Poštnino plačana v gotovini SLOVENSKA BESEDA Uredniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava; Šelenborgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152 liha Ja «s«k p ate k. ŠTEVILKA 8 V LJUBLJANI, 19. MARCA 1937 ZSmSESSESESEESSmSS^^ Posamezna ■% kili Številka I DIN Dr. Dinko Puc: Slovanska vzajemnost V zgodovini je Se neizbrisno zapisano* da je bodočnost te slovanska Zavzemati se za slovansko vzajemnost, biti panslavist, !e bilo pred volno smrtni greh in veleizdaja. Tako zvani katoliški tisk Je dosledno pobijal vsako stremljenje po kulturnem ali celo političnem zbližaujtu med slovanskimi narodi, avstrijska birokracija in generaliteta pa Je može, ki so delali na slovanski vzajemnosti, že v miru označevala kot izdajalce; med vojno pa jih jei dala poloviti, Internirati, konfinirati in postreljati. Biti glasnik slovanske vzajemnost^ ni bilo lahko. Države, ki so bile od nekdaj sovražnice Slovanov, so ustvarjale z veliko iznajdiiin vostjo nesložnost med slovanskimi narodi, netile so lokalna nasprot-stva ter z lažmi in izmišljenimi poročili provocirale nerazpoloženi© v bratskih srcih. Tako je nastalo sovraštvo medi Srbi to Bolgari, trenja med Srb' in Hrvati, Čehi in Poljak}, Poljaki in Rusinl. V to dobo spada odkritje «bosanskega« Jezika tat «macedonske» narodnosti in neprestana sumničenja in očitki, da je vsak nacionalni pokret finansiran ? ruskim rubljem. Svetovna vojna ie pač odstranila nekatera nesporazumljenia, toda revolucijai v Rusi]} je za dolga leta izločila ruski narod iz računov nekdanjih panslavistov. Novo nastale slovanske države v srednji Elvropi so bile take prepuščene' v prvi vrsti uplivu evropskih velesil, ki niso imele nobenega ali pa vsaj ne prevelikega interesa na tem, da se obnovi svoj čas mogočna propaganda za slovansko vzajemnost. Največja stvar Je bilo pač nasprotje med Srbi in Bolgari. Kdor Je poznal globočino tega prepada, si ni mogel predstavljati, da bi bilo mogoče to nasprotje premostiti prej, preden ne Izumre vsa generacija, ki Je živela med svetovno vojno' in se borila v njej. In vendar Je šlo! Globoko zahvalo smo c^olžnl predvsem pok. kralju Aleksandru, ki Je s svojo uvidevnostjo In širokogrudnostjo prvi dal i ni c 1J a -tivo za pakt prijateljstva z Bo 1 gorijo. Pokazalo pa se Je tudi da . k Hub vsem zunanjim uplivom, hujska-rljjain in Intrigam Hr 1 ni voda. Oba naroda sta z navdušenjem, p ni bilo umetno narejeno, pozdravila ta korak ter s tem, da sta si podaja roke, končala najbolj! žalostno pogtavie v zgodovini Jugoslovanov ter začela novo, lepšo dobo skupnega v z a -lem«©*? dela ... • ■ : * Led Je prebit. Mala antanta nam Je: jamstvo, da bodo naše zveze s Češkoslovaško ostale neskaljene in da se bodo jačale zlasti tudi v gospodarskem pogledu. Tudi zveze s PbJjfcko se utrjujejo. Našla Javnost se živo zanima za nlena kulturna stremljenja, gospodarstveniki pa proučujejo možnosti novih gospodarskih zvez. Obzorfei se širi. Bodočnost j|e naša, slovanska! Proračunski hitrostni rekord Kako se v Ljubljani dane« rešujejo najvažnejša občinska vprašanja Ljubljanski proračun za leto 1937/38. je mestno županstvo sestavilo tako pozno, da ga ie moral finančni odbor na vrat na nos predelati ter da je prišel že dva dni nato, ko so ga dobili mestni svetniki v roke, v razpravo. Zato je bilo občinskim svetnikom nemogoče, da bi ga temeljito predelali in pregledali ter poskušali uveljaviti svoje predloge. Zdi se, da je bila ta hitrica nameravana. Ne le zato, da se oteži ali onemogoči opoziciji kritika mestnega gospodarstva, temveč tudi zato, da se pokaže omalovaževanje opozicije. Zlobni jeziki pa trdijo še tretje: Večina na magistratu se tako opasno krha in nezadovoljstvo z vodstvom občinske politike je med samimi večinskimi mestnimi svetniki tako veliko, da se je bilo bati, da se pojavi tudi na javni občinski seji in da pride proračun v nevarnost... Zato je bila hitrica priporočljiva! Opozicijski mestni svetniki, ki pripadajo raznim skupinam, so bili zaradi opisanega postopanja prisiljeni, da se odločijo: ali naj mirno požro omalovaževanje in se udeleže proračunske razprave nezadostno pripravljeni, ali pa naj od razprave izostanejo in t^ko protestirajmo proti načinu, kako nastopa magistrat proti opoziciji, ki je do sedaj stvarno sodelovala v občinskem svetu in se izogibala vsake demagogije. Odločitev je padla v tem smislu, da sp opozicija proračunske razprave v znak protesta ne bo udeležila. Na proračunski seji dne 13. t. m. je podal zato mestni svetnik gosp. dr. Korun v imenu opozicije naslednjo izjavo: »Podpisani člani mestnega sveta so prejeli proračunski predilog za leto 1937/38., ki je stavljen na dnevni; red današnje seje, šele v četrtek 11. t. m. Razen obema članoma finančnega odbora sv. Likarju in sv. dr. Korunu, je bil do tedaj proračunski predlog, posebno v obliki, kakor ga je sklenil finančni odbor, neznan. Da bi imeli vsi mestni svetniki možnost obsežen proračunski elaborat z vsemi prilogami podrobno proučiti in staviti v proračunski debati potrebne predloge ter zavzeti napram proračunu svoje stališče, sta člana finančnega odbora sy. Likar in sv. dr. Korun preko g. načelnika finančnega odbora dne 8. t. m. apelirala na g. predsednika občine, dd ne skliče seje mestnega sveta pred ponedeljkom dne 15. t. m. Kljub temu je smatral g. predsednik za potrebno, da skliče sejo mestnega sveta že .za danes. S temi je vsem članom manjšine, razen Članoma finančnega odbora, onemogočil, da bi mogli — zadostno vpoznani s proračunom — pri proračunski razpravi sodelovati tako, kakor smatrajo za svojo dolžnost in kakor zahtevajo interesi ljubljanskega prebivalstva. Morebitni izgovor, da je sprejetje proračuna nujno, ne drži, ker je predsedstvo mestne občine zavlačevalo brez potrebe do začetka t. m. predložitev proračuna finanč-nemii