St. 8. FoStnlna plaCana v gotovini. V Liublianl, dne 23. februarja 1922. Leto IV. Glasilo ..Samostojne m kmetijske stranke za Slovenijo PF** IssJaaja vsak Četrtek. Naročnina: celoletno. . . i .'............ • . • . 12"80 bneo.na*«* Xt»villra ............Din 0*50 Kmet, pomagaj al sam, in svoje stalii6e v Apžavt uravnavaj al «amt Inseratl: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: . Din 0-50 Uredništvo In upravniStvo lista ie v Liublianl na Kongresnem trgu Et. 9 (nasproti dvorca). Shod v Slovenski Bistrici. Strahovita biamaža klerikalcev. — Sijajen nastop tovariša Puclja In poslancev SKS. — Za slogo kmetskega ljudstva. — Važna odkritja poslanca Mrmolje. — Popolna zmaga SKS. — Za kmetsko zbornico. Trdo kožo imajo sicer naši klerikalci ter čast in vest sta jim postala že davno nepoznana pojma. Toda nedeljskega shoda v Slovenski Bistrici ne bodo pozabili zlepa, kajti tako strahovita biamaža je redka prikazen celo v zgodovini na blamažah bogate klerikalne stranke. Prišli so na shod SKS., da bi ga razbili. Doživeli pa so svoj strahovit polom. Prišli so, da bi z vpitjem, kričanjem in prostaškimi manirami onemogočili shod tovarišu Puclju, da bi mogli potem govoriti v svet: Ministru Puclju smo razbili shod. Zgodilo pa se je, da jih je prijel tovariš Pucelj z uničujočo satiro tako ostro, da so pozabili celo na vpitje ter pod vplivom njegovih besedi onemeli. Nepopisno zabavno je bilo gledati zvijanje klerikalnih petelinov pod ostro ironijo tovariša Puclja. Na vsak medklic so dobili nemudoma tako zasoljen odgovor, da so postali skoraj zabaven predmet vse dvorane. Toda ne samo zabaven, ampak tudi preziran predmet. Bili smo že na do-stih shodih ter doživeli smo že mar-sikake burne boje, toda ne spominjamo se, da bi videli nasprotnike, ki ko nečastno ponašali, kakor sta se ponašala glavna voditelja klerikalcev na bistriškem shodu, tajnik Grilc in urednik Golob. Posebno slednji je moral preslišati take lekcije o spodobnem vedenju, da so le-te sramota za vse časnikarje. In če kljub ponižujočim lekcijam in vzlic temu, da je postal predmet splošne zabave, ni prenehal s svojimi neslanostmi, potem je to dokaz, da gospod Golob absolutno ne ve, da je kot časnikar dolžan varovati svojo stanovsko čast. Toda temu se končno ni niti čuditi, kajti laži «Straže» so to že davno dokazale. Nastop klerikalcev na bistriškem shodu pomeni diskvalifikacijo klerikalne s^-^fce. Da bi bili njeni pristaši resni, bi lepo pustili govoriti naše poslance ter bi po njih govorih nastopili sami kot govorniki. Mirno in stvarno bi mogli tedaj razložiti kmet-skemu ljudstvu, kaj je « zagrešila* SKS. ter mirno in stvarno bi jim odgovorili naši. Na ta način bi se raz-bistrili pojmi in bilo bi storjenega nekaj pozitivnega za politično na-obrazbo ljudstva. Toda tega naši klerikalci očividno nečejo. Sramovali se niso niti s terorjem vplivati na svoje tovariše, da ne bi presojali izvajanj poslancev SKS. po lastni pameti. Ali tudi v tem oziru so doživeli popoln fiasko. Sila resnice je bila premočna in nihče se jej ni mogel odtegniti. Bili so trenutki, ko je vladala v vsej dvorani tišina in le ena misel, misel, ki jo je izrekel naš govornik. Tako se niso klerikalci na bistriškem shodu samo osmešili, temveč tudi razgalili in diskreditirali. Vsi zborovalci so spoznali jasno, da oba petelina nista nič drugega kakor plačenca klerikalne gospode, da jej lovita politične kaline. In v nedeljo je bila razkrinkana SLS. kot stranka gospode, v kateri ima kmet samo nalogo, da pridno dela in še pridnejše uboga. Z vso jasnostjo se je pokazalo to pri besedah Zafošni-kovih in Mrmoljinih, ko sta poživljala k skupnemu nastopu vseh kmetov. Brez izjeme so pritrjevali vsi zborovalci temu pozivu in jasna je bila v ozadju misel, da je ta sloga mogoča le v SKS. Čim dalje se je vršil shod, tem stra-hovitejši je bil njegov učinek za klerikalce. V začetku še glasni in divji, da jih je moral tovariš Pucelj opravičeno primerjati z menažerijo, so postajali vedno bolj tihi in malobe-sednejši in ob koncu je bila sprejeta resolucija soglasno kljub temu, da je opozarjal gospod Golob svoje šotnih ljenike, da to ne gre, ker pomeni to zaupnico SKS. Vse zaman! Z gručo zaslepljenih pristašev sta prišla gospoda Golob in Gril na shod, da bi ga razbila, osamljena in osramočena pa sta odšla s sijajno uspelega shoda. In njuna gruča je skopnela, kajti njunim pristašem je padla mrena z oči in vrste borcev za Staro pravdo so narasle. Če bi jih plačali, ne bi mogla na- bi se tako otročje,^ tako neresno, ta- j rediti gospoda Golob in Gril boljše usluge SKS., kakor sta jo izvršila s svojim nastopom. Tako popolno sta se blamirala, tako popolno sta dis-kreditirala SLS. Slava njima! Da bi prišla še na mnogo naših shodov! Shod je bil najsovedan za deseto dopoldne, pričel pa se je šele po enajstih. Ker se pokvaril namreč železniški stroj, je zakesnil vlak iz Ljubljane za več kot eno uro, vsled česar sta prišla tovariša Pucelj in Drofenik šele po enajstih na shod. Na drugi strani pa so zavlekli otvoritev shoda klerikalci, ki so tako kričali, da se mestoma ni cula nobena beseda. Z nesramnostjo, lastno samo klerikalcem, so zahtevali, da mora biti predsednik shodu klerikalec in da poslanci SKS. sploh ne smejo priti do besede. Ta nezaslišana nesramnost je izzvala med našimi pristaši seveda burjo ogorčenja. Nastal je splošen vihar. Ko je prispel ta nekako do viška in so klerikalci že mislili, da shoda ne bo, je vstopil v dvorano tovariš minister Pucelj. Burni in živahni «živijo»-klici so ga spremljali ves čas, ko je šel na oder. Kot sklicatelj je otvoril shod ter imenoval za predsednika shodu tovariša Lipovška. Po kratkem nagovoru tovariša Lipovška je dobil besedo tovariš Pucelj. Vpitje klerikalcev pa se seveda ni poleglo. Ko se je pojavil tovariš Pucelj, se je vpitje celo stopnjevalo. Klerikalci so pač začutili, da je prišla zanje usodna ura. S smehom na ustih je stopil tovariš Pucelj v ospredje odra ter pričel govoriti. Njegov nastop je klerikalce tako zmešal, da so pozabili celo na vpitje. Dejal je: Tovariši! Vselej sem bil na stališču, da je politika nekaj svetega, kar se mora obravnavati z razumom. Ti, ki danes kriče, dokazujejo s tem, da so političnemu delu nedorasli. Če mislijo, da znajo že vse, potem je bolje da so izostali ter si prihranili svo dragoceni čas. če pa še ne znajo vsega, naj poslušajo. Za svojo osebo pa imam pravico in dolžnost, svojim prijateljem povedati, kakšen položaj. Če se Vi, ki vpijete, ne strinjate z mojimi izvajanji, tedaj si izberite iz svoje srede najboljšo glavo, ki naj stopi potem na oder, da se razbistre pojmi. Če pa hočete tuliti kot v kaki menežariji, potem se m samo smilte, ker dokazujete, da ne veste, kaj hočete. S podvojeno silo so se potrudili zaslepljeni klerikalci, da bi to tako dokazali, kajti zagnali so nov huron-ski krik. Tovariš Pucelj pa se jim je prijazno smehljal ter nadaljeval svoj govor. Tovariši! Kako nepotrebno je dokazovati na tem prostoru potrebo SKS., zakaj v obnašanju teh zaslepljenih tovarišev je že zadostno podan dokaz. Zopet krik klerikalcev Tovariš Pucelj: Le kričite, če hočete! Stara klerikalna taktika je že, udušiti glas nasprotnika. Ta taktika je še iz šusteršičevih časov. Ko sem leta 1911. imel v Semiču velik shod so bili vsi poizkusi klerikalcev zaman da bi shod onemogočili. In tedaj so se zatekli klerikalci k zadnjemu sredstvu. V Semiču so imeli tedaj enega največjih zvonov v vsej ljubljanski škofiji. Da bi udušili moj glas, da bi ubili glas pravice, so pričeli zvoniti z velikim zvonom. Dejal sem jim tedaj: Le zvonite, kolikor morete! Toda motite se, če mislite, da boste uplašili mene ter ubili resnico Prej bo konec zvona, kakor pa da bom jaz odnehal od boja za pravico In tako se je tudi zgodilo. Vojna je pobrala semiški zvon, jaz pa vodim dalje boj. In danes moram reči Vsem, ki kričite na moji desni: Le kričite, le vpijte, le razgrajajte, toda prej bo konec Vašega vpitja, kakor pa mojega oznanjevanja resnice! In kot najeti so zagnali klerikalci zopet umobssni krik. Tovariš Pucelj pa se jim je prijazno zahvalil za poslušnost ter nadaljeval Le kričite, če se bojite resnice! Resnica bo prodrla vseeno. (Osramočeni, so klerikalci nekoliko utihnili.) SKS. ima samo en cilj: delati za kmeta. Samo temu cilju primerno smo uravnali vse delo in samo po tem smo se ravnali. (Klerikalci kriče.) Klerikalno in naše delo za kmeta. Do dne 25. marca pr. I, ko smo vstopili v vlado, je bilo prepovedano klanje telet, izvoz vse živine pa je bil zabranjen. Isti dan, ko sem vstopil v vlado, sem razveljavil Roškarjeve naredbe in izvoz živine je bil prost. 'Hrup pri klerikalcih.) Ali želite, da prepovem izvoz živine? (Klerikalci obmolknejo kakor politi.) Ko smo prišli na vlado, se ni izvozilo živine niti za ficek, od dne 25. marca pa do konca meseca decembra 1921. pa smo izvozili za štiri milijarde kron živine. Da nismo tega storili, bi bil kmet vsled katastro-'alne suše uničen. Zapomnite si, da izvaža naša država letno 80.OOO vagonov koruze in 40.000 vagonov pšenice. Vsled suše je ta izvoz odpa- pri Petrčku bo v ponedeljek dne 27. februarja ob enajstih dopoldne velik shod SKS., na katerem bo poročal tudi tovariš minister Pucelj. Vsi na shod, da bo naša manifestacija v čast kmetiški misli! Nacelništvo SKS. del. Če ga ne bi nadomestil izvoz živine, bi naša valuta padla še veliko bolj kot je. In da se to ni zgodilo, je zasluga nas, osem poslancev SKS. Izvoz prašičev. Klalnična industrija zahteva znižanje carinskih pristojbin na izvoz mesa in odpravo prostega izvoza svinj. Nastopili smo z uspehom proti temu, ker se zavedamo, da smo zastopniki devet milijonov kmetov, ne pa 50 špekulantov. In izvoz svinj v teži do 50 kg je še nadalje oproščen vsake carine. Proti temu pa so (obrnjen proti klerikalcem) glasovali Vaši poslanci. (Ogorčeni klici nad klerikalci.) Tako smo nastopali vselej za koristi kmeta ne glede na njega strankarsko pripadnost. In potegovali smo se za slovenskega kmeta tako, da sta me napadla ^Trgovinski glasnik* in «Balkan», češ da vidim le koristi slovenskega kmeta. Zato bi morali Vi, če bi bili pošteni, se nam zahvaliti, ne pa da hujskate proti našemu delu. Vedno je bilo moje geslo, da treba natočiti vselej čistega vina. (Klerikalci: O davkih govorite, o davkih!) Ko pride čas za to, začujete tudi besedo o davkih. Rekel sem, da mora vsak poslanec povedati svojim voliicem samo resnico. Kako delajo to Vaši poslanci, pa naj pokaže zgodba o veržejskem mostu. Trudili smo se cele mesece — tovariša Mrmolja in Dobnik to lahko izpričata —, da se dovoli kredit dveh milijonov kron za zgradbo veržej-skega mostu, ki naj zveže Prekmurje s Slovenijo. Končno se nam je vendar posrečilo, prodreti s svojo željo. Da bi bil most čim prej gotov, smo o vsem svojem delu molčali, samo da ne bi izgledalo, da hočemo iz gospodarske stvari kovati politični capital. Še več! Hoteč prepričati ministra za javna dela, da je veržejski most samo gospodarska in ne poli-ična zadeva, sem naprosil Vašega >oslanca Hohnjeca, da to potrdi. Dr. dohnjec je to tudi storil. Kako pa sem se začudil, ko sem >ral v «Slovencu>, da so priborili >rekmnrjn veržejski most poslanci (lekl, Hohnjec in še nek drug klerikalni poslanec! Tako časte Vaši poslanci resnico! In Vi (obrnjen proti klerikalcem) ste govorili o laži, še preden smo mi usta odprli. (Veselost.) No, in sedaj nekaj malega o davkih. Ko je bil dr. Korošec na vladi — in bil je skoro dve leti —- je dobila Črna gora U gimnazij. (Klerikalci: To niso davki! Veselost) To so davki, zakaj država ne more zapraviti drugega kakor davkov. In iz tistega zapravljanja izvirajo današnji visoki davki. Za štipendije dijakov plača naša država mesečno 20 milijonov dinarjev ali 240 milijonov letno ali torq eno milijardo kron. In vse to je iz časov Koroščeve vlade. Takoj po ustanovitvi države se je sploh denar razsipal. Za gledališča so se zmetali milijoni, dasi nimajo od njih široki sloji prebivalstva skoro ničesar. Celo v mestih samih na Finančni minister je dejal, da so glaven vzrok visokih davkov naši dolgovi. Med te dolgove pa spada tudi Koroščev fižol. (Glasno vpitje klerikalcev. Eden izmed njih: Nikar nas ne «farbajte»!) Vas ni treba, ker ste že davno «nafarbani»! Šest vac gonov tistega fižola je v Zemunu zgorelo. (Klic: Volovska afera!) Tudi pri tej boste še izpili svoj grenki kelih razočaranja. In dalje je kupoval duhovnik Korošec ženske čeveljčke, plesne bluze in temu slično blago, država pa mora plačati sedaj nad 37 milijonov kron dolga za ničvredno in pokvarjeno blago. Tako ste gospodarili! (Zopet vpitje klerikalcev.) To vse so tisti lahkomiselni in brezvestni koraki, ki so provzročili sedanje stanje. In dotičniki, ki so vladali dve leti nepretrgoma v državi, kakor dr. Korošec, so krivi sedanje mizerije. Naša zasluga pa je, da smo kmeta oprostili vsaj največjih bremen. Nastopali smo v tem oziru tako trdno, da so nam v Beogradu očitali, da «je bilo s Korošcem lažje izhajati kot z nami, ker ni bil tako nepopustljiva In dosegli smo tudi lepe uspehe, ker smo se lotili stvari, ki jih razumemo. Vsakdo se loti svojega poklica! Zategadelj sem prevzel ministrstvo za kmetijstvo, ker sem kmet. Če gre doktor svetega pisma med konduk-terje, potem se pač ni čuditi, če je bilo za časa Koroščeve vlade vse zavoženo. Obračan s falotsko pisavo klerikalnih listov. Ker niso mogli nastopiti proti našim idejam, ker niso mogli tajiti naših uspehov, pa so segli po jjodlem obrekovanju. Najprej so si izmislili, da smo podkupljeni za 200 milijonov kron. Kako je prišlo do te trditve? Ko smo dosegli, da je znižala vlada carino na izvoz živine, je izgubila s Ker živi država od kmeta, zato bodi kmet njen gospodari Kmetje dosežemo to le z organizacijo. Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena In narodnosti, združimo se! tem država 200 milijonov krom dohodkov. Ko so bila kesneje pogajanja z muslimani, je dejal dr. Spaho PaSiču: «Kmetijcem, ki imajo le devet poslancev, ste dali 200 milijonov davčnih olajšav, nam, ki imamo 25 poslancev, pa nečete pripoznati niti toliko*. In to so porabili klerikalni listi ter na falotski način pisali, da smo se prodali vladi za 200 milijonov. Taka neumnost, da je dejal dr. Tavčar, da bi pretepli norci tistega norca, ki bi se izmislil tako neumnost! (Veselost.) Sedaj pa k volovski aferi, ki se imenuje menda samo zato tako, ker so jo volički iznašli. (Veselost.) (Ker je našim bralcem ta zadeva že dovolj znana, se omejimo le na najkrajše.) Volovske afere ni, ker Nemčija volov sploh ne dobavlja. Upravičeno je dejal nek srbski poslanec poslancu Kranjcu, kako more kdo zaslužiti pri prodaji volov, če pa sploh noben vol ne bo prodan. Med smehom vse narodne skupščine je moral poslanec Kranjc to tudi pripoznati. Ni pa imel ta poslanec toliko možatosti, da bi svojo obljubo, da bo v «Slovenskem gospodarju* objavil, da mene ne zadene noben sum nepoštenosti, tudi res izpolnil. Dokument, kako je snedel tovariš Kranjc svojo obljubo ter potvoril stenografični zapisnik, bom dal nabiti v oknu našega tajništva v Ljubljani. Kakor volovska afera, tako je za klerikalce značilna tudi afera ohridskega ribolova. Slišali so nekaj zvoniti ter uganili, da bi se dalo morebiti oklevetati mene. In brž so izlili žličko modrosti iz svojega piskrčka in «Sedanjost* je pisala: «Za danes le toliko o ribolovu v Ohridskem jezeru. Ko bomo zvedeli kaj več, bomo pa že o tem poročali!* In ker so samo zlobni,ne pa tudi informirani, so doživeli naši klerikalci tudi v aferi ohridskega ribolova svojo zasluženo blamažo. Posebno v začetku Pudjevega govora so delali klerikalci, vsem na čelu urednik Golob, razne medklice, na katere je odgovarjal tovariš Pucelj s tako fino ironijo in s tako točnimi odgovori, da je pripomnil nekdo: « Gorje golobčkii, če pride mesarju v roke.* In v resnici je tovariš Pucelj Goloba tako razorožil, da je bU vedno manjši ter da je končno skoro utihnil. Govor in ves nastop tovariša Pucija sta izvala viharje odobravanja in osramočeni so stali sredi dvorane klerikalci, kolikor se jih sploh ni pridružilo SKS. Za tovarišem Pucljem je govoril mirno in stvarno naš nasprotnik gospod Novak, ki je prosil za pojas-nitev glede pristojbine na vozila in trožarinske manipulacije na vino. Pojasnilo mu je dal tovariš poslanec Drofenik, ki je imel daljši in temperamentni govor. Predvsem je žigosal sistem špiceljstva, ki so ga hoteli nekateri uvesti v našo davkarijo. Tovariš Drofenik je poudarjal, da stoji naše uradništvo moralno previsoko, da bi se ga smelo žaliti z uvedbo premij za izterjane davke. Tudi bi mi zavrnili vsako špiceljstvo, čeprav bi ne bili pri tem zainteresirani, kar smo pri poslovnem davku tudi dokazali. Govornik je razkril nato, kako je bila dr. Brejčeva vlada kriva uvedbe trošarine na vino in kako so morali naši poslanci to napako popraviti. Vsa izvajanja tovariša Drofenika so bila uničujoča obsodba klerikalcev in častno izpričevalo našim poslancem. Za skupen nastop vseh kmetov Je govoril nato med glasnim odobravanjem vseh zborovalcev posestnik Zafošnik. Priproste, toda jedrnate so bile njegove besede in klerikalna petelina sta čisto utihnila, ko sta poslu-šala nepričakovan poziv njih pristaša. Krha se KZ., krha! Besedo je dobil nato klerikalni hujskač, nrednik Golob. Prej se je tako napihoval, sedai pa je silno prosil, naj se ga z medklici ne moti. S povzdignjenim glasom je prorokoval naš konec (minister Pucelj mu je za-klieal: «Pa veselite se našega konca, kajti Vi boste naši dediči!*), ker se ne sporazumemo z Radičem. In slovenski časnikar se ni niti sramoval, odobravati Radičevega memoranduma. Končno je uvidel tudi ubogi Golob, da tu zanj ni ugodnih tal, se milo ozrl ter zmuznil z odra. Na odru se je pojavil zatem tovariš Mrmolja. Dasi je bil njegov govor v mnogih ozirih naravnost historičnega pomena, ga moremo priobčiti vendar samo v najglavnejših potezah. Sami vemo predobro, da ni v vladi vse tako kakor bi bilo treba. Toda dajte nam večino in dandanašnji režim bo padel. Večino bomo pa imeli tedaj, kakar bodo ujedinjeni vsi kmetje v eni skupini. Sedaj pa niso ujedinjeni še niti slovenski kmetje. In zakaj ne? Vselej, kadar hočejo kmetje to storiti, se pojavijo njegovi duševni kuraiorji ter mu zagroze, da pride v pekel, če se združi z nami. Hrvatsko vprašanje. Mi smo poizkušali že davno priti v zvezo s Hrvati. Toda že leta 1916. so dejali v Zagrebu, da je skupen nastop s Slovenci nemogoč, ker je delal dr. Korošec preko Zagreba. Z Radičem smo se dogovarjali že leta 1918. Njegovi somišljeniki so pristali na skupen nastop z nami in Srbi, če bo Radič izpuščen na svobodo, ker je bil tedaj zaprt. Dasi je bil Radič skoro nato izpuščen, vendar do skupnosti ni prišlo, ker je razžalil Radiča Komadinič. Vseeno pa smo vsi še enkrat poizkušali priti z Radičem v stik. In Radič je bil tudi že pripravljen iti v Beograd. Njegov odposlanec dr. Basariček nas je obiskal v Beogradu ter prosil, naj omogočimo prihod Radičevcev v Beograd. Posredovanje smo sprejeli. Med tem pa se je položaj tako izpremenil, da se Radič tega ni upal več storiti, kajti izgubil bi baje tretjino poslancev. Hrvatskemu vprašanju smo posvečali torej vedno svojo pozornost. Če pa ni prišlo do sporazuma, nas pač ne zadeva nobena krivda. Memorandum pa obsojamo, ker je rešitev hrvatskega vprašanja mogoča le s sporazumom. Kakor mi je Radič priznal, neče nobene revolucije, temveč mirno rešitev. Ta rešitev pa je dosegljiva zgolj v Beogradu. Vmešavanja tujcev ne moremo trpeti, enako ne oddelitve od Srbije, kajti v tem primeru bi bilo naše svobode konec. Kmetska skupnost Poizkušali smo opetovano, združiti vse kmete v eno stranko. Pri tozadevnih pogajanjih smo že dosegli sporazum. Ko bi se imel ta sporaz-zum končno odobriti, in sicer dne 20. avgusta 1921. na sestanku v Zidanem mostu, ga je preprečil duhovnik dr. Kulovec. Ti kuratorji kmeta nečejo njegove skupnosti ta napadajo vsakogar, ki bi mogel ustvariti kmetsko samostojnost. Zato so navalili tudi na mene z vsemi mogočimi klevetami. Toda rečem jim: Lahko uničijo mene, lahko uničijo nas vse, toda kmetske misli ne bodo uničili nikdar. Njena zmaga mora priti in naši otroci nas bodo preklinjali, če bomo krivi mi. da ni že zmagala. Vihar odobravanja je nagradil te vznesene hesede tovariša Mrmolje. Končno se je oglasil k besedi še tovariš Pucelj. Klerikalci proti kmetu. Moram prositi oproščenja, če ni bil moj govor tako dovršen, kakor bi bilo treba. Toda krivda zadeva gospode na moji desni strani. Njih krivda je tudi, da sem pozabil omeniti dve stvari, vsled česar sem se oglasil še enkrat za besedo. Čisto na kratko dvoje dejstev! V zakonodajnem odboru je glasoval zastopnik Jugoslovanskega kluba (Klerikalci: Kdo je bil to?), dr. Dulibič, naj se kmetom rekvirira žito. (Ogorčeni pfuj-klici.) Klerikalna korupcija. V sredo popoldne pa je bil na seji ministrskega sveta predlog, naj se imenuje dr. Verstovšek za načelnika ministrstva prosvete v IV. činovnem razredu. Dr Verstovšek do takega napredovanja nima pravice, ampak izvršilo se naj bi vseeno, da bi imela njegova gospa visoko pokojnino. Majhna, toda značilna stvar za klerikalno koritarstvo! Nato je prebral ter na kratko utemeljil tovariš Dolničar resolucijo, ki jo prinesemo prihodnjič. Resolucija je bila soglasno sprejeta, čeprav je opozarjal gospod Golob svoje pristaše na to, da pomeni glasovanje zaupnico SKS. Stavimo eno proti desetim, da bo zaupnico tajil v «Straži* gospod Golob. • • • Z razgrajanjem so hoteli klerikalci onemogočiti naš shod. Z dokazi resnice pa so bili prisiljeni k molku. Doživeli so blamažo, ki si jo dajo lahko patentirati, kajti tako temeljita je bila. Našim tovarišem pa naj služi bistriški shod v opomin, da smo nepremagljivi, če nastopimo z resno voljo, zakaj za nami sta pravica in poštenje, za nami je sila kmetske misli! V boj zanjo! Naša odkritja. Smelo lahko trdimo, da še ni bilo v Sloveniji stranke, ki bi tako temeljito prelomila z reakcionarnim sistemom političnih skrivnosti kakor SKS. Od prvega početka pa do danes je bilo vedno geslo SKS., da se vodi vsa politika javno, pod kontrolo vseh pristašev. Zato nimamo nobenih tajnosti in zato moremo odkrito povedati vse in tudi najmanjše podrobnosti. Čisto vseeno pa nam je, če bodo pokazali naši nasprotniki toliko poštenosti, da bodo častili tudi našo odkritosrčnost. Saj glede klerikalcev prav nič ne dvomimo, da bodo lagali še naprej o naši zvezi z demokrati in da bodo iztrgali kot lačni psi iz naših odkritij posamezne stavke ter jih po svoje zavijali. Zadnji «Domoljub* se je že proslavil s tem načinom boja. Močni smo dovolj, da mu mirnodušno lahko želimo dober tek. Da so prišli naši vodilni možje z demokrati v stik, je tako naravno, kakor je naravno, da so imeli pogajanja tudi s klerikalci. Politika je kos življenja. Kdor je politik, ne more biti samotarec. Konstatiramo pa, da niso imeli demokrati pri ustanovitvi SKS. nobene besede. Prvič so stopili naši vodilni možje v stik z demokrati meseca septembra leta 1919. Tedaj je javil dr. Žerjav našima pristašema (Mrmolji in Dro-feniku), da bi rad govoril z njima. Prišlo je tako do sestanka v Radečah pri Zidanem mostu. Na tem sestanku je dejal dr. Žerjav kot zastopnik vlade in ne kot demokrat to-le: «Veseli me Vaše delo, ker družite kmetsko ljudstvo v samostojno politično organizacijo, V Vaši stranki osamosvojeni kmetje bodo tvorili gotovo neodvisno državotvorno stranko. Zasledujem Vaše delo ter moram reči, da imate lepe uspehe. Bojim se pa, da ne vzdrzite. Vidim, da sta vidva (Mrmolja in Drofenik) stalno na delu, toda to je premalo. Manjka Vam onega, kar je za stranko najpotrebnejše, to tč denarja. Pripravljen sem Vam preskrbeti denar, da nadaljujete pričeto delo. Prav nič se Vam ni treba bati te pomoči, ker nečem za tako pomoč od Vas nobene obveznosti ne za JDS. ne za sebe.* Dr. Žerjav je govoril torej le kot zastopnik vlade in ne kot demokrat. Mi smo se zavedali svoje velike revščine. Na vsaki seji je bilo treba beračiti za denar in skrb za tiskar-niške stroške je zavirala vse delo. Bila je nevarnost, da bi klerikalci triumfirali spričo naše revščine. Radeški sestanek je bil uvod k bohinjskemu sestanku, vršečemu se v vili tovariša Gustava Pirca. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da dobi naša stranka posojilo 400.000 kron pod pogojem, da bo kandidirala kot kvalificirana poslanca drja. Žerjava in drja. Kukovca, ki pa morata zato izstopiti iz JDS. Dogovor pa velja le za primer, če ga odobri načelništvo SKS. Na svoji prvi seji pa je zavrglo načelništvo SKS. dogovor ter pooblastilo tovariša Mrmoljo in Pucija, da izporočita ta ukrep drju. Žerjavu. Ker pa je bilo jasno, da je za demokrate glavno, vreči klerikalce, so se morali oni tudi s tem sprijazniti. Mi smo nato kljub zavrnitvi dogovora prejeli vseeno posojilo v znesku 400.000 kron. Dovoljeno nam je bilo sicer posojilo v znesku 600.000 kron, toda porabili smo ga le 400 tisoč kron. Od tega denarja pa je že več kot polovica vrnjena in samo eden naših tovarišev je dal v ta namen 100.000 kron. Resimirajmo torej na kratko! Z demokrati nismo sklenili nobenega pakta, temveč pakt smo zavrnili. Enako nismo dobili od nasprotne stranke nobene podpore, temveč le posojilo od drugih. Naši tovariši so žrtvovali ogromne vsote sami ter delali neumorno, ne eden pa se ni okoristil niti za vinar. Samo to je resnica, vse drugo pa je laž, kar je dokazala tudi tožba proti Karaltu, ki se je pričela v sredo dne 15. t. m. Tožitelje poslance Drofenika, Kušarja in Majcna je zastopal dr. Srnec, tovariša Ureka pa dr. Orožen. Sodnik je bil dr. Lipša. Tožitelji so razložili vso zadevo v zmislu naših odkritij. Nato je bil zaslišan Kuralt. Dejal je, da ni imel namena obdolževati poslancev SKS., češ da bi oni porabili denar za sebe. Trdil je le, da so prejeli denar za stranko. To njegovo trditev pa je ovrgel tovariš Urlep, ki je, zaprisežen, izpovedal, da je govoril Kuralt o današnjih tožiteljih na tak način, da so jih vsi navzočniki smatrali za propalice. Senzacijo je vzbudilo dr. Kavčičevo pismo Kuraltu, ki ga je predložil Kuralt po neverjetni zmoti sebi v zagovor, kajti v tem pismu poziv-lje dr. Kavčič k zbiranju prostovoljnih doneskov za volilni sklad in navaja imena onih naših tovarišev, ki so darovali že tisočake. Najlepše izpričevalo za naše ljudi je bilo dr. Kavčičevo pismo in gospodu Kuraltu moramo biti samo hvaležni, da ga je predložil. Veselost pa je vzbudil g. Mahen, ki je bil tudi zaslišan kot priča. Izjavil je namreč, da je bil silno jezen, ker ni on od tistega denarja ničesar dobil, čeprav je tudi on agitiral za stvar. Oa sebe je valil seveda vsako krivdo ter pravil, da je vsega kriv zgolj Kuralt, ki ga je napačno informiral. čim več prič je bilo zaslišanih, tem žalostnejša je postajala stvar za gosnoda Kuralta. Vendar pa do obsodbe še ni prišlo, ker so predlagali tako obtoženec kakor tudi tožitelji Še nove priče, med njimi tudi drja. Žerjava, Stojana Protiča i. dr. Prva razprava se je torej vršila in prvo zadoščenje so že doživeli naši tovariši. Tako glasni gospod Kuralt je moral že pripoznati, da ne dvomi o poštenju naših ljudi, in dolgo ne bo, ko bo izrekel gospod Kuralt tudi svoje obžalovanje, da je pričel s svojimi žalostnimi «odkritji*. Delo poslancev SKS. V soboto dne 4. t. m. je razpravljal finančni odbor o zmanjšanju vojske. Seji je prisostvoval tudi vojni minister. Član našega kluba, poslanec Miloradovič, je predlagal, naj se zniža število vojaštva na 100.000 mož. Vojni minister je temu nasprotoval, češ da bi imel potem premalo ljudi za vršitev vojaške službe. Nato je stavil tovariš Miloradovič nov predlog, v zmislu katerega naj se vojaki več ne porabljajo za častniške sluge. Na ta način bi se moglo znižati število vojaštva od 140.000 mož na 109.000. Predlog tovariša Miloradoviča je bil soglasno sprejet, vsled česar se odpusti 31.000 mož, ki že služijo daljšo dobo. Sklenjeno je bilo dalje, da se odpuste obmejne čete, obstoječe iz Vranglovcev. Te čete veljajo letno 180,000.000 dinarjev, dočim bi veljala finančna straža šestkrat manj, to je samo 30,000.000 dinarjev. Da bo s tem našemu obmejnemu prebivalstvu silno pomagano, je brez dvoma. Treba sedaj paziti na to, da se odpustitev Vranglovcev tudi skoraj in točno izvrši. Ne na koncu moramo zabeležiti še drug važni nastop poslancev SKS. Gre namreč za izplačilo 20odstotnih odtegljajev ob žigosanju bankovcev. Dasi se je našim poslancem že obljubilo, da se izvrši to izplačilo, se vendar še vedno ni pričelo z izplačevanjem. Zato so zahtevali poslanci SKS. v Beogradu na merodajnem mestu, naj se ukrene vse potrebno, da se more pričeti z izplačevanjem odtegljajev. Če vlada tega v dogovorjenem času ne bi storila, bodo poslanci SKS. izvajali vse potrebne posledice, to je izstopili bodo iz vlade. Energični in popolnoma ljudskim interesom odgovarjajoči nastop je napravil na vladne kroge močan vtisk. Beležimo z zadoščenjem energični nastop naših poslancev, ki so se izkazali ponovno kot pravi ljudski zastopniki. Čast jim! tradicijo ter sklenil predlagati mojo izročitev. Storil sem torej vse, kar je bilo v moji moči. če predsednik skupščine predloga imunitetnega od-seka ni dal na dnevni red skupščinske seje, ni moja krivda, kakor je v tem oziru brez krivde g. Pušenjak, ki ima nebroj tožb, posledic lažnivih obrekovanj ^Slovenskega gospodarja*. Gospod župnik, namesto da pišete po «Slovencu» teatralne besede, se povzpnite rajši do nastopnih dejanj: 1.) Skličite vendar po treh in pol leta sejo pripravljalnega odbora za prireditev Krekove slavnosti! In na tisti seji predložite račune o onih 16 — ne 12 —- tisočih ter dokažite, da ste jih porabili za dijaško ustanovo kakor je bilo določeno! 2.) Glede tisočaka za kalsko cerkev pa položite natančen račun cerkvenim ključarjem, da ne bodo dvomili o Vaši poštenosti! 3.) Končno si preberite še enkrat moj članek v «Kmetijskem listu* z dne 8. septembra m. 1. ter ovržite njegove pozitivne trditve! Dokler tega ne storite, pa sem pri-moran biti mnenja, da ste porabili denar na način, kakršnega poštenjak ne more odobriti. V Ljubljani, dne 13. februarja 1922. Ivan Majcen s. r, narodni poslanec. Moj odgovor. V «Slovencu* z dne 7. februarja je priobčeno «poslano» gospoda župnika Bajca, na katerega naj kratko odgovorim. Konstatiram najprej, da sem svojo obljubo, storiti vse, da me izroči narodna skupščina z ozirom na Vašo tožbo sodišču, izpolnil v polni meri. Imunitetni odbor je sklenil, da se me v tej zadevi izroči sodišču, čeprav skupščina poslancev za govore na shodih načeloma ne izroča sodišča. Na predlog tovariša Rajerja, ki je izjavil, da prosim jaz za izročitev, pa je imunitetni odsek prelomil s svojo Kmetijski svet. iii. Železniške tarife in kmetijstvo. O tem velevažnem vprašanju je poročal na seji kmetijskega sveta v Beogradu g. dr. Frangeš, profesor zagrebške univerze in ravnatelj Hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva. Iz njegovega stvarnega in temeljitega poročila posnemamo nastopne odstavke: S kmetijskega stališča je treba glede železniških tarif zahtevati to-le: 1.) Kmetijski pridelki se morajo spraviti po najkrajši in najcenejši poti tja, kamor so namenjeni, in 2.) železniške tarife morajo biti sorazmerne vrednosti in značaju blaga, ki se prevaža. V notranjosti države se prevažajo kmetijski pridelki v mesta in v tako-zvane pasivne kraje, to je v kraje, ki sami ne pridelajo zadosti živeža. Kmetijski pridelki pa se prevažajo poleg tega tudi v sosednje države. Izvozu živil služijo v glavnem tri pota: preko Soluna k Egejskemu morju, preko pristanišč Jadranske-a morja in preko severozapadnih mejnih postaj v Avstrijo, Italijo, Nemčijo in češkoslovaško. Na seve-rozapadni strani in ob Jadranskem morju so tudi naši pasivni kraji, kakor Slovenija, Dalmacija in Hercegovina. Zategadelj je ureditev dobre železniške zveze med temi kraji in med vzhodnimi kraii države, bogatimi na deželnih pridelkih, dvojne važnosti. Pot k Egejskemu morju, ki veže naravnost Beograd, oziroma bogato Srbijo in Macedonijo, 6 svetom, je primeroma dovolj dobro izdelana ter zadostuje potrebam kraja. Veliko slabše pa je s severozapad-no potjo. Bogata Vojvodina (Banat) bi imela najnaravnejšo zvezo z Avstrijo, češkoslovaško in Nemčijo po Donavi. Ta pot pa je skoraj zaprta vsled Angležev. Spričo angleškega vpliva se je mednarodni prevoz po Donavi tako zelo podražil, da je železniški izvoz preko Maribora cenejši. Anglija je izvedla to podražitev prometa, da onemogoči s tem konkurenco svojemu brodarstvu. Če bi bile prevozne tarife po Donavi nizke, potem bi bili naši pridelki v Nemčijo cenejši kakor pa pridelki, pripeljani na angleških ladjah iz Azije in Amerike. Zaradi tega smo navezani pri izvozu iz Vojvodine predvsem na železnice. Tu pa sta dve težkoči. Zveza k * Tadranskemu morju gre preko Broda v Dubrovnik. Do Broda je nor-malnotirna, od Broda dalje pa ozko tirna železnica. V Brodu je treba zato vse blago preložiti, kar pomeni velike stroške in ogromno izgubo časa. Preko Maribora in Rakeka imamo zopet samo eno progo, kar je premalo. Kot prvo pomoč bi bilo zategadelj priporočati nastopno: Iz osrčja države do Dubrovnika naj se zgradi ozkotirna železnica. Od Donave do Užic taka proga že obstoji. Razda- Delujmo z vsemi močmi za procvit In razširjenje »Kmetijskega Usta"! Izporočajte uredništvu našega »sta vsa važnejše dogodke svojega kraja I s lja med Užicami in najbližjo bosansko postajo meri le 35 km. Na tej zvezi se že dela. Nadalje bi bilo treba spojiti z bosanskimi železnicami Split, največjo luko v državi. Za velik del vsega izvoza bi se dosegla s tem direktna zveza z morjem. Da bo mogoč dober izvoz preko Maribora in Rakeka, pa je treba iz-premeniti progo Zidani most Beograd v dvotirno progo. Na tej progi vozi že danes dnevno do 80 vlakov. Nujno potrebna je dalje zgraditev železnice Novi Sad-Osijek-Križevci-Varaždin-Ljutomer in dalje preko Radgone v Avstrijo. ' Železnica od Varaždina do Novega Sada že obstoji; treba bi bilo samo nekatere neznatne razdalje zvezati bolj praktično. Toliko glede novili, oziroma izpopolnitve že obstoječih železnic. Preidimo k železniškim tarifam! Tarife so sestavljene pri nas tako, da je tarifa tem manjša, čim večja je prevozna daljava (Staffeltarif). — Proga Osijek-Križevci-Zagreb pa obstoji iz pet raznih železnic. Tarifa se prične torej računiti petkrat z najvišjo postavko. Posledica tega je, da je prevoz preko Osijeka-Križevcev-Zagreba mnogo dražji kakor prevoz preko Osijeka-Broda-Zagreba, dasi-ravno je dolga prva proga le 274 kilometrov, druga pa 317 km. Toda ker druga progo sestavljata le dve železnici, zato se plača prevoznine za vagon moke po prvi progi 5320 kron, po drugi pa le 3640 kron. V tem pogledu je odpomoč nujno potrebna. Železniške tarife se morajo urediti tako, da bo prevoz na vseh progah enako drag. Velike napake so se napravile pri nas glede zvišanja železniških tarif. Tako so se na vseh naših železnicah, ki so pripadale Madžarski — in teh je večina —, povišale tarife med vojsko in po vojski za 100 metrskih stotov in za razdaljo 300 kilometrov tako-le: za žito od 160 na 3430 kron, to je 20krat, za seno in slamo od 109 na 2120 K, to je 20krat, za deteljno seme od 230 na 4520 K, to je 20krat. Skratka: za vsako blago 20krat. V istem času pa se je dvignila cena pšenici od 35 na 1000 K, to je 28krat, vrednost sena od 10 na 400 krom, to je 40krat, vrednost detelj-nega semena od 140 na 7000 K, to je 50krat Na vrednost blaga se torej pri zvišanju tarif ni nič oziralo, kar omogoča, da je manjvredno blago najmanj obremenjeno in da dobimo med tarifo in vrednostjo blaga takole razmerje: pred dne septem. • vojsko bra 1921. pri pšenici 22 : 1 23 : 1 pri senu 9:1 18: 1 pri sladkorju 17 : 1 52 : 1 pri deteljnem semenu 60 : 1 3043 : 1 pri platnu 428 : 1 600 : 1 Te številke kažejo, da bi mogli prenesti sladkor, platno in deteljno seme veliko višjo tarifo kakor pa jo more prenesti pšenica ali seno. Povišanje prevoznine se nikakor ne sme vršiti šablonsko, da se brez ozira na vredlnost blaga vse poviša za 25 odstotkov, 50 ali 100. Paziti je treba dalje tudi na tujo konkurenco, posebno pri pridelkih, ki jih imamo doma preveč, kakor pri živini, vinu, pšenici, koruzi, lesu itd. (Pri vinu je doseglo ministrstvo za kmetijstvo glede prevoznih cen že znaten uspeh.) Kako važno je vprašanje konkurence, dokazuje to-le: Prevoz metrskega stota pšenice iz Nju Jorka preko Hamburga na Dunaj velja 175 naših kron. Mi pa plačamo za prevoz metrskega stota pšenice iz Zagreba na Dunaj 172, iz Novega Sada na Dunaj pa 218 kron. Drug primer: Prevoz metrskega stota žita iz Galaca v Rumuniji stane po Donavi do Prage 75, prevoz iste količine žita iz Amerike v Prago pa le 50 čeških kron. Vrhu vsega tega pa je treba računiti tudi s tem, da so pri nas proizvodni stroški mnogo večji kot v Ameriki. Pri nas se običajno ni posvečalo posebne pozornosti vprašanju železniških tarif. Premnogi kmetovalci so bili napačnega mnenja, da brigajo železniške tarife le trgovca. Kako napačno je bilo njih mnenje, je sijajno dokazal g. dr. Frangeš s svojim poročilom, na katerem mu moremo čestitati. Tovariš Pucelj je pričel takoj, ko je postal minister, proučevati vprašanje železniških tarif. In zato je stavil to vprašanje tudi na dnevni red sej kmetijskega sveta. Pri izbiri po- ročevalca o tej zadevi je imel tovariš Pucelj nad vse srečno roko. In pod vtiskom prepričevalne statistike dr. Frangeša so morali zastopniki ministrstva za promet, katere je pozval na sejo tovariš Pucelj, priznati, da so želje kmetovalcev popolnoma upravičene. Kmetijski svet je izvršil glede vprašanja prevoznine za poljedelske pridelke lepo delo. Nobenega dvoma ni, da ne bodo izostali uspehi tega dela, zlasti še, ko zasledujejo to vprašanje poslanci SKS. z vso vnemo. Seveda se pa ni udajati prevelikimi nadarn, kajti naše železnice so v slabem stanju ter trpe predvsem na pomanjkanju lokomotiv in vagonov. Namesto 60.000 vagonov, kolikor jih potrebujemo, jih imamo komaj 20.000. Tega nedostatka seveda ni mogoče čez noč odpraviti. Nepravilnosti glede prevoznih cen pa se morejo hitro odpraviti. Od odprave bo imela največjo korist ravno Slovenija kot pasivna in tranzitna dežela. In tako bo delo tovariša Puclja na korist ne le kmetovalcem vse države, temveč tudi vsem bednim slojem, za katere je življenskega pomena, da se prevoz žita kolikor mogoče poceni. Tako dokazujejo naši poslanci z dejanji, da je delo za kmeta tudi delo za narod! Dajce ljudstva semnje ter preprečujte tihotapljenje! Iz cerkniškega okraja nam poročajo, da ni tamkaj že dno leto živinskih Semnjev. Ljudstvo je prepričano, da se semnji namenoma onemogočajo, in sicer z različnimi umei:no sfabriciranimi iznajdbami kužnih bolezni. Ta ljudska sumnja utegne biti resnična. Upamo, da merodajno oblastvo sicer ne ravna v slabem namenu, temveč najbrže v nadii, da omeji s tem, tihotapljenje. V tem oziru je oblastvo seveda v velikanski zmoti. Ljudstvo potrebuje denar. Kako pa naj pride do denarja, če ni semnjev in tudi ne drugih kupcev, čeprav so v tem okraju cene živini kljub bližini meje nižje kakor n. pr. po Dolenjskem in Štajerskem. In poleg tega še to katastrofalno pomanjkanje krme! Vse to so vzroki, ki silijo ljudstvo naravnost k tihotapstvu. Znan nam je primer, ko je bil mož, ki za nobeno ceno ne bi hotel biti tihotapec, vsled zahteve upnikov, da poravnaij takoj d°lg, napravljen spričo popravila gospodarskega poslopja, končno prisiljen prodati dva vola preko državne meje, da je prišel tako do denarja. Ko bi imeli semnje ali bi se našli kupci doma, tedaj marsikdo ne bi hotel tihotapiti ter se podajati v nevarnost. Oblastva pozivljemo zategadelj., naj omogočijo semnje, glede tihotapcev pa naj uvedejo strog nadzor. Če se pa hoče to doseči, je prvi pogoj, da se odstrani V r a n - g 1 o v c e z meje. Vsled muk in težav, ki so jih morali prenesti že ti ubogi ljudje, ni čudno, če so mora-iično, opešali in če so podkupljivi. Polni so denarja, tihotapci pa veselo delajo, medtem ko je moral tihotapec prej, ko so bili ob meji naši stražniki, še ob času paše imeti posebno srečo, da je mogel kljub otežkočeni kontroli vendarle z živino preko meje. Vprašajte glede tega ljudstvo, ki vam bo vse to skozi in skozi potrdilo. Zahtevamo, da da oblastvo ljudstvu možnost za vnovčenje živine z zopetno uvedbo semnjev, ki edina more tihotapljenje preprečiti ali vsaj omejiti. SKS. je storila v tem pogledu že svoje korake. Mahmacije klerikalcev v radovljiškem okraju. Razumemo popolnoma klerikalno taktiko, da napadajo v prvi vrsti voditelje nasprotnih strank. Ti ptiči vedo namreč dobro, da so uničili idejo, če so ubili ugled naših prvih mož. Zato tudi nikdar ne nasprotujejo kmetski misli, temveč ves njih boj velja vedno le osebnostim, našim voditeljem. Če mi razumemo njih oseben boj, pa pri najboljši volji ne moremo pojmiti ogabnega načina boja, kakor ga upotrebljavajo kleri- kalci, ki so v tem oziru padli moralno že tako nizko, da zagrabijo za prav vsako sredstvo, če jim obeta le količkaj uspeha. Evo Vam klasičnega primera iz radovljiškega okraja! Eden prvih mož, ki je takoj in pogumno vstopil v sprednje vrste SKS., je bil tovariš Ivan Ažman. Zasebno in na javnih shodih je prepričevalno deloval za kmetsko osamosvojitev ter budil med kmeti vero v narodno ujedinjenje, ki je ključ k našemu blagostanju. To pa ni bilo všeč nekaterim agitatorjem in kandidatom SLS.' Zato so se vrgli proti njemu z besno jezo v boj. Kot prvi ga je napadel na javnem shodu pri Črnivcu neki Frelih ter mu očital neko nepošteno dejanje. Toda že po prvem Ažmanovem pismu je zlezel ta junak lepo pod klop ter v «DomoIjubu» in kmetijskem iistu» preklical svojo trditev. Klerikalci pa so si vseeno veselo meli roke, češ nekoliko so pa le škodovali ugledu tovariša Ažmana. Drugi klerikalni junak je bil neki Iskra. V odprtem pismu z dne S. maja je napadel tovariša Ažmana. Iskra je bil namreč izvoljen za nekaj dni za predsednika «Kmetijske druž-be», toda tovariš Ažman mu je iz-podmaknil stolček. K temu pa je prišla še nova aferica. Pri občinski volitvi je bil Iskra na isti kandidatni listi kot Ažman, toda na desetem mestu. Kljub temu pa je agitiral za nasprotno listo. Z objavo odprtega pisma pa je hotel diskreditirati Ažmana tako, da bi bil le-ta prisiljen odstopiti in bi prišel potem Iskra kot njegov namestnik v občinski odbor. Toda računi so bili prekrižani, ker je bil tovariš Ažman brez krivde. Da to tudi dokaže, je vložil "tovariš Ažman tožbo na porotno sodišče. Kot tretji junak se je pojavil končno cerkovnik z Blejskega otoka, Bi-jol. Pred pristaši SKS. je napadal tovariša Ažmana ter očital našim pristašem, kakega voditelja imajo. Zaradi tega obrekovanja je bil obsojen Bijol pred sodiščem na 300 kron. globe, kar mu ni bilo všeč. V prepričanju, da je v Ljubljani drug zakon, se je obrnil na višjo instanco. Toda se je kruto zmotil. Tedaj je nastopil dokaz resnice. Vršile so se tri dolge obravnave, pri katerih so nastopile priče skoraj vsega Bleda. Vse zastonj! Bijol je bil zopet obsojen na 300 kron globe ali na tri dni zapora. Kakšni so ti junaki sicer, pa naj osvetle nastopni dogodki. Bijol kot vnet pristaš SLS. je ob-rekoval pred dobrimi tremi tedni spomin umrle žene uglednega posestnika, predsednika KZ. na Bledu, na tako sirov način, kakor more storiti to le človek brez vsake srčne izobrazbe. Iskra je eden glavnih zaupnikov SLS., gotovo najsvetejše stranke v Sloveniji. Sedmo cerkveno zapoved pa časti na ta način, da je pretepel svojo ženo tako, da [e morala iskati varstva pri sodišču. In danes je od nje ločen. Vse to pa zategadelj, ker ni mogel svojega tasta privesti v klerikalni tabor. «Jutro» z dne 16. februarja je poročalo, da pride v tem porotnem zasedanju kot prvi na vrsto zaradi uboja Jalen, ki je stričnik Iskre. Ali ni to čudno, da prideta v enem zasedanju kar dva stričnika pred poroto, eden vsled uboja, drugi pa vsled obrekovanja! Lepo snidenje! Prinašamo to kratko sličico o klerikalnem delu na deželi. Podlo in ogabno je to delo, zato pa tudi po-gubonosno za one, ki ga uporabljajo. Ker lopovščina ne bo zmagala, zato tovariši: Vztrajajte v boju ne glede na vse nizkotnosti in obrekovanja klerikalcev, kajti s tem pridobite zmago pravici! In to bo Vam v čast, ljudstvu pa v koi^st! Na občnem zboru krajevne organizacije v Jarenini se je nabralo 160 kron. Na občnem zboru krajevnega odbora SKS. v Mavčičah se je nabralo 120 kron. Živeli vsi nabiralci in darovalci! Naj najdejo obilo posnemalcev! Pri občinski seji v Vrhlogi je bilo nabranih 100 kron. Po deset kron so darovali tovariši, odnosno tovarišica: župan Anton Mlakar, njegova vrla žena Neža in odborniki Alojzij Bravš, Andrej Pirnat, Simon Unuk, Valentin Soršak, Štefan Megličar, Štefan Horvat, Jožef Golob in Ivan Šoba. Občinski odborniki ,in župani, somišljeniki Stare pravde, posnemajte zavedno občino Vrhlogo! Darila za tisko vni sklad SKS. Pod geslom: Vse za Staro pravdo je nabrala samostojna trdnjava na Trati pri Škof ji Loki 612 kron, katerim je pridejaj Vrbanček iz Žabnice po Zakotnikovi mami še 40 kron; skupno torej 652 kron. V veseli družbi na Pesničkem dvoru je nabral tovariš Andrej Hazel v Ferkovi gostilni 500 kron. Na Cvenu pri Ljutomeru je nabral v veseli družbi tovariš Andrej Roškar 326 kron. V Pišecah je zbrala vesela družba v gostilni tovariša Kostevca znesek 241 kron. Iz Struge je poslal neimenovani 120 kron. Kmetijsko šolstvo. (Dvodnevni vinarski tečaj) na grm- ski kmetijski šoli se je moral vsled krute zime preložiti na dan 7. in 8ega marca. Poučevalo se bo teoretično in praktično o napravi vinogradov, režnji trt itd. Začetek tečaja dne 7. marca ob pol devetih zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi takoj po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Ker se bo vršil takoj nato trodnevni sadjarski tečaj, se ukaželjneži lahko udeleže obeh tečajev ter si prihranijo s tem vnovično pot v Novo mesto. (Zdravniška izpričevala.) V kmetijske šole morejo biti sprejeti le popolnoma zdravi gojenci, in sicer na podstavi zdravniških izpričeval. V splošnem se dajejo zdravniška izpričevala zelo lahkomišljeno, kar tjavendam vsakemu prosilcu. Posledica tega je, da je med sprejetimi gojenci vse polno bolnih, ki niso kos nalogam dobre kme-tijskostrokovne naobrazbe. Vsled bolezni učencev je dostikrat oviran reden šolski pouk. Posebno se to opaža v internatih, ki postanejo skorajda bolnice. Omeniti je treba še silne izdatke za zdravnika in zdravila, kar bi bilo odveč, če bi se zdravniška izpričevala podeljevala vestno. Zato prosimo vse zdravnike, naj izdajajo zdravniška izpričevala le po vestnem preudarku. Gleda površnosti zdravniških izpričeval le en primer: Na mariborski vinarski in sadjarski šoli so bile ugotovljene pri učencih, ki so imeli s seboj zdravniška izpričevala, te-le bolezni: katar pljučnih vršičkov, srčne napake, skrivljenje hrbtenice, rahitične bolezni, živčne bolezni, velike golše, kila i. dr. Da tako bolni mladeniči težje prestanejo epidemične bolezni, je naravno. Zato se je v zavodu španska bolezen bliskovito razširila. Spričo vztrajnosti zavodovega zdravnika in spričo dobre oskrbe v zavodu je sicer bolezen hitro prestala. Pri tej priliki pa moramo omeniti še nekaj. Iz zdravstvenega stanja gojencev na kmetijskih šolah se vidi, da so se po deželi zdravstvene prilike silno poslabšale. Vse premalo se stori za ljudsko higieno na deželi. Nujno in krvavo potrebno je, pričeti z delom za ljudsko higieno na deželi. Koliko vasi je še brez dobre pitne vode in koliko jih je brez najpriprostejših zdravstvenih pripomočkov! In dasi smo v pro-svetljenem 20. stoletju, vendar cvete še mazaštvo. Ker je ljudsko zdravje predpogoj obstoja naroda, zato skrbite zanj, da ne bo prepozno! Pokrajinske ?esti. (Pristojbina na vozila ali blesteč uradni šimel.) Najodločneje moramo protestirati proti odredbi finančne delegacije, kako se morajo prijavljati vozila in plačevati zanja pristojbine. V nekaterih krajih mora lastnik voza tudi uro daleč k županu ter v njegovi navzočnosti spisati prijavo voza. Nato plača kolek in župan vpiše prijavo v posebno knjigo. Nato je treba poročati glavarstvu, da je bila prijava od lastnika voza lastnoročno vpisana ter da se je kolek prilepil in uničil. Župan napravi potem lastniku voza potrdilo, da je voz prijavljen. S tem potrdilom treba potem oditi na davkarijo, često tri do štiri ure daleč. Na davkariji je treba plačati 2 dinarja, nakar izstavijo o tem potrdilo. S potrdilom se je treba vrniti zopet na županstvo, da se razvidi, če je pristojbina res plačana. Torej, gospodje, ali res nimate nobenega zmisla več za praktično uradovanje? Ali nas boste gonili res od Poncija do Pilata vsled svoje nerodnosti? Ali res mislite, da nimamo drugega dela kakor letat} od urada do urada, zamujati s tem drag čas in trositi po nepotrebnem denar? Tak birokratizem je naravnost neodpustljiv posebno sedaj, ko ni dobiti posla niti za 1000 K pri vsem prostem. Tako postopanje ni nič drugega kakor neumna in kazniva šikana, ki je ne bomo trpeli. Zapomnite si to, gospodje. ki ste častilci sv. Birokracija! — Prizadeti posestniki S Posavja. (Št. Vid nad Ljubljano.) Z ozirom na Domoljubov* članek z dne 15. februarja pod naslovom « Razkrite laži kjer se med drugim opisuje »izvirno samostojno zgodbo iz dežele«, izjavljam to-le: «Domoljub» jo zakrivil s tem zopet debelo laž, ker se njegovo poro- čilo niti daleč ne strinja z resnico, šentvidski »Domoljubov* dopisnik je s tem samo dokazal, da je slabo opravil svojo pravkar minulo misijonsko pobožnost. Res je, da so očitali tudi šentvidski klerikalci naši krajevni organizaciji ob občinski volitvi zvezo z demokrati, kar so jih naučili voditelji klerikalne stranke, ki počenjajo to že izaz ustanovitve SKS. Res je dalje, da sem obljubil tistemu možakarju z Glini-ce, ki si je dovolil meni očitati zvezo z demokrati in ki je vedel celo za lokal, kjer se shajamo glede skupnega naist»pa, 10.000. kron za šentvidskega Orla, če mi svoje obdolžitve tudi dokaže. Res je dalje, da je dotični možakar obljubil, da bo prišel prvo nedeljo z dokazi ter dvignil potem lepo vsoti-co 10.000 kron. Res je tudi, da je obljubil ta možakar s svojo moško besedo (za kar je nebroj prič na razpolago), da bo toliko pošten, da bo svoje nemožato obrekovanje javno pred cerkvijo preklical, če se mu ne posreči dokaz resnice. In končno je res, da so minile nedelje, da so minili tedni, da so minili meseci, toda za resnico tako vnet klerikalni možakar ni prišel po denarce in tudi ni preklical svoje trditve, čeprav je minil sveti misijon, spokorni čas, med katerim mora vsak dobri kristijan popraviti svoje krivice. — Albin K o m a n s. r., t, č. predsednik okrajnega odbora SKS. * Št. Vidu. (Novice iz škofjeloškega okraja.) Pre-tečene dni so se vršile po našem okraju dražbe za napravo in napeljavo cestnega gramoza. Kakor običajno, tako je vodil dražbe tudi sedaj g. cestni načelnik s cestnimi odborniki. G. cestni načelnik pa se je ponašal pri dražbi tako, da so dobili vsi udeleženci vtisk, da ni njemu toliko za dražbo samo kakor za hujskarije. Dražba mu je, bila skratka prilika za političen govor. Priporočamo tega g. Pepeta slavnim poslancem SLS., da mu izposlujejo za njegovo kričanje kolikor mogoče visoko nagrado ali pa vsaj globoko korito. (Podlonk pod Ratitovcem.) Tudi visoko pod Ratitovcem, v zapuščeni gorski vasi Podlonku, se je začelo živahno življenje, in sicer tedaj, ko je bila ustanovljena naša enorazrednica. Šele sedaj smo spoznali Podlončani, kaj pomeni šola. Dne 2. februarja smo imeli po zaslugi gospodične učiteljice igro. Prireditev je bila izvrstno obiskana ter je uspela v vsakem oziru. Žal, da jt-bil prostor premajhen in niso mogli videti igre vsi. Čisti dobiček smo razdelili tako, da dobe revni otroci 150, invalidi 150, gladna ruska deca 100 in «Topola» 100 kron. Želimo, naj bi se priredila skoraj slična igra, ki naj bi si jo ogledali tudi sosedje. (Klerikalna morala.) Slavna klerikalna trdnjava je občina Šenčur. Neslavna pa je morala šenčurskih klerikalcev. 621etni Vidmar, po domače Krašovec, ima nezakonskega otroka z nekim dekletom. Drug nezakonski otrok pa je na potu. Sedaj ga je nagnalo dekle, da se mora poročiti z njo. Mož se je udal ter sklenil se poročiti. Ker so pa njegovi zakonski otroki temu nasprotovali, jo je popihal Vidmar z nevesto v Kranj ter se tam na tihem poročil. Nato se je vrnil domov. Toda lepo sta gledala «mlada> novoporočenca, ko sta prišla domov, kajti vsa hiša je bila docela izpraznjena. Vse so odnesli zakonski Vidmar-jevi otroci iz hiše ter novoporočenemu paru pustili le krožnik s koncem klobase. Kako sta spala tisto noč mlada poročenca in kako sta svatovala, o tem viri molče. To je slika klerikalne podeželske morale. Ampak oče Vidmar bodo branili še naprJj vero proti samostojnim! Obilo sreče jim v prijetnem zakonskem jannu! (Himen.) V sredo dne 22. t. m. so je poročil v Velikih Laščah šef kabineta v ministrstvu za kmetijstvo, g. Miloš Štibler, z gdč. Emico P u c -1 j e v o, hčerko našega tovariša ministra I. Puclja. Mladoporočencema naše iskrene čestitke! (Tovarišu na pomoč!) Posestniku Antonu Dovžanu pri Sv. Ani na Gorenjskem je pogorelo vse njegovo imetje do tal. Hiša in gospodarska poslopja, živež in obleka! Pogorelčeva beda je velikanska. Spričo tega je osnoval naš krajevni odbor pri Sveti Ani pomožno akcijo ter s tem pozivlje vse dotičnike, ki so dobrega srca, naj pomagajo nesrečnemu pogorelcu. Pozivu krajevnega odbora se pridružujemo tudi mi ter prosimo nujno vse tovariše, naj priskočijo imenovanemu tovarišu na pomoč po geslu, da dvakrat da, kdor hitro dd! (Iz Dobrepolj.) Kakor povsod, tako se je pričelo tudi pri nas beračiti za nove zvonove. Sedaj hodijo po hišah župljanov zaradi novih zvonov. Med vojno pa ni vprašal g. župnik nič žup-ljane, ali dajo zvonove ali ne. Kar na svojo roko je poslal k podružnicam vojake ter jim naznanil, kje naj vzamejo zvonove. Vprašal glede tega tudi ni cerkvenih ključarjev. Kar vse na svojo roko je delal. Z za zvonove prejetim denarjem pa je podpisal vojno posojilo, tako da smo sedaj brez zvonov in brez denarja. Sedaj hoče nove zvonove, ki naj jih kupijo pohlevni Dobrepoljci. Povabil je v ta namen v župnišče župljane, toda samo verne. Pridobivajte »»Kmetijskemu listu" nove naročnike In naročnice I 4 Ko si sam prečltal „ Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak daj ga citati še drugimi Toda glej ga spaka! Tudi verni žup-ljani so povedali g. župniku take, da je bil ves v zadregi. Pri Veliki Sliv niči ima dobrepoljska cerkev lep gozd. Verni so predlagali, naj se gozd poseka, les proda ter z izkupičkom kupijo zvonovi. Ce bi to ne zadostovalo, tedaj bodo dali potrebno župljani. G. župnik se je temu predlogu navidezno udal, toda pristavil, da se sme gozd posekati le s privoljenjem škofijstva Naravno, da škofijetvo tega ni dovolilo, češ da je gozd župnikova in ne cerkvena last. Sedaj pa pomislite tole: Leta 1896. smo marali kupiti za popravo župnišča in za dva nova kozolca les. Tedaj se je reklo, da je gozd cerkvena last, ki ae ne sme porabiti za župnišče. Sedaj, ko naj bi se porabil gozd za cerkvene namene, pa pravijo, da je last župnišča. Iz tega more .spoznati vsakdo, kako vlečejo gospodje Dobrepoljce za nos. Ne bomo pa se pustili vleči in zato pravimo: Dotičnik, ki je zvonove prodal, naj jih tudi kupi. Brez našega dovoljenja ste podpisali vojno posojilo, brez našega dovoljenja kupite sedaj zvonove! Zvonove so kupili naši predniki-, a mi" smo morali plačati vselej zvonjenje za mrliči in drugo. Sedaj naj kupimo seveda zopet zvono/e, da bomo ob pogrebih več plačevali. Ne, gospod župnik, tako ne gre. Pred 75 leti so postavili naši predniki v novo župnijsko cerkev lepe nove hrastove klopi. Cerkev je obljubila takrat, kar se je tudi vpisalo v cerkvene knjige, da ima vsaka hiša, ki je dala za sedeže potreben les za stonj, po dva brezplačna sedeža, enega za moško, enega za žensko osebo, tako dolgo, dokler njen rod ne izumrje. Kaj pa ste' storili Vi, g. župnik? Poteptili ste kmetiško pravico in sedeže prodajate na javni dražbi. Letos ste dobili zanje 30.000 kron. Prodajte gozd ter dajte k izkupičku izkupiček za sedeža! In če bo še vse premalo, potrkajte ma-gari pri bogatinih! Toda revne ljudi pustite pri miru! O neki bisagi se govori, da je brez dna. Prav zato se bojimo, da izvemo pri Vas, kje je tista bisaga. Posebno če boste celo sitnarili pri revežih. Konično samo še nekaj: Nismo željni Vaše hvale, pač pa želimo cerkveno poštenje. — Dobrepolj-ski ž u p j j a n i. (V Tržišču na Dolenjskem) se tudi dogodi včasih kaj zanimivega, veselega in žalostnega. V jeseni je padla Markovičeva žena z Vrha v 9 metrov globok vodnjak, ki pa je bil na srečo suli do blata, tako da se ni utopila ne ubila. Ostala je vso noč v neprijetnem bivališču. Zjutraj; so čuli mimoidoči ljudje njeno zdihovanje ter jo potegnili iz mučne ječe. — Posestnik Erpič v Mladetiču si je predzadnjo nedeljo z Markovca grede natrl nogo. Take so kazni malkovškega vina, če ga človek premalo respektira. — Neka tatinska zalega vznemirja zadnje čase našo okolico. Posestniku Borštnarju in po-sestnici Pelkovi iz Tržišča so vdrli tatovi v Malkovcu v zidanico ter odnesli nekaj vina. Pri Lindiču je zmanjkala plahta. Iz «farovške štacune* pa so odnesli tatovi zaboj sladkorja, nekaj usnja in mila, kar je g. župnika prav upravičeno tako ujezilo, da jt popolnoma neumestno in neupravičeno kričal: Le še »liberalce* volite! Bog-ve, koga in kaj je mož s tem mislil. Najbrže je mislil na tiste komuniste, s katerimi so se ujedinili naši klerikalci pri zadnji občinski volitvi, da so se skupaj in lepše »peljali*. — V nedeljo clne 5. februarja je priredil tukajšnji učiteljski zbor s sodelovanjem domačih pevcev lepo uspelo igro, ki ji jo dodal tudi nekaj pevskih točk. Vse nam je prav zelo ugajalo. Igra je izvabila obilno odkritosrčnega smeha, lepo ubrano petje pa jako veliko zanimanja. Nikdar se no bi naveličali veselega »Vasovalca*, ki je z mosta od radosti v voclo klobuk zagnal. Res. prav iz srca smo bili veseli, ko smo vidoli na odru kmetsko sinovo in celo kmetskega posestnika Alojzija Udovča iz Malkovca, ki so pokazaii v družbi z učitelji lep napredek izobraževalnega dela. Le v tem zmislu naprej! Želimo Vas kmalu zopet videti na. odru. — Stalno je nameščen za nadučitelja na tukajšnji šoli g. .Vinko K1 a n š e k. Poznamo ga že dolgo kot kmetskega sina, ki umeva kmetske težnje. Njegova oseba nam je porok za najlepšo slogo med šolo in domom. Zato njegovo imenovanje toplo pozdravljamo. Pa drugič še kaj. (Bučka.) «Kmetijski list* z dne 26ega januarja se je zavzel za odpravo bere. Pri nas na Bučki pa smo jo odpravili sami. Že pred petnajstimi leti smo jo odkupili. Za odkup smo plačali po 13 kron, več kot 27 kron pa ni plačal nihče. In prosti smo bili bere enkrat za vselej. Takratni g. župnik je šel zaradi tega od nas. Prišel je nov g. župnik, ki je sicer za bero žaloval, toda hudo mu vseeno ni bilo. Bil je pri nas nad deset let in ves čas lepo rejen. Ker js njegov naslednik prišel iz krajev, kjer rede gosi, zato je imel bolj gosji želodec ter nikakor ni mogel preboleti odkupa bere. Vedno se je jezil nad temi preklicanimi samostojneži, ker so odpravili bero, čeprav jih ob odkupu bere še bilo ni. Pri njegovem prihodu smo mu dali prostovoljno več kot 50 mernikov pšenice. Toda. čemu naj mu bo to, ko je pa bila baje na njegovi prejš- nji župniji bera tako bogata, da sta dobila samo dva kaplana 300 mernikov pšenice. Pšenico smo dali g. župniku pod pogojem, da bo pustil politiko čisto pri miru, kar je tudi obljubil. Ker pa g. župnik svoje obljube ni držal, smo mu pretečeno leto obesili bero malo višje in pšenice je bilo manj. Ker pa nima naš gospod doma zadosti jela, si je začel pomagati na poseben način. V vsako hišo, iz katere diši, vstopi, da dobi kaj za pod zobe. Pri tem mu je vseeno, ali je hiša samostojna ali klerikalna. Med svojimi somišljeniki pa odriha čez samostojne, da se kar peni. Ker ga je nekdo opozoril, da ni lepo, če hodi duhovnik ponoči okoli ter obrekuje pri tem ljudi, je prišel na misel, da prične kupčijo z jajci. Želimo mu dosti uspeha! (Z Rake na Bučko) so delali cesto ter prestavili klance že v letih 1912. in 1913. Obljubili so takrat, da nam bodo dobro poplačali vso škodo na naših njivah in vrtovih. Od tistega časa je preteklo že več let, toda nihče se ne /.meni, da bi nam škodo poplačal. Ta-iiO se nam godi, ker so taki cestni odborniki. Skrajnji čas je že, da bi se volil nov cestni odbor in da bi vrgli iz cestnega odbora tistega zanikrneža, ki še ni videl ceste drugikrat kakor te-Uaj, ko je šel po svojo mastno plačo. \7si odborniki so enako leni klerikalci. Tako skrbe za nas kmete. Ce moramo Kmetje kaj plačati, pa nas ne čaka nihče. (Nova Cerkev pri Vojniku.) V nedeljo dne 12. t. m. je umrl tu naš odlični pristaš in splošno spoštovani tovariš Karel G o r i č a n, vinarski nadzor -Lik. Kako priljubljen je bil in kak ugled je užival pokojnik, je pokazal najlepše pogreb, ki se ga je udeležila velikanska množica ljudi. Med drugim so se udeležili pogreba: za SKS. tovariša poslanca Kušar in Mrmolja, za pokrajinsko upravo vodja oddelka za kmetijstvo tovariš Sancin, izmed pokojnikovih stanovskih tovarišev pa gg.: ravnatelja Žmavc in Belle in višji vinarski nadzornik Puklavec. Gasilno društvo vojniško je spremilo pokojnika korporativno na njegovi zadnji poti, domači pevski zbor pa mu je zapel pretresu j oče žalostinke. Cb odprtem grobu se je poslovil od pokojnika to-ariš Sancin. Rajnki Karel Goričan jc bil mož dela in zvest delavec za kmet? ko osamosvojitev. Spričo svoje delavnosti in poštenosti pa je bil priljubljen in spoštovan tudi od nasprotnikov. Čast njegovemu spominu! (Shod v Rogaški Slatini.) Po opravičili sem prišel na svečnico v Rogaško Slatino. Da bi se pokrepčal, sem stopil / gostilno g. J. Ogrizka, kjer sem našel vse polno ljudi in kamor so pi-iha-,ali še vedno novi ljudje. Prisedel sem ti mizi. Po ragovoru ljudi sem spoznal takoj, da ima «Samostojna* svoj shod. Kmalu pa sem prišel do zaključka, da niso tu samo »Samostojneži*, temveč Ja so tudi socialni demokrati in kle-ikalci vmes. Vsi so se vedli dostojno, da sem že obsojal nastop klerikalcev le po drugih shodih. Toda, tovariš urednik, hudo sem se zmotil. Kmalu na to je otvoril predsednik shod ter podal besedo • tovarišu Brusu. Le-ta je pričel razlagati delo narodne skupščine ter govoriti o novih davkih, ustavodajni skupščini itd. Med njegovim iepim in stvarnim govorom so se čule pikre opombe razdraženega in razbur-enega ljudstva; zlasti pa je bilo ljudstvo jako glasno tedaj, ko je omenil ovornik takse na vozila na vzmeteh. Ljudje so očitali previsoko število uradnikov, žandarjev, posebno pa finančnih uradnikov. Govornik je ljudstvo miril ter dejal, da bo dobil besedo vsakdo, kdor bo želel govoriti. Govornik je nato vprašal ljudstvo za njega mnenje lede pokrajinske samouprave. Spričo prevelike oddaljenosti Prekmurcev je predlagal, naj se ustanovi tudi v Mariboru pokrajinska oblast. Kakor povsod, tako so tudi tukaj nastopili proti temu klerikalci, vsem na čelu neki župan loškar, ki je imel s seboj svojo «Lajb-gardo*, sestoječo med drugim tudi iz nekega «Kajbiča*. Le-ta je, ne meneč