^ežtnina platan* v gotorini.
ŠTEV. 53.
V LJUBLJANI, ponedeljek, 5. marca 1928.
Posamezna številka Din i*-LF/TO V.
/MODNI DNEVNIK
vizik dan opoldne, istvsemžl nedelje in praznike,
Mesečna naročnina: V Ljubljani Sn po pošti;
Dic 2£T—, inosecmtvo Din SO*—»
Sisss»issn psiitičen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi a© ne vračajo. — Oglasi po tarifo*
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ra odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633-
Dvoje naziranj.
Avstrijski kancelar je branil človeške pravice nemške manjšine na Južno-Tirolskem v prvi vrsti vsled tega, ker obstojajo gotovi moralni zakoni, ki so nad vsemi državnimi zakoni in ki določujejo mednarodne odnošaje na/odov.
Nasproti temu nazoru pa je postavil Mussolini v svojem odgovoru na Seiplov govor nazor, da je nacionalen egoizem nad vse in da egoizem upravičuje tudi najhujša nasilja.
Dosledno temu svojemu nazoru Mussolini nemške manjšine na južnem Tirolskem kratkomalo ne priznava, ker kaj je 200.000 Nemcev proti 42 milijonom Italijanov. Zato pravi, da se na vse pritožbe nemškega naroda na postopanje proti tirolskim Nemcem ne bo oziral, temveč bo te le še bolj preganjal. Ali Mussolini gre še dalje in pravi, da ga tudi vse druge države ne brigajo, ker je zanj merodajno le to, kar zahteva naj-brezobzimejši nacionalizem. Ta pa hoče, da govori Italija samo en jezik, da vlada v njej samo ena volja in da izginejo vsi, ki bi le- količkaj drugače čutili. Zato velja za Mussolinija in njegove pristaše samo zakon asimilizacije in in naj bo ta dosežena s še tako krutimi in še tako nečloveškimi sredstvi.
Ravno v tej brezobzirnosti in brutalnosti pa je vzrok, da je postalo južno-tirosko vprašanje mednarodno vprašanje. Če se zanimajo za to vprašanje kulturni ljudje vseh narodov, potem gotovo ne vsled tega, ker bi bili količkaj inte-resirani na nemških kult. vprašanjih ali ker bi bili pod vplivom kake pan-germanske ali nemške propagande. Med svetovno vojno so vsi ti. ljudje dokazali, da so čisto prosti teh vplivov in nasprotno proti njim sovražno razpoloženi, ker ogromna večina mednarodnega kulturnega sveta je bila v antantinem taboru.
In bila je predvsem zato, ker je odklanjala Viljemov inperializem, ker je z vso odločnostjo izpovedavala oni nazor, ki ga je morda povedal Seipel v drugih besedah, ki pa je danes fundamen-talni zakon kulturnega sveta, da je namreč treba spoštovati človeške pravice vsakogar.
Prva človeška pravica pa je, da govori mati s svojim otrokom v svojem jeziku, ker mati ne more govoriti z drugim jezikom, ko z jezikom srca. Iz te pravice pa izhaja nujno dolžnost, da se samo slabi elementi sramujejo maternega jezika, ker samo propalice zaničujejo svojo mater. Nihče se ne more tej osnovni človeški pravici odreči in zato vidimo, da se k njej priznava tudi sam Mussolini, kadar brani pravice italijanskih kolonistov v Afriki, Franciji in drugih državah.
Zato se Mussolini udaja nemogoči iluziji, ko misli, da more zatreti le eno osnovno človeško pravico. Od tistega hipa, ko so veliki svobodomiselci francoske revolucije proglasili človeške pravice, vladajo te >po vsem svetu in ni več sile na svetu, ki bi mogla te pravice zatreti.
Pač je mogoča, da zavlada trenotno kje demagog ali diktator, ki zatre v svoji deželi te pravice, ali vse to nima trajne veljave in brez ozira, če delajo to rdeči diktatorji v Moskvi ali pa beli v Rimu, Madridu in Budapesti.
Slej ali prej prodrejo vendarle človeške pravice, ker brez njih ne more noben narod napredovati, ker se more človeški um razvijati le, če je njegova notranja in zunanja svoboda zasigurana. Boj za človeške pravice pa vodi demokracija. Ona prava in večna demokracija, ki' je zrušila absolutizem, ki je zrušila suženjstvo, ki je dala človeku njegove pravice in kS ustvarja danes ono ob-
Prlbičevil še naprej sebe preklicuje.
Novi Sad, 5. marca. Včeraj ob 10. dopoldne se je v Novem Sadu vršilo veliko zborovanje kmečko-demokratske koalicije. Že predvčerajšnjim zvečer ob 9. sta prišla Štefan Radič in Svetovar Pribiče-vič v Novi Sad, kjer jima je bil prirejen banket. Banketa se je udeležilo kakih 300 ljudi. Na banketu je imel Štefan Radič govor, v katerem je naglasil tri momente: 1. da se gre za zdravo politiko vedno naprej, 2. da mora politika biti splošna in da mora zato iskati sorodnih zaveznikov in 3. da mora politik biti vedno moder in odločen. Svetozar Pri-bičevie je v svojem govoru podčrtal važnost koalicije. O beograjski je dejal, da površna in da ne gre s časom. Že pred osnovanjem kmečko-demokratske koalicije se je več ko eno leto delalo tiho in vztrajno, predno je prišlo do javnega paktiranja. Beograd gleda z zavistjo na napredek Novega Sada, ker ima Novi Sad močno kulturo in bogato tradicijo, kar je pokazal že 1. 1913 ob proslavi stoletnice prve srbske gimnazije in vnovič lansko leto ob proslavi stoletnice Matice Srbske.
Skupščina sama se je začela včeraj ob 10. dopoldne. V vrstah kmečko-demokratske koalicije računajo, da je bilo na skupščini navzočih okrog 10.000 ljudi. Prvi je spregovoril Štefan Radič, ki je začel takole: »Bratje Srbi in Hrvati, bratje Nemci in Madjari in prav tako bratje Slovaki in Rusini, zdravi bili in živili!« Nato je govoril o Vojvodini, ki je bila že od nekdaj na glasu. Zadnjih devet let pa je v žalosti, bolesti in ogorčenju. Hrvatska toplo pozdravlja Vojvodino. Tudi ona je jako užaloščena. Toda vsem bodo kmalu zasijali lepši dnevi, ker smo močni, pametni in odločni. V ustavi se povdarja, da morajo biti davki enaki. Toda vi veste, da se nam; odmerjajo davki v višini tri četrtine, drugim celo štiri petine od vseh dohodkov, vrača pa se nam komaj eno petino. Od vseh davkov plačajo prečanski kraji 74 do 82 odstotkov, neznatni ostanek pa plačajo Srbija, Makedonija in Črna gora. Skoro neverjeten toda žal resničen je pojav v Vojvodini, da mora ona, nekdanja žitnica Srednje Evrope, ki je izvažala vsako leto 30.000 vagonov pšenice, sedaj žito uvažati. — Zagotavljam Vas, da čez pol meseca, ali najkasneje čez dva meseca
današnjega režima ne bo več. In verjetno je, da bo vprav kmečko-demokratska koalicija stožer, okrog katerega se bodo zbrale druge zdrave narodne moči. Za to jesen pričakujem svobodne volitve.
Za Radičem je govoril Svetozar Pribi-čcvič, ki je dejal, da je Beograd »bel grad« (belo mesto), a v njem se vodi črna politika. Jošo Tomič je, vračajoč se iz Beograda na sejo centralnega odbora srbske radikalne stranke rekel: »Pred vojno sem bil zaprt v ječah v Vaczu in Szegedinu, po vojni bom pa v Požarev-cu.« S temi značilnima besedami se najbolje označuje današnji sistem beograjskih vlastodržcev. Ko sem razmišljal o tem sistemu, sem prišel do zaključka, da se je Budimpešta preselila v Beograd. Od 112 srbijanskdh poslancev je samo eden v opoziciji, vsi drugi pa so pri koritu. Despotskim maniram današnjih oblastnikov je bil glavni cilj razbiti kmeč-ko-demokratsko koalicijo. Zato so vabili najprej Radiča brez Pribičeviča, potem pa samostojne demokrate brez Štefana Radiča. Kakršnekoli kombinacije z nama obema skupaj se je najbolj zbal Ljuba Davidovič, ker je opazil, da bi bili v tem slučaju prečanski poslanci v večini. Tem pa še vedno noče priznati, da bi mogli vladati našo državo. Na koncu je Davidovič sklenil zvezo z radikalno vlado.
Časopisi priznavajo, da je situacija v Beogradu zelo mučna. To je jasno, ker se ni posrečilo razbiti našo koalicijo in ker niso mogli voditeljev zapreti v glavnjačo. V vsej državi se razvijajo prapori, pod katerimi se zbirajo nepregledne množice, da začno napad na današnji policajski sistem. Najboljše bi bilo, da se narodna skupščina razpusti in da se nam da razpis svobodnih volitev, ker ni volitev pri katerih bi mi ne zmagali.
Za Pribičevičem je govoril še dr. Kramer, ki je v kratkem govoru izrazil, da Slovenija trpi. Misli in želi pa, da bi delala vzporedno z Vojvodino, ker obe pritiskajo enake skrbi.
Ob pol 2. popoldne je bil zopet prirejen banket, in sicer za 800 ljudi. Ob 3. popoldne so gostje odpotovali v Beograd. Zborovanje je poteklo brez vsakega incidenta.
ITALIJANSKI KOMENTARJI K MUSSOLINIJEVEMU GOVORU.
Rim, 5. marca. Predvčerajšnji govor Mussolinija označuje ves italijanski tisk kot strog in odločen odgovor ne samo Avstriji, temveč vsem onim, ki so hoteli omalovaževati fašizem in okrniti prestiž Italije v svetu. »Giomale d’ Itaiia« piše, da je Mussolini postavil dejanja nasproti avstrijskim frazam. Italijanska politika je hotela pokazati svojo naklonjenost Avstriji in ital. državljanom bo-zenske province, ki govore nemško.
To je Mussolini pokazal z nepobitni-mi dejstvi, tako da mora biti vsakomur jasno, da Italija daje kakor nobena druga država na svetu svojim narodnim manjšinam vse pravice. Toda prijateljska
politika napram Avstriji ima tudi svoje meje, ker bi morala Avstrija to politiko vsaj razumeti, če že noče biti za njo hvaležna. Vsi hujskači v Avstriji in drugod naj si zapomnijo svarilo, ki ga jim je dal Mussolini.
»Giomale dTtalija« dalje poudarja, da so Nemci v Gornjem Poadižju Italiji uda-ni in da se niti najmanj ne solidarizirajo z avstrijsko politiko. Mednarodni položaj Avstrije potrebuje italijanske podpore. Nemški in italijanski narod ima mnogo skupnih interesov. Zato Nemci ne bi smeli malenkostnih južnotirolskih vprašanj višje ceniti kakor druge važne probleme ter tako nasedati neki mednarodni propagandi, ki služi vsaki stvari bolj, kakor interesom Italije in Nemčije.
čestvo narodov, ki mora nujno končati tudi zadnje zlo — vojno.
Zaman kliče Mussolini, da ga ne briga ta demokracija, zaman se norčuje iz evropske demokracije, zamanj se šopiri, ko da bi bila Italija kdajkoli tako modna, da se izloči iz človeškega občestva, naravni zakoni so mogočnejši ko vse drugo, zlasti pa močnejši od le efermerne-ga pojava, kakor je fašizem.
Zaradi tega pa tudi mi verujemo v
življenje naših bratov tem preko, ker je njih pravica zapisana v srcu vseh ljudi, Mussolinijeva pa le na špici zlomljenih bajonetov, ki so vrhu tega od dneva do dneva manj zanesljivi.
Ne vlada več svet samo surova sila, ker <to silo so zlomile obče človeške pravice. In zato je bil Seipl s svojim nazorom močnejši, zato pa je tudi danes svet na strani zatiranih mbnjšin. In po Mussolinijevem govoru še zlasti!
Pred zasedanjem sveta Zveze narodov.
ženeva, 5. marca. Čeprav se je važnost sestankov Sveta Zveze narodov že zelo zmanjšala, vendar pripisujejo vplivni politični krogi sedanjemu sestanku velik pomen že zato, ker se snidejo tu večinoma zunanji ministri raznih držav.
Bolgarsko posojilo izgleda, da bo odobreno. Ne ve pa se še, ali bo to posojilo tudi efektuirano, ker so pogoji ponudnikov v sami Bolgariji naleteli na odpor.
Iz okolice bolgarskega zunanjega ministra se doznava, da je bolgarski prometni minister vprav zaradi pogojev tega posojila odstopil. Ni izključeno, da zaradi istega vprašanja pade vsa bolgarska vlada.
V Ženevi sta se sestala dr. Marinkovič in dr. Beneš k daljši konferenci. Zunanji ministri Male antante so imeli sinoči sejo, prav tako bodo imeli sejo tudi .danes.
Prihod Brianda se pričakuje za danes. CHAMBERLAIN PRISPEL V PARIZ. Pariz, 5 .marca. Včeraj je prišel v Pariz Chamberlain na svoji poti v Ženevo. Na kolodvoru ga je pozdravil Briand.
DR. STRESEMANN V ŽENEVI,
. Pariz, 5. marca. Dr. Stresemann je odpotoval iz Mentona v Ženevo.
MARINKOVIČ DOSPEL V ŽENEVO. Ženeva, 5. marca. Dr. Voja Marinkovič z gospo je dospel v Ženevo.
MIHALOKOPULOS NA POTU V
ŽENEVO.
Rim, 5. marca. Grški zunanji minister Mihalokopulos je dospel včeraj v Benetke, odkoder je po dveurnem postanku odpotoval v Ženevo. V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da se bo Mihalokopulos na svojem povratku iz Ženeve ustavil v Rimu, kjer se sestane z Mussolinijem.
POLJSKE VOLITVE.
Varšava, 4. marca. Današnje volitve so potekle po vsej Poljski v miru in redu. Udeležba volilcev je bila ogromna in je ponekod dosegla 90 odstotkov. Po vsej verjetnosti je lista vladne koalicije zmagala. Zlasti je bila velika premoč vladne liste v kongresni Poljski.
Od manjšin so bili zlasti aktivni Nemci, ki so razpolagali z velikimi denarnimi sredstvi.
Rezultat volitev bo znan šele jutri.
ROMUNI NEZADOVOLJNI Z ITALIJANSKO POLITIKO.
Bukarešta, 5. marca. Neodvisen list »Lupita« kritizira v nekem članku italijansko zunanjo politiko. Po sporu z Jugoslavijo je Italija izzvala incident z Avstrijo. Italija povsod podpira Madjarsko proti Avstriji. Pri taki politiki Italije Rumunija nikakor ne more iti z njo. Pa tudi brez Italije ne bo Rumunija nikoli izolirana.
JUGOSLOVANSKA POČASTITEV DIAZA.
Rim, o. marca. Jugoslovenski vojaški ataše je v spremstvu nekaterih italijanskih višjih oficirjev položil v baziliki venec na mrtvaški oder maršala Diaza. Vojaška četa je oddala častno salvo.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 5. marca. Včeraj se je vršila nogometna tekma med Haškom in Con-cordijo, ki se je končala z rezultatom 8 : 0. Tekma Gradjanski—Croatia seje končala s 3 : 2, Sokol—Ilirija s 3 : 1, Slaven—Makoby s 4 : 2 in Spanta—Tipografija s 4 : 2.
Stran 2.
\IPWUWIiIIIi)W— —I
Brez manir!
Včasih je bilo tako, da se je kandidat, ko je postal poslanec, zavedal, da ga ščiti poslanska imuniteta el zato, da se čim uspešnejše in čim svobodneje bori za interese svojega naroda in svojih volivcev.
Včasih, ko so bili spomini na ustavne boje še živi, so pač ljudje vedeli, da je bila poslanska imuniteta le zato, da se čim uspeš-Ijudstva, ne pa zaradi poslancev samih.
Kakor v mnogo drugih stvareh, tako smo tudi v tej doživeli izpremembo na slabše. Tako je danes običajno, da misli kandidat, v ‘trenutku, ko je bil po milosti strankinega vrhovnega štaba an po uvidevnosti ali zaslepljenosti volivcev izvoljen za poslanca, da je postal sedaj gospod in sicer pravi gospod, ker ga ščiti poslanska imenuniteta.
Saj tako si moramo misliti, ko vidimo, kako nekateri poslanci pod plaščem imunitete žalijo volivce in kako se zlasti v Beogradu poslansko delovanje omejuje dostikrat le na intervencije v inaterielnih zadevali. Še' jasnejše pa govore poročila o poteku skupščinskih sej. Ta poročila so polna najbolj ordi-namih psovk, kakor da bi bil ton beznice dopusten za najvišjo narodno reprezentanco. Citamo o poslancih, ki nosijo s seboj bokser-je in samokrese, kakor da 1)1 bili naši poslanci pripravljeni, da prisostvujejo debati v gostilni Wild-Westa. Mogoče so v znaku demokracije demonstracije z nagim človekom in mesto z Idejnimi argumenti se poslanci dejansko pobijajo s pestmi In razbitimi stoli. Kakor da bi bila Narodna skupščina kraj, kjer se vse dobre manire nehajo, kako se ponašajo nekateri poslanci, kakor da ne bi bila Narodna skupščina kraj, v katerega so uprte oči vsega naroda, ki pričakujejo od svojih zastopnikov resno delo, ne pa surovo pretepavanje.
Res je, vsak parlament je že doživel svoje burne dni in v vsakem parlamentu je zapeljala poslance strast tako daleč, da so se spozabili do psovk in pretepanja. Toda pri nas postajajo te surove manire že običaj in zato so poročila o hrupnih in škandaloznih dogodkih v skupščini že na dnevnem redu.
Pri vsem tem pa mora imeti človek še vtis, da je vsa ta ogorčenost le narejena. Saj so vsi tl poslanci, ki obkladajo sebe s še tako nezaslišanimi psovkami vsak hip pripravljeni, da se z njim skupno vsedejo za ministrsko mizo. Danes psuje Radič radi-
kale z lopovi, pred dnevi pa je zahteval z njimi koncentracijsko vlado. In slično bi mogli navesti v vseh drugih strankah.
Zato trdimo, da nista ogorčenost in strast glavni vzrok vseh divjih scen v naši skupščini, temveč vsi ti škandalni dogodki izvirajo iz žalostne resnice, da so nekateri poslanci brez vsake manire.
