Poštnina plačana v gotovinu
Letnik XI
52.
V Ljubljani, dne 18. maja 1929.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. Izpremembe v osebju.
214.	Zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta.
215.	Popravek k zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave.
216.	Pravilnik zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Sliitoil; Novin kraljevine Šiba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 110 z dne 13. maja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva, kralja z dne 21 ega. aprila 1929.: Postavljena sta za veterinarja v 6. skupini I. kategorije: pri sreskem poglavarju v Mari-boni, levi breg, Škofič M. Peter:, veterinar v isti skupini iste kategorije pri dravograjskem sreskem Poglavarju na Prevaljah (na prošnjo), in pri dravograjskem sreskem poglavarju na Prevaljah Baš F. Pran, veterinar v isti Skupini iste kategorije pri sreskem poglavarju v Mariboru, levi breg (po službeni potrebi).
Objavo ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smejo izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: 1.) Drobine Kristina, kuharica na Dunaju, rojena v Korčuli in pristojna v trg Šmarje pri Jelšah; 2.) Viher Jakob, lastnik mlina v Pinka-foklu, rojen v Bistrici, srez Maribor, desni breg, in tja pristojen, skupno z ženo Marijo in maloletnilm sinom Rudolfom; 3.) Zabukovšok Josip, usnjar v Walfsbergu, rojen v Celju in tja pristojen, skupno z ženo Terezijo in ina.loletno1 hčerko Terezijo.
Številka 111 z dne 14. maja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. apri-'a 1929.: Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani uradniki v 1. skupini 111. kategorije: po Poslednjem odstavku člena 127. zakona o državnem Prometnem osebju: Bizjan Jakob, Martelanc bj’hko, Hriborschok Jurij, Pintar Josip, ^schitschek Blaž, Witsehansky Josip, V a v r o v š o k Karel, Kopač Tomaž, Kralj Ma-%, Struna Ivan, Klinč Josip, Ošaben Ivan >a G- o r j a n c Štefan; po točki 2.) člena 118. v zvezi ® členom 95. zakona o državnem prometnem osebju: r i s c h e r Franc in P e k o 1 j Fran.
Odlok ministra za prosveto z dne 29. aprila 1929.: ostavljen je na teološki fakulteti univerze v Ljub-Jaiu za tajnika, s pravicami uradnika 7. skupine • kategorije A 1 b r e c h t Fran, observator univerze v Ljubljani, uradnik v 3. skupini H. kategorije, z do-riavkom, da opravlja tudi dolžnost tajnika medicinko fakultete v Ljubljani.
Objave ministrstva za notranjo posle: Iz drža\ Jenske zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slover o°v smejo izstopiti: 1.) zaradi sprejema avstrljskeg r .aviljanstva: Filač Josip, rudar v JučBemdorfi 'jen v Starem trgu in pristojen v Golavobuko, src ovenjgradec, skupno z ženo Elizabeto; 2.) zarac Plojema italijanskega državljanstva: Robu z loravante, kamenosek v Trstu, rojen v Trstu in pr čo*?]™ V ^'d^i'orik, srez Kočevje; Hočevar Josij Jar v Prstu, rojen v Žužemberku in tja pristoje: kropilo z ženo Justino in dvema maloletnima otrc p ma’ 3.) zaradi sprejema nemškega državljanstvi ČiiV'i' K 6 I1 i a k Pran, krojač v Herbrechtingnu (Nen • J, rojen v Pokošah, srez Maribor, desni breg, i
rn l liri'stojen, skupno z ženo Margareto in štiriii hulolotnimi otroki.
Številka 112 z dne 15. maja 1929.:
Objava generalne direkcije davkov z dne 25., januarja 192,9.: «Lovački klub ,Graham*» v Brčklem je oproščen plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in' prošnje, ki jih pošilja državnim oblastveni, razen v civilnih pravdah.
Izpremembe v osebju.
Upokojen je z dnem 31. maja 1929. Š t im e c Anton, sodni sluga pri okrajnem sodišču na Vrhniki.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Imenovani so na dosedanjem službenem, mestu: višji državni pravdnik v Ljubljani dr. Grasselli Mirko I./3. skupine za višjega državnega tožilca v Ljubljani v 1./3. skupini;
namestnik višjega, državnega pravdnika v Ljubljani dr. M n n d a Avgust I./4. skupino za namestnika višjega državnega tožilca v Ljubljani v I./3. skupini;
prvi državni pravdnik v Ljubljani dr. O gore n t z Robert I./4. skupine za državnega tožilca v Ljubljani v I./3. skupini;
prvi državni pravdnik v Celju dr. Požar Jožko L/4, skupine z državnega tožilca v Celju v I./3. skupini;
prvi državni pravdnik v Mariboru dr. Jančič Ivan I./4. sklupine za državnega tožilca v Mariboru v I./4. a skupini;
prvi državni pravdnik v Novem mestu Barle Gustav I./4. skupine za državnega tožilca v Novem mestu v L/4, a, skupini;
državni pravdnik v Ljubljani Lavrenčak Vilko I./4. skupine za namestnika državnega tožilca v Ljubljani v L/4, a skupini;
državni pravdnik! v Mariboru dr. H o ji n il k Ivan I./5. skupine za namestnika, državnega tožilca v Mariboru v I./4. a skupini;
državni pravdnik v Mariboru dr. Zor jan Matko I./5. skupine za namestnika državnega tožilca v Mariboru v I./4. a skupini;
državni pravdnik v Ljubljani dr. Mastnak Lavo I./5. skupine za namestnika državnega tožilca v Ljubljani v I./4. a skupini;
državni pravdnik v Celju dr. Rus Davorin L/5, skupine za namestnika državnega tožilca v Celju v L/4, a skupini;
namestnik državnega pravdnika v Novem mestu Kovač. Fran I./6. skupine za namestnika državnega tožilca v Novem mestu v I./4. skupini;
namestnik državnega pravdnika v Ljubljani dr. F e 11 a c h e r Julij I./7. skupine za namestnika državnega tožilca v Ljubljani v I./5. skupini;
namestnik državnega pravdnika v Celju dr1. Juhart Albin I./7. skupine za namestnika državnega tožilca v Celju v I./5. skupini;
namestnik državnega pravdnika v Mariboru Sever Fran I./7. skupine za namestnika državnega tožilca v Mariboru v I./6. skupini.
Višje državno tožilstvo v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske uredbe.
2f4.
