn, potlej se pogo varjala u « Martin vstane in gré po vina. V tem je imel Jaka dosti časa razmišljevati, kaj je Janez dobrega storil. „No, ti je prišlo kaj na pamet?" ga popraša Martin y ko nazaj pride in vino na mizo postavi. 5)» Čakaj še enmalo"" odgovori, si kupico natoči , pipo nabaše in zapali, potem pa začne: „„Povej mi, Martin! kaj je tvoj Janez na poslednjem sejmu vn hudega storil?"" to „Kaj je storil hudega? jaz ne vem nič druzesra kakor © y da je na sejm šel z eriim konjem, nazaj domů je pa dva pri Napoleonki u biva y in pa knez černogorski Danilo sta zmiraj v besed ni zvezi. Spomladi doma. Bodi pozdravljena hišca samotna! Ljubljeni dom, zdaj obišćem te spet; Tii sem med vami, predragi mi moji, S sercnim,veseljem vas hoćem objet! y V potok s voj iz morja riba plava Staro gnjezdo tica še pozná: Vem se, kje je zibel moja tekla, Vem, kje zlata dôba mi je bla. Moćna zveste je Ijubezni zveza, V sercu vašem, mojem se gori. Da! med daljnirn svetom potnik biva, V sladkih mislih pa domá živi. Vse je polno ćudne harmonije, Glas nebeski mi na uhó doni; Mične so povsod razpete strune, Petje njih Neskonćnega slavi. Poj moj duh, ki sladki nektar piješ, Hladna scnca tihega miru, Čiste rose svitla srebernina: Pojte čast in slavo Stvarniku! Čuti zdí; Spet se sprebajam po znanih dobravah, Vse da pozdravlja me, res se mi a neznane se v persih budijo, Živo spominjanu nekdanjih se dní. Dećek mali todi po ledincah Sem lovil metulje, rožce bral, V senci lipe te v prelepih sanjah Ko Endymion sem sladko spal. Kar prihrula je mogoćna želja, V hram modriški přec me gnala je; Zlahne so zares učenja leta, Vendar pa tak ljubeznjivc ne. V hišah sosednih poterkam na vrata, Viditi znance, prijatle želim. Da se še vidimo, nam je veselje; Ah! al veliko njih vec ne dobim. V Cisti vir se mora tud skaliti, i Jasno se nebó pooblací; Ni na zemlji stanovitne sreće Brez bridkosti ni je radosti. Slavne zmage svete praznovanja Tudi niso brezi bolećin, Med veseli vrisk, na hrabre brate, Ki so padli, meša se spomin. Drevje zavito je v nježno zelenje, S pisanim cvet)em se sapica igra; Vab'jo pod miio nebó me dišave, S cvetjem odpadlim postlané so tla. Glej mlade tù podobo svojo y Z bi Volj se življenjem zdaj igraš lahne še so tvoje pota In terplj malo le poznaš Cvetje zalo pa bo sad rodilo, Ved Al poznaš namembo svojo ti? da prežl si mladika Plod , ki nevsahljivi naj rodi Unkraj potoka na pokopališče Merzle gomile še grem pokropit. V miru prijatli tù rajni mi spijo, Gori pa sije že rajski jim svit. Solze na oćetov grob toćila Po Orestu se ozirala y Je Elektra, reva zapuscena, Dokler se je spolnil up sercá. Skozi grob v neskonćno sreène kraje Vérno serce zaupljivo zrè; Težkih stisk, znebí se vse nadloge, Ko se mu nebeški dom odpré. Radostno krog in okrog se oziram, Vidirn po tratah cvetlice mladé, Polje prostorno, vinograde gorske, Gojzdov širociti zeleno morje. Tukaj dobrotljivi mir kraljuje, Nié ne plaši v gojzdu živih trum Spomladanja pesem se odrneva In pohlevnega potoka sum. y y Mesta in nezmérne glej! planjave, Kak motá se tam nerodni svet Strašni vojskini se hrup razlega, Tam ni znan samotě ljube cvet. Tak sem obšel te, domovje presreéno, Ki spomladanski obdaja te raj; Vedno se bom te hvaležno spominjal, V blagem spominu mi rojstni boš kraj Iz narocja tega izpeljale Deleć preć so silne me želje Sem spoznal devico domovino, Vnćla za-se mehko ie y serce. Serćno, glej! nakviško si pomaga y Ze v cvetji zapušćeni vert: Pridite sinovi svete Slave Prostor delo vam odpert Glej! in med tem se je noč naredila, V bližnjem se logu že slavček glasi Z zvezdami prišla je noćna tihota, y s t y « Sinèek popotni domá spet zaspí Kakor dan življenje kratko mine Pa gré clovek v merzlo krilo spatj Većne zarije plaména caka, Kadar spet poćitemu bo vstal'. Preć so rane vse in bolečine: Tàmen kaos mu je grob hladán Ki, ko se razmotri, mu odkrije Rajske sreće većno jasni dan. y Zora rumena je že priveslala, Naglo iz sladkih se sanj prebudim; Krasno je jutro, vse novo življenje, Nad velićastvom narave stermim! Klićejo mile nazaj me Modrice, Ljubi domaći! spet ločil se bom, Zdravi ostanite, srečni, veseli, Bog te obvaruj, samotni moj dom! Srećno zdaj cveteće vé Srećno tud prijazno Lét otroških blaženo zavetje, Tihi raj, obvaruj zdaj te Bo livade, hladni log © Mokrega oćesa gorko solzo Blagovoli, mili d prejet Slovo jemljem s tolažljivim upom, Da polj ubil bom te kmalo spet! A. Okiški Pogovori vrednistva. Gosp. J. L. v Ž: Po naših mislih: nié, Dovolíte jim, da delajo kar znajo. Ko se bojo kaj boljega naučili, bojo že kaj boljega pisali. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik