St 270
V Ljubljani, pondeljek dne 25. novembra 1918.
Leto II.
NAPREJ
Mo Mii lialos MMm Me.
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne.
DrMlniitv« t> n,r*TatitTo v Ljubljani, FrančiSkan.k. ulica itev. 6, L nadatar.
Učiteljska tiakarna.
Karočnina: po poiti i dostavljanjem na dom i* celo leto K 42'—, u pol leta
K 21'—, u ietrt leta K I0'50, ra mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 45, ra oatalo tujino in Ameriko K 54.
Inaerati: Knoatopna petit rratica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslana vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust
Reklamacije sa list so poitnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Za zedinjenje s Srbijo. Za socialno republiko.
Jugoslovanska socialna demokracija je priredila včeraj po Slovenskem ljudske shode, na katerih je jasno označila svoje stališče na-pram položaju in napram najnovejšim dogodkom, ki pritiskajo z vso silo na stvoritev jugoslovanske države.
Nikakršnega dvoma ni, da mora troimeu-ski narod na jugu imeti na zunaj enotno poli -tiko, poskrbeti mora za primerno zastopstvo Pri eutenti glede mirovne konference, so pa tudi aktualna vprašanja, zlasti vprašanje prehrane, ki zahteva enotno zastopstvo, enotno rešitev. Naše dežele so izmozgane do golih kosti, čakajo nas pa še ogromna bremena vojne, ki jih je povzročil imperializem s svojo militaristično silo. Moti se, kdor misli, da sc otresemo teh bremen, moti se, kdor pričakuje, da preidemo v mirno novo gospodarstvo, zakaj osrednje države so kapitulirale in mirovne pogoje bodo diktirali zmagovalci.
Tak je sedaj položaj. V tej prehodni dobi ni drugega izhoda. Kljub kritičnemu položaju socialna demokracija ne izpreminja svojega stališča, ne izpreminja svojih primarnih zahtev. Socialna demokracija zahteva slej kot prej, da bodi nova država demokratična socialna republika, ki edino odgovarja današnjim modernim nazorom in socialnemu razvoju. V novi državi mora imeti ljudstvo vse pravice, vse socialne zahteve se morajo uresničiti. Seveda v trenutku ni mogoče odločevati o teh velevažnih vprašanjih. Pridejo pa volitve v. konstituanto, ustavni odbor; ta bo izdelala ustavo in naša najvažnejša politična naloga ho, da uveljavimo svoje zahteve pri volitvah v konstituanto. Konstituanta mora biti taka, da bo umela tok časa in pošteno upoštevala zahteve ljudstva.
V	tem znamenju so se vršili socialno demokratični shodi; to je tudi pravi ljudski program za bodočnost.
*
Ljubljana. Včeraj se je v »Mestnem domu« v Ljubljani vršil impozanten ljudski shod, na katerem je sodrug Kocmur v daljšem govoru utemeljeval resolucijo socialno demokratične stranke, priobčeno v petkovi številki . »Na-
preja«. Naglašal je, da se pojavljajo sile, ki hočejo streti ustanovitev nove države, da pa je socialni demokraciji prav mnogo na tem, da pride demokratični slovenski narod do veljave. Dogodki so nas prehiteli^ Prav nič nismo bili pripravljeni na velike dogodke, zato moramo sedaj nujno ukreniti potrebne korake. Ujedi-njenje s Srbijo je potrebno iz zunanjepolitičnih vzrokov. Hočemo pa, da bodi nova država demokratična. Kot socialni demokrati tudi ne moremo biti za drugačno obliko države kot republiko, in sicer za socialno republiko.' To je naša zahteva prej kot slej. Prav umestno bi pa tudi bilo, da bi javno življenje že sedaj demokratizirali. V ljubljanskem občinskem svetu delavstvo še vedno ni dovolj zastopano. Če so reformirali občinske zastope na Dunaju in drugod, bi bilo to mogoče tudi na Slovenskem. Naglašal je nadalje naše socialnopolitične zahteve ljudstva ter žel med zborovalci burno odobravanje. — Kot drugi govornik je govoril g. Milan Šuklje. Njegova izvajanja so pomembna, zlasti v sedanjem položaju, ker kažejo pot, kako se bo razvila Jugoslavija v bodoče. Naglašal je, da se državništvo socializira in je odobraval v splošnem zahteve, ki jih vsebuje resolucija. O poročilu g. Sukljeta še poročamo v prihodnjih dneh, ker se nam zdi potrebno, da poznamo tudi perspektive bodočega razvoja. — Shoda so se udeležili tudi pristaši S. L. S. in K. S. Z. V imenu teh sta podala izjavi g. dr. Mazek in g. dr. Kremžar. Prvi govornik je omenjal dalmatinski predlog, ki zahteva monarhijo. Izključena pa s tem ni razprava o republiki. Glavno vprašanje pa je sedaj ujedinjenje troimenskega naroda. Drugi govornik je naglašal, da se v splošnem tudi njegova stranka zadovoljava z zahtevami resolucije iti da je za ujedinjenje s Srbijo. Delavstvo hoče priti do pravic. Danes se že sklene v Zagrebu ujedinjenje. O notranji obliki pa bomo odločevali pozneje. — K besedi se je oglasil tudi g. Šapija, ki je povedal, da prihaja iz češke republike, a zagovarjal je monarhijo, češ da potrebujemo vodstvo, ker smo premalo organizirani. Kadar bomo zreli za republiko, jo lahko priborimo. Poročevalec s. Kocmur mu je odgovarjal v zaključnem govoru, da so to čudni ljudje, ki mislijo, da vedno potrebujejo komandanta. Menijo, da voliček potrebuje biček. Naghša tudi, da zadeva glavno krivdo,
če so jugoslovanski narodi bolj zaostali nego drugi, našo inteligenco, ki se je vedno izgubljala v malenkostih, osebnostih, nikakor, pa ni v splošnem delala kulturno. —■ Shod je sprejel resolucijo skoro soglasno in z burnim odobravanjem. Vmes je bilo le nekaj oseb. ki se z resolucijo niso strinjale, meneč, da mora shod že danes proklamirati tako ali tako monarhijo. l'i ljudje so napravljali med shodom tudi nekatere neokusne opazke. Ob splošnem navdušenju je sodrug Zore, ki je shodu predsedoval, zaključil shod s klicem: Živela socialna republika!
Shod v Karmelu pri Sent Janžu je bil nad
vse pričakovanje lep. Daleč naokrog raztreseni rudarji so se zbrali na shodu in pazno sledili govornikom. Rudarji, povečini domačini, kme-tiški sinovi, so z razumevanjem in simpatično pozdravljali izvajanja govornikov in soglašali s stališčem socialno demokratične stranke, ki ga zavzema ta v tem velevažnem trenutku, ko se ustvarja nov političen in družaben red. Shodu je predsedoval sodrug Josip Berdajs, ki je po govorih dveh ljubljanskih referentov,, v katerih sta razložila zbranim rudarjem političen položaj in označila gospodarske in socialne zahteve v bodoči jugoslovanski državi, prebral resolucije, ki so bile sprejete. Predsednik shoda je nato poživljal rudarje, da se politično in strokovno čim najbolj organizirajo, da se na-roče na delavske strankine liste, kajti organizacija jo tista sila, ki edina pomore delavstvu do pravic in ga usposobi za močnega činitelja v državnem in javnem življenju. S krepko besedo je prigovarjal rudarjem tudi rudar sodrug Stergar, naj ostanejo kot doslej tudi v bodoče na braniku socialistične misli, naj se zanašajo edinole na svojo lastno moč, kajti le sami morejo ustvariti vzajemno z vsemi drugimi proletarci položaj, v katerem bo njih stanje zadovoljivo in pravično. Izmed rudarjev se je oglasil še sodrug Gruden, ki je naglašal, naj bodo delavci med seboj odkriti in obsojal vse tiste, ki so se dali pod pritiskom vodstva in vladajočih nezdravih razmer zapeljati k de-nuncijantstvu. Po izpovedi rudarjev so se godile tudi krivice pri razdeljevanju živil. Da se izognejo rudarji v bodoče vsem aprovizačnim krivicam, so izvolili iz svoje srede v svrho delavske kontrole nad razdeljevanjem živil delavski odbor, v katerega so bili izvoljeni so-
LISTEK.
Nekai iz domače zgodovine.
(Dalje.)
Veliki km v'ki upor leta 1573.
Doliio so mirovali kmetje. .'"i je bil leta 1515. tako kruto in krvavo zadušen njih odpor, so morala preuči desetletja, preden so zopet začeli misliti n odpor. \ edno pa je še na tihem med kmeti tlela misel, da "o bodo še enkrat \zdignili in tudi zmagali. Kar so začeli očetje, so nadaljevali sinovi. Samo bolj premišljeno in zavedno so ravnali. S.novi upornikov iz leta 1515. niso šli samo za to v boj, da se otresejo bi »mena suženjstva in "dvisnosti, ampak so imeli pred očmi še druge, jasiie namene. Vedeli so sedaj, kaj pravzaprav hočejo.
Tisti čas je živel na Hrvaškem graščak Franc lahl. Posestnik Susedgrada pri Zagrebu in Stubice v Zagorju, bil je krut in brezobziren človek. Tahi je šiloma jemal mladeniče za vojake, ugrabljeval je kmetom žene in hčere. oskrunjeval jih in zatiral tudi duhovnike ter pleme-"itnikc. Nihče mu ni smel ugovarjati, nihče ga motiti v "iegovih krutostih. Silil ie podložnike, da so mu za drag denar odkupovali stara in nerabna kljuseta; živino in pse s° m« morali rediti podložniki zastonj in odkupovati so morali tudi vino. Ce je poginil gospodarjev pes, ki ga m°ral kmet imeti zastonj na Teji, je moral kmet za ka-
le
zen
Vrniti vola. Po osem let ni izplačal nikake dnine.
Tako pa niso živeli Je Tahijevi , "dložniki. Povsod se jim je slabo godilo. Tu boljše, tam slabše, ... '•'•šen je bil i,... 'omlliški gospod. Zakaj postava ni bila za kn.^;-bila je proti njemu. iepia.. ...	T— delavnega
kmeta. Edina njegova pravica je bila delo. S polno pravico se je torej pritožil hrvaški škof v tedanji dobi svojemu cesarju, ko je rekel: »Pri nas živina v hlevu bolje živi nego kmet!«
Kmetje se pritožijo na Dunaju pri kralju Maksimilijanu II., ki pošlje na Hrvaško poslanca, da preiskuje vso zadevo. Kmetje izjavijo poslancu, da bodo odslej služili le k. 'hi in onemu, katerega določi kralj za gospodarja, če ni Tahij."e krvi. Ta izjava je silno razkačila Tahija in druge graščak, ki so sklenili vojno zoper kmete.
Ker so kmetje vn.D' da jim pritožbe pri vladarju ne pomagajo mnogo in jih grašca.č naprej zatirajo, jim konečno ni preostajalo drugega, kakor aa postavijo na svojo noge in si pomagajo sami, ker jim nihče drug. -*«* priskočiti na pomoč.
Že spomladi leta 1573. so se začeli hrvaški kmetje okoli Suseda, Stubice, Vrdovca, Stupnika, Cesargrada itd. skrivaj shajati in posvetovati o uporu. Zedinili so se in zahtevali: da se osvobodi kmet, da se odpravi dac kakor tudi razne naklade in drugi davki, ki so se oznanjevali kmetom s prižnice. Kmetje so se začeli oboroževatl in pošiljati svoje poslance po Hrvaškem, Štajerskem in Kranjskem, da bi se tudi po teh deželah kmc'je spuntal! zoper graščake. Hrvaški ban je izkušal pomiriti kmete, a brezuspešno.
Tudi slovenski kmetje na južnem Štajerskem in Kranjskem so sc dvignili in zahtevali »Staro pravdo«. Kmetje so nameravali v Zagrebu ustanoviti novo vlado, sam. '-'-ati davke, da jih nihče ne prevara m : opravljati tudi bran.*,., ‘•»•ške granice.
S Hrvaškega se je začelo širiti tip.,.. . —'mmc. To ie bilo vodstvo, ki naj pripravlja pot k vstaji. Vsak, ki je b i zadovoljen z določenim načrtom, je prisegel, da bo pospeševal upor po svojih močeh. Na klobuk so si uporniki natikali zimzelen ali bršljinovo vejico, soseskam pa je uporni odbor pošiljal petelinova peresa kot vabilo k pristopu. Uporniki so se naglo množili. Dasi so imeli uporniki tudi denar, vendar niso kupovali pristašev.
Na čelu vsemu teinu obsežnemu gibanju so stali trije možje: Matija Oubec, Andrej Pasanec in Gušetič. Za vrhovnega vojaškega poveljnika je bil določen Ilija Gregorič, rodom Belokranjec. Prvi trije so bili voditelji gibanja ■ so kot taki imeli tudi sodno oblast nad svojimi pristaši, ki jih je bno ve*,.....
Uporniki so se hoteli najprej osvoboditi. Hoteli so s tem reči: sprava je nemogoča, boj naj odloči. Ko se osvo-bode, ustvarijo iz siovensko-hrvaških pokrajin, samostojno državo pod vlado cesarja samega. Da bi odstavili cesarja, na to ni nihče mislil. Samostojno državo pa so hoteli imeti iz telile vzrokov: 1. da bi sami pobirali davke,
2. da bi se v slučaju sile (turških napadov) sami branili,
3. da bi se sami upravljali.
(Dalje'
drugi: Gruden Ivan, Stergar Rok, Repovš Jožef, Rozman Franc, Sitar Franc in sodružica Mert Alojzija. Nato je zaključil predsednik po več kot dveurnern zborovanju lepo uspeli sliod.
Edinstvo s Srbiio.
Včeraj se je Narodno vječe v Zagrebu sestalo na važno sejo, da se čimprej izvede dejansko ujedinjenje vseli jugoslovanskih ozemelj od Soče do Vardarja. Kajti nujna potreba je, da dobimo enotno zastopstvo na zunaj, da se na ta način uniči lakomnost italijanskih imperialističnih mogotcev, ki poželjivo iztezajo svoje kremplje po slovenskem ozemlju. Energično je treba nastopiti proti vsem črnožoltim rovarjem, ki bi radi ubili mlado Svobodo jugoslovanske države in znova uvedli avstroogrsko policijsko barabstvo. Socialni demokrati smo navdušeni zagovorniki narodnega ujedinjenja, vendar bistvu svobode ne odgovarja skupna vlada z regentom na čelu, marveč — kakor so zahtevali pri tej zgodovinsko znameniti seji jugoslovanski socialisti — direktorij treh članov. Za ta minoritetni predlog je poleg socialistov glasoval edino dr. Cabrajič iz Bosne. Debate so se vršile na podlagi znanih predlogov dalmatinske narodne vlade. Večina v N. V. je formulirala svoj posebni predlog, ki so ga podpisali dr. Lukinič (hrv. srb. koalicija), Vojislav Sola (bos. Srb), dr. Krstelj (Dalmatinec) in dr. Vekoslav Kukovec (J. D. S.) in ki zahteva popolno zedinjenje s Srbijo in Črno goro, centralno vlado in konstituanto; temelj za pogajanja glede ujedinjenja naj bi bila krfski pakt iz leta 1917 in dalmatinski nasvet; nadalje se določa, naj stopi Narodno vječe v stik s srbsko vlado, sestavi novo vlado ter uspeh teli pogajanj takoj predloži v odobrenje osrednjemu odboru Narodnega vječa. Starčevičanci in zastopniki SLS so stavili izprva vsak zase, potem pa skupen predlog, v katerem se izrekajo za to, da naj se stori ena edinstvena država in vlada. Toda ne takoj, marveč da se naj Narodno vječe pooblasti, da stopi v pogajanja s kraljevsko srbsko vlado.
Nadalje je predložil dr. Tresic - Pavičič svoj posebni predlog, ki je še dalekosežnejši nego predlog večine in ki zahteva, da naj se Narodno vječe takoj odpelje v Belgrad in naj s srbsko vlado sestavi centralno ministrstvo. Odposlanca slovenskih in hrvatskih socialnih demokratov (sodruga Anton Kristan in Vitomir Korač) sta vložila predlog, ki se v bistvu strinja s predlogom večine, toda neče regent-stva, temveč direktorij treh članov. Stjepan Radič je končno v svojem predlogu konstruiral tri zavezniške države s tremi regenti.
Na teh temeljih se je včeraj pričela debata, ki je bila naravno nad vse živahna. Navzlic nesoglasju in kljub ostrim, mestoma celo burnim debatam, se je v razpravi pokazalo, da vendar prevladuje v vseh uverjenje, da veliki zgodovinski moment ne sme najti malih ljudi in da velika doba ter izcedni odločujoči dogodki zahtevajo odločilne korake. In dasi se je izprva zdelo, da se pojavljajo .razni separatistični nazori in silijo na površje, in da je situacija jako kočljiva, se je vendar po izvajanju zastopnikov raznih strank in struj, med katerimi so se k besedi oglasili za Slovence dr. Kukovec, dr. Rybar, dr. Kramer, sodrug Kristan, dr. Cankar — in po izvajanjih dr. Smodlake sprejel njegov predlog, naj se debata zaključi ter se izbere sedemčlenska komisija, ki naj na podlagi podanih predlogov formulira končni sporazumni predlog. S tem je bila nedeljska seja ob pol dveh popoldne končana.
Komisija se je sestala ob štirih popoldne. Ob sedmih zvečer je plenumu Narodnega vječa vročila tale predlog:
Narodno vječe SHS proglaša v soglasju s svojimi dosedanjimi zaključki in izjavo vlade kraljevine Srbije ujedinjenje države SHS, stvorjene na vsem strnjenem jugoslovanskem področju bivše avstroogrske monarhije s kraljevino Srbijo in Črno goro v eno edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in voli odbor, obstoječ iz 28 mož s polnim pooblastilom, da v sporazumu z vlado kraljevine Srbije in s predstavitelji vseh strank v Srbiji in Črni gori brez odlaganja izvede organizacijo edinstvene države po predloženih navodilih. Dotične zaključke bo ratificiralo na svojem prvem sestanku Državno vječe, ■kateremu naj pripadajo poleg predstaviteljev kraljevine Srbije in Črne gore vsi člani današnjega Narodnega vječa v Zagrebu, pomnoženi s predstavitelji jugoslovanskega odbora v Londonu. V odbor, ki naj izvrši gornjo nalogo, so izbrani ti-le
gospodje: dr. Barac Franc, dr. Cankar Izidor, dr. Cabrajič Luka, dr. Drinkovič Mate, (irgjič Stepan, dr. Hrasnica Halibeg. Korač Vitomir, dr. Korošec Amon, dr. Kramer Albert, Kristan Anton, dr. Laginja Matko, dr. Lorkovič Ivan, dr. Lukinič Edo, Ljubibratič Sava, dr. Paleček Ivan, dr. Pavelič Ante, dr. Petričič Živko, dr. Popovič Dušan, Pribičevič Svetozar, Radič Stjepan, dr. Smodlaka Joso, Stajic Vaso, dr. Šunarič'Joso, Svrzo Hamid, Šola Vojislav, dr. Tresič-Pavičič Ante, dr. Trum bič Ante in dr. Šimrak Janko.
Člani odbora, ki so zadržani, so pooblaščeni imenovati naslednika s pismenim pooblastilom.
Seja se je končala 10 minut pred 11. uro in so bili predlogi sprejeti z vsemi glasovi proti glasu Stcpana Radiča. Za minoritetni predlog socialistov, ki zahtevajo mesto regenta direktorij treh članov, so glasovali edino le socija-listi in dr. Cabrajič iz Bosne.
Resen poziv.
Enkrat smo že na tem mestu povedali, da nismo posebno zadovoljni z vsemi osebami, ki vladajo sedaj pri nas in da ni naloga narodne vlade le ta, da uvede slovenski državni jezik, ampak da mora pasti tudi zloglasni avstrijski sistem.
To smo povedali; reči pa moramo, da smo se že takrat zavedali, da sedaj obstoječa vlada tega storiti ne more, ker je deloma sestavljena iz ljudi, ki so sicer mogoče osebno dobri Slovenci in tudi drugače poštenjaki, ki pa svojega bivšega avstrijskega podaniškega duha ne morejo zatajiti in se ga otresti.
Kateri ljudje sedijo pri Narodni vladi? Ra-zun nekaterih, katerim radi priznamo, da so v Avstriji zaslužili zaradi svojega mišljenja in delovanja veleizdajniške vislice, sedijo pri vladi tudi ljudje, ki so se Avstriji nasproti obnašali tako patriotično, da je nas bilo vedno mesto njih sram, ki so bili tako črnožolti, kakor katerikoli Nemec in ki so vsak dan peli slavo avstrijski zmagoviti armadi in njenim slavnim vojskovodjem.
Vprašamo: ali je prav, da sede ti gospodje sedaj v Narodni vladi?
Kaj si misli naš narod, ko vidi, da vlada v imenu slobodnega naroda mož, ki je bil skozi leta ljubljenec dvora, zagovornik vseh vojaških avstrijskih zahtev, mož, ki je leta 1915 pošiljal slovensko mladino umirat za Habsburžana.
Kaj si misli naš narod, ko vidi sedeti pri vladni mizi ljudi, ki so krčevito otresali raz sebe le sum nepatriotizma, ljudje, ki so zabavali nadvojvoda Friderika, volili krvnika Boroeviča za častnega člana ljubljanske prestolnice, ki so vsak god in rojstni dan kakega Habsburžana porabili v to, da so se cedili oskutnega potriotiz-ina in bizantinizma, ljudi, ki so proslavljali vsako avstrijsko zmago?
In kaj si mislijo še le Srbi o naši vladi, kaj eritenta? Ali bi bilo čudno, če bi nam vsi ne zaupali in bili mnenja, da so v enem dnevu avstrijski patriot ne more preleviti v odkritosrčnega zaveznika entente.
Nobeni stranki ne manjka ljudi, katerih politična preteklost je prosta takih patriotično avstrijskih izbruhov, ljudi, ki nas v vlado poklicani, ne bi diskreditirali med ljudstvom in pri naših prijateljev v ententi. Ze v sedanji vladi sedi nekaj mož vseh strank, katerim v tem pogledu ne moremo ničesar očitati; naj se nemudoma avstrijsko kompromitirani nadomeste z drugimi! Ti bivši avstrijski patrioti se tudi v novega duha vživeti ne morejo in so kot taki največja ovira vsaki koreniti izpremeinbi sistema. Ali moramo res čakati, da nas Srbi očistijo in uvedejo pri nas demokratskega duha? Nimamo li sami dovolj moči za to?
Naše ljudstvo, predvsem slovenski socialist je z ozirom na težko dobo prvih dni nove države molčal — sedaj pa zahteva, da izginejo bivši avstrijski patrioti iz pozorišča vodilnih politikov.
Kaj čuda, da se godijo tako nerazumljive stvari po Slovenskem in po Mrvatskem — tudi Hrvati se niso znali otresti vseh predstavi Ijev čmožoltega patriotizma — tako nerazum ljive stvari, pravimo, da lezejo danes v odg°i vonie in vodilne službe ljudje, ki so se v oktobru bili nasprotniki narodnega zdruzenja izvei okvirja bivše monarhije!	_	.
Kaj čuda, da nekateri naši vodilni možje še vedno gledajo skozi stara avstrijska očala in svojih nekdanjih sopatriotev ne morejo puščati na cedilu!
Kaj čuda, da se sploh kaj pogovarja in sklepa o tem, kam naj se pošlje Boroeviča, Sarko-liča, Lipovščaka in drugo generalsko golazen!
Vsem tem stvarem mora biti enkrat za vselej konec!!
Nov čas zahteva novih ljudi, ki so že v stari Avstriji le zato živeli, ker so morali v njej živeti, ki pa so v svojem srcu že takrat bili državljani svobodne demokratične Jugoslavije.
 11 • n-
S shoda v „Unionutt.
I udi \ unionski dvorani so imeli včeraj dopoldne shod nekaki »monarhisti«, ki so zavzeli nekako tako stališče, kakor da bi slovensko ljudstvo ne bilo pripravljeno, storiti vse, da se osnuje Jugoslavija kot velika enotna demokratična država, da si zagotovi eksistenco. Sprejeli .so naslednjo resolucijo:
Na javnem shodu dne 24. novembra 1918 v Ljubljani zbrani zastopniki prebivalcev ozemelj Goriške, Trsta, Istre, Notranjske in vseh drugih še nezasedenih slovenskih pokrajin
ugotavljaj o:
1. Da vstraja ves narod ucotnajeno na od predsednika NVilsona proklamiranem načelu narodne samoodločbe, v smislu katere sc je opetovano izjavil, zlasti pa na zasedenem ozemlju, za narodno in politično združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v ono ediito-stveno, suvereno državo, tako potom plebescita, kakor na slovesen način po svojih zastopnikih v Zagrebu, dne 29. oktobra 1918.	.
2. Da je položaj vseh teh pokrajin vsled likvidacije bivše avstro-ogrske države in razpada njene armade postal velekritičen zlasti na okupiranem ozemlju, kjer vsled rekvizicij, internacij, zaprtja mej in ustavitve prometa ter vsled politične brezpravnosti in nepoduče-uosti ljudstva o položaju, dalje vsled nameravanih deportacij, grozi naravnost gospodarska, prehranjevalna, politična in naciolnalna katastrofa, ki bi se mogla vsled obupnega položaja izcimiti v krvoprelitje, tembolj ker nimamo nikakega mednarodno priznanega zastopstva, niti mednarodnega varstva.
3. Da Narodno vječe v Zagrebu in Narodna vlada v Ljubljani nista še mednarodno priznani in vsled tega ne moreta ščititi naših koristi in nas mednarodno zastopati.
Zato so obračamo na Kraljevo Srbsko vlado z nujno prošnjo, da nemudoma ukrene vse potrebno v
naše varstvo m
1. imenom ententnih in zedinjenih severo - ameriških držav zasede s svojimi četami jugoslovansko ozemlje in prevzame vojaško organizacijo in vodstvo naših čet
2. izposluje zasedbo okupiranega ozemlja potom drugih ententnih in amerikanskili čet,
3. posreduje kar najnujnejše, da se izstradano prebivalstvo, zlasti ono v okupiranem ozemlju preskrbi z zadostnimi živili, in končno izposluje povratek vseh internirancev in izgnancev v njih domačije ter obnovitev polne politične in osebne svobode naroda.
Razširjajte „Naprejtt!
V tako važnem času, kot je sedanji, mora biti vsak posameznik, ki mu je mar svoboda in pravičnost, naročnik dnevnika »Naprej« Noben slovenski dnevnik ne piše vsak dan toliko in tako jasno o socializmu in republiki, kakor »Naprej«. Socializem jo svetovni problem, ki ga mora priznati vsak človek. Ves napredek stranke je v najtesnejši zvezi z razvojem delavskega časopisja. Zato, delavci, ki vam je pri srcu napredek in blaginja vas in vaših tovarišev, agitirajte neprenehoma za »Naprej« ter mu pridobite tako ,število naročnikov, da bo v vsakem oziru lahko tekmoval z na-sprotiftRi. Vse, kar pridobite listu, pridobite sebi! Cim več dobi »Naprej« odjemalcev, tem boljši bo, in s tem večjim uspehom Vam bo služil v vsakem oziru. Ne pozabite nikdar na »Naprej«. Nešteto priložnosti imate, da agitirate zanj. Kadarkoli pridete med ljudi, lahko priporočate »Naprej«. Povejte delavcem, da je to list. ki zastopa njih interese, ki jih poučuje, ki jim poroča o vseh dogodkih, ki jim naznanja, kar je zanje potrebno, ki jih zagovarja, ki jih podpira v boju! Povejte jim, koliko jih jo med vami, ki so se izobrazili in izpoznali razmere v pravi luči ob dolgoletnem č.tanju »Zarje« in »Napreja«. Ne popustite nikoli v tej agitaciji. Mislite na to da ne smemo nikdar obstati. Vedno naprej, naprej! mora biti naše geslo. 'Io Vas mora voditi tudi v delu za vaš list.
Politični pregled.
= Maribor v slovenskih rokah. Iz Maribora se brzojavno poroča, da je jugoslovansko vojaštvo v soboto razorožilo nemško sardo v Mariboru. Ranjeni sta bili dve osebi. Maribor
se nahaja v slovenskih rokah.
-	Živila za Bosno in Dalmacijo. Vrhovno srbsko
poveljstvo javlja: Sest parnikov, ki se nahajajo v pr.-
stanišeih v Dubrovniku je dobilo nalog, naj se nemudoma odpeljejo v Solun, da nakrcajo tam hrano in živila za Bosno in Dalmacijo. Tudi za prehrano ostalih jugoslovanskih zemelj je že preskrbljeno.
= Reka — jjimoslovansko mesto, V petek zvečer je priplula v Bakar pri Reki ameriška vojna ladja »Israel« s poveljnikom Asty, ki se je izkrcal. Pozdravljen od zastopnika Narodnega vječa in drugih funkcionarjev, je ameriški poveljnik na konferenci izjavil:	Amerika
smatra Reko za jugoslovansko mesto, kjer Italijani nimajo pravice intervenirati. Italiji se je le dovolila začasna okupacija Istre, ne pa Reke. Nato je ameriški poveljnik prevzel v imenu Amerike protektorat nad jugoslovanskimi vojnimi ladjami v Bakru in Kraljeviči. V soboto je ameriška ladja odplula v Split in Kotor, od koder se vrne zopet v Bakar.
Krajevni Narodni svet v Trstu razpuščen. Dne -23. novembra ob 9. uri dopoldne so bili k predstojniku redarstvene oblasti v Trstu pozvani naslednji člani Krajevnega narodnega sveta: dr. Otokar Rybai\ Anton Miklavec, dr. Josip Ferfolja, dr. Edvard Slavik in dr. Josip \Vilfan. Ker je dr. Rybaf odsoten iz Trsta, dr. 'Ferfolja bolan in ker je dr. Slavik bo isti uri imel razpravo pred vojnim sodiščem, sta se oglasila samo dr. Wilian in Miklavec. Sprejel ju je neki nadporočnik (tenente), ki je povabljencema prečital dopis tukajšnjega guvernerja, ki se je glasil približno takole: Z ozirom na to, da so italijanske čete dosegle demarkacijsko črto, da je promet čez to črto v ozemlje bivše av-stro-ogrske monarhije prekinjen, in da to odredbo narekujejo vsled prejetih poročil oziri vojaške varnosti, se odreja razpust jugoslovanskega Narodnega sveta v listu in zapora njegovih lokalov. Ali je bila ta odredba glede zapore vsebovana v guvernerjevem dopisu, se dr. 'Vilfan več ne spominja. Zahtevani prepis se mu je odrekel, ravnotako sestava zapisnika o protestu proti tej odredbi. Ce ni bilo v guvernerjevem dopisu nič rc-čcno o zapori prostorov, je vsekakor omenjeni nadporočnik to naredbo istočasno naznanil. Ni pustil, da bi se dr. M ilfan in Miklavec ali samo eden od njiju odstranil, vzel je s seboj 4 karabinerje in šel takoj v prostore Narodnega sveta v Slovanski čitalnici, dal odstraniti vse, ki so se tam nahajali, in stavil na izhode pečate, odredivši, da bodo karabinerji stražili njih izhode podnevi in ponoči. Vloži se proti razpustu Narodnega sveta protest pri guvernerju.
= Narodno vječe protestira proti zasedbi slovenskih krajev. Narodno vječe v Zagrebu je odposlalo vnanjemu ministrstvu v Rimu protestno noto proti zasedbi slovenskih krajev po italijanskih četah. Protestiramo — pravi Narodno vječt — proti temu, da italijanske čete zasedajo naše jugoslovansko ozemlje Istro, Slovenijo, hrvatsko in slovensko obrežje, posamezne točke Dalmacije ter naša mesta ob Jadranu ter se italijansko vojno vodstvo niti 'ie drži demarkacijske črte, ki je bila določena med entento in bivšim avstroogrskiin vrliov-jont armadnim vodstvom. Država SHS nikakor ne bo priznala definitivne zasedbe teh pokrajin do Soče in do gorovja severozapadno od te reke. Z ozirom na narodnost prebivalstva. njegovo čuvstvovanje, njegovo ekonomsko in geografično stališče, spadajo te dežele v okvir svobodne države Jugoslavije. Njegovo Narodno Vječe protestira proti načinu, kako dahjanske oblasti odstavljajo v teh krajih poprejšnje oblasti, odpravljajo slovenski jezik ter uvajajo italijansko oblast. Po zadnjih informacijah Narodnega vječa so uvedle italijanske oblasti v Trstu kazenski in civilni red, kar je Popolnoma v nasprotju z določili mednarodna-Ke prava. Italijani so v Pulju odstranili vse jugoslovansko prebivalstvo, ki nima v Pulju nobenih nepremičnin. Osrednja vlada SHS je Preskrbela z živili iz svojih zalog prebivalstvo stre m Primorske. Italijani so ta živila prebivalstvu vzeli in zase rekvirirali. Aproviza-cija uaimacije je popolnoma prenehala, položaj piebivalstva v okupiranih krajih z ozirom ‘ja prehrano je obupen. Poleg tega so se začeli Italijani polaščati naših pomorskih objektov ter jemati tudi vojno brodovje, ki jc last dizave SHS. Z ozirom na tc navedene okolno-. sJPatra Narodno vječe za potrebno, da se P° Pžaj pojasni in sporoča ta dejstva v vednost dalijanske vlade. Narodno vječe je odposlalo
0	noto s posebnim spremstvom tudi vladam Ptente v London, Pariz in Washington.
~ Češka pomoč Nemški Avstriji. Kakor poroča re'hdenblatt«, je dobil češki poslanik na Dunaju, Tu-sar> obvestilo iz Pariza, da so živila za Čeho-slovaško < r^ivo na potu v Trst. Vzlic temu pričakuje Tušar res-Pot'° 1)0n,o<- °d entente šele v dveh ali treh mesecih. viia°ni šcle bo mogla Čeho-slovaška država dajati ži-se je*Uf* Ne>nški Avstriji. Glede preskrbe s premogom ta«- v^'avil Poslanik Tušar sotrudniku »Fremdenblat-
^ed svoječasno ustanovljenega prometa med raz-
ličnimi evropskimi državami smo morali rabiti namesto nemškega premoga ostrovski premog. Vsled tega pa je bilo pošiljanje ostrovskega premoga na Dunaju docela ustavljeno. S premogom iz karvinskega okoliša, ki je v poljskih rokah, seveda ne moremo razpolagati. Vsled težkoč iroslednjih časov glede premoga iz severne Češke, ki je v rokah nemškega dela Češke, smo morali rabiti ostrovski premog tudi za železnice. Sedaj uiramo na skorajšnjo rešitev teli težkoč, ker je, kakor čujem, že na potu prusko-šleski premog in ker je med nami in Prusijo že rešeno vprašanje radi vagonov. Ravnotako se nam je irosrečilo dobiti premog za naše železnice iz severne Češke; zato bo ostravski premog zopet na razpolago Nemški Avstriji. Pravtako garantiramo tudi prosti prevoz karvinskega premoga na Dunaju. Položaja ne smatram več neugodnim, ker je treba sedaj rešiti prometno-tehnična vprašanja, no pa političnih.
— »Komunistična stranka« na Dunaju. V zadnjem času je na Dunaju neka gotova truma delavstva pričela v letakih, namenjenih delavcem in vojakom, živahno agitacijo za pristop v novo »Komunistično stranko«, ki že izdaja tednik »Der \Veckrut« (Dramilo), lej novi socialistični tsranki podtikajo usodno streljanje v državni zbornici in burkasto zasedbo »Neue Freio Presse«. Njen program, kolikor je očividcu iz letakov, obstoji v naslednjih dveh glavnih zahtevah: Razlastitev, veleposest-ništva in prevzetje kapitalističnega proizvajanja. Njeno geslo je:	»Naša ura je udarila«. Nastopa ostro proti nemškoavstrijski socialni demokraciji in ji očita mlačnost, popustljivost, da, izdajstvo ljudskih koristi in strahopetnost. Socialna demokracija bi se morala polastiti vse oblasti v državi in ustanoviti socialistično republiko, ne pa se zadovoljiti z meščansko-demokra-tično ljudovlado. S tem obotavljanjem izgube socialisti veliko, zgodovinsko irriložnost. Pristaše mlade stranke podžiga lin dviga ,‘revolucionarno navdušenje in iz njihovih besed zvem krasen idealizem, kar priznava celo »Arbeiter Zeitung«.
—• Pred razpadom Nemčije? Iz Berlina se brzojavno poroča: Položaj se je tako poostril, da lahko pride vsak trenutek do katastrofe. Razmere med socialno demokratično večino in med neodvisnimi socialisti je napeto. Položaj poostruje silno pomanjkanje živil in velike prometne težave. V Oidenburgu, v Bremenu in v pruskem mestu Staade je opažati očitna republikansko gibanje s separatističnimi tendencami. Tudi na Bavarskem je opažati silno gibanje, naperjeno proti Prusiji, kateri se očita, da zapostavlja druge države in jih hoče terorizirati. To gibanje narašča in prav lahko se zgodi, da se Bavarska loči od Prusije ter stopi v državno zvezo z Avstrijo. V pondeljek se vrši v Berlinu posvetovanje nemških voditeljev, da bi preprečili grozeči razpad nekdaj mogočne nemške države. Značilno je, da na to konferenco niso povabljeni zastoimiki dunajske avstrijske vlade, dasi je Avstrija službeno proglasila, da se pridruži nemški državi.
— Usoda bivšega cesarja Viljema. »Veekly Dis-patch« z dne 23. novembra poroča, da se položaj bivšega cesarja Viljema nemara že jutri izpremeni. Ali-iranci vedo natančno, kaj se godi na gradu Amerongen. Lahko bi dokazali, da je bivši cesar faktor, katerega v političnih stvareh Nemčije ne kaže zanemarjati. Clemenceau je storil gotove ukrefie, ki najbrž ne bodo brez upliva na Viljemov položaj. Uspeh bo znabiti že v nekaj dneh znan. — Bivši ameriški poslanik na Dunaju, Pcnfield, predlaga, naj internirajo bivšega cesarja Viljema na vražjem otoku.
= Šoistvo na Ogrskem. Ogrski brzojavni tirad poroča:	Minister za uk in bogočastje,
Lovaszy, je izdal odredbo, po kateri naj velja v državnih osnovnih šolah za materni jezik oni, ki ga govori večina učencev kot materni jezik. Ta odredba, pravi omenjeni urad, porne-nja popolno enakopravnost narodnostij v šolah.
= Nemci opustošili Belgrad. Dr. Tresič-Pavičič, ki se je vrnil iz Belgrada v Zagreb, poroča, da so nemške čete Belgrad popolnoma oplenile. Kraljev dvorec je hudo razdejan. Živeža v Belgradu zelo primanjkuje, ker so Nemci vse odnesli. Doslej je v Belgradu komaj četrtina prejšnjega prebivalstva.
= Iz angleškega parlamenta. V prestolnem govoru, s katerim je bil zaključen angleški parlament, se med drugim izjavlja, da daje premirje upanje na skorajšen časten in trajen mir. Prestolni govor omenja nadalje, da se v kratkem razširi volilna pravica, ter izreka upanje, da se sloga angleškega ljudstva, ki se je v vojni tako sijajno obnesla, tudi nadalje ohrani.
-™ Zaprti sindikalisti na Francoskem izpuščeni.
»Progres de Lyon« poroča iz Pariza: Izvrševalni odbor Splošne delavske zveze je pri ministrskem predsedniku Clemenceau-ju dosegel takojšnjo izpustitev vseh sindikalistov, zaprtih zaradi notranje-političnega delovanja.
—■ Belgijski kralj zopet v Bruslju. Bruselj, 23. novembra. Danes jc kralj Albert v spremstvu kraljice.
princa VValešlcega in zastopnikov zveznih armad na Čelu dveh divizij imel slovesen vhod v stolno mesto. Prebivalstvo ga je sprejelo z nepopisnim navdušenjem in je čete radostno pozdravljalo in obsipalo s cvetkami.
= Splošna stavka v Turinu. Iz Turina se švicarskim listom brzojavlja:	Četudi jc od-
pravljena cenzura, vendar »Avanti« že več dni ni izšel. Poroča se nadalje, da je izbruhnila v Turinu že pred tremi dnevi splošna stavka, ki še traja.
= Osemurni delavnik na Poljskem. Iz
Varšave poroča korespondenčni urad: Poljsko železniško ministrstvo je odredilo uvedbo osemurnega delavnika v železniški službi na vsem poljskem ozemlju.
S sej Narodne vlade SHS
Z 21. seje v Ljubljani, z dne 22. novembra 191S.
Narodna vlada je razpravljala o gmotnem položaju vojaštva, ki je nastal vsled demobilizacije. Mnogo neaktivnih častnikov je sedaj brez sredstev; z vojsko so izgubili toliko časa, da mnogi 110 nameravajo nadaljevati študij, ampak si žele skorajšnje službe. V državi SHS bo na razpolago dosti služb za izobražence, zlasti pri .pošti in železnici. Ustanove se približno tri mesece trajajoči tečaji za poštne, železniške in druge uradnike, ki ne rabijo visokošolskih študij. Rezervni častniki, ki se jih hočejo udeležiti, dobe za ta čas svojo polno plačo in se po uspešno dovršenih tečajih nastavijo.v državni službi. Rezervni častniki, k, ne reflektirajo na državno službo, a so začasno brez zaslužka, dobe enkratno oa-pravščino v znesku trimesečne plače. —■ Naredba glede plače podčastnikov se jc tolmačila pomotoma tako, da znašajo vsi prejemki podčastnikov samo 5 kron dnevno, dočim je bila naredba mišljena tako, da je 5 K le doklada za nadaljnje službovanje, ki se torej dalje služečim podčastnikom izplača poleg njihove stalne plače.
Dan na dan se javlja veliko število kompetentov ža razne državne službe. Ce dotični poverjenik, na katerega se prosilec obrne, zaenkrat nima primernega mesta, se odstopi prošnja predsedstvu, ki napravi sezna-mek vseh razpoložljivih moči, ki so se stavile na razpolago, s kratko označbo starosti, izobrazbe itd. kom-petentove. Ti seznamki se pošljejo v gotovih rokih vsem poverjenikom, da si iz njih lahko izberejo primerne moči.
Odobri se naredba poverjeništva za prehrano, da sme v slovenskem ozemlju spravljati v promet žito, mlinske izdelke, fižol in krompir le žitni zavod v Ljubljani, govejo živino, prašiče, meso in mast pa le vnov-čevalnica za živino in mast v Ljubljani. Izvzete so množine do 20 kg (pri krompirju do 50 kg) za lastno gospodinjstvo.
Dne 1. decembra dobe plačo vsi železniški uslužbenci, ki so se prijavili v službovanje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani, brez ozira na to, ali začasno vrše službo ali ne, če ne dobivajo plače od italijanske vlade.
Nato je poročal poverjenik Narodne vlade za Trsr dr. Otokar Rybar obšitno o položaju v Trstu in zasedenem ozemlju sploh. Vršil se je temeljit posvet o vseh mogočih korakih, ki naj se store proti odcepitvi naših rojakov v zasedenem ozemlju.
Dnevne vesti.
izplačevanje častniških prejemkov za november pri gospodarskem uradu štacijskega poveljstva v LJub-j ijaui. Tisti slovenski častniki, ki še niso dobili svojih j pristojbin za mesec november 1918, imajo prinesti s seboj vse prejšnje vojaške listine, kakor potne listine, dopustnico, prejšnjo legitimacijo, izkaz o zadnji gaži. knjižico za obleko itd. Vsaka zloraba ali prevara v tem pogledu spada kot zločin proti sedanji državni vladi pod določbe prekega soda in se ima kaznovati s smrtjo.
— Zastopnikom Jugoslovanov na Nemškem Štajerskem. Dne 13. novembra 1918 se je za prehodno dobo konst.tuiralo Jugoslovansko zastopništvo za Nemško Štajersko s sedežem v Gradcu. Zastopništvo je sestavljeno iz predsedništva, ki ga tvorijo zastopniki troitne-nega jugoslovanskega naroda, ter iz 8 članov, ki zastopajo vse sloje. Predsednik je Slovenec Slavko Farkaš, prvi podpredsednik je Hrvat dr. Ivan Galenič, drugi liodpredsednik je Srb Gjuro I. Kočič. Člani-poročevalci so: za vojaštvo in dijaštvo dr. Vekoslav Vršič; za uradništvo Franc Vršič; za trgovinstvo in obrtništvo Pavel Šega; za delavstvo Josip Likar in MatijaKukman.
— Prepoved živinskih sejmov. Po dosedanjih na-! redbah odrejena prepoved živinskih sejmov je do pre-| klica veljavna, ker drugače ni mogoče nadzirati prometa z živino, oziroma preprečiti nedopustnega premikanja klavne živine v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. — Poverjeništvo za kmetijstvo.
— Slovenska Koroška v jugoslovanskih rokah. Jugoslovanske čete so zasedle Borovlje in Spodnji Dravograd. Pliberk je zasedel oddelek celjskega pehotnega polka z aktivnim sodelovanjem srbske čete. Južno od Drave je Koroška zasedena in je v slovenskih rokah. Vse se je izvršilo brez prelivanja krvi. Povsod vlada mir in red.
— Prepust posestva. Jožef Habsburško-Lotarinški je ponudil poljedelskemu ministru vso svoje poije, da se razdeli med prebivalstvo.
— Zaplenjeno blago saškega dvornega vlaka.
Dvorni vlak bivšega saškega kralja je nadomestno generalno poveljstvo v Dresdenu ustavilo in preiskalo na* slednji dan po pooblaščencu združenega revolucionarnega delavskega in vojaškega sveta mesto Dresdena. Tem povodom so zaplenili v dvornem vlaku dve vreči kave, pet vreč moke, 29 kosov sladkorja, 46 zabojev iajec, 120 kilogramov petroleja in 600 sveč.
Italijani zapuščajo naše kraje vsled revolucije v
Italiji. Večina italijanskih čet v okupiranem slovenskem ozemlju je včeraj dobila povelje, naj sc nemudoma vrnejo v Italijo, kjer je baje izbruhnila revolucija.
Shodi.
Ustanovni zbor podružnice Izobraževalnega društva »Svobode« za Šiško so bo vršil v torek, dne 26. novembra, ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Štirnu«. Na zboru poroča sodružica š t e b i j e v a.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer se ponovi ob pol 8. opereta »Michujevi hčerki« za abonement »A«.
—	V torek, dne 26. t. m. ob pol 8. zvečer »V Ljubljano jo dajmo« in »Nemški ne znajo«. — V sredo, dne 27. t. m. opereta »Michujevi hčerki« za abonement »13« ob pol S. zvečer. — V četrtek, dne 28. t. m. ob 2. popoldne se ponovi »Hamlet« izven abonementa kot II. klasična predstava samo za dijake brez spremljevalcev.
Zadnje vesti.
Francoske čete v Zagrebu.
Zagreb, 24. novembra. V Zagreb je dospel dane prvi vlak s francoskimi četami. Prvi oddelek šteje 14 častnikov in 540 mož. Vsega skupaj prispe 2000 mož, ki so določeni za Reko. Poveljnik francoskih čet je takoj odpotoval na Reko v važni politični misiji kot odposlanec ministrskega predsednika Clemenceauja, da zbere informacije o dejanskem položaju in postopanju Italijanov na ozemlju, ki je last Jugoslovanov,
Preobrat na Slovenskem Štajerskem.
Maribor, 24. nov. (K. u.) Danes so se vršili v različnih krajih v okolici Maribora slovenski manifestacijski shodi z dnevnim redom: preobrat na jugoslovanskem ozemlju. Poverjenik za uk in bogočatje dr. Verstovšek je sporočil pozdrave Narodne vlade v Ljubljani. Neki srbski častnik mariborske straže je govoril o pobratimstvu Srbov, Slovencev in Hrvatov. Tudi severno Maribora, posebno v Spielfeldu, so se vršili shodi, ki so bili jako dobro obiskani.
Celje, 24. nov. (K. u.) Ljubljanska Narodna vlada je odredila, da se priključi dosedanja nemška višja gimnazija v Celju slovenski višji gimnaziji. Nemški dijaki dobe nemške paralelke v starem gimnazijskem poslopju, in sicer pod pedagoškim vodstvom dosedanjega ravnatelja Prolta. Vodstvo celega zavoda je poverjeno ravnatelju Lileku.
Srbi zasedli Maribor.
M a r i b o r , 24. nov. Kakor se nadalje poroča, je jugoslovansko vojaštvo zasedlo vse urade in vzelo v posest tudi pošto. V petek ponoči se je pripeljal v Maribor oddelek 87. pešpolka iz Celja. Nadporočnik, ki se je branil oddati orožje in je bil težko ranjen, se imenuje Pugl. Umrl je v bolnici.
Italijani na Tirolskem.
1 n o m o s t, 24. novembra. (K. u.) T ekom včerajšnjega popoldneva in večera je prišlo semkaj le par sto Italijanov, konjiča, kolesarji, pehota in nekaj avtomobilov. med njimi en oklopni avtomobil. Vkorakanje se je vršilo brez kakega pripetljaja. Proinet v mestu se vrši kakor navadno v polnem miru in redu.
Inomost, 24. novembra. (K. u.) Kakor se čuje im pristojnem mestu, je do sedaj javljenih 15.000 mo/, italijanskih čet, ki bodo zasedle ozemlje med Hallom na Tirolskem do Zirla (tzvzemši Zirl; nahaja se tam precej italijanskih beguncev). V mesto Inomost samo P' ide le 4000—5000 mož.
Položaj v poljski republiki.
V	a r š a v a , 24. novembra. V neki izjavi zaačsne ljudske vlade Poljske republike se izvaja med drugim: Začasna vlada, ki hoče za blaginjo poljskega naroda in poljske države delovati dotlej, ko se sestane ustavodajna skupščina. Ustavodajna skupščina, ki naj izide iz splošne, enake, direktne, tajne in sorazmerne volilne pravice vseh državljanov in dr-Sank, ki so skončali 21. starostno leto, se skliče početkom prihodnjega leta. lenimi za volitve je določen na zadnjo nedeljo 1919. Končnoveljavno združenje vseh od 1 olja
kov naseljenih dežela in pa onih ozemelj, ki se svobodno žele pridružiti Poljski, smatramo za eno svojih poglavitnih nalog. Skušali bomo preprečiti narodnostne ali verske spore. Skušali bomo doseči in vzdržati prijateljske odno-šaje do vseh držav. Za obrambo meja bomo sestavili armado. Začasni spori zaradi meja naj ne vodijo v ljute narodnostne borbe. Zatrdno upamo, da bodo demokracije Poljske, L-itve, Bele Rusije, Ukrajine, Ceško-slovaške države, Ogrske in Nemčije omogočile mirno sožitje svobodnih, enakopravnih narodov. Z ozirom na notranjo politiko smatra vlada za nujno, da se izdelajo načrti za ustavodajno skupščino, ki naj urede razlastitev posestev in razdelitev zemlje med delajoči narod.
Nemška armada ni več sposobna za boj.
Berlin, 24. nov. (K. u.) Wolffov urad poroča: Generalfeldmaršal von Hindenburg je poslal državnemu vodstvu nastopno brzojavko: Poverjeništvo za premirje poroča, da je stališče sovražnih članov poverjeništva, posebno francoskih odklanjajoče, da sovražniki nadalje zahtevajo nemogočne stvari in da ni izključeno, da bodo našli Francozi pravnih razlogov za obnovitev boja. Izrecno moram poudarjati, da nemška vojska vsled trdih pre-mirnih pogojev in pod vtiskom dogodkov v domovini nikakor ne more obnoviti boja. Bojevati se ne bi mogli niti proti francoski armadi sami. Smatram za svojo dolžnost, naglašati to tudi radi tega, ker izhaja iz izjav sovražnih listov, da hočejo sovražne vlade skleniti mir le s tako nemško vlado, ki bi se opirala na večino naroda.
Liebknecht za socialno revolucijo.
Berlin, 24. novembra. Včeraj sta govorila na grobu v revoluciji padlih žrtev sodruga Tičk in dr-Liebknecht. »Rote Fahne« pravi, da govornika nista govorila programatično in da strankino vodstvo ni zadovoljno z njima. Liebknecht je izjavil, da je revolucija v nevarnosti ter je poživljal navzoče, da se bojujejo, dokler ne bo triumfirala socialna rcvolucija.
Ncbenega uvoza za Nemčijo.
Frankobrod, 24. novembra. Iz Haaga javljajo: Prehranjevalni svet zveznih držav izjavlja, da ententa ne odpošlje v Nemčijo nobenega blaga, dokler se svet no prepriča in natančno ne spozna, kakšne razmere vladajo v Nemčiji.
Boljševiška armada šteje pol miljona.
London , 24. nov. (K. u.) Poročevalec »limesov« na sibirski fronti poroča:	Boliše-
viki so zasedli srednjo Rusijo in razpolagajo z arzenali in velikimi zalogami. Sedaj imajo na bojišču 40 divizij, ki so moderno orgamzi-
i	ane in štejejo 250.000 mož. Drugih 40 dtv.ztj še postavijo. Po primernem izvežbanju bo znašalo število boljševiških čet 500.000 mož.
Promet med Ameriko 'm Evropo še omejen.
N e vv y o r k , 23. nov. (K. u.) urad poroča:	Po podpisu pretmrjaje 100.000
oseb prosilo za potna dovoljenja v Lvropo.Ker so omejitve za izdajanje popotnih dovoljenj se eduo veljavne, so odklonih te piosnje. 2n.000
v
oseb čaka v Nevvvorku na priliko, da se vkr-
Knezonadškof praški na begu.
M o n a k o v o .	23.	novembra.	Praški
knezonadškof grof Huvn, ki je zapustil svojo škofijo, je na begu v Švico dospel danes v Monakovo. Začasno biva v tukajšnjem iranči-škanskem samostanu.
Kralj Ferdinand pod obtožbo.
Ženeva, 24. novembra. Pariški »Tetnps*< javlja, da so ententne vlade sklenile zahtevati sodno postopanje proti bivšemu bulgarskemu kralju Ferdinandu.
Masaryk odpotoval v Prago.
N e w y o r k , 23. nov. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Masaryk je odpotoval Y Evropo, da prevzame predsedstvo nove eeske republike.	_______________________
fc,Y
e- .
Razno.
* Maršlrati in no resoniratl. V vsenčiliščni knjižnici v Upsali na Švedskem so našli pismo, ki je bilo pisano leta 1799. v Berlinu. Prepis tega Pisma datira od švedskega kralja Gustava IV. Adolfa	skušnia
je naslednja: V berlinski vojni	rii kraH Viljem IV.
7„ k.ulcte kateri je prisostvoval tudi kralj vnjem
sLšl se je vršila gladko in kadeti so dobro odgovar-iaU dokler ni pnšel na vrsto predmet »filozofija m me-atika«. Sicer so kadeti tud, v teh predmetih dobro odgovarjali ua stavljena vprašanja, toda Njegovo Veličanstvo se je knuilu naveličalo poslušati »filozofijo in
metafiziko«. Kralj ie vpraSal, kaj aj pomeni vse to. Profesor je odgovoril, »da izprašuje iz poglavja o Kantovi filozofiji (pisatelj pisma je tu pripomnil: »neke vrste bedasti ali novomodni filozof«), ki je dokazala, da ne potrebujejo ljudje niti vere niti zakonov, da so pokorni. Viljem je nato pripomnil: »Kadeti naj se ne uče nobene druge filozofije razen one, ki pravi: Marširati in ne re-sonirati«. »Nadutega« profesorja, ki je zastrupljal možgane kadetov z idejami »bedastega« Kčnigsberžana Kanta, je Njegovo Veličanstvo nemilostno odpustilo iz kadetnice. — Človeštvo je od tistega časa preživelo stoletje razvoja in napredka in zdi se nam, da noben berlinski profesor ne bo imel več prilike, da bi »zastrupljal« svoje kadete z idejami in nauki filozofa, ki ie kritizirat vse, počenši z dokazi proti božji eksistenci pa do obsodbe pravice, da se smejo ljudje in narodi zatirati ter naziranja, da je vojna večen naraven zakon.
Aprovizacija.
Sveža repa za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo svežo repo v torek, dne 26. t. m., pri Unionu v Spodnji Šiški. Določen je tale red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200_ od 10. do 11. štev. 201 do 300, jiopoldne od 2. do 3.. štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do konca. Stranka dobi lahko poljubno množino repe, kilogram stane 20 vinarjev.
Čebula za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo čebulo v torek, dne 26. t. m., dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do-400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule,, kilogram stane 1 K 50 vin.
Čebula za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo čebulo v torek, dne 26. t. m., popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bo na zelena nakazila za krompir po nasldnjem redu: od 2, do 3. piopoldne štev. 1 do 400, od. 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osbbo 2 kg čebule,, kilogram stane 1 K SO vin.
Petrolej za rodbine v IV., V. in VI. okraju. Na vsak tretji odrezek A izkaznic za IV., V. in VI. okraj se dobi četrt litra petroleja, In sicer v sledečih trgovinah. Za. IV. okraj pri Premku, Pred Igriščem, na štev. 1 do 200 dne 27. novembra, na štev. 201 do 400 dne 28. novembra, na štev. 401 do 640 dne 29. novembra. Pii I-c-skovcu-Medeim, Jurčičev trg, ua štev. 641 do 900 dne 27. novembra, na štev. 901 do 1100 dne 28. novembra, na štev. 1101 do konca dne 29. novembra. — Za V. okraj pri Svetliču, Dunajska cesta, na štev. 1 do 200-dne 27. novembra, na štev. 201 do 400 dne 28. novembra, na štev. 401 do 640 dne 29. novembra, pri Cešno-varju, Kolodvorska ulica, n;, štev. 641 do kfonca dne 27. novembra. — Za VI. okraj pri Cešnovarju, Kolodvorska, ulica, na štev. 1 do 200 dne 2S. novembra, na štev. 201 do 380 dne 29. novembra; pri Omanu, Radeckega cesta, ua štev. 381 do 500 dne 27. novembra, na štev. 501 do 700 dne 28. novembra, na štev. 701 do konca dne 29. novembra.
Aprovizacija južne železnice. V pondeljek, dne 25.. t. m. se prične razdeljevanje živil za mesec december, in sicer'po sledečem redu: V pondeljek dopoldne štev. 1 do 400, pop. štev. 401 do 800, v torek dopoldne štev. 801 do 1200, pop. 1201 do 1600, v sredo dopoldne štev. 1601 do 2000, pop. štev. 2001 do .2400, v četrtek dopoldne štev. 2401 do 2800, pop. štev. 2801 do 3200, v j)etek dopoldne štev. 3201 do 3600, pop. 3601 do 4000. Ostanek bele moke se razdeli, ko jo dobimo. Slanina na osebo 12 dk"- .. 11 i\ miojt '., '' n,ii vsk i.
s i r kilogram 20 K, pralno milo kilogram 14 kron, traki za čevlje par 1 K, sadni kis liter 3 krone.. D e 1 i k a m a liter 8 krou._____ ______
Izdajate!) in odgovorni urednik Josip Petelan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubllanl.
Marša
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,,
registrovana *■*»«««■ * omajano zuvazo.
Tiskovina za iole, Zupan* itva in urade. Najmodernejša plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-iur, Itd.
Stereotipna. — Lltosraflia.