Mi
Aleksander» I.,
po milbsti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o ureditvi predsedništva ministrskega sveta.*
§ i-
Predsedništvo ministrskega sveta se deli na te-lo oddelke:
1.	) na obči oddelek;
2.	) na centralni tiskovni urad;
3.	) na občo državno statistiko.
Vsi ti oddelki sestavljajo pisarno predsedništva. Pisarni načeluje šef pisarne predsedništva ministrskega sveta. Kot ne.posrednji referent predsedniku ministrskega sveta ima dolžnost, voditi vse posle predsedništva in skrbeti za kooperacijo poslovanja vseh ministrstev. Predsednik ministrskega sveta sme pooblastiti šefa pisarne, da namesto njega podpisuje vse akte, izvzemši one, za katere se zahteva z zakonom podpis predsednika ministrskega sveta.
Šef pisarne je lahko postavljen kot državni uradnik ali pa, honorarno. Če je državni uradnik, ima čin, plačo in ostale prejemke predsednika državnega sveta.
§ 2.
Pri predsedništva obstoji tudi vrhovni inšpektorat, ki izvršuje v imenu predsednika ministrskega sveta in po njegovih neposrodnjih navodilih nepo-srednjo inspekcijo nad vsemi granami celokupne državno uprave. Inšpektorji sprejemajo in preizkušajo vse vloge, prošnje in pritožbe, ki jih pošilja prebivalstvo bodisi neposredno, bodisi po resortnih ministrstvih ali krajevnih oblastvih. O vseli teh vprašanjih referira najstarejši vrhovni inspektor predsedniku ministrskega sveta, prejema od njega navodila, izdaja potrebne odločbe in vodi vso posle vrhovnega inšpektorata.
§ 3.
Obči oddelek predsedništva se deli na te odseke:
1.	) na administrativni odsek;
2.	) na zakonodajni odsek;
3.	) na računovodstveni odsek.
§ 4.
V pristojnost administrativnega odseka spadajo: administrativni posli, vprašanja, ki se tičejo pisarne
* «Službene Nevine kraljevine Srba. Hrvata i j Slovenaca» z dne 7. maja 1929,, št. 105/XLII.
kraljevskega dvora, pisarne kraljevskih redov, glavne kontrole, državnega sveta; evidenca vseh odločb in ukazov o postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev, za katere je predpisana soglasnost predsednika ministrskega sveta, kakor tudi ukazov o odlikovanju na predloge vseh ministrov; registriranje vseh odločb po zakonu z dne 27. januarja 1929. o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine; potem vsi posli glede izvajanja in vzdrževanja enotne uprave v državni administraciji, oddajanje mnenj o onih predmetih ministrstev, za katere jte določena z zalconom potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta alf ki spadajo po vsebini in po značaju vobče ali morajo priti v pristojnost predsednika ministrskega sveta; vsi posli glede koordinacije poslovanja za enotnost državno uprave, reševanje personalnih vprašanj za vse urade, ki spadajo pod prcdsedništvo ministrskega, sveta, tajništvo državne obrambe in arhiv.
§ 5.
V	pristojnost zakonodajnega odseka spadajo: zakonodajna iniciativa, vsi posli glede izdajanja zakonov, uredb, pravilnikov, vrhovni zakonodajni svet in nadzorstvo nad oživotvarjanjem zakonov.
§ 6. __
V	pristojnost računovodstvenega odseka spadajo računski posli.
§ 7.
Vse posle občega oddelka vodi načelnik.
§ 8.
Posle poedinih odsekov občega oddelka vodi od-sekovni šef.
§ 9-
V	sestavo občega oddelka spada tudi kabinet predsednika ministrskega sveta. Posle kabineta vodi šef kabineta s potrebnim številom osebja po nepo-srednjih naredbah predsednika ministrskega sveta.
§ 10.
Vse posle centralnega tiskovnega urada vodi šef centralnega tiskovnega urada.
§ 11-
CentraM tiskovni urad se deli na tri odseke;
1.	) na administrativni odsek;
2.	) na informativni odseki;
3.	) na publicistični odsek.
§ 12-
Dolžnost administrativnega odseka jo, voditi vse personalne stvari osebja tiskovnega urada, vse uradno dopisovanje ter prevzemati in odpravljati pošto.
V	sestavo tega odseka spada tudi tajništvo tiskovnega urada, ki vrši sprejemanje in se briga za vse vloge poslovnega in osebnega značaja.
§ 13.
Dolžnost infomativnega odseka je, zbirati informacije o inozemskem in domačem tisku kakor tudi vse vesti političnega, finančnega in gospodarskega značaja v državi in v inozemstvu ter voditi potrebni arhiv in knjižnico.
§ 14.
«
Dolžnost publicističnega odseka je, obveščati z novinarskimi in književnimi deli domačo in inozemsko javnost o razmerah v naši državi.
§ 15.
Posle vsakega odseka tiskovnega urada vodi od-sekovni šef. .
§ 16.
Centralni tiskovni urad ima. lahko svoje dopisnike v državi in v inozemstvu.
§ H.
Oddelek obče državne statistike zbira, ureja in objavlja obče statistične podatke iz vseh gran državne uprave in narodnega življenja; zaradi ukoriščanja teh podatkov vzdržuje zveze s poediinimi ministrstvi ter izdaja o tem občasne in letne preglede.
§ 18.
Oddelek obče državne statistike se deli na štiri odseke:
1.	) na administrativni odsek;
2.	) na odsek za statistiko prebivalstva in javno higiene;
3.	) na odsek za statistiko gospodarstva, industrije, obrtov in cen;
4.	) na odsek za statistiko pouka, pravosodja, administracije, finance, vojske in mornamice.
§ 19.
V pristojnost prvega odseka spadajo administrativni in računski posli, personalije, publikacije, tiskarski posli, sodelovanje pri sklepanju mednarodnih pogodb in konvencij glede na statistiko.
Šef kabineta mora imeti fakultetno izobrazbo ah strokovno šolo.
Šefi odsekov v občem oddelku in oddelku obče državne statistike morajo imeti fakultetno izobrazbo, razen šefa računovodstvenega odsekla, ki je lahko brez fakultetne izobrazbe.
Ostali uradniki in uslužbenci občega oddelka in oddelka obče državne statistike morajo imetil kvalifikacijo iz zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 28.
Za šefa pisarne, vrhovne inšpektorje, šefa kabineta in uradnike tiskovnega urada, ne veljajo glede kvalifiklacije in staža za pridobitev položaja po tem zakonu odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 20.
V	pristojnost drugega odseka spada popis prebivalstva in statistika gibanja (rojstev, porok in po-miranja).
§ 21.
V	pristojnost tretjega odseka spada, statistika delavnosti in cen.
§ 22.
V	pristojnost četrtega odseka spada statistika pravosodja, pouka, finance, obče administracije, vojske in mornamice.
§ 23.
Oddelku obče državne statistike sta podrejena in izvršujeta posle po njegovih navodilih in naredbah statistična urada v Zagrebu in Sarajevu.
§ 24.
Vse posle obče državne statistike vodi načelnik.
§ 25.
Posle poedinih odsekov obče državne statistike vodijo odsekovni šefi.
§ 26.
Poleg šefa pisarne, šefa centralnega tiskovnega urada, načelnika občega oddelka, načelnika državne statistike, šefa kabineta in odsekovnih šefov so lahko postavljeni v predisedništvu ministrskega sveta:
a)	Vrhovni inšpektorji, največ ....... 3
b)	V občem oddelku:
tajniki..................................  3
pisarji in pripravniki.....................3
arhivska uradnika..........................2
zvaničntka	...........	2
služitelji.................................4
c)	V centralnem tiskovnem uradu:
referentov.................................9
in potrebno število drugega honorarnega
osebja.
č) V obči državni statistiki:
inšpektorja................................2
tajnika....................................2
pisarja....................................2
pripravnik	. . . . <......................1
knjigovodja................................1
statistikov...............................10
zvaničnikov...............................12
služitelji.................................3
dnevničarjev	. ...........................40
Pri statističnem uradu v Zagrebu so:
šef.......................................,1
inšpektor..................................1
statistik..................................1
itajnika...................................2
zvaničnikov...............................10
dnevničarjev...............................8
služitelj..................................1
Pri statističnem uradu v Sarajevu so:
šef........................................1
statistika.................................2
zvaniČnika.................................2
služitelj .................................1
§ 27.
Vrhovni inšpektorji morajo imeti fakultetno izobrazbo ali strokovno šolo.
Šef centralnega tiskovnega urada je lahko oseba po odredbah člena 2. o tiskovnem uradu.
Načelnik občega! oddelka in načelnik občei državne statistike morata imeti fakultetno izobrazbo.
§ 29.
Uradniki in drugi uslužbenci predsedništva ministrskega sveta se razporejajo:
vrhovni inšpektorji v 1. in 2, skupino I. kategorije;
šef centralnega tiskovnega urada v 2, in 3. skupino I. kategorije;
načelnik občega oddelka kakor načelniki ministrstva;
načelnik obče državne statistike v 2. in 3. skupino I. kategorije;
šef predsednikovega kabineta in odsekovni šefi v 3. in 4. skupino I. kategorije;
referenti tiskovnega urada v 9. do vštete 4. skupine I. kategorij ei;
tajniki v 5., 6. in 7. skupino I. kategorije; šef računovodstvenega odseka, če nima fakultetne izobrazbe, v 1. skupino II. kategorije; inšpektorji v 4. in 5. skupino I. kategorije; pisarji v 8. skupino I. kategorije ali v 4. skupino
II.	kategorije;
knjigovodja v 2., 3. in 4. skupino II. kategorije; statistiki v 2., 3. in 4. skupino II. kategorije; arhivski uradniki v 1., 2. in 3. skupino III. kategorije;
pripravniki v 9. skupino I. kategorije ali v 5. skupino II. kategorije ali v 4. skupino III. kategorije; zvaničnikS se razporejajo v skupine od 3. do 1.; služitelji se razporejajo v skupini 1. in 2.; dnevničarji se postavljajo po členu 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 30.
Za: uradnike predsedništva ministrskega sveta se tudi lahko odrede uradniki ministrstev; namesto svoje redne dolžnosti opravljajo potem dolžnost, ki se jim odredi v predsedništvu.
§ 31.
Uradniki, imenovani v § 27., morajo izpolnjevati ob prestopu v drugo stroko pogoje, potrebne po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 32.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Istega dne prestanejo veljati vsi predpisi zakonov, uredb in vse ostale odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu.
V Beogradu, dne 1. maja 1929.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Srškić dr. M. s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Živković Peter s. r.
215.
Popravek k zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave.
V drugi vrsti člena 28. tega zakona (Uradni Hst z dne 11. aprila 1920., št. 140/38) naj stoji: «o sodnem kazenskem postopanju» namesto: «o kazensko-pravdnem postopanju».

Uredbe osrednje vlade.
216
Gospod minister za narodno zdravje je odobril z odlokom H. br. 26.346/27 z dne 13. marca 1929. nastopni
Pravilnik
zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki.31
Člen 1.
Zdravstveni dom v Cerkljah ob Krki, srez Krško, je naprava, ki služi izboljševanju splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev v okolišu spodnje Krške doline.
Člen 2.
V zdravstvenem domu delujejo:
a)	splošna zdravstvena posvetovalnica;
b)	dečji dispanzer;
c)	dispanzer za jetične;
č) šolsko-zdravniška posvetovalnica in poliklinika;
d)	ljudska zdravstvena šola;
e)	ljudsko kopališče.
Člen 3.
Zdravstveni dom ima te-le naloge:
a)	ugotavlja in proučuje zdravstvene razmere prebivalstva in ljudskih naselbin v okolišu;
b)	odpravlja vzroke slabega zdravstvenega stanja z nasveti in dejanji;
e) si prizadeva, z zdravstveno zaščito dece zmanjšati umrljivost dece v okolišu;
č) skrbi posebe za zdravljenje jetičnih in za zaščito zdravih zoper to socialno kugo;
d)	izvršuje vse ukrepe, ki so potrebni, da se odpravijo v okolišu stalno nastopajoče nalezljive bolezni in da se te bolezni tam ne razširijo;
e)	skrbi za zdravje in pravilni telesni razvoj šolarjev in daje šolskim oblastvom ,v okolišu potrebna pojasnila in navodila v zdravstvenih vprašanjih;
1) dviga zdravstveno kulturo s higiensko propagando in didaktiku;
g) preprečuje, omiluje in odpravlja škode po alkoholizmu.
Člen 4.
Splošna zdravstvena posvetovalnica posluje enkrat na teden v temle področju:
a)	daje brezplačno nasvete v vseh vprašanjih, ki se tičejo naselbinske in stanovanske higiene, n. pr. glede novih gradenj, pregradenj in do-gradenj stanovanskih in gospodarskih poslopij, odstranjevanja odpadkov, preskrbe s pitno vodo in podobnega;
b)	daje navodila za pravilno prehrano in sploh zdravo življenje;
c)	vodi zdravstveni kataster vseh stanovanskih hiš in prebivalcev v okolišu;
Č) daje nasvete in pomoč v vseh ostalih vprašar njih, ki se tičejo javnega zdravstva.
Člen 5.
Dečji dispanzer posluje po pravilniku 0 poslovanju dispanzerjev za matere, dojenčke in 'Hale otroke, ki ga je predpisalo ministrstvo za na-rodno zdravje dne 12. novembra 1925., H. br. 48.096 (Uradni list z dne 14. decembra 1925., št. 367/111).
Izvrševaje točko 3.) člena 3. in točko 1.) člena 4., v'odi dečji dispanzer v Cerkljah ob Krki:
a)	p o 1 i k 1 i n i k o za dojenčke in malo deco, kjer se vrši ambulantno zdravljenje bolnih otrok, za katere ni nihče obvezan ali za katere obve-zanec ne more trpeti stroškov za potrebno ambulantno preiskavo in zdravljenje;
b)	posvetovalnico za matere, kjer se sprejemajo ambulantno le zdravi dojenčki in mala deca z materami brez razlike materialnega in socialnega stanja, zaradi nadzorstva, nege, prehrane, razvojnega in splošnozdravstvenega stanja dece kakor tudi zaradi socialnih in higienskih nasvetov za vzgojo dece,. V posvetovalnici za matere se ne sprejemajo bolni otroci in v njej se ne vrši zdravljenje. Posvetovalnica za matere posluje časovno strogo ločeno od poliklinike.
Poliklinika posluje ob delavnikih vsaj dvakrat na leden ob dopoldanskih urah, posvetovalnica za
* <Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca) z dne 7. maja 1929., št. 105/XLII.
matere pa do dvakrat na teden ob popoldanskih urah.
Socialne in pediatrične konzultacije za noseče žene po točki 1.) člena 4. se vrše obenem v posvetovalnici za matere; ginekoloških konzultacij dečji dispanzer ne vrši.
Notranje strokovno delo se vrši v dečjem dispanzerju v Cerkljah ob Krki po vzorcu državnega dečjega dispanzerja v zavodu za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani. Po vzorcu tega zavoda se vodijo knjige (odnosno kartoteke) o strokovnem poslovanju po točki 7.) člena 4. pravilnika. Po vzorcu tega zavoda se vrši tudi ves strokovni obrat.
Vse zdravniške posle posvetovalnice vodi s tem poverjeni honorarni zdravnik, ki je v strokovnem oziru samostojen. Njemu so v vsem zdravstvenem delu podrejene in odgovorne dečje zaščitne sestre.
Zdravnikom državnega dečjega dispanzerja daje splošne direktive za delo šef zavoda za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani, ki mora najmanj vsak mesec enkrat poseliti dečji dispanzer v Cerkljah ob Krki, pregledati njegovo delo ter voditi delovne ure skupaj s tamošnjim zdravnikom.
Vse socialno-zaščitne posle državnega dečjega dispanzerja v Cerkljah ob Krki vodi s tem poverjena zaščitna sestra, ki odgovarja zanje neposredno zavodu za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani.
Neposrednje nadzorstvo nad organizacijo, notranjim in strokovnim delom državnega dečjega dispanzerja v Cerkljah ob Krki vodi šef zavoda za zdravstveno zaščito dece ,v Ljubljani. Vsa poročila o delovanju in vse predloge pošilja državni dečji dispanzer v Cerkljah ob Krki pristojnemu nadrejenemu cblastvu po zavodu za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani, ki pošilja vloge dalje s svojim mnenjem in predlogom.
Člen 6.
Dispanzer za jetične vrši svojo nalogo po pravilniku o poslovanju antituberkuloznih dispanzerjev, ki ga je predpisalo ministrstvo za narodno zdravje dne 2. novembra 1922., H. br. 38.751 (Uradni list z dne 9. januarja 1923., št. 18/3), in tako, da preprečuje razširjanje tuberkuloze ter zdravi tuberkulozne bolnike, in sicer:
a)	izsleduje bolnike, jih osamljuje v posameznih zavodih ali v rodbini sami, zlasti glede na skupno posteljo, ter jih vzgaja v higienskem oziru;
b)	svetuje bolnikom ter jih ambulantno zdravi, pregleduje člane njih rodbin glede zdravja, obvešča bolnike in njih domačine o pomenu te bolezni, nje prenašanju in nevarnosti;
c)	preskrbuje bolnike in rodbine z vsemi potrebnimi pomočki za vzdrževanje čistote njih telesa, stanovanja in obleke;
č) posreduje pri socialnih in dobrodelnih napravah, odnosno socialni pomoči, za izboljšavo prehrane in stanovanja — materialna pomoč se ne sme dajati v denarju;
d)	obrača posebno pozornost na zaščito in varstvo dojenčkov in male dece v tuberkuloznih rodbinah;
e)	jemlje one, ki so ozdraveli in okrevali, iznova
V	svoje okrilje ter skrbi, da dobe posel in da evenntualno izpremene dosedanji poklic;
f)	skrbi po izvršeni osamitvi, preselitvi ali nastupivši smrti, da se pravilno razkuži stanovanje in vse ono. kar je rabil bolnik.
Člen 7.
Šolsko-zdravniška posvetovalnica in poliklinika posluje tako-le:
a)	Kot šolsko-zdravniška posvetovalnica skrbi za zdravje in pravilni telesni razvoj učencev v okolišu ter daje šolskim oblastvom potrebna pojasnila in navodila v zdravstvenih vprašanjih.
V	ta namen nadzira zdravstvene razmere šolskih poslopij, nadzira zdravje in telesni razvoj učencev, daje iniciativo za pospeševanje telesne vzgoje, zatira nalezljive bolezni v šoli, svetuje ob izberi poklica in poučuje učence, starše in učitelje v vprašanjih higiene. To svoje delo vrši po členih 5. do 12. začasnega pravilnika za izvrševanje šolsko-zdravniške službe v Sloveniji, ki ga je predpisal inspektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani dne 6. avgusta 1924., št. 6413 (Uradni list z dne 19. avgusta 1924., št. 239/77).
b)	Kot šolska poliklinika ima nalogo, ugotavljati mentalne in telesne defekte, ki preprečujejo otroški razvoj in napredek. Zato daje zdravniško pomoč vsem šolskim otrokom, ki imajo nastopne defekte: slabe zebe, slab vid in očesne
bolezni, slab sluh in ušesne bolezni, bolezni grla, nosa, ust, kožne bolezni, nečistoto in ušivost, tuberkulozo, malarijo in mentalne defekte. Daje tudi prvo pomoč ob nezgodah.
Člen 8.
Ljudska zdravstvena šola je najvažnejša naloga zdravstvenega doma. Z njo se širi in propagira med ljudstvom zdravstvena kultura z vsemi propagandnimi sredstvi in metodami. Zato se v okrilju zdravstvenega doma:
a)	vrši zdravstveni pouk od osebe do osebe in od hiše do hiše;
b)	prirejajo se zdravstvena predavanja,
c)	zdravstveno-poučni tečaji, č) higienske razstave;
d)	razširjajo se poučni časopisi, knjige, letaki itd.;
e)	podpirajo se zasebna društva za ljudsko zdravje;
f)	daje se prebivalstvu vsa ostala pomoč, potrebna za razširjanje zdravstvene izobrazbe.
Člen 9.
Ljudsko kopališče je odprto za odrasle vsako soboto popoldne, za šolsko in predšolsko deco po potrebi in po dogovoru s šolskim vodstvom. Za deco posluje ljudsko kopališče brezplačno, odrasli pa plačujejo posebe določeno pristojbino, ki se steka v fond, iz katerega se nabavlja gorivo.
Člen 10.
Podrobno poslovanje oddelkov po členih 4., 6., 7., 8. in 9. se uredi s poslovnikom, ki ga izda higienski zavod.
Člen 11.
Zdravstveni dom v Cerkljah ob Krki upravlja higienski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je hišni gospodar. Higienski zavod prejema in upravlja kredite za osebne in materialne izdatke zdravstvenega doma ter sestavlja proračun v okrilju lastnega proračuna.
Člen 12.
V zdravstvenem domu deluje potrebno število zdravnikov in sester, nameščenih po ministrstvu za narodno zdravje na predlog higienskega zavoda. Enega izmed poslujočih zdravnikov poveri šef higienskega zavoda z vodstvom poslov v zdravstvenem domu. Ta zdravnik je odgovoren za red, disciplino in pravilno delovanje zdravstvenega doma; sestavlja mesečna in letna poročila o delovanju zdravstvenega doma ter jih predlaga v vpogled šefu higienskega zavoda v Ljubljani, odnosno jih predlaga dečji dispanzer šefu zavoda za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani, ki jih pošiljata skupaj s svojimi poročili centralnemu higienskemu zavodu.
Člen 13.
Zdravnik, ki vodi posle v zdravstvenem domu, ima te-le dolžnosti:
a)	vodi vse strokovno in pomožno osebje;
b)	je odgovoren za notranje poslovanje zdravstvenega doma;
c)	vodi posle zdravstvenega doma ter nadzira poslovanje podrejenega osebja, zlasti izven zdravstvenega doma na terenu;
č) vrši posle ,v posameznih oddelkih po tem pravilniku;
d)	ukrepa vse, kar je potrebno za zdravniško, zdravstveno in socialno pomoč oskrbovancev zdravstvenega doma;
e)	vodi vse evidence in katastre;
f)	dopisuje s šefom higienskega zavoda, odnosno zavoda za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani.
Člen 14.
Zaščitne sestre v zdravstvenem domu imajo te-le dolžnosti:	/
a)	pomagajo zdravnikom v zdravstvenem domu;
b)	posečajo po zdravnikovih navodilih čim pogosteje bolnike v njih hišah in rodbinah, da ugotavljajo zdravstvene in socialne razmere;
c)	nadzirajo izvrševanje zdravniških predpisov, dajaje potrebna navodila o zdravljenju, primerni uporabi prejete pomoči in občem higienskem življenju, opozarjajo zlasti na to, kako škodljivo vpliva alkohol na potek bolezni;
č) vodijo beležnik o svojih opazhah ter predlagajo ukrepe za odpravljanje najnujnejših nedostatkov v vsakem posameznem primem;
d)	vrše higienski pouk od osebe do osebe in od hiše do hiše;
e)	prihajajo ,v hiše kot prijateljice ter gledajo na to, da si čini prej pridobe zaupanje;
f)	zbirajo podatke za evidenco in kataster v posameznih oddelkih;
g)	upravljajo javno kopališče;
h)	vrše vse druge posle po navodilih svojih pred-1 stojnikov im skladno s tem pravilnikom, poslov-1 nikom in hišnim redom;
i)	življenje sester je tudi izven službe tako, da je prebivalstvu za vzor in izpodbudo.
Člen 15.
Osebje, nameščeno v zdravstvenem domu, je podrejeno šefu higienskega zavoda v Ljubljani ter opravlja delo poi njegovih navodilih; kolikor pa vrši posle v dečjem dispanzerju, je podrejeno šefu zavoda za zdravstveno zaščito dece v Ljubljani.
Člen 16.
Hišna oskrba zdravstvenega doma se uredi s hišnim redom, ki ga izda higienski zavod v Ljubljani.
Člen 17.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Higienski zavod v Ljubljani,
dne 18. marca 1929., št. 1265/29.
Vršilec direktorske dolžnosti:
Pirc dr. Ivo s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O.	št. 920/2.	940
Razglas.
Na podstavi § 12. akcijskega regulativa in pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/11, odobrujem iz pr e-membo § 6. pravil za «T e x t i 1 i o», trgovsko in industrijsko d. d. v Ljubljani, po sklepu izrednega občnega zbora z dno 3. decembra 1928.
Izprememba, pravil se nanaša na to, da se je znižala delniška glavnica od 3,000.000 Din tm 300.000 Din, razdeljenih na 30.000 delnic po 10 Din, kSi se glase na prinosnika,
V	Ljubljani, dne 8. maja 1920.
Veliki župan ljubljanske oblasti'
dr. Vodopivec s. r.
U. št. 7023/IH.
Razpast drnitva.
«Katoliško prosvetno društvo ,Eintracht*» v Kočevju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, ker nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubija n i, dne 12. maja 1920.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Vet. št. 276.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 6. do dne 12. maja 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Čebelna kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
Garje.
Krško: Raka (Ravno 1 dvorec). Ljubljana, mesto:
1 dvorec.
Svinjska kuga.
Kočevje: Videm (Predstruge 1 dvorec), Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Jurjeviča (Brinje 1 dvorec). Litija: Kriška vas (Nova vas 1 dvorec). Ljubljana, okolica; lupljene (Male Lipljeno in Staro apno po 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Bloška polica, Nadlesk, in Podcerkov po 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Malo Globoko 1 dvorec). Ljubljana, mesto: t dvorec.
Svinjska rdečica.
Kamnik: Vodice (Vodice 1 dvorec). Krško: Mokronog (Ostrožnik 1 dvorec). Litija: Veliki Gaber (Breg 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Moste (Novi Vodmat 1 dvorec).
V Ljubija n i, dne 15. maja 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Černe Fr. s. r.
52 let, po poklicu pekovski mojster v Studencih, Sokolska ulica št. 95, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, ker je zmanjšal pri prodaji porcije življenskih potrebščin, in sicer pri Vakg belega kruha na 46dkg pri % kg črnoga kruha na 48 dkg, pri 5 žemljah na 26 dkg.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Razglasi velikega žnpana mariborske oblasti.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL.,
dne 25. aprila 1929.
S 2/29—69.
896
L. št. 17/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 1. do dne 7. maja 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Vnetje prinšesne slinavke. — Parotitis epidemica.					
Murska Sobota . .	2				2
Ptuj		25	12	22	,	15
Ptuj, mesto. . .	57	24	42	.	39
Skupaj .	84	36	64	•	56
Skupina tilusnih bolezni.					
j Celje		2				2
Čakovec 		,	1	,		1
Konjice			1	•		1
Ljutomer		2	.	1		1
Maribor, desni breg		1	.		1
Prelog		3	.	1	i	1
Ptuj		1	.	•		1 i
Ptuj, mesto . . .	,	1	t		1
Slovenjgradec. . .	1	.	•		1
Skupaj .	9	4	2	i	10
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		2	4	1		5 I
Celje, mesto . . .	2		1		1
Čakovec 		2		1		1
Dolnja Lendava. .	1				1
Gornji grad . . .	7		i		6 1
Konjice		1		.		1
Ljutomer		1		.		1
Maribor, desni breg	10				10
Maribor, levi breg .	2		2		• !
Maribor, mesto . .	14	i	3		12 I
Prelog		1	1	1		1 j
Ptuj		5	.			5
Slovenjgradec. . .	5	1	i		5
Šmarje pri Jelšah .	3		.		3
Skupaj .	56	7	11 ! .		52
Ošpice. -		- Morbilli.			
Celje		13	2	3	,	12
Celje, mesto . . .	3	2	3	•	2
Murska Sobota . .	5	25	7	.	23
Skupaj .	21	29	13	1	.		37
Davica.	—- Diphteria et Group.				
Celje		1	,	,		1
Ljutomer		1	.	1		.
Maribor, levi breg.	1	.	1		.
Murska Sobota . .	1		.		1
Ptuj		.	3	•		3
Slovenjgradec. . .		1	,		1
Šmarje pri Jelšah .	4	1	.		5
Skupaj .	8	5	2		11
Sen. — Erysipelas.					
Ljutomer		1	•		,	1
Maribor, levi breg .	1	.		.	1
Maribor, mesto . .	,	1		.	1
Murska Sobota . .	1	.		,	1
Prelog			1		.	1
Skupaj .	3	2		•	5
Krčevita odrevenelost -			- Tetanus.		
Maribor, levi breg.	2	•	1 • 1 .		2
V Mariboru, dne 11. maja 1929.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prozadolženec: Javoršek Ivan. trgovec na Gomilškom..
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, in za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev se določa narok na dan 3. junija 19 2 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
(Prezadolženec in poroki morajo priti k naroku osebno. — Vnovčitev sklada se odlaga do pravnomočne rešitve pravnomočnega predloga.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju,
dne 2. maja 1929.
S 24/28—55.	997
Določitev naroka za naknadno ugotavljanje in za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Petek Jože, neprotokoliran trgovec na Vrhpolju št, 43.
Za ugotavljanje naknadno prijavljenih terjatev, razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, M jo predlaga prezadolženec, in za sklepanje o izpodbojnih zahtevkih konkuirznega sklada zoper izpodbojne nasprotnike se določa narok na dan 2 2. maja 19 2 9. ob pol desetih pril tem sodišču v sobi št, 2.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L,
dne 4. maja 1929.
E 8288/28-6.	914
Sklep.
V pravni stvari firme: Poljanšek Anton, avto-podjetje, Idrija št, 490, zoper Petkovška Matevža, delavca v Dolenjem Logatcu št, 41, pozneje v Zaplani št. 30, je vročiti Petkovšku Matevžu sklep E 8288/28 z dne 7. decembra 1928. (izvršilno dovolilo).
Ker je sedanje bivališče Petkovškla Matevža neznano, se mu postavlja za skrbnika Hlbšer Ivan, sodni sluga v p. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 11. maja 1929.
C 53/29—1.	898
Oklic.
Jelovčan Jernej, trgovec na Mura vi št. 4, zastopan po Šinku Števu, notarju v Škofji Loki, jo vložil zoper Ramovša Franceta, posestnika iz Zaprevol št, 8, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 3114 Din 75 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se jo določil na dan 21. maja 1 92 9.
ob pol dvanajstih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Ramovša Franceta neznano, se mu postavlja za. skrbnico Ramovš Marija, posestnikova žena. v Zapreivolah št. 8.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II.,
dne 11, maja 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent Jurečko dr. s. r.
A Vlil 182/29—7.
913
Razglasi sodišč in sodnih oblasfev,
U VII 1846/27.	897
V imenu Njegovega Veličanstva kralja i
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 18. aprila 1929.. da je Korošec Franc, star
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Avbelj Jožef, mizar hi posestnik v Zgornjem Kašlju št. 20, je dne 13. marca 1929. umrl.
Vsi. ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 37 dno 1 1. j unij a 1 929. ob pol devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi- imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikako ua'
daljnje piravke do te zapuščine, ako bi! zaradi platila nai>ovodaniii terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 8. maja 1929.
T 28/29—4.	899
Amortizacija.
Na prošnjo Š vire a Simona., orožnika VII. orožniškega polka v Ohridu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložno knjižice, ki jo je Prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Občinske hra-ailnice v Marenbergu št 6231 z vlogo 1068 Din na ■me: švirc Simon.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š e s t i h m e s e c i h, keir bi sc sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 4. maja 1929.
L 2/28—8.	880
Sklep.
S sklepi podpisanega sodišča so bili preklicani:
a)	omeje n o:
1.	) Cerovšek Marija, zasebnica v Šmarju pri Jelšah št. 12, zaradi zapravljivosti (sklep L 2/28—6 z dne 2. junija. 1928.); pomočnik: Metličar Valentin, Župan v Št. Vidu št. 30;
2.	) Novak Leopold, posestnik v Sodni vasi št. 31. zaradi slaboumnosti (sklep L 5/28—7 z dne 16. junija 1928.); pomočnik: Smole Franc, posestnik v Sodni vasi št. 17;
3.	) Vrbe k Juriji, delavec na Poleni št. 25, zaradi zapravljivosti (sklep L 3/28—8 z dne , 5. maja.
1928.	); pomočnik: Sivka Janez, posestnik na Poleni Št. 25:
4.	) Novak Janez, delavec v Sodni vasi št. 31, zaradi slaboumnosti (sklep L 8/28—4 z dne 7. novembra 1928.); pomočnik: Jerauko Alojzij, posestnik v Sodni vasi št. 22;
5.	) šoštar Peter, posestnik na Gornjem Tinskem št. 4, zaradi zapravljivosti (sklep L 7/28—6 z dno 4. septembra 1928.); pomočnik: Fajs Martin, župan v Št. Janžu pri Tinskem št. 16;
6.	) Plevnik Marija, posestnica v Hajnškom št. 1, zaradi pijančevanja (sklep L 4/27—13 z dno 24. avgusta 1928.); pomočnik: Mešiček Alojziji, posestnikov sin v Hajnškom št. 6;
7.	) Hrence Ivan, posestnik na Pijovcah št. 14, zaradi slaboumnosti (sklop Ll/291—4 z dne 24. januarja 1929.); pomočnik: Hrence Anton, posestnik na Pijovcah št. 10;
8.	) K r h 1 a n k o Janez, hlapec v Javorju št. 14, zaradi slaboumnosti (sklep L 2/29—5 z dne 6. marca
1929.	); pomočnik: Lesjak Jurij, župan na Slivnici pri
^°^u:	b) popolnoma:
9.	) Gol o b Franc, delavec v Murockhi št. 2 (Avstrija), zaradi umobolnosti (sklep L 9/28—11 okrajnega sodišča v Mureoku z dne 24. julija 1928.).
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek L,
dne 4. maja 1929.
E 142/29—9.	~	802
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. maja 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Oplotnica, vi. št. 563.
Cenilna vrednost; 16.711 Din; najmanjši ponu-ciek: 11.141 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na. dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek IL,
dne 24. aprila 1929.
E 26/29—15.	858
Dražbeni oklic.
Unc 2 7. maja 19 29. ob devetih bo na licu niosta v Dobah in Orehovcu dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 141, 220 in 689, ln zemljiška knjiga Orehovec, vi. št. 1114 (hiša z gospodarskim poslopjem, 5 njiv, 5 pašnikov. 2 vino-l?riwla in 2 gozda).
Cenilna vrednost: 90.816 Din 43 p; vrednost pri-tekMn: (>650 Din; najmanjši ponudek: 62.402 Din
62 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 22. aprila 1929.
E 8114/28—6.	741
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. maja 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Studenec, vi. št. 899.
Cenilna, vrednost: 41.690 Din; najmanjši ponudek: 27.793 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 11. aprila 1929.
E 75/29—5.	677
Dražbeni oklic.
Na predlog Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani bo dne 8. junija 1929. ob desetih jni tem sodišču v sobi št. 5 na podstavi odobrenih družbenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga, Opale, vi. št. 103 (hiša in žaga), cenilna vrednost 63.000 Din, najmanjši ponudek 31.500 Din; pare. št. 256/2 (pašnik), cenilna vrednost 1000 Din. najmanjši ponudek 667 Din; pare. št. 257/2 (pašnik) cenilna vrednost 1000 Din, najlmanjši ponudek 667 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek IL,
dne 10. aprila; 1929.
E X 326/29—6.	673
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. maja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v Sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Malečnik, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: 60.486 Din; najmanjši ponudek: 40.324 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 2. aprila 1929.
E 88/28.	808
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. maja, 1929. ob devetih bo na licu mesta v Štalah dražba nepremičnin, in sicer po skupinah: zemljiška knjiga Štale, vi. št. 11, 12 in 120.
Cenilna vrednost: 63.120 Din; vrednost pritekilin: 26.520 Din; najmanjši ponudek: 59.580 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 17. aprila 1929.
E 54/29—11.	683
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. maja 19 2 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin Šifrerjeve Pavle, posestnice v Ševljah št. 17: zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 79.
Cenilna vrednost: 14.925 Din 70 p; najmanjši ponudek: 9951 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oblic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dno 15. aprila 1929.
E 44/29—9.	795
Dražbeni oklic.
Dno 2 2. maja 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga (Pristava, polovice vi. št. 7, 3o3 in 330, Vasinke vi. št. 205, polovice vL št. 53, davčna občina Sodna vas, in četrtinke vi. št. 65, davčna Občina Št. Jernej.
Cenilna vrednost: 26.591 Din 66 p; vrednost pri-teklin: 527 Din 50 p; najmanjši ponudek: 17.627 Din
80 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek IL,
dne 2. aprila 1929.
E 625/28—12.	....... 740
Dražbeni oklic.
Dne 21. maja 19 29. ob desetih bo pri i>od-pisanem sodišču v sobi št. 1 dražba, nepremičnin: zemljiška, knjiga Spodnje Sečovo, vi. št. 29.
Cenilna vrednost: 53.512 Din; vrednost priteklin: 960 Din; najmanjši ponudek: 36.315 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 8. aprila 1929.
E 538/28.	920
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. junija 1929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: vi. št. 1468, katastrska občina deželna deska kranjska, vi. št. 38, katastrska občina Tešova, vi. št. 43 in 131, katastrska občina Prekopa, in vi. št. 53 in 99, katastrska občina Ločica,, in sicer sestoječih iz graj-ščine, gospodarskih poslopiji, njiv, travnikov, pašnikov, hiše, gozdov in vrtov.
I.	skupina: deželna deska kranjska, vi. št. 1468, in Prekopa dom. in rust., vi. št. 43 itn 131, katastrska občina Tešova: poslopja^ cenilna vrednost 745.341 Din 75 p, zemljišča, cenilna vrednost 621.315 Din 11 p, priteklin e, cenilna vrednost 121.099 Din, skupaj 1,487.755 Din 86 p; najmanjši ponudek 867.119 Din 30 p.