Moramo kar odkrito povedati, da nas Slovence to posebno boli, ker nismo kaj takega vajeni. Tudi v kranjskem deželnem odboru so se bili vroči boji, toda čisto izključeno je bilo, da bi se kdaj upal kak poslanec spozabiti tako daleč, da bi svoje kolege psoval kot lopove, razbojnike in slično. Doživeli smo tudi hrupno obstrukcijo v. deželnem zboru, toda kako vseskozi kulturna je bila hrupna obstrukcija. Eden od poslancev je udarjal na veliki boben, drug je tolkel po možnarju, tretji je trobil, bil je hrup, ki pa nikogar ni žalil in ki je vendar dosegel svoj efekt.
Danes pa bokser, klofuta in psovka! Naravno, da je užival bivši deželni zbor ugled in da niso ljudje odhajali z njegovih sej razočarani, enako naravno pa je, da pada ugled naše skuščine in da srbski kmetje, ki pridejo v skupščino zmajujejo z glavo.
Glavna krivda za vse to pa zadene poslance, ki so brez manir, ki mislijo, da je poslanska .Imuniteta ščit za vsako dejanje, za vsako prostaščino, a je dejansko le sredstvo, da se more poslanec res posvetiti delu za narod.
Zato pa apeliramo na slovenske poslance, da so vsaj oni tisti, ki dajo primer dotbrih manir, da se polagoma navzamejo od njih tudi oni, ki so danes brez njih.
Poznamo ambient skupščine in vemo, da je težko vztrajati na posebnem stališču. Pa naj bo to še tako težko, nuino potrebno je je to, ker drugače mora vzeti vrag ves naš parlamentarizem.
Volivcem in strankam pa bi nujno priporočali, da prihodnjič ne volijo samo ljudi, ki so strokovno usposobljeni, temveč ki so znani tudi no svojih dobrih manirah. Ti ljudje bodo tudi vedno največ dosegli za svoje volivce.
Poslance pa, ki klevečejo in psujejo pod zaščito poslanske imunitete, ki se pretepajo po skuščini prepustimo drugim, ker nam Slovencem so taki ljudje nepotrebni. V tem oziru ostanemo zvesti svojim lepim tradicijam.
Mussolinijev govor
V	soboto je Mussolini končno vendarle odgovoril na znani Seiplov govor v avstrijskem parlamentu. V glavnem je Mussolini Izvajal:
Svoj govor je zavlekel da vzame govorniškim vajam v avstrijskem parlamentu vsak pretiran pomen. Govoril bo zato popolnoma mimo, povdarja pa, da odgovarja zadnjič, ker prihodnjič bodo govorila dejanja.
Govori v avstrijskem parlamentu so bili samo izzivanje, ker je Italija Avstriji ponovno dokazala svoy'e prijateljstvo. Pri koroškem plebiscitu je zmala Avstrija le z Italijansko pomočjo. Ravno tako je pomagala Italija Avstriji pri odpravi vojne kontrole in perfekekmiranju novega posojila^
Nato je govoril Mussolini o južni Tirolski. Napram 42 milijonom Italijanov nemška manšina v južni Tirolski izgine. Če so dale prejšnje italijanske vlade glede manjšin kake obljube, potem to faš&tovske vlade ne briga. Ta se čuti obvezana le |K> mednarodnih pogodbah, niti v eni pa niso omenjeni južnotirolski Nemci.
Kar se govori o zatiranju in preganjanju nemške manjšine, so same izmišljotine. Po šestletnem fašiistovskem režimu obstoja še danes 15 nemških listov v bolcanski provinci. Še danes je 367 nemško-govorečih uradnikov v Rolcanu in 644 v provinci. Nemška ■.manjšina torej ni zatirana, zatirana pa bode, če se ne bo nehala fašizmu sovražna kampanja na oni strani Brennera. Vseh teh 15 nemških Matov bo izginilo če ne bo konec kampanje.
Nato našteva Mussolini kaj so fašisti vse itorili za južno Tirolsko. Elektrificirali so
brennersko železnico, začeli so melioracijo Poadižja dali so 11 milijonov za podeželske posojilnice, zgradili so celo vrsto cest in javnih poslopij izdali preko 100 milijonov lir za napredek province ter naselili kolone iz starih provinc.
Onstran Brennera so seveda dobro razumeli, da bi moglo vsled tega intenzivnega dela nemštvo v Poadižju zamreti, zlasti še, ko so nad vse dobro obiskovani tečaji italijanskega jezika in nova generacija že razume’in govori italijansko. V nekaj letih bodo prebivalci Poadižja ponosni, da so člani fašistovske domovine in njih nemško poreklo se ho poznalo le po imenih, če ne bodo še teh spremenili.
Ne zanimajo fašiste volitve po drugih državah, ker ni fašizem eksportni artikel. Tudi Zveza narodov bo zašla le na brezizhodna stranska pota, če se bo zanimala za Poadižje. Vsaka manifestacija na oni strani Brennera more ustvariti samo prepad med Italijo in sosednimi državami.
Tašisti hočejo biti. kolikor je le v njih moči, prijatelji germanstva, toda varnost 42 milijonov Italijanov je nad vse. Da gre za varnost, pa je dokazala zloglasna debata <v avstrijskem parlamentu. Na vse manifestacije, ki jih socialisti in drugi pripravljajo proti fašistični Italiji odgovarja fašizem z izjavo, da stoji za Brennerom vsa Italija z vsemi živimi in mrtvimi ljudmi.
Z velikanskim aplavzom je sprejel parlament Mussolinijev govor in vsi poslanci so nato zapeli fašistovsko himno.
Politične vesti.
= Domišljave zahteve seljafke demokracije. Na sobotni seji skupščine je prečital g. Pribičevič dolgo deklaracijo seljačke demokracije, v kateri navaja zahteve: 1. Predsednik skupščine mora vsled svoje pristra-' nosti odstopiti, drugače ne pristanejo šefi selj. demokracije na noben sklep sestanka šefov parlamentarnih skupin ki bi ga sklical dr. Perič. 2. Z ozirom na zadnje dogodke v skupščini je klub SDK sklenil, da zapusti Narodno skupščino. Iz splošno državnih interesov, pa je ta sklep odložen, kdaj se ima izvesti, odloči vodstvo SDK. 3. Ker je vlada kršila poslovnik, se poslanci SDK ne bodo udeleževali proračunske razprave.
4.	Hrvatska in drugi prečanski kraji se ne smatrajo obvezane po proračunu, dokler se ta ne popravi. — Manjkala je v resnici samo še 4. točka, da so tudi slepci s [»znali vso neresnost bombastične Pribičevlčeve izjave. Ni čuda, da vsa Pribičevičeva izjava ni napravila nobenega efekta ne v skupščini in ne v javnosti. Včasih je obljubljal samo Radič republiko brez davkov, sedaj pa tudi Pribičevič ne priznava proračuna. Veselite se es-deesarji, ker sedaj boste imeli vsi brez izjeme ta veliki privilegij, da vam edinim ne bo treba plačevati davkov.
= Soja skupščine. Proračun ministrstva za vere sprejet. Sobotna seja skupščine se je začela ob 10. dopoldne. Posl. Grisogono je predlagal izvolitev anketnega odbora zaradi znanih dogodkov v skupščini. Nato je prečital Pribičevič .neresno deklaracijo na kar je izjavil dr. Perič, da je vedno postopal objektivno in da bo tako ravnal tudi v bodoče. Grisonogo je nato utemeljeval svoj nujni predlog in zlasti povdarjal ,da je poštni minister Kočič povzročil incidente. Ko sta še govorila posl. Demetrovič in Kobasica, je skupščina anketo odklonila, ker je pač jasno, da je taka anketa čisto brez vsakega smisla. Vidi se, da so anketarji čisto na dilci, da niso mogli najti vsaj malo bolj resnega predloga. — Nato je stavil posl. Šutej nujni predlog, da se izvoli anketa, ki naj pregleda vse pogodbe, ki so bile sklenjene glede eksploatacije drž. gozdov v Bosni in Hercegovini. Posl. Šutej je obširno utemeljeval svoj predlog in znano je, da so državo pri bosanskih gozdovih v resnici temeljito okradli tujci in domačini. Zato je le pozdraviti, da je skupščina Šutejev predlog tudi sprejela. To pa na drugi strani tudi dokazuje, da ima vladna večina za pametne predloge opozicije smisel, če odklanja neresne in le demagogič-ne, pa je tudi naravno. — Zvečer je skupščina pričela z nadaljevanjem proračunske razprave in sicer je prišel v pretres proračun ministrstva za vere. Najprej je podal minister Milan Simonovič kratek ekspoze. Proračunu je reduciran na minimum za celih 28 milijonov. Nekaj prispevkov bo dobilo mini-, strstvo iz posojila. V najkrajšem času bo ne-, 'kaj pravoslavnih in muslimanskih župnij re-1 duolranih. Minister je nato navajal razne zakonske načrte ki so pripravljeni ter govoril zlasti o konkordatu z Vatikanom. Nakoncu ije navedel vso vere, ki so od države priznane. Te vere so: pravoslavna, grško dn rim. katoliška, muslimanska, evangeljska, avgs-burška, ref. staro-katoliška, židovska in baptistovska. — V debati so govorili poslanci: Schummacher, dem. Franješevič, zem. Drliača, rad. Obradovič, zem. Lazič, dkd. Šanlic, rad. Račič in končno še minister Simonovič. Nato (je bil proračun ministrstva za vero sprejet. Ob 11. zvečer je bila seja zaključena.
—	Izprcmemba v vladi. Minister za izenačenje zakonov dr. Šumenkovič je imenovan za ministra brez portfelja in za namestnika zunanjega ministra, ker je ministrstvo za izzenačeinje zakonov s prvini aprilom odpravljeno. Za vršilna dolžnosti ministra za izenačenje zakonov je imenovan Pera Markovič, minister za javna dela.
= Prazno grmenje. Kakor smo napovedali, tako se je zgodilo. Vse grmenje generalske seljčke demokracije se je izkazalo kot votlo in v soboto se je že seljačka demokracija udeležila seje Narodne skupščine. Eksodus je propadel, še bolj pa je propadla grožnja, da zapuste poslanci seljačke demokracije Beograd. Vidi se, da oba šefa seljačke demokracije silno malo tehtata svoje besede in
izrekata tudi najbolj nevarne grožnje brez vsakega prevdarka. Ni čuda, če resni ljudje vedno manj uvažujejo besede voditeljev se-1 jaške demokracije in če je zato tudi reputacija seljaške demokracije vedno manjša.
=r »Hrvat«, glasilo zagrebških federalistov, imenuje zadnje grožnje seljačke demokracije kot prazne grožnje ter pravi, da je bil sklep
o	eksodusu brez dvoma poraz in sicer sramoten poraz. Učinek tega koraka je razpadel v nič, vlada pa je poceni prišla do tega, da je bila generalska debata v proračunu v enem dnevu končana. Tega poraza je v prvi vrsti kriv Radič s svojimi grožnjami, ki se jih nihče ne boji, ali samo tako dolgo, dokler se ne pokaže — Vašek. Za glavnjačo pa .je kriv Pribičevič. Dobro je storil, da ni sam govoril, temveč, da je mesto njega govoril Radič, za katerega je Pribičevič svoje dni pripravljal — glavnjačo. Vsi to govorniki seljačke demokracije niso storili niti stotino tega, kar je storil Korošec v par dneh zaradi glavnjače. Ml verujemo, da bo Korošec to storil, kar je obljubljal, ker ni — Radič. Nato pravi »Hrvat«, da se je vlada, ko je izkjučila Radiča, branila samo z istimi sredstvi katere je uporabila opozicija. In nato primerja »Hrvat« postopanje radičevcev proti opoziciji v zagrebški oblastni skupščini, kjer so v ogromni večini, s postopanjem vladne večine v skupščini ter kontatira, da bi bila po Radiču za vse opozicionalne poslance glav-njača premajhna kazen, če bi le primeroma to dovolili, kar so si dovolili radičevci v Narodni skupščini. — Tako sodijo Hrvati o Radičevi politiki.
= Zbližanje z Bolgarsko. Potovanje dr. a Korošca v južno Srbijo. Vlada je hotela, da pride že v soboto na dnevni red proračun notranjega minstrstva, ker bi takoj po sprejetju proračuna dr. Korošec odpotoval v južno Srbijo, da se na licu mesta informira o razmerah, ki vladajo v teh krajih. Po svojem povratku bi dr. Korošec izdal potrebne odredbe, da se zasigura mir in red v teh krajih. Obenem pa bi poskrbel, da bi se mogli zboljšati odnošaji z Bolgarsko. Tako bi se predvsem odprla meja proti Bolgarski in tudi v drugih pogledih je naša vlada pripravljena kolikor mogoče ustreči bolgarskim željam, da bi se tako likvidirala vsa sporna vprašanja.
SLOVENSKA MATICA.
Poleg v časopisih že objavljenih 45 poverjeništev so ustanovljena nadaljna poverjeništva ter so jih prevzeli gg.: 46. Dravograd— Moža: Franjo Blažon, načelnik žel. p.; 47. Ježica: Anton Germek, šolski upravitelj za Ježico, Stožice, černuče; 48. Marcnberg: Avgust Kolšek, notar za Marenberg—Vuhred;
49. Ormož: Adolf Rozina, šolski upravitelj;
50. Ptuj: Franc Petek, poštni kontrolor v pok.; 51. Rogatec: Milan Verk, šolski upravitelj pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini za ves okraj; 52. Slov. Bistrica: Franc Ferenčak, viš. sod. oficijal, za ves okraj; 53. Slov. Konjice: Milan Vončina, sodni uradnik, za ves okraj; 54. Bačka: Fran Žaren, ravnatelj »Le-vante«; 55. Subotica: J. Pipan, žclcmiiki
uradnik pri direkciji državne železnice; 56. Split: Svitoslav Peruzzi, orof. na tehniški srednji šoli; 57. Šibenik: prof. Ivo Galvagni; 58. Sušak: Anton Kržič, carinik; 59. Dunaj: franc Blazina, blagajnik »Slov. krožka«.
Za 1. 1928 izidejo o Veliki noči 3 knjige, 1 znanstvena (dr. Izidorja Cankarja: Zgodovina likovne umetnosti) ter 2 leposlovni, za Članarino 50 Din, plačljivo tudi v obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. Na željo prospekt (oklic).
Kjer še niso ustanovljena poverjeništva (na sedeži 1 okr. sodišč oz. v večjih prometnih krajih), se ho to v kratkem zgodilo.
Ustanovitev poverjeništev se mora izvrševati sistematično in na enoten način, torej le po društvenem upravniku. Interesent-je okrajev, v katerih ne bo mogoče tega izvršiti do Velike noči, naj potrpijo in bo naklada knjig tako velika, da bo moglo društvo ustreči tudi po izdaji knjig pristoplvšim članom.
Dozdaj je na novo pristopilo že nad 1300 članov.
Ivan Hribar:
48
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta.
(>ne bo biskup Mahniču ničesar odgovoril, ker -dr. Mahnič tega vreden ni. Vam pa priporoča, da dr. Mahniča in njegove pristaše pobijate v svojih listih odločno in objektivno, ali da pri teni pazite, da ne žalite vere, cerkve in sv. Očeta. Tako teni »rimskim katolikom najlajše izpodnesete tla. Zakaj »rimski«? Bedak, ko da je na svetu še kaj drugih katolikov, ki niso rimski. Dr. Mahnič in Vaša visoka duhovščina spadajo v vrsto onih nemških škofov, ki so preganjali sv. Cirila in Metoda. Ko bi bila danes sv. Ciril in Metod še živa, proglasil bi ju dr. Mahnič brez dvojbe za h e -r e t i k a in dal bi ju v ječo vreči. G. Mahnič in njegovi patroni ne bodo pomagali sveti katoliški stvari, narobe: oni si bodo inteligenco ne samo odtujili, temveč jo naravnost v sovražni tabor potisnili. Sebe pa bodo — ne da opazijo — postavili v vrsto sovražnikov slovenskega naroda, ki jih začne mrziti. Naj si vzamejo za vzgled nemško duhovščino in pok. Windthor-sta. Ti niso nikdar bili proti Nemštvu in Windthorst je •/.n»1 s svojo ljubeznijo tudi liberalca Richterja k sebi pritegniti, da sta skupno delala za korist nemške države m naroda. Jasno je, da Mahniču in njegovim pa-tronoon ni na srcu vera, temveč usluga oblastnikom. Ponižati hočejo Slovenstvo in povzdigniti NemStvo. To n| po duhu Jezusovem in kdor tako dela, ni pravi
duhovnike.) Kako toleranten je bil biskup Strossmayr, doka-
zuje najbolj slučaj, da je židovskemu trgovcu Kohnu, ko se je njegova hči možila, posodil ves srebrni pribor in ves porcelan za svatbeno gostijo ter da mu je dal tudi svoje sluge na razpolago, da so stregli pri gostiji.
Nas Slovence je biskup Strossmayr osobito ljubil in spoštoval; dejal je vedno, da smo Čehi slovanskega
Po Strossmayrju zgrajena cerkev v Čakovcu.
juga. O neki priliki sem mu omenil, da je le škoda, da nimamo takega mecena, kakor je on za Hrvate in biskup je nato odgovoril, da mora itak, kar se za Hrvate stori, v bodočnosti tudi Slovencem prav priti. Ko je kasneje Josip Gorup napravil znano ustanovo, pisal mu je biskup krasno in navdušeno pismo in tudi takrat, ko sem snoval podporno društvo iRadogoj< — če-gar intelektualni začetnik je bil Josip Gorup — je bil biskup Strossmayr prvi, ki je k društvu prisitopil z izdatnim prispevkom 600 gld.
Ljubezen do našega naroda in živo zanimanje za nas sta tudi storili, da se je jako razveselil, ko je bil leta 1898. po dr. Missiovem odhodu za ljubljanskega škofa imenovan dr. Anton Jeglič. Poznal je namreč njegovo goreče narodno srce in je bil prepričan, da bo slovensko stvar vedno zagovarjal S® treba tudi proti državnim oblastnikom, čegar njegov prednik ni znal ali pa iz višjih ozirov ni hotel. Značilno za bisku-povo stališče v tej stvari je pismo, katero mi je — ker sam že mnogo več pisati ni mogel — gotovo po njegovem, naročilu dne 11. marca 1898 pisal njegov ljubljenec Milko Cepelič, takrat že menda mestni župnik dja-kovski. Evo odstavkov pismta, ki se tega tičejo:
»Dopustite mi, da Vam i čestitomu Vašemu narodu, za koga živite, od svega srca čestitam, a čestitam na novoj glavi ljubljanske crkve, na imenovanju dr. Jegliča u bieloj Ljubljani. Boljega biskupa niste mogli dobiti. On je ponosan, što je sin slovenske majke; njemu je slovenska rieč najmilija.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne
— General Kalafatovič imenovan za pomočnika šefa generalnega Štaba. Komandant Dravske divizijske oblasti general Danilo Kalafatovič je imenovan za prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba. Na njegovo mesto pride divizijski general Milan Nedič, dosedanji komandant Kosovske divizije. Gospod general Kalafatovič si je pridobil za časa svojega službovanja v Ljubljani splošne, iskrene simpatije, tako da obžalujemo, da ga izgubimo. Vsekako pa čestitamo izredno zmožnemu generalu k njegovemu povišanju, prepričani, da bo tudi v novi visoki in veleodgovorni poziciji vsikdar mož na svojem mestu.
— Češkoslovaška odlikovanja. Predsednik Češkoslovaške republike je odlikoval več naših politikov z redom Belega leva, med drugimi z redom Belega leva I. razreda za civilne zasluge bivšega predsednika narodne skupščine dr .Marka Trifkoviča, z istim redom II. razr. prvega podpredsednika nar. skupščine dr. Niko Subotiča. Dalje so bili odlikovani z redom Belega leva med drugimi bivši ljubljanski vladni komisar Mencinger, dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva in zagrebški župan arh. Heizel.
— Kongresa mednarodne učiteljske federacije v Berlinu se udeleže tudi delegati našega učiteljstva. Priprave so v teku. Za pet-najstdevno ekskurzijo bo plačal vsak udeleženec 4000 Din.
— Kontrola inozemskih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko izvede radi vedno večje brezposelnosti strogo kontrolo inozemskih delavcev. Vsak inozemski delavec, ki ne dobi od ministrstva dovoljenja za nadaljnjo zaposlitev, bo moral takoj zapustiti našo državo.
— Število slušateljev na ljubljanski univerzi. V letnem semestru 1928 je štela ljubljanska univerza 1158 slušateljev (1138 rednih in 20 izrednih). V zimskem semestru 1927-28 je bilo vpisanih 1311 slušateljev (1280 rednih in 31 izrednih). Od tega odpade: na juridično fakulteto 264 rednih in 8 izrednih, skupaj 270 slušateljev (med njimi 16 žensk), na filozofsko 277 rednih in 13 izrednih, skupaj 290 (med temi 74 žensk), na medicinsko fakulteto 65 rednih (med njimi 6 žensk), na tehnično 442 rednih in 1 izreden, skupaj 443 slušateljev (med njimi 14 žensk), na teološko pa 90 rednih slušateljev.
1— Stalež trgovskih obratov v območju ljubljanskega Gremija trgovcev je bil v lanskem letu naslednji: Skupno število članstva 1384, protokoliranih 486 in neprotokoli-ranih 898. Po strokah so bili člani zastopani sledeče: Trgovina s špecerijskim in koloni-jalnim blagom 66, z mešanim blagom 152, z manufakturo 65, z modnim blagom 52, konfekcija 16, galanterija 52, pletenine 18, dežniki 3, papir, knjige in pisar, potrebščine 46, špedicijske tvrdke 5, čevlji in usnje 47, vino in žganje 35, les in lesni .izdelki 53, stavbni in gradbeni materija! 13, kurivo 10, živina 13, agentura in komisija 91, reklama in posredovalnice 10, železnina in stroji 24. motorji in šivalni stroji 20, razstrelivo in puške 2, rudnine 1, steklo 5, zlatnina 13, optika 2, starina 13, pohištvo 8, deželni .pridelki 40, elektrotehnika 17, delikatese 34, ribe 2, mleko in mlečni izdelki 15, cvetice 4, sadje in zelenjava 213, barve in laki 7, glasbila 6, vrvarski izdelki 2, sveče 1, kadilne potrebščine 31, rastline 1, drože 1, cerkvene potrebščine 3, kreda 1, telovadne in športne potrebščine 1, zobotrebci 1, štampiljke 2, menjalnice 3, branjarije in kramarije 33, sejmarji 126 in drogerije 7.
— Državna hipotekarna banka in gospodarski interesi Slovenije. Dne 29. februarja 1928 se je vršilo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posvetovanje gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij, na katerem se je podrobno raz-motrivalo vprašanje obveznega nalaganja javnega in hipotekarnega denarja pri Državni hipotekarni banki. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Jelačin, ki je v svojem govoru vprašanje obveznega nalaganja javnega in pupilarnega denarja pri Državni Hipotekarni banki s stališča gospodarskih interesov v Sloveniji izčrpno pojasnil. Debate o tem vprašanju so se udeležili predsednik notarske zbornice g. Hudovernik, zastopnik odvetniške zbornice g. dr. Fettich, zastopnika Zveze jugoslovenskih hranilnic gg. Pretnar in Hiter, zbornični konzulent g. Žagar, zastopnik društva denarnih zavodov g. dr. Kant, dalje gg. Ivan Frelih, ing. R. Lah, dr. Golia, Kavčič in Trček. Mnenja vseh so šla za tem, da bodi nalaganje javnega in pupilarnega denarja v Državno hipotekarno banko fakultativno In ne obvezno. V tem smislu se je koncem zborovanja sprejela tudi resolucija, katero je Zbornica za trgovino, obrt dn industrijo v Ljubljani v imenu gospodarskih korporacij, zastopanih na sestanku odposlala na merodajna mesta.
— Onim, ki hočejo v Ameriko. Pod tem naslovom piše v Zagrebu izhajajoči list »Hrvat.. z dne 21. februarja t. 1., da v severni Ameriki ze davno ni več istih prilik za zaslužek, kakor je bilo nekdaj. Na dnevnem redu je znižanje delavskih plač in redukcija PO raznih industrijskih podjetjih, tako dn je mnogo nezaposlenih. Zapustitev domačega ognjišča in izseljevanje v Severno Ameriko pomeni za našo kmetsko ljudstvo veliko riziko in večkrat gotovo propast. Rudarska podjetja, v katerih je veliko število naših ljudi zaposlenih, so pravi pekel za delavca. Take prilike so dovedle rudarje v Pensilvaniji do stavke, ki S« vedno traja. Pittsburški hrvatski list »Zajedničar« objavlja po pisateljici Fannie Hurst članek, ki pravi, da pisateljica nikjer ni videla takih prizorov ljudske bede, siromaštva in degradacije, kakor v predmestjih Pittsburga. V Ohio, Pensilvanijo in West Virginijo so dovedli lastniki rudnikov 200.000 Črncev v svoje rudokope kateri naše rudarje izpodrivajo, ker delajo ceneje. Nezaposlenost raste stalno v vseh krajih Unije in radi tega ae tudi vedno zni-
žujejo delavske plače. V državi Newyork je v tovarnah 20.000 delavcev manj zaposlenih
V	distriktu Passaica je 22.000, v Bostonu
50.000	delavcev brez dela. Nato člankar razpravlja kako slabo se plačajo delavci v Ameriki. 16 milijonov amerikanskih delavcev zasluži sedaj tedensko komaj po 25 dolarjev. Nekako 30 .milijonov delavcev zasluži še od 25 do 30 dolarjev tedensko. V splošnem se plače povsod vedno znižujejo.
— Novi guverner Narodne banke. Za guvernerja Narodne banke je imenovan dosedanji guvernerjev namestnik Ljuba Srečkovič.
— Iz železniške službe. Za inženerja železniške delavnice v Zagrebu je imenovan inž. Gustav Jurman.
— Iz poštne službe. Poštna uradnica Marija Pakiž je premeščena iz Kočevja v Mursko Soboto.
— Polet iz Pariza v Južno Afriko. Predvčerajšnjim je startalo v Parizu veliko tri-motorno letalo, ki je poletelo iz Pariza v Capetovvn. Pot je dolga 7500 kilometrov.
— Francija brez otrok in afganistanska kraljica. Afganistanski kraljici so bili, kot poroča ;>Cris de Pariš«, priporočili, da naj se informira pri gospodih, ki ji bodo predstavljeni, glede njihovih otrok. Tako delajo namreč evropejske kraljice, ki dokazujejo s tem osebne interese in plemenito ženskost Afganistanska kraljica je torej vprašala predsednika Doumergue-a: neporočen; Brianda: neporočen; Poincare-a: brez otrok; Herriota: brez otrok; Berthelota: brez otrok. — Nato afganistanska kraljica sploh ni dalje izpraševala.
— Ibsenova cesta v Pragi. Praški občinski svet je sklenil, da imenuje ob priliki Ibsenove stoletnice eno od cest za Ibsenovo cesto.
— Otroci zasmehovali generala. Francoski vojni minister je vložil tožbo radi žaljenja komandanta 5. armadnega kora'. Stvar je sledeča: Generalu se je pokvaril na potu z inšpekcijskega potovanja avtomobil. Medtem je prikorakala mimo četa šolarčkov, ki so šli na počitniško kolonijo. Otroci so generala nekoliko časa ogledovali, nato so pa zapeli, porogljivo se smehljajoč internaoijonalo. Otroci so kričali in cvilili toliko časa, da se je general odpeljal. 'Sedaj se je pritožil general pri vojnem ministrstvu. Komunistična stranka imen otrok, ki so priredili to demonstracijo,, noče izdati.
— Aretacija osumljenega napadalca na am-hulanco dolenjskega vlaka. V petek zjutraj je bila aretirana v Kočevju neka oseba, ki je osumljena, da je identična z napadalcem na ambulanco dolenjskega vlaka. Osumljenca so prepeljali v Ljubljano in vtaknili v preiskovalni zapor. Podrobnih informacij oblasti v interesu preiskave še ne dajo.
— Zakon Viljemove sestre. Princesin ja Viktorija, sestra bivšega nemškega cesarja Viljema II., se bo od svojega moža, Rusa Zubkova, najbrže ločila. Po znanem škandalu, ki ga je imel Zubkov v baru, se je vrnila princesinja Viktorija v Bonn. Za potovanje so bila deloma odločilna tudi financiel-na vprašanja. Odkar se je namreč princesinja poročila, je dobil na njene financielne razmere vpliv krog Zubkovih prijateljev, vsled česar je zabredla princesinja v zadnjem času v financielne težkoče. V Berlinu so skušali najeti v svrho imaginarnega trans-oceanskega poleta posojilo 400.000 mark. Princesinja je ponudila v zastavo svoj nad 1,000.000 mark vredni kinč. Pogodba bi bila sklenjena, da ni zahteval v zadnjem trenutku Zubkov, da naj se zadovolji upnik samo s pismeno izjavo princesinje, na kar pa kapitalist, ki je imel posoditi denar, ni hotel pristati. Vsled takih in sličnih afer je izposloval Viljem, da je pristala njegova sestra na to, da je njeno premoženje pod nadzorstvom. Specielno nakit in umetnine princesinje so .bile proglašene kot rodbinska lasi, s čimer so postale za moža princesinje Viktorije nedotakljive.
— 11 banditov usmrčenih. Iz Mexico City poročajo: Policiji v Guadalajari se je posrečilo aretirati 11 banditov, ki so ogrožali v zadnjem času vso okolico. Vseh 11 banditov je bilo po kratkem zaslišanju pred prekini sodom ustreljenih.
— Goreča ladja na morju. Prejšnji nemški parnik »Karl Woermann«, ki je vršil sedaj pod imenom »Atalnia« službo kot petrolejski tank družbe Lloyd Brasiliero, stoji kakih 150 milj južno od Pernambuca goreč na morju. Več ladij mu je hitelo na njegove klice na pomoč.
— Požar uničil 12.000 pisalnih strojev. V tovarni pisalnih strojev Contisaura v Parizu je izbruhnil te dni požar. Tovarna je pogorela do tal. Pri tem je bilo uničenih nad 12.000 pisalnih strojev in večje število precizijskili aparatov. 12.000 delavcev je brez posla. Pariška mestna občina je dovolila za brezposelno kot prvo pomoč 2CO.OOO frankov.
— Strela mu je vrnila vid. »Manchester Guardian«, list, ki nikakor ne hrepeni po senzacijah, .poroča: V eardifski bolnici je ležal pacient, ki je izgubil vsled bolezni vid. Te dni, ob priliki velike nevihte je udarila v bolnico strela. Bolniška strežnica je čula, da je bolnik prestrašeno zakričal. Takoj nato se mu je vrnil na enem očesu vid.
— Virtuoz v svoji stroki je slepar Andrej Matišič iz Travnika. Lopov je izvršil, kolikor je dosedaj ugotovljeno, nad 80 goljufij. Jugoslovanska agencija »Comereia« je razpisala J'a njegovo aretacijo nagrado 10.000 frankov. Te dni je bil fantič, oblečen kot kavalir, aretiran v Zagrebu, v hotelu »Esplande«, Areta-C1jn je bila za kavarniške goste mala senzacija. Malešič se je predstavljal v Zagrebu za novinarja, kar pa seveda nikoli ni bil.
»Biro za nesrečno ljubezen«. Na Dunaju je prosil dober poznavalec človeške neumnosti za koncesijo za »biro za nesrečno ljubezen«. V birou naj bi bili dobivali nesrečno zaljubljeni ljudje teoretične in praktične nasvete in pomoč za njihove srčne težave. Oblasti možakarju seveda niso hotele podeliti
koncesije, no najbrže bo otvoril pisarno sedaj brez koncesije ter postal s časom bogat človek.
—	Pri vlomu v Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani je bila ukradena tudi štampiljka glaseča se: Delavska zbornica za Slovenijo, kulturno prosteni odsek v Ljubljani. Opozarjamo vse, da ta štampiljka ni več veljavna. Nova edino veljavna štampiljka tega odseka je okrogla in se glasi: Prosvetni odsek Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani.
Ljubljana.
1— Redna javna seja občinskega sveta bo v torek, dne 6. marca 1928 ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanilo predsedstva. II. Odobritev zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročilo: 1.) Obligacijsko posojilo: a) poročilo revizijske komisije; b) poročilo in predlogi finančnega odseka. 2.) O pospeševanju prodaje obligacijskega posojila v tu-iu inozemstvu ter o lombardiranju tega posojila. 3. O najetju posojila 15 milijonov Din za kritje obvez, ki izhajajo iz gradbene akcije obligacijskega posojila. 4.) O določitvi roka za podpisovanje obligacijskega posojila.
5.) O pooblastilu župana za pričetek neobvez-nih pogajanj v svrho najetja inozemskega in-sticijskega posojila. 6.) Poročilo o najemninski ^pogodbi za hišo št. 3 na Cankarjevem nabrežju. 7.) Poročilo o razširjenju davčne oprostitve novih stavb. 8.) Poročilo o prošnji Narodnega gledališča za odpis stroškov za razsvetljavo. 9.) Prošnja zadruge »Hera« za posojilo 30.000 Din. 10. Poročilo o amortizaciji posojila 2,500.000 Din za odkup in razširjenje cestne električne železnice. 11.) Poročilo o preditu za večdela pri zgradbi delavske zbornice. IV. Personalno-pravnega odseka poročila: 1.) O raznih prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. 2.) O predlogu župana glede reorganizacije mestnega knjigovodstva in ustanovitve stanovanjskega urada. 3.) O izvolitvi 4 zaupnikov in enega namestnika mestnega posredovalnega urada. 4.) O izvolitvi 5 članov načelstva bolniške blagajne mestnih uslužbencev. 5.) Poročilo o ■pritožbi Jožeta Rozmana zoper sklep gremija glede oddaje prostorov Aloma Company. V. Poročila šolskega odseka: 1.) O ustanovitvi otroškega vrtca za VII. okraj Spodnja šiška.
2.) 0 prošnji upraviteljev mestnih šol za nagrade za upravljanje šolskih poslopij. 3.)
0 volitvi 3 članov občinskega sveta v šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole. VI. Gradbenega odseka poročila: 1.) Nakup parcele štev. 103/1 kat. obč. Trnovsko predmestje v svrho ureditve Jeranove ulice. 2.) Sklep sveta v svrho podaljšanja Holzapflove ulice. 3.) Izdaja vporabnega dovoljenja za delavske hišice mestne občine ljubljanske v Koleziji.
4.) Predlog za 'podaljšanje cestnega kanala v Vogalni ulici. 6.) Priziv g. Terezije Levec proti odklonitvi izdaje gradbenega dovoljenja za hišo na pare. štev. 466/1 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del ob Dunajski cesti. 7.) Priziv g. Marije Kregar proti odklonitvi izdaje vporabnega dovoljenja za dvoriščno dvorano v Medvedovi ulici 8, v svrho izvrševanja kino-predstav. 8.) Prošnja stavbene družbe d. d. podružnica v Ljubljani za iz-premembo regulacijskega načrta na Vrtači, pare. štev. 99/33, 101/1 i. dr. kat. obč. Gradišče. 9.) Predlog za izpremebo regulacijskega načrta na Dunajski cesti na obeh straneh prelaza čez južno železnico. VII. Obrtnega odseka poročili: O prošnji Franca Jereba za podelitev tiskarniške koncesije. 2.) O prošnji tvrdke A. Verbajs d. z o. z. za podelitev elektrotehniške koncesije. VIII. Nujni predlog obč. odbornika g. Musarja glede odprave nedostatkov pri mestni klavnici. IX. Nujni predlogi obč. odbornika g. dr. Lemeža: 1.) Glede uporabe tlakovane za zgradbo stanovanjske hiše za carinske uslužbence. 2.) Glede ureditve lsužbenega razmerja mestnih delavcev. X. Samostojni predlog obč. odbornika g. Ambrožiča glede odkupa Tomažičevega vrta. B. Tajne seje:	I. Odobre-nje zapisnika zadnej seje. II. PersonaLno-
1 ravnega odseka poročila: 1.) O raznih prošnjah v personalnih zadevah mestnih uslužbencev. 2.) O določitvi količine kuriva onim mestnim uslužbencem, ki imajo pravico do brezplačne kurjave. III. Finančnega odseka poročila: 1.)^ O prošnji I. stavbne zadruge mestnih uslužbencev za opustitev od mestnih taks. 2.) O prošnji Ane Turk za odpis hotelskega davka. 3.) O terjatvi mestne občine ljubljanske napram tvrdki Tavčar & Svetina.
1— Sestanek reprezentaeijskega odbora za Župančičevo slavje se zaradi koncerta Glasbene Matice ne bo vršil v pondeljek, dne 5. 1. m .ampak drugi pondeljek, dne 12. t. m. v istem lokalu in ob isti uri, kakor je bilo naznanjeno na vabilih.
1— Vrtnarsko predavanje s skioptionimi slikami. Podružnici vrtnarskega in sadjarskega društva v Ljubljani se je posrečilo nabaviti si skioptikom za predavanje, ki se bo vršilo v torek, dne 6. marca ob dvajsetih v dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. jPre-daval bo g. A. Lap o okrašenju oken. Članstvo se vabi k obilni udeležbi, dobrodošli so tudi nečlani.
1— Koncert. 'Nar. železničarsko glasbeno društvo Sloga priredi v pondeljek, dne 12. marca v veliki dvorani hotela Union koncert, na katerem izvaja znamenito delo Jos. B. Foersterja: »Štirje junaka«, domovinsko legendo za mešani zbor in orkester; Vit. Novakove »Tri pesmi« za moški zbor in orkester ter najnovejša dela Axmana, Adamiča dn Šantelna brez spremljevanja. Pri koncertu izvaja orkestralni del operni orkester, pomnožen s člani društvenega orkestra in orkestralnega društva. Vse točke sporeda se v Ljubljani izvajajo prvič, na kar se glasbo ljubečo občinstvo danes opozarja.
1— Občni zbor Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 29. marca 1928 ob 16. uri v »srebrni dvorani« Grand hotela Union v Ljubljani.
1— PoizkuSen samomor 1 dietnega dijaka radi slabega spričevala, lflletni dijak Anton L., sin delovodje »Saturnusa« v Mostah, je
j prinesel domov slabo šolsko spričevalo. Ker | so ga doma, kot je zaslužil, pošteno ošteli, je bil dečko tako užaljen, da si je izposodil | revolver ter si pognal kroglo v desno sence,
i	Težko poškodovanega dijaka so prepeljali v . bolnico.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru, Slom-
ov trSv 17- Izvanredna priložnost se nudi Mariborčanom, da se seznanijo z veličastno srbsko umetnostjo. Pridobili smo kot predavatelja prvega strokovnjaka na tem polju: umetnostnega referata in kustosa muzeja princa Pavla — g. Milana Kašanina. Predaval bo v pondeljek 5. in torek 6. marca zvečer na podlagi prekrasnih skioptičnih slik. Pridite v največjem številu, da pokažete Vaše zanimanje za kulturo in umetnost! V Studencih (deška šola). V torek 6. marca ob pol 8. uri predava g. strokovni učitelj Šumljak o interesantni temi »Kmetske vstaje«.
PROSVETA.
Nocojšnji veliki koncert Glasbene Matice ljubljanske ima sledeči spored: 1. Schubert: Uvertura v italijanskem slogu op. 170. 2. Ja-; naček: Iz suite za godalni orkester: 6., 2.,
| 3. in 1. stavek. 3. Gallus-Petelin: a) Muzika | noster amor, šesteroglasni madrugal, ib) Ave ; Maria in c) Laus et perennis gloria, osniero-glasna vokalna zbora. 4. Rahmaninov: Drugi klavirski	koncert v C-molu,	op. 18,	solo
prof. Trost. 5. Sravinski: Zar	ptica: 1.	Horo-
j	vodna, 2.	Finale. Orkestralne	skladbe	izvaja
j	orkester	Glasbene Matice pod vodstvom di-
rigenta Emila Adamiča. Gallusove zbore pa poje Matični zbor pod vodstvom ravnatelja Hubada. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Prof. Anton Trost brezdvoma najodličnejši koncertni pianist sodeluje danes kot solist na velikem koncertu Glasbene Matice v Unionski dvorani. Igra klavirski part Rahmaninovega drugega klavirskega koncerta v treh stavkih.
Občinstvo opozarjamo, da je izdala Glasbena Matica za nocojšnji koncert tiskano programno knjižico s podrobnim sporedom, podatki o skladateljih in izvajanih delih, kakor tudi originalno besedilo Gallusovih zborov. Knjižica stane 3 Din ter se dobiva v predprodaji v Matični knjigarni in na večer koncerta pri biljeterjih.
ŽALOSTEN POLOŽAJ NAŠIH VOJNIH ŽTEV.
Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani redni letni občni zbor krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov. Občni zbor je vodil delegat Oblastnega odbora UVI Stanko Tomc.
Po prečitanju zadnjega občnega zbora je podal predstveno poročilo predsednik dr. Anton Kodre. Orisal je v izbranih besedah delovanje organizacije pod prejšnjim odborom, ki je s svojim brezvestnim in brezbrižnim delom privedel organizacijo skoro na rob propada.
Premoženjsko stanje organizacije ni ravno sijajno, vendar se počasi izboljšuje. Odbor si je prizadeval z raznimi akcijami in prireditvami to stanje izboljšati vendar se mu je to le deloma jiosrečilo.
Odbor je na merodajnih mestih ukrenil vse potrebno, da delavcem in delavkam, ki so invalidi in vdove, izplačajo draginjske doklade za otroke, ki so se jim dosedaj odtegovale z motivacijo, da nimajo v smisiu uradniškega zakona pravice do prejemanja omenjenih doklad, če prejemajo invalidnino. Nasprotno pa novi invalidski zakon izrecno določa, da ne sme biti nihče, ki uživa zaščito tega zakona, radi prejemanja invalidnine prikrajšan na svojih prejemkih. Vendar je upati, da bo generalni direktor neposrednih davkov v Beogradu zadevo v doglednem Času povoljno rešil.
Tajniško poročilo je podal tajnik Vinko Hrovat. Krajevna organizacija UVI v Ljubljani šteje 641 rednih članov in članic. V preteklem poslovnem letu je naraslo članstvo za 63 novih članov, umrlo pa je 12 Članov, med terni dva odbornika (Fr. Krušič in Ivo Peček). V vseh slučajih je napravila smrt dobro delo usmiljenja s tem, da je uboge vojne žrtve rešila nadaljnega trpljenja.
Blagajniško poročilo je prečita! blagajnik Hinko Krištof. V preteklem letu so odpadli prispevki oblastnega odbora UVI in pa doklade trafik, ki so tvorile precejšen del dohodkov. Po novem invalidskem zakonu imajo namreč pri podeljevanju novih trafik prednost vojne žrtve. Ker pa te navadno nimajo na razpolago potrebnega kapitala, se potem krajevni odbor izreče za podelitev trafike nezaščitenemu trafikantu, ki je moral doslej plačevali vsled odobrene koncesije v sklad vojnih žrtev v blagajno krajevnega odbora gotov prispevek. Zdaj je pobiranje teh doklad monopolski inšpektor v Zagrebu Dre-povedal.
V	imenu nadzornega odbora je poročal Leopold Kržišnik o vzornem redu v organizacijskem knjigovodstvu in je predlagal odboru absolutorij, ki je bil soglasn odobren.
Sledila je volitev novega odbora in so bili izvoljeni: V upravni odbor: dr. Anton Kodre, Hinko Krištof, Vinko Hrovat, Ivan Pintarič in Marija Blažanin; za namestnike: Marija Stanič, Franc Zrimšek in Evstahij Lipec; v nadzorni odbor: Leopold Kržišnik. Ivan Krašnain Anton Kozinc; za namestnika: Franc Popek in Franc Miletič; za delegata v Oblastni odbor dr. Anton Kodre in za njegovega namestnika Hinko Krištof.
SOCIALISTI IN ZVEZA PRIVATNIH NAMEŠČENCEV JUGOSLAVIJE.
Glede občnega zbora podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, ki se je vršil dne 29. februarja v prostorih hotela »Lloyd«, smo prejeli sledeče pojasnilo:
1.	Občni zbor se je vršil popolnoma v obi-ležju socialistične agitacije. (Med udeleženci
so ihiM poleg drugih tudi Uratnik, Štukelj in Svetek.)
2. Z ozirom na dejstvo, da je Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije včlanjena v socialistični Strokovni komisiji, zato je skle-ail izvršilni oblastni odbor v svrho njene depolitizacije soglasno predlagati njen izstop iz Strokovne komisije.
3. Oblastni odbor je dobil od centralne uprave v Zagrebu odgovor, da centrala stoji na stališču Strokovne komisije in klasnega pokreta. Zato je pozval vse one, ki »se igrajo samo privatne nameščence« in niso zadovoljni s tem stališčem, naj izvajajo konsekvence.
4. Ker je predsednik zagrebške centrale Zveze Vladimir Pfeifer v svojem dopisu dne 12. decembra podal direktive oblastnemu tajniku zveze, naj se v svrho »klasnega pokreta' izigravajo »demokrati« proti »klerikalcem« (»Savez mora, da ima otvoreno moguč-nost, da se kao protiuteza plerikaloima, kad bude trebalo — bace na tezulju demokrati«), zato je izvršilni oblastni odbor sklenil, da ne more pod takimi pogoji več sodelovati v taki socialistični organizaciji in da si osnuje neodvistno od Zagreba lastno nadstrankarsko organizacijo zasebnih nameščencev za Slovenijo.
5. Osamosvojitev od Zagreba je bila sklenjena tudi radi dejstva, ker mora Slovejiija 70% Vse svoje članarine pošiljati v Zagreb, kar ostane, se pa porabi vse za agitacijo in tiskovine, tako da so organizacije v Sloveniji brez vseh tozadevnih potrebnih sredstev za podpiranje brezposelnih članov, odnosno navezana na milostne drobtinice od zagrebške centrale.
6. Javna tajnost je bila, da se nahaja izvršilni odbor centrale v socialističnih vodah (Pfeifer, Collner itd.) in zato ga širša javnost hrvatskih nameščencev bojkotira. Na zadnjem občnem zboru podružnice se je pa tudi večina slovenskega dela razgalila, da nima »misla za nestrankarsko organizacijo nameščencev in da hoče — novi odbor je izrazito socialističen — naj bo Zveza privatnih nameščencev kot organizacija s čisto socialno-
demokratičnimi in komunističnimi tendencami še nadalje predstraža socialistične Strokovne komisije.
7.	Če hočejo imeti socialisti in komunisti čisto svojo organizacijo zasebnih nameščencev, svobodno jim, toda javnost in nameščenci bodo vedeli, da v taki organizaciji za nesocialiste in nekomuniste ni prostora.
LJUBAVNA AVANTURA NAPOLEONA V BOURGONJI.
Lepega aprilskega jutra leta 1789 je prikorakal poročnik Buonaparte na čelu oddelka artiljerijskega polka iz Auxonne-a v Seurre.
Vojaštvo je bilo nagloma poklicano, da pomiri razburjenje, ki ga je povzročila v mestu peščica rebelov. Vsled poletne suše, kakršne ljudje niso pomnili in vsled ostre zime sta se beda v deželi in sovraštvo proti vladi v deželi povečali. Svojeglavi prebivalci mesteca Seurre so preprečili, da bi se bila natovorila na ladjo, ki je čakala, s&a odhod pripravljena, v pristanišču, pošiljka žita.
Zadostovalo pa je, da so artiljeriste samo videli, takoj jih je minila vsa bojevitost. Ladja se je s tovorom popolnoma mirno odpeljala. Mestni očetje pa so se požurili in nakupili velike količine žita ter ga nagro-madili v mestni hiši. Celo v mestni zboro-valni dvorani ga je bilo nakrat na kupe.^
Ko se je razburjenje poleglo, niso našli niti oficirji niti vojaki nobene zabave. Poročnik Buonaparte se je izprehajai pogosto po pristanišču, najčešče pa je sedel doma in čital. Kmalu pa je odprla boljša družba mladim oficirjem gostoljubno svoje salone. Tudi bivši poslanec bourgonjskega parlamenta, Louis Butard, si je štel v čast, da je mogel sprejeti zastopnike francoske armade v svoji hiši.
V	tej hiši je bil predstavljen Napoleon, kot pripoveduje Paul Michaud v interesantni študiji o Napoleonovem bivanju v Bourgogni, mladi gospe Prieur.
Pierrette Prieur, soproga bogatega žitnega trgovca, je bila par let starejša kot Napoleon. Odlikovala pa se je po izredni inteligenci in
finem, nastopu. Njena telesna lepota in char-me njenega duha sta velikega Korza omamila kot bi trenil. In medtem ko so se vrteli pari ob zvokih claverina, starejši ljudje pa vodili dolgovezne politične debate, sta se umaknila Napoleon in gospa Prieur v oddaljen kotiček salona. Par dni nato pa se nista nič več ženirala in videti ju je bilo povsod skupaj — v samotnih alejah parka in na najbolj obljudenih ulicah. Iz oken hotela »Capeau Rouge«, v katerem je stanoval, je imel Napoleon razgled na okna žilnega trgovca, iz katerih se mu je smehljal dražestni obraz gospe Pierrette. Splošno so smatrali mladega oficirja za srečnega oboževalca Pier-ette in nevošljivost je šušljala o rogovih solidnega žitnega trgovca.
Vrli prebivalci mesteca Seurre-a niso hoteli več rebelirati in zato je odkorakal oddelek auxonske artiljerije dne 29. maja 1789 v melanholičnem razpoloženju domov.
Vendar pa je bila sreča zaljubljencema mila. Komaj je minilo par mesecev in izbruhnili so v bližini Seurre-a novi nemiri.
Ko je sklenila konstituanta, da se meniški redovi odpravijo, se je našlo med častitljivimi brati samostana Citaux več mlajših duhovnikov, ki so pozdravili odrešenje od strogih regul sv. Bernarda z velikim veseljem.
V	samostanu je izbruhnil upor. Uporni mladi duhovni bratje so jeli pleniti celo klet, v kateri so stale dolge vrste velikih sodov, polnih najboljše kapljice.
Da se prepreči večja nesreča, je bilo poklicano na pomoč vojaštvo. In tako je prišel poročnik Bunoparte zopet v najbližjo bližino mesteca Seurre-a. Zopet se je sestajal dan na dan z ljubljeno Pierretto.
Pozneje ga je gnala vojna v daljnje kraje. Na terasi ob tihi Saoni pa je sanjala Pier-retta večer za večerom o velikem generalu, čigar slava se je razširila po vsem svetu.
Še enkrat 'se je vrnil Napoleon v Seurre, da je videl svojo prijateljico. Ko se je vračal leta V. iz Italije v Pariz, se je oddaljil od pota ter prišel s svojo sestro Karolino v Seurre, da ji je pokazal kraje, kjer so ga poznali kot malega oficirja brez imena. Na-
stanil se je hotelu »Chapeau Rouge«, da je zrl lahko v okna žitnega trgovca. V aleji v pristanišču se je sestal s Pierretto.
Meseca aprila 1905, ko se je peljal zopet v Italijo, se je ustavil Napoleon v Chalonu. Sprejel je deputacija bližnjih mest in številne bourgonjske dostojanstvenike. Tudi neka dama, zavita v dolge žalne pajčolane je prosila generala Thiarda, da jo je predstavil imperatorju. Pierrette Prieur je videla svojega prijatelja zadnjič.
ŠPORT.
Drugi poraz dr. Peltzerja v Ameriki. Dr.
Peltzer je doživel 1. marca v Newyorku nov poraz. Nastopil je proti Lloyd llahnu in Rayu Congerju v teku na 1 miljo. Hahn je pretekel progo v 4:13, torej samo 1 sek. manj kakor znaša Nurmijev svetovni rekord, in je vodil celo pot. Conger je rezal cilj 20 yardov za Kahnom in Peltzer, ki je zaostal za cele pol runde, je odstopil. Hahn je imel notranjo, Peltzer srednjo in Cenger zunanjo progo. Ko je župan Walker oddal startni strel, je prevzel Hahn takoj vodstvo in Conger je bil na drugem mestu, ki ga je tudi do konca obdržal Koncem teka je rekel Peltzer, da ne išče nikakih izgovorov, da se je pa pri treningu na nogi ranil, kar mu je povzročalo pri teku silne bolečine. Tudi ni še nikdar tekel na ovalnih progah, ki se ne morejo nikakor primerjati z ravnimi progami pod milim nebom. Nazadnje je rekel, da sploh ni pričakoval zmage, ampak da si je hotel pridobiti športnih Izkustev, s katerimi bo lahko koristil nemškemu moštvu pri olimpijskih igrah. — Tekmi je prisotvovalo 20.000 gledalcev, ki so nemškega champijona z največjim navdušenjem sprejeli ter mu tudi po njegovem porazu prirejali viharne ovacije. Njegovo oblačilnico je oblegalo na stotine fotografov in časnikarjev, tako da se jim je Peltzer komaj odtegnil. — Kako bi bilo teh
20.000	gledalcev šele ploskalo, če bi Peltzer zmagal! Res, če dr. Peltzer ni druzega pridobil na svoji turneji v Ameriko: Teklamo za svoje »uspehe« zna delati izvrstno.
Zahvala
Za dokaze toplega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta itd., gospoda
Ivana Grobelnika
in za spremstvo na njegovi zadnji poti, bodi vsem prijateljem in znancem ter darovalcem krasnega cvetja, izrečena najiskrenejša zahvala. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 10. marca ob 10. dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 3. marca 1928.
Rodbina Grobelnik in sorodniki.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno dobri soprog, oče, stric in svak, gospod
Jakob Lumbar
magistratni nameščenec v mestni klavnici,
dne 4. marca 1928, po kratkem in mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 6. marca t. 1. ob 1 -5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 4. marca 1928. Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod.
Od dobrih so najb olj SI
»vaini stroji in kolesa
znamke
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo. * NOVOSTI Šivalni stroj koi: Damska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.	asa
(
U letna garancija.
Pouk t tu*i\|u breaplaCen
Tudi na obrok«.
VINOCET
ti tovarn« viMkoga kis«, tf.so.fc* L)uM|«m
mmN
nalflnajli In nalokusnejll >r namizni kis Is vinskega kisa. r .l	■■—«»«	»-« *•••»•« «•*.
TotmMaio I« MiU««ltno n«|mod«rn«i« ar«|tR« kitim« v J«0O8lavl|l.
M. ta, EmMA
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni brat in in slric, gospod
Dr. HINKO DOLENC
zobozdravnik v Ljubljani,
dne 4. marca 1928, po kratki bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega blagega pokojnika se vrši v lorek, dne 6. marca 1928 ob 4. uri popoldne iz sanatorija ^Leonišče« na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. marca 1928.
Globoko žalujoča rodbina Dolenc.
Trg.-ind. d. d. v Ljubljani
se prlporoi!« za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovce In orade.
MALI OGLASI
Za vsako besedo « plai« 50 par. Z» debelo tiskane pa Din 1.—.
Premog - Čebin
Wollova l/II. - Telef. 2056.
Dober zaslužek
dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pofiten in hote delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholni produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno.
Oglašajte ▼ Narodnem Dnevnika.
M
Izdajatelj: Aleksander 2eleonikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiekarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.