odboru. Če Iforačun ta čas še ni bil nujen, ne tuore bi ne sme bM v trenutku, ko naj izreka svojo končno besedo o njem mestni svet V postopanju g. predsednika vidimo omalovaževanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta, ki škoduje izčrpni to temeljiti obravnavi proračuna in potrebni kritiki občinskega gospodarstva in občinske politike. Pri takem položaju moramo flfotj postopaplu g, predsednika protestirati ter dajemo temu protestu izraza z izjavo, da se pro- računske razprave ne bomo udeleževali, ker ne moremo prevzeti za proračun, ki ga večina od nas ne pozna, niti formalne niti moralne odgovornosti. Ponavljamo pa pri tej priliki svojo zahtevo, da diobe ljubljanski volilci čimprej prilik«, da v svobodnih volitvah s tajnim glasova njem izvolijo mestni svet svojega zaupanja, kajti današnja večina v tem svetu zaupanja večine ljubljanskega volivstva in (prebivalstva ne uživa.» Način, kako je pri tej priliki nastopil g. župan, je z^titaiv. Kljub temu, da je bil naproŠen, da da opoziciji priliko, da poda pred začetkom proračunske debate svojo izjavo, je v nasprotju s parlamentarnim! običaji to rezko odklonil. Očividno je želel, da tudi opozicija čuje čitanje njegovega občin' skega programa za prihodnje proračunsko leto, ki pa je pustil celo večino tako hladno, da ni zaploskala niti ena roka. Opozicija je nato s proračunske seje odšla. Proračun je bil nato seveda soglasno sprejet. Toda tudi klopi večine so bile pri glasovanju razredčene... t M ft' i‘ ,V' n l Zahit,; ,jo svobodnih volitvah s talnim glasovanjem pozdravlja zato vsa Ljubljana Dr. M- Kmn: Ljubljanski proračun Dejstva govore povsem drugače, kakor pa obveščata javnost mestno predsedstvo jn flfegov tisk Glasila ljubljanskega mestnega magistrata prinašajo izvajanja gospoda župana dr. Adlešiča (»Slovenec* z dne 16. t. m.) na izjavo, ki smo jo podali nekateri člani mestnega sveta Pri proračunski razpravi dne 13. t. m.; nekakšen komentar prinaša tudi «Slovenski dom» z dne 15. t. m. Eno kakor drugo ne more ostati brez odgovora. , G. županu odgovarjam: 1.) Stvar okusa 3n lojalnosti je, kako rači predsednik kake korporacije uporabljati fopftato® predpise poslovnika. 2.) Pl-va proračunska seja odbora ie 26. februarja 19,36. Kdaj je bil proračun predložen, finančnemu odboru, ne vem, t° tudi ni važno. 3.) Lansko leto Je bila proračunska seja mestnega sveta na torek II. marca 1936, mestni svetniki so imeli štiri dni poprej — vmes nedeljo — proračun V rokah. V ostalem so b^le lansko leto razmere drugačne kakor letos in pa upoštevanja vredne: nova občinska uprava je bila imenovana šele sredi decembra 1935 in je bilo treba proračun domala znova sestavljati. To dejstvo sem v finančnem odboru in v plenumu občanskega sveta obrazložil, zamudo utemeljil, člani finančnega odbora in celotni mestni svet pa so tehtnost opravičila priznali. Lepa beseda je našla lepo mesto. Letos ni utemeljenega razloga za zamudo, d!a je prišel proračun pred plenum celo dva dni kasneje kakor lansko leto. Rad verjamem, da so bile težkoče pri sestavi proračuna, toda te težikoče — »zgleda — niso bile tehničnega značaja, kakor lansko leto, nego se je bojda lomil večinski klub na neštetih sejah okrog proračuna. To ali pa karkoli drugega ni tehten razlog za zamudo in pretirano naglico. Protest opo^clje je bil zato povsem upravičen. 4.) Nla seji finančnega odbora 8. t. m. je bil govor o tem, kdaj naj se vršij proračunska seja mestnega sveta. Občinski svetnik g. Likar in jaz sva navajala več razlogov za to, naj se seja vrši v ponedeljek 15. t. m., ne pa v soboto 13. t. m. Izrecno sva navedla, da gg. mestni svetniki, k| niso y večinskem klubu, proračuna še ne poznajo iin morajo imeti dovolj časa, da se na proračunsko razpravo pripravilo. Govorilo se je tudi o tem, da je sobota neprikladen dan za seje. Omenil sem, naj bo sobota prosta. Iz tega Črpa g. župan jalovo nado, da bodo ljubljanski1 volivci rajši «zaupali gospodom, ki žrtvujejo sobote in nedelje za delo’ za javne koristi mesta», kakor pa nam, ki smo ob sobotah in nedeljah radi prosti. Jaz imam o razboritosti ljubljanskih volivcev boljše mnenje: oni ne bodo sodili delovanje občinskih svetnikov po tem, koliko hlač si raztrgalo na sejnih klopeh in po kanclijah, temveč zgolj po uspehih! 5.) N!j točno, da sem glasoval v finančnem odboru za proračun. Izjavil sem takoj v začetku razprave, da si pridržim pravico zavzeti svoje stališče do proračuna v plenumu. Sodeloval pa sem stvarno in stavil, več pomembnih predlogov, ki so bili — razen enega — vsi sprejeti. V svojem komentarju k proračunski razpravi piše «Slovenski dom», da je bil lanski proračun slabši kakor je letošnji. Torej je letošnji slab. To ugotovitev sprejemam. Zakaj je večina kljub temu tak slab proračun sprejela? G. župan je lanski proračun imenoval sanacijski. V tem sem se POLITIČNI TEDEN Senat, ki sta ga doslej sestavljala samo dva kluba, vladni in opozicijski, katerega člani so se pa doslej prištevali vsi k stranki JNS, se je formiral sedaj v smislu novega političnega položaja. Poleg imenovanih klubov se je osnoval sedaj še Neodvisjii klub senatorjev,, v' katerega ie bit izvoljen za predsednika g.Svetozar Tomič, za podpredsednika pa gg. dr. Ploj in T. Kovačevi?, (ločim je tajniške posle prevzel g. dr. Marušič. Med člaiu se nahaja tudi Kost a Timotijevič, bivši predsednik kluba JNS. V političnih krogih se trdi, da je novi klub začasno zavzel opazovalno stališče. Neodvisni klub senatorjev šteje 14 članov. V zvezi s potovanjem gosp. dr. Mačka in njegovim sestankom z g. dr. Krnjevičem v Avstriji smo čitali razne kombinacije v tukajšnjih in inozemskih listih. Sestanek je bil tajen in se lahko, samo ugiba, kaj sta se oba politika razgovaf-jala. Povedano je bilo samo to, da, ostane g. dr. Kmjevič še nadalje v inozemstvu, po nekih it}\ormaci--j ah radi tega, ker je njegovo, bivanje tam potrebno v svrho pobijanja propagande dr. Paveliča, in, tovarišev. Kakor je znano, g. d,\\ Kmjevič stalno živi v Ženevi in smatra po svoji izjavi še vedno zq potrebna, da tam vstane in torej, ni pričakovati, da bi se v kratkem vrnil v Zagreb, kjer naj bi skupaj z g. dr. Mačkom in g. friz. Kitičem tvoril nekak tnumvi,rat na vodstvu hrvaškega seljačkegp po- krm. Te vesti in ugibanja so povzročila, v listih, ki so blizu SDK, veliko ogorčenje, posebno pa se je tam še neprijazno komentirala vest, da bo g. dr. Maček po svoji vrnitvi iz inozemstva dal razne politične izjave glede stališča, ki ga zavzema danes SDK do raznih političnih problemov v državi; predvsem pa naj bi baje dal neke nove pomembne izjave glede na hrvaško vprašanje. Vse te vesti označuje tisk hrvaškega seliačkega, pokreta za izmišljene in brez vsake podlage. Torej se s potovanjem g. dr. Mačica in njegovim sestankom v inozemstvu ni prav nič iz-premenil notranjepolitični položaj. Prvaki Udružene opozicije so bili ta teden posebno živahno na delu v Šumadiji, kjer naj bi se v kratkem vršile naknadne volitve v nekaterih občinah. Vodstva je poslalo iz Beograda kot glavne govornike gg. Grola in dr. Markoviča, ki sta imela lepo obiskane shode v okolici Valjeva. Poudarjala se je zahteva po demokraciji, ki edina lahko zajamči naši državi čvrste temelje. Le demokracija lahko reši politiko in upravo go-spodstva raznih skupin in klik, ki pod diktaturami in psevdodemo-kracijami ustrahujejo narod. < Istočasno so se v Beogradu vršili tudi razgovori v glavnem odboru bivše Demokratske stranke, ker se je sklepalo o stališču, ki ga naj zavzame stranka k trenutnemu političnemu položaju. Pa tudi v radikalnem delu Udružene opozicij# jte opažati živahno delovanje in se nahajajo neki prvaki na agitacijskem potovanju po Bosni in Hercegovini, dočim se je bivši minister g. Bobič mudil v Knjaževcu, da bi informiral predsednika gosp. Aco Stanojeviča. Vsekakor pa je pričakovati po Veliki noči pomembnejšega političnega dela. z njim strinjal. Vsak sanacijski proračun je za davkoplačevalce slab. Letošnji proračun je dobil mnogo obetajoč naslov «Socialni in obnovitveni proračun* (»Slovenec* z dne 12. marca t. 1.), pa pravijo, da je slab. Ljubljančani ga imenujejo «proračiin žlvotarenja*. Toda proračunske številke niso najvažnejše. Duh je, ki odloča. Gre za občo smer občinske politike. Res je, da sem lansko leto branil občinski proračun; branil sem številke, ker sem se zavedal, da boljšega proračuna v danih razmerah nismo mogli sestaviti. Zavzel sem se za občinsko politiko, kakor sem si jo zamišljal. Zato sem v svojem proračunskem eks-pozeju naštel celo vrsto nalog, ki naj jih nova občinska uprava v letu 1936/37. reši: tramvaj, reor- G. dr. AdleŠič je že nekajkrat govoril o mestnih dolgovih v takem tonu, kakor da bi bila prejšnja občinska uprava kakih 200 milijonov 'dinarjev zmetala skozi okno ali pa jih celo spravila v lastne žepe. Tako je govoril na shodu v «Unionu», glasom poročila «Sloveskega doma* pa je prejšnji teden ponovno rekel: «Ljubljana ima danes 200 milijonov lastnih dolgov. A kaj1 so1 napravili s temi ogromnimi dolgovi? Za ta znesek bi imeli lahko danes poleg drugih naprav tudi krasne socijalne ustanove.* Tudi agitatorjem v politični borbi ni dovoljeno govoriti neresnico, čeprav se jim to laže odpušča. Kdor pa sedi — v / * ^ - -o ■ \ — na stolici ljubljan- skih županov, mora biti tudi v tej borbi spodoben. Mi pa ne smatramo, da je fair, če kdo predočuje celotno stanje ljubljanskih dolgov tako, da poroča javnosti, da jih je vse napravila bivša občinska uprava na lahkomiseln in neekonomičen način. . Zato naj pribijemo nekaj dejstev: Mestni dolgovi so znašali 31. III. 1936, upoštevaje mestni zaklad, obligacijsko posojilo, prevzeti dolg cestne železnice in investicije v podjetjih 189,899.618 Din, od teh pa jih gre 5,000.000 Din že na račun sedanje dr. Adlešičeve uprave. V tej številki 184,899.61^ Din pa so vsebovani vsi dolgovi, ki so ostali bodisi iz predvojnih in vojnih let, iz dobe dr. I avčarja, dobe dr. Periča in zlasti tudi Iz dobe klerikalnega komisarljata. Zlasti ta doba pride pri presoji občinskih dolgov v prvi vrst v poštev. Razen obligacijskega posojila v znesku 45,000.000 Din, ki se da še kolikor toliko opravičiti, je komisa-rijat zaključil takrat celo vrsto akcij, ki mesnti občini niso bile v prid. Tako n. pr. nakup Predovi-čevega posestva za Pogrebni zavod in zlasti nakup električne cestne železnice. Osobito ta zadnji posel je bil za Ljubljano škodljiv. S tem, da je mestna občina kupila večino delnic električne cestne železnice, je prevzela nase tudi dolžnost obnovitve cestne železnice, ki je do takrat bremenila na koncesijonarju. Naložbe pri Mestni hranilnici Ko je mestna občina predložila svoje računske zaključke, smo iz njih konstatirali, da je sedanja občinska uprava prejela od prejšnje uprave gotov denar in pa izdatne naložbe pri Mestni hranilnici. G. dr. Adlešič to priznava, nerad sicer, n vendar samo pripominja, da se je ta denar pozneje uporabil, deloma pa ganizacija mestnih podjetij ob sodelovanju kontrolnega odbora in urada, sistemizacija uradniških mest, nov delavski red i. dr. Zadovoljen sem, da me letošnja proračunska debata ni več zatekla med večino. Ne vem, kako bi zagovarjal delo na magistratu v preteklem letu; kajti nerešena so ostala vsa zgoraj navedena pereča občinska vprašanja. Da o ostalem ne govorim. Težko bi se navdušil za program občinske politike, kakor ga je razvil g. župan za uvod k letošnji proračunski razpravi. Stilistično je bi! sicer lepo napisan, retorično elegantno prebran, toplote pa ni vzbudil, ni nas ogrel in prepričal. Socialni in obnovitveni program to ni. Išče priznanja in hvalo od imenovanih mestnih svetnikov, mi pa čakamo na odločitev volivcev! Zato gre zadolžitev za cestno železnico v celoti na račun in na odgovornost komisarljata. Za ta komisarijat ne odgovarjamo mi, marveč somišljeniki dr. Adlešlča. Komisarijat Je bil postavljen od SLSv v njem so odločali njeni somišljeniki, «Slovenec» pa jle ščitil, branil in zagovarjal njegovo gospodarstvo. Zato je zaman ves trud g. dr. Adlešiča, da bi naprtil grehe komisariata bivši napredni občinski upravi. Da pa še navedemo, kako je «razsipala» bivša občinska uprava denar, bomo analizirali dolgove, ki jih je ta napravila. Ti so: Stanovanjska akcija (hiše ob Vodovodni cesti, adaptacija hiše v Švabičevi ulici, prevzem zadruge «Stan in dom» itd.) 8, 336.507 Din; zgradba T rgovske akademije (nepotrebna?) 6,292.915 Din; nakup Auerspergovega dvorca (nepotrebno?) 1,000.000 Din; poprava magistratnega poslopja (ki se je že podiralo) 533.170 Din; zgradba Delavskega doma (brezobrestno posojilo) 4,000.000 Din; mostovi, vodine zgradbe, kanali, regulacija Ljubljanice (vse nepotrebno'?!) okroglo 6,000.000 Din; nakup raznega sveta (pekovske njive, Martinčev svet itd. 8,183.264 dinarjev; zgradba nove klavnice 19 milijonov Din; povečanje mest. elektrarne (nepotrebno) okroglo 20 milijonov Din. To so v bistvu vsi dolgovi, katere je napravila prejšnja občinska uprava. Kdor objektivno premotri te izdatke, bo moral predvsem priznati, da so bili ti izdatki potrebni, koristni in pa da je zanje protivrednost tu. A ne samo protivrednost. Nekateri teh izdatkov pomenijo za občino izredno dobre kupčije. Tako na primer nakup Auerspergovega dvorca, katerega vrednost visoko presega nakupno ceno, ali pa pekovske njive, katerih vrednost znaša vsaj dvakrat toliko, kakor je dala zanje prejšnja občinska uprava. Da se glavnica, investirana v mestno klavnico in elektrarno, sijajno obrestuje, je znana stvar. Saj ravno sedanja občinska uprava črpa velik del svojih dohodkov baš iz investicij, napravljenih od prejšnje občinske uprave. Taka je resnica! v'1'’ >v 'ul so naložbe zamrznjene. Da ne bo denar ostal v mestnih blagajnah, o tem smo bili od začetka prepričani, saj so planili gospodje na mestni magistrat, kakor so svojčas kobilice napadle egiptovsko deželo. Da. pa so naložbe pri Mestni hranilnici deloma zamrznjene, pač nikogar ne opravičuje, dla jih zamolči, ker prejšnja občinska uprava jih je v gotovini naložila v Mestni hranil- nici. Tudi ni res, da bi mestna občina teh nuložb ne smela uporabiti. Te naložbe so: Tako zvani pokojninski sklad, kar pa je napačna označbu, ker gre tu za režijske prispevke mestnih podjetij mestnemu zakladu Din 2,126.640.— Zavarovalni fond, ki odpade, ker so vsa poslopja od leta 1934. zavarovana pri zasebnih zavarovalnicah Din 614.800.— Izkupila za zemljišča Din 344.346.43 Skupaj Din 3,285.986.45 Ta denar je tedaj popolnoma likviden ter ga mestna občina lahko porabi v delno pobotanje svojih dolgov pri Mestni hranilnici ali pa na kak dlrug način.'Seveda, — bolj di-plomatično se je zdelo gospodom zamolčati ta denar, kakor pa izkazati ga, ker bi sičer bilo težko opravičiti toliko povišanje občinskih davščin. Personalna politika «Gorje stranki, ki služi zgolj interesom oseb ali politične skupine!* Tako se je izrazil g. dr. Adlešič. Dovoljujemo si vprašati: Kateri politični s k u p i n i »pripadajo oni številni nameščenci magistrata, katere je sprejela v službo sedanja občinska uprava? Ali se ne znhteva za vsako malenkost priporočilo tajništva J It Z? Ali dobi delo kak drug na magistratu, razen pristaša te politične skupine .< u ’ = - JfJ' ..... it- • . ...» .»<» Ljubljana je radovedna In kako bi tudi ne bila, ko pa ne more izvedeti, kakšen režim vlada danes na ljubljanskem magistratu. «Slovenec» z dne 16. t. m. namreč piše, da se dobri, varčni in do največjega tenkočutja vestni gospodar slovenske prestolice dr. Adlešič, ob strani ž občinskim svetomi, ki ga bo v vsakem oziru vreden, dlo onemoglosti trudi, da bi mestno gospodarstvo izvozil iz zagute, v katero je zašlo pod jugosloven- s k i m reiimom,. v katerem da je strankarska politika stala nad občo koristjo meščanstva. — Ker pa danes stoji strankarska politika novih magistratnih gospodarjev p o d občo koristjo meščanstva, dočim se je nad občo korist dvignilo zvišanje občinskih bremen, katerega se bo po zagotovilu »Slovenca* župan «skrupulozno držal*, ljubljansko meščanstvo le še v svoji predrznosti najponižneje vprašuje slavno mestno gosposko, kakšen režim vendar danes vlada na ljubljanskem magistratu? Kako se vendar po domače reče takemu režimu? ankl i .r, i ■ i trn - iiupai ■ »Km *>•’ le < . ..e f i < . 4, cena svinca za 228%, cena cinka zn 184%, in cena kositra za 44 %, Vse te štiri kovine se pridobivajo v Jugoslaviji v takem obilju, da krijejo velik del potrebe celotnega evropskega trga. Pač pa rudniki, kjer leže neprecenljivi skladi omenjenih rudnih bogastev, niso več noša narodna last, temveč so prav vsi v zakupu in eksploataciji tujega, inozemskega velekapitala. Zato bo to ogromno zvišanje cen prineslo ogromno povečanje dobičkov le tem tujim velikim rudarskim družbam, ki delujejo v Jugoslaviji, sami pa bomo ostali siromaki, kakršni smo danes. Računa se, da se bo čisti dobiček francoske družbe bakrenih rudnikov v Boru, ki je že lani znašal 27 milijonov frankov pri glavnici 15 milijonov, letos nujnuanj podvojil, če že ne potrojil. Še večje dobičke pa pričakuje angleška družba «Trepča Mineš LtdU, ki izkorišča v Srbiji svinčene in cinkove rudnike. Čisti dobiček te družbe je znašal lani nad 100 milijonov dinarjev, letos pa bo, po vseh znakih sodeč, dosegel naravnost bajno, blazno višino, to pa glede na to, da so se delnice te dlružbe v zadnjih dveh mesecih dvignile na londonski borzi zn več kakor 100 %, in notirnjo zdaj že 900 % višje od nominalne vrednosti po 5 šilingov na delnico. Skoro enako so se dvignili v zadnjih mesecih tudi tečaji delnic tujih rudarskih podjetij, ki eksplontirajo rudnike v Knpaoniku in Zletovem. Ker pa imamo v naši državi še nekaj neizkoriščanih rudnih ležišč, se tuji velekapitalisti kar tepejo v Beo-gradlu za to, kdo bo zagrabil to ugodno priliko in prvi sedel na vrelce, ki noč in dan bruhajo zlate milijone iz jugoslovanske zemlje v tuje žepe. Razne angleške finančne skupine so že pokupile številne rudarske pravice in posestva širom naše države, obenem pa so prešla v njihovo last tudi že vsa poslopja v krojih, kjer so ležišča rud. Nastaja le še vprašanje, kdo gospodari s temi bogastvi in koncesijami v imenu naroda in države ter njunih interesov? In kako se gospodari? Kakšne koristi ima Jugoslavija od tega preskrbovanja tujih velekapitalistov? Koliko pridobljenega zemeljskega bogastva in koliko čistega dlobička ostaja v naši državi? In pri kom ostaja? Kaj bo pa potem, ko bodo zemeljska bogastva izčrpana? Ali bomo bogatejši ali revnejši? Narod bo terjal odgovor tudi na vsa ta vprašanja in še na marsikatera druga, ki so v tesni zvezi z njimi. Zunanja politike V odgovor na ogromne angleške oboroževalne kredite, ki naj bi napravili britanski imperij za največjo vojaško silo sveta, se je odločil Mussolini tudi za veliko gesto: Za izglasovanimi novimi milijoni za orožje se je sedaj odpravil na pot v severnoafriške italijanske kolonijalne posesti. Istočasno naj bit se vršile velike pomorske vaje med Sicilijo in Tripo-litanijo, ki naj bi pokazale, da Italija lahko pretrga življenjsko im-perijsko pot navzlic vsemu angleškemu oboroževanju. Še en velik bluf spremlja pohod fašističnega voditelja po afriški zemlji, namreč poziv na vse muslimane sveta, naj se zberejo okrog cesarskega in fašističnega Rima, ki je danes na svetu šle edini zaščitnik islama. G. Mussolini je ob tej priliki dobil tudi sveto sabljo islama, vendar pa tudi najspretnejša italijanska propaganda in najlepše besede in tolažbe niso mogle še doslej zabrisati težkega vtisa, ki ga je napravilo kruto italijansko gospod-stvo nad zasužnjenimi Arabci pred nekaj leti, ko se je postopalo proti njim z najbolj drakonskimi sredstvi ob priliki senusitske vstaje, Dalje kaže primer Rasa Deste, ki so ga Italijani nedavno ustrelili, kot narodnega junaka in mučenika, da nimajo Arabci ničesar pričakovati od «rimske odrešitve*. Danes meni, jutri tebi... Uspeh s te strani je torej dvomljiv, pač pa ima neko drugo posledico, namreč da so v Parizu in Londonu prisluhnili na te pozive, ki so nekoliko podobni pozivom k uporu. Saj nimajo Francozi že danes posebno lahkega stališča s svojimi arabskimi podložniki v Tunisu in Alžiru, posebno pa v Siriji, pa tudi v angleških posestih v Levanti in ob Rdečem morju je opažati vedno čudno vrenje. Hvalevredno je spričo teh dogodkov, da ie francoski narod* brez razlike strank v enem samem dnevu podpisal milijardno posojilo za oboroževanje in pokazal s tem svoje globoko patriotično čustvovanje tako, da se mu ni bati nacionalno-socijalističnih in fašističnih izzivanj. Nemčija pa, ki smatra, da je njena zmaga v Španiji že zagotovljena, se je v tem času vrgla na drugo zunanjepolitično polje. Javila je Franciji in Angliji, da bi bila pripravljena znova podpisati lokarn-sko pogodbo, s katero bi se zavezala k nedotakljivosti francoskih vzhodnih mej, vendar pa pravi, da bi se Francija morala zato odreči Društva narodov in svojih sporazumov s Češkoslovaško in Rusijo. V Parizu pa pravijo, da ne bo iz te kupčije nič in tudi ni treba posebnega diplomatskega razuma za tako spoznanje. Posebno važnost polaga Nemčija v teh spletkah na to, da bi izločila Belgijo iz francosko-angle-ške skupnosti tako, da bi bila Belgija izključena iz nove lokarnske pogodbe, zato pa bi sklenila posebno pogodbo o nevtralnosti in nekršljivosti svojih mej z Nemčijo. Tudi te ponudbe ne ugajajo posebno Belgiji, ki je že plačala tuj račun v svetovni vojni, pa ne bi hotela, da bi znova služila kot predmet razračunavanja, ko se pograbijo Nemci, Rusi in Francozi. Ob španskih obalah je začela med tem poslovati mednarodna kontrola. Neki dober Šaljivec jle dejal, da zaradi tega, da ne bi moglo nazaj onih 80.000 Italijanov in 40.000 Nemcev, ki se borijo v Francovih vrstah pred Madridom. Ta premoč v ljudeh in matenjalu je nagnila tehtnico v prilog nacionalistov. Sicer se borijo republikanci z redkim junaštvom in požrtvovalnostjo proti vojaški premoči nasprotnika in jim je tudi trenutno uspelo odbiti ofenzivo nacionalistov, ki so naskočili oblegano prestolico s treh strani. Končno pa stroj povsod premaga človeka, torej tudi v vojni. —sj— Ljubljanski dolgovi Javnost naj izve čisto resnico, obrekovalci pa naj molče I Domači pomenki DOMA IN NA TUJEM Dr. Adlešič preklical svoje obdolžitve „Slovenska beseda“ bo priredila za svoje prijatelje izlet z avtobusom na svetovno razstavo v Pariz Pot bo peljala preko Italije, v Benetke, kjer se prenoči, potem preko Verone in Milana v Genovo. Od tam po slikoviti ligurski obali v Monte Carlo ter po svetovno znani Corniche v Marseille, kraj žalostnega spomina. Odtod v Pariz, 4 dni Pariza, ogled razstave in Versaillesa. Potem obisk bojnih poljan pri Verdunu, Bodensko jezero in nazaj čez Avstrijo v domovino. Izlet se bo vršil od 3. do 18. julija pod strokovnim vodstvom in bo veljal z vožnjo, vso oskrbo, vstopninami in napitninami vred Din 3.500 po osebi Interesenti naj se blagovolijo javiti čimprej uredništvu ,Slovenske besede' Nn shodu v «Unionu» je glasom poročila «Slovenca» dr. Adlešič govoril sledeče: «Vprnšajte, kako so razširjali tramvaj, kako so nabavljali za to potreben materijnl. Jaz Vain odgovora na to vprašanje ne morem dati, ker so žal izginili iz pisarn in aklov nekateri računi tako, da je danes kontrola v tem pogledu nemogoča. Zakaj so ti računi izginili iz aktov, bodo vedeli dotični gospodje, ki so te račune vzeli.» Obdolžitev je bila tedaj čisto jasna: Dr. Adlešič je obdolžil neke gospode, da so vzeli iz pisarne cestne železnice gotove račune, vsled česar je kontrola izdatkov nemogoča. Zaradi tega je nastal v upravi cestne železnice hud vihar, ker sta tako sedanji predsednik upravnega odbora cestne železnice, kakor tudi knjigovodja morala potrditi, da iz pisarne cestne železnice niso izginili nobeni «r n č u n i». Zaradi tega je bil prisiljen dr. Adlešič popraviti svojo takratno izjavo s sledečim pojasnilom: «Leta 1933. je družba nabavila 2 jeklena usmerjevalca in ta nabava je bila ostro kritizirana, češ dla so bili računi predrago plačani. Zato je zahteval gospod inženjer Bevc, ki je bil član uprave, da se mu izroče ponudbe za te usmerjevalce, da jih pregleda. Družba mu je izročila koncem februarja 1934 poziv na tt. Brovvn Boveri, A. E. G. Union in Siemens za ponudbe z vsemi pogoji dobave, dtalje ponudbe teh tt. in naročilnico tt. Siemens.* Nadalje je poročal dr. Adlešič, dla je inženjer Bevc te spise založil, sedaj jih pa zopet našel in vrnil ravnateljstvu cestne železnice. Iz primerjave obeli izjav je razvidno, da se pri cestni železnici ni dogodilo nič nekorektnega. Niso izginili nobeni računi, marveč je g. ing. Bevc vzel n n svoj dom samo nekatere o f e r -te, da jih je primerjal me d s e b o j. Jasno je, da imajo ponudbe tvrdk samo toliko časa pomen, dokler se družba ni odločila za eno ali drugo ponudbo. Potem ko je odločitev padla, so te ponudbe izgubile vsak pomen in ne morejo imeti nobenega upliva na knjigovodstvo ali na kontrolo izdatkov. Vrhu tega je pa iz preklica dr. A d 1 e š i -č a r a z v i d no, d' a i n g. B e v c ni vzel teh spisov domov zaradi tega, da bi kaj prikril, marveč zaradi tega, da bi zadevo še naknadno p r o u č i 1. strani države, ki da se poslužuje v pretirani meri izsiljenih si kreditov, je pa treba javno pribiti dejstvo, da držita Hipotekarna banka in Poštna hranilnica v svojih blagajnah kar cele milijarde dinarjev likvidne gotovine... Zdaj vsaj vemo, zakaj primanjkuje denarja v vsem našem gospodarskem življenju. KDAJ BO KOlNpC KRIZE? Takrat, ko bodo mogli domači denarni zavodi dajati nova posojila, ki bodo poživila gradbeno delavnost. Gradbena delavnost je predpogoj za zaposlitev delavcev in obrtnikov vseh vrst, njihov zaslužek pa zopet koristi ostalim panogam gospodarstva, ki bodo mogle prodajati svoje pridelke to izdelke — kmetijstvu, industriji in trgovini. Omogočite našim denarnim zavodom nova posojila s tem, da jim zaupate Vaš denar. Denar, ki leži doma, odjeda kruh vsem! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje nove vloge (vložene po letu 1933.) vedno brez vseh omejitev. Ima jih nad Din 115,000.000.— Za vse njene obveznosti Jamči Mestna občina ljubljanska. Računski uradniki iz vse države bodo imeli svoj letošnji kongres junija meseca v Novem Sadu. Donava In Sava poleg ostalih rek, ki se iztekajo v nji, šle vedno nevarno naraščata. Ogromni kompleksi polj in travnikov so pod vodo. V naših planinah je pretekle dni in noči zapadel nov, visok sneg. Srebrne 50dinarske kovance je neka ponarejevalska družba kar na debelo izdelovala blizu Zlatarja na Hrvaškem in fih razpečavala zlasti v Medjimurju, Podravju in Hrvaškem Zagorju. Švicarski kapitalisti, ki razpolagajo z investicijskim kapitalom okrog 100 milijonov dinarjev, bodo zgradili na ozemlju predvojne Srbije dve moderni vodni centrali, ki bosta preskrbovali predvsem največje rudnike »Trepča mines», «Kopaonik» in «Z;le-tovo» ter njihove najnovejše naprave s cenenim električnim tokom. Novi centrali bosta zgrajeni v Vlasinskem Blatu pri Surdulici in ob zgornjem toku Vardarja. Novi bolgarski poslanik Ivan Popov, ki je zamenjal dosedanjega poslanika na našem dvoru Dima Kazasova, je pred dnevi izročil svojo poverilnico knezu-namest-niku Pavlu. Bivši beograjski rimskokatoliški nadškof dr. Rodič, ki se je moral na pritisk najvišjih cerkvenih krogov umakniti v zatišje in je njegovo mesto zavzel dr. Ujčič, se je za stalno naselil, v frančiškanskem samostanu v Slavonski Po-žegi. Rumunska kraljica^ mati naše kraljice Marije, je obolela tako nevarno, da so dvorni krogi v resnih skrbeh za njeno življenje. K njej je odpotovala te dni tudi naša kraljica Marija, i Bivši angleški kralj Edvard VIII. se bo poročil z gospo Simpsonovo, zaradi katere se je odrekel angle- ški kroni, v soboto 22. maja t. 1. Po poroki se bo stalno naselil v nekem gradu pod Dobračem na slovenskem Koroškem. Mesto Varaždin dobiva izrazito industrijsko lice. Poleg dosedanjih številnih tovarn, med katerimi prednjači znana tovarna «Tivar», se trenutno gradijo tri nove tovarne, in sicer tovarna za svileni sukanec, tovarna usnja (ki bo v začetku obratovala s 50 delavci) in tovarna mila (s 30 delavci v začetku). Pri: nas pa z ogromnimi občinskimi davščinami in trošia-rinami ne le odbijamo novih rastočih podjetij, temveč preganjamo z mestnega območja celo že stara, vpeljana industrijska podjetja Za sprejetje proračuna je glasovalo v narodni skupščini 177 poslancev, torej niti polovica. Davke pa baje plačuje ves narod, brez razlike pripadnosti k vladni ali opozicijski politiki... Silno skrb za procvit slovenskega gospodarstva kažejo v zadnjem Času predstavniki slovenskega dela JRZ v vladi in parlamentu. Minister za gozdove in rudnike je odredil, da morajo bratovske skladnice ves svoj denar naložiti pri Državni hipotekarni bamki, to se pravi, da mora iz Slovenije veti! Pripomnimo naj le, da je bilo v slovenskih hranilnicah' naloženih po stanju leta 1935. na račun nezgodne blagajne 2 in četrt miljona, na račun pokojninske blagajne pa skoro 13 milijonov dinarjev. "T:a /.. Naša kri... Italijanski «Uradni Iist» je samo v letošnjem: januarju objavil 614 odlokov, s katerimi se poitalijančuje 1791 slovenskih in hrvaških rodbinskih imen naših bratov z onstran meje. — Pri zadnji amnestiji ob rojstvu prestolonaslednikovega sina ni bil od 110 internirancev in 40 političnih obsojencev, ki so vsi doma iz Goriške, s Krasa in iz Istre, nihče izpuščen iz internacije odnosno iz zapora. Centralni odbor komunistične stranke v Moskvi je na svoji zad-nji| plenarni seji ugotovil, da komunistična stranka v sedanji obliki ne bo mogla obdržati delavskih množic v svojih rokah, temveč bo vsekakor morala izvesti svobodne tajne volitve, da bi tako prišli v strankine odbore mlajši elementi. Tudi pri nas bi take volitve prav nič ne škodovale... Bolgarski akademiki za svobodo. Ker je vlada bolgarski vse-učiliški mladini odvzela volilno pravico pri občinskih volitvah preteklo nedeljo1, so akademiki v velikih množicah priredili hrupne demonstracije po glavnih sofijskih ulicah. Pri krvavih spopadih s policijo je obležalo na obeh straneh precej nevarno ranjenih. Oblasti so vseučilišče za daljšo dobo zaprle. Diktatura v Rumuniji se bo nadaljevala, ker je vlada predložila parlamentu v odobritev oredlog zakona o podaljšanju obsednega stanja in cenzure do 15. septembra t. 1. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašanje: Ali se še lahko vrši seja starega občinskega odbora v času od volitev do prevzema poslov po novem (novoizvoljenem) občinskem odboru? Odgovor: Po § 53. zakona o občinah posluje do prevzema poslov po novem občinskem odboru stari odbor. Po § 54. in § 55. prevzame novi občinski odbor posle deseti dan od dne izvolitve. Iz tega izvira sledeče: Stari občinski odbor more in sme polnomočno in pravnoveljavno sklepati in opravljati občinske posle, ki mu pripadajo po zakonu o obfihiah, neovirano in nemoteno do takrat, dokler ni prevzel posle novi občinski odbor, torej v normalnih razmerah največ deset dni po izvolitvi novega občinskega odbora. Ce pa bi občinski odbor iz kateregakoli razloga ne prevzel poslov deseti dan po izvolitvi, sme in more in mora stari občinski odbor pravomočno upravljati občino tudi še naprej, dokler ne nastopi službo novi občinski odbor, četudi bi se ta nastop službe izvršil po predpisu zadnjega stavka § 55. zakona o občinah, to je, da bi nadzorno oblastvo 15. dan po izvolitvi ali pa tudi pozneje uvedlo novi občinski odbor v službo. Vprašanje pa je, ali je priporočljivo in umestno, da stari občinski odbor sklepa v tej dobi še o predmetih, ki niso res neodložljivi. Vprašanje: Vdova A. K. je bila po poroki pristojna v občino S. Po smrti moža leta 1928. je rodila nezakonskega otroka. Vdova sama pa fii bivala niti pred poroko, niti po poroki v občini S., temveč v občini V. Ravno tako biva tudi njen nezakonski otrok od rojstva v občini V. Kam sta sedaj ta vdova in njen nezakonski otrok pristojna? Ali v občino S. ali v občino V. Odgovor : Predpostavljamo, da ni preteklo še deset let, kar je ta žena postala vdova. V tem slučaju sta ona in njen nezakonski sin nesporno člana občine S. Rok za samostojno pridobivanje občinskega članstva prične pri vdovi z dnem smrti njenega zakonskega druga. Ker ni od te smrti preteklo deset let, tako da bi ta vdova avtomatsko postala po zadnjem odstavku § 17. zakona o občinah članica občine V., kjer stalno stanuje, je torej še vedno članica občine S., kjer je imela članstvo ob smrti moža. Član občine S. je tudi njen nezakonski sin, ker dobijo maloletni nezakonski otroci po prvem odstavku § 16. zakona o občinah občinsko članstvo svoje nezakonske matere. * Vprašanje: Ali sme občina najeti posojilo tildi pri zasebnikih, ali le pri denarnih zavodih? Odgovor: Občina sme načeloma najeti posojilo, kjer in pri komur ga dobi; pri denarnih zavodih in pri zasebnikih, bodisi v tuzemstvu bodisi v inozemstvu. Seveda je vsaka taka obremenitev občine, ki jo mora skleniti občinski odbor, vezana po § 81. zakona o občinah na odobritev, ki jo izda ministrstvo za finance sporazumno z ministrstvom za notranje posle po povoljni izjavi bana. V praksi pa postopajo nadzorna ob-lastva tako, da odobrujejo občinam posojila, če so izpolnjeni že vsi drugi zakoniti pogoji, le pod tem pogojem, da občina ne prevzame z najetjem posojila nikakih drugih obvez, kakor le jamstvo za povračilo glavnice in za plačevanje v plačilo dospevajočih dogovorjenih obresti. To pa zaradi tega, ker so izkušnje pokazale, da ni previdno ako postajajo občine z najetjem posojila članiče n. pr. kakega denarnega zavoda, zadruge z omejenim ali neomejenim, jamstvom, na katerega upravo imajo le malo ali nikakega upliva, Tudi mi ne zaostajamo Iz govora poslanca Sokiča v proračunski razpravi: «Iinamo zunanjepolitične zveze, ki segajo od Beograda do Ankare, Prage, Aten in Bukarešte. Te zveze štejejo 70 milijonov vojakov, vendar pa ni potrebno, da bi bila bas naša država tako po svojem geografskem položaju, kakor tudi v vseh drugih pogledih resnični zaščitnik in varuh miru na Balkanu. Zato si moramo tudi in i izdelati svoj točen oborožitveni načrt. Tudi mi moramo pokazati svojo moč v veličini oborožitve in sicer res dobre oborožitve. To pa zato, ker naša vlada, če bi še tako dobro vodila politiko prijateljstva in urejenih odnošajev z vsemi narodi in držnvami, gleda, z ozirom na grenko pridobljene izkušnje v preteklosti, svoj mir in pokojnost le v bajonetih svoje dobro oborožene herojske armade.* * Važna anketa Delavske zbornice. Ljubljanska Delavska zbornica je sklicala za četrtek 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v Ljubljano, v svojo zbornično dvorano na Miklošičevi cesti, širšo anketo o vajeniškem vprašanju. Ankete se bo udeležilo večje Število strokovnjakov v tej panogi socijalne zakonodaje in strokovne prosvetne politike iz vse države. V Domžalah je 14. t. m. umrl znani industrijec, lastnik modernega mlina, g. Ivan Kuralt, star 64 let. N. v m. p.! Na ljubljanski univerzi se je vpisalo v poletni semester skupno 1641 slušateljev, med njimi 278 slu-šateljic. Na posamezne fakultete odpade: na pravno 606 (547 moških in 59 ženskih), na filozofsko 378 (194 moških in 184 ženskih), na tehniško 356, na medicinsko 125 (med njimi 20 ženskih) in na teološko 175 slušateljev. Velika Ljubljana povzroča vedno več skrbi. Vedno znova se kažejo hibe preveč enostavno izpeljanega problema. Sedaj se pritožujejo tudi lastniki novih hiš, ki so pri gradnji svojih domov pač vkalkulirali tudi vsa bremena nasproti občini, t. j. občinske davščine. Ker so se ta bremena z in-korporacijo k mestu zelo povišala, prejšnjih bonitet jim pa sedanja nova občinska uprava ne priznava, drsijo sedaj ti posestniki v finančni polom! Zato je vedno bolj očitna zahteva po tako zvanem «brnskem» sistemu, to je delni avtonomiji okoličanov. To se nekako pravi, da so se gospodje z ve-likoljubljanskega magistrata zopet nekoliko zaleteli! Nj. Vel. kralj Peter II. je po kratki, lažji bolehnosti docela ozdravel. V službo pri Poštni hranilnici ne bo sprejeta nobena ženska pisarniška moč, dokler ne bo doseženo pri zavodu oziroma vseh njegovih podružnicah obenem naslednje razmerje uradnikov obeh spolov: s fakultetno izobrazbo 95 % moških in 5 % žensk, s srednješolsko izobrazbo 70'% moških in 30 % žensk, pri vsem ostalem uradnistvu pa 60% moških in 40 % žensk. Tobaka smo Izvozili lani iz naše države za približno. 170 milijonov dinarjev. Dohodki od prodaje soli se bodo letos po pričakovanju in izjavi finančnega ministra znatno povečali. Gospod minister pravi, da sme upravičeno na to računati zato, ker se je deloma prebivalstvo pomnožilo, deloma pa so se splošne gospodarske razmere izboljšale. Naši kmetje pa pravijo, da si letos, če se njihov položaj ne bo res temeljito izboljšal, ne bodo mogli privoščiti niti rdeče živinske soli. Sicer pa je naše podeželje mnenja, da soli sploh ne bo potrebovalo, ker so že davki z vsemi mogočimi dokladami in taksami ter trošarinami tako zelo zasoljeni, da bi človek kar nekako zahrepenel vsaj po sigurriem, čeprav neslanem koščku črnega kruha. Država je ukrenila vse potrebno, da se Čim bolj poveča proizvodnja soli. V Jugoslaviji se je porabi na leto okrog 140 milijonov kilogramov. Od te množine proizvajamo polovico sami doma, polovico pa jo uvažamo. Ko pa primanjkuje slane morske vode ob naši obali, ki meri «komaj» kakih 800 km ... Posetite manufakturno trgovino kmečki magazini Ljubljana, Krekov trg štev. 10, ki Vas postreže1 najbolje. Država in denarni zavodi. Po izjavi finančnega ministra Letice se gibljejo odnošaji med finančnim ministrstvom in obema glavnima privilegiranima denarnima zavodoma, to je med Državno hipotekarno banko in Poštno hranilnico, neprestano v mejah normalnih in kratkoročnih blagajniških operacij. To traja že dve leti. Ves čas, odkar spadata oba denarna zavoda pod pristojnost finančnega ministra, se njuni zahtevki nasproti državi niso povečali. Čeprav opozicijski poslanci očitajo, da v tem razmerju in poslovanju ni sledu o kakem načrtnem zadolževanju s Stran 4. .U JI U IJ L J •SLOVENSKA BESEDA* H" ''|I I I I L I I. Štev. 8. Naše srednješolske razmere Na plenarni seji »Jugoslovanskega profesorskega društv£» v Beogradu je bila sprejeta obširna spomenica, iz katere posnemamo nekaj zanimivih odstavkov, Hi precej nazorno, osvetljujejo razmere, ki vladajo 4?' nes v našem sredtnjem šolstvu. Spomenico so objavili skoro vsi jugoslovanski listi in pravi v glavnem: «Predstavniki profesorskega drij-štva iz vseh banovin so ugotovili, da najbolj teži njihov stan izredno težko materijalno stanje profesorjev srednjih šol. V mnogih primerih to stanje meji že na pravo bet^». Y nekaterih mestih je nekvalificiarno osebje mnogo bolje plačano kakor suplenti. Nekatere profesorice, ki so poročene z državnimi uradniki, imajo približno toliko plače kakor najeta delavka, in sicer zato, kei^so prejemki državnih uradnikov v splošnem premajhni. Veliko število profesorjev čaka že polna tri leta, da se jim da to, za kar so izpolnili vse pogoje, ki jih predpisuje zakon. Okoli 12(^0 profesorjev čaka in terja tq dolg. Zaradi tega je nastopila tudi pri profesorjih velika pobitost in apatija. Profesorji ne zahtevajo nič drugega, kakor da pridejo do svojih zakonitih pravic in da se njim ter njihovim rodbinam omogoči primerno življenje. To se da doseči z notvim državnim proračunom, ki je sicer predvidel dovoljno število praznih mest, vendar je vse to postalo problematično, ker se za napredovanje pot skupinah zahteva ne samo prazno mesto v proračunu, temveč tudii predhodno otvorjen kredit. Občutek brezpravnosti, ki, je zajel srednješolske profesorje, je povečan še s tem, ker so pjed nekaj meseci začeli v prosvetnem ministrstvu s prakso dodeljevanja na službo z brzojavi. Uradnik, ki je dodeljen na službo, nima pravice do selitvenih in prevoznih stroškov. Ta praksa pomeni zaradi tega razdvajanje rodbin uji materijalna ugonobitev vseh, ki so premeščeni na ta način: jasno, je danies vsakomur, da se uradniška rodbina more le s težavo preživeti, a to je nemogoče, akP. sp iz ene ijod,-. bine napravita dve ognjišči. Najtežje v vsem tem pa je dejstvo, da ta dodeljevanj« na službo niso posledica nemarljivega in nevestnega izpol- njevanja službenih doJžitostj in niso izvršena po končanem disciplinskem postopkM, ki ga je predvidel ^rudniški zakon, temveč iz razlogov, ki nitRftift uikakršne ?veze s potrebami šole in pouka. Zaradi takega postopanja preti nevarnost popolnega razsula šole. Potrebno je korenito menjanje metod, ki se danes uporabljajo, v prosveti, in to, tem bolj) ker ie po uradniškem zakonu na razpolago dovoljno število elustičnih odredb za kaznovanje uradnikov, ki se pregrešijo V svoji službi. Da bi bili profesorij enkrat za vselej zaščiteni o