II.	skupina: katastrska občina Tešova in deželna deska kranjska: poslopja, cenilna vrednost 15.500 Din, zemljišča, cenilna vrednost 108.143 Din 25 p, skupaj 123.643 Din 25 p; najmanjši ponudek 87.700 Din.
III.	skupina: katastrska občina Tešova, deželna deska, kranjska rust.: poslopja, cenilna, vrednost 175.763 Din. zemljišča, cenilna vrednost 64.918 Din 25 p, skupaj 240.681 Din 25 p; najimanjši ponudek 131.331 Din.
IV.	skupina: katastrska občina Ločica vi, št. 53: poslopja, cenilna vrednost 3000 Din. zemljišča, cenilna vrednost 317.221 Din 35 p, skupaj 320.221 Din 35 p; najmanjši [amuilek 213.200 Din.
Y. skupina: katastrska občina Prokopa: zemljišča, cenilna vrednost 74.043 Din 15 p; najmanjši pojuidek 49.362 Din.
Cenilna vrednost celotnega posestva skupaj: 2,261.845 Din 61 p; najmanjši ponu<lok skupaj: 1,348.713 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Ob istem času se bo vršila prodaja zemljišča vi, št. 99, katastrska občina Ločica, cenilna vrednost 2087 Din 25 p, najmanjši ponudek 1391 Din 75 p. To posestvo sestoji iz travnikov. Pod najmanjšim pomnikom se ne bo prodajalo. (E 172/29.)
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdr a žitelju- ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 8. maja 1929.
884 Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
265.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Greda», lesna eksportna družba z o. z.
Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo in na drobno, obrat lesne industrije in izdelovanje vsakovrstnih predmetov iz lesa z vsemi obrati, ki so združeni s to trgovino in industrijo ali jima služijo, zlasti:
1.	) izdelovanje, nakupovanje, prodajanje in 'zamenjavanje za drugo blago vsake vrste, izvažanje in uvažanje lesa vsake vrste, stoječega ali posekanega, z roko ali s stroji obdelanega, drv in oglja in vsakovrstnih izdelkov in lesa za lastni ali za tuj račun;
2.	) izvrševanje vseh gozdnih in lesnih manipulacij in transportov lesa na kakršenkoli račun;
3.	) izvajanje obratov za predelovanje lesa in izdelovanje vsakovrstnih lesnih izdelkov, osobito obratov žag;
4.	) pridobivanje nepremičnin, služečih tem namenom;
5.	) postavljanje in vzdrževanje skladišč lesa.
Družbena pogodba z dne 9. aprila 1929.. opr.
št. 12.977.
Družba je ustanovljena za tri leta, t. j. do dne 31. marca 1932.
Osnovna gla,vnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Križnič Anton, industrijec v Ljubljani, Dvorni trg št. 1, Tagliarino Gaetano, trgovec v Palermu, sedaj ,v Ljubljani, Križnič Alojzij, ravnatelj v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 8.
Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta kolektivno ali po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom — in sicer mora biti eden od teh dveh Tagliarino Gaetano — tako, da pristavljata njenemu od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svoja podpisa, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Ljubljana, dne 16. aprila 1929.
(Firm. 518/29 — Rg C IV 27/1.)
266.	Sedež podružnice: Ljubljana.
Besedilo firme: «Intercontinentale», jugoslavensko transportno i prometno dioničarsko društvo, prije S. & W. Hofhnann u Zagrebu, podružnica u Ljubljani.
Sedež glavnega podjetja: Zagreb.
Obratni predmet: Družba
1.	) prevzema transporte in odpremo, opravlja vse one finančne in komercialne transakcije, ki so s temi posli v zvezi, osobito podeljuje predjeme na blago, prodaja blago v komisiji, prevzema vskladiščanje, agenturo in zastopstvo kakršnekoli vrste ter ustanavlja brodarske proge;
2.	) ustanavlja podružnice v tozemstvu in v inozemstvu, gradi skladišča ter se udeležuje pri drugih sličnih podjetjih.
Družbena oblika: Delniška družba na podstavi pravil, ,vpisanih v trgovinski register kr. sudbenega stola kot trgovinskega sodišča v Zagrebu po potrdilu tega sodišča z dne 12. aprila 1923. v zvezi z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. septembra 1923., VI št 4583, odnosno z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 31. oktobra 1923., št. 6275/23.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 1,500.000 Din ter je razdeljena na 15.000 delnic po 10O Din nominalne vrednosti, ki se glase na prinosnika.
Vpisal se je novi član ravnateljstva Janauschek Rudolf v Zagrebu, sedaj v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 18.
Firma podružnice se podpisuje tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, z roko ali s strojem napisano ali štampiljirano besedilo svoja podpisa ali po dva izmed naslednjih članov ravnateljstva centrale: Latković Franjo, Premrou Vladimir in Janauschek Rudolf ali pa eden izmed teh treh in eventualni prokurist. Imenovani podružnico tudi zastopajo.
Firma centrale se podpisuje tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo svoja podpisa ali po dva člana upravnega sveta ali pa po en član upravnega sveta z enim ravnateljem, upravičenim za podpisovanje, ali z enim uradnikom, upravičenim za podpisovanje per procura, ali po diva ravnatelja, upravičena za podpisovanje, ali po dva uradnika, upravičena za podpisovanje per procura.
Sedaj so vpisani v trgovinskem registru v Zagrebu ti-le člani upravnega sveta: Latković Franjo, glavni ravnatelj Prve hrvatske štedionice v Zagrebu; Milič Milan, glavni ravnatelj Eksportnog i prometnog d. d. v Zagrebu; pl. Hoffmann Oton, solastnik firme: S. & W. Hoffmann v Budimpešti; Schwarz Hinko, veletržec z vinom v Zagrebu; F reemann Viktor E. v Londonu-New Yorku; Lederer Fritz in Ožanich Franjo, generalna ravnar telja na Dunaju; Premrou Vladimir, generalni ravnatelj Eksploatacije drva, d. d. v Zagrebu; dr. Mažuranič Zelimir, odvetnik v Zagrebu.
Objave podružnice se izvršujejo v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» v Ljubljani.
Ljubljana, dne 19. aprila 1929.
(Firm. 516/29 — Rg B III 26/1.)
267.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Inženjerski in stavbni biro Ing. Tornago, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba
a)	projektira vse visoke, talne, vodne, inženjerske in industrijske stavbe ter sestavlja pripadajoče proračune;
b)	opravlja gradbeno vodstvo in nadzorstvo vseh teh navedenih stavb;
c)	izvršuje zgoraj navedene zgradbe in nakupuje dotične nepremičnine in material;
č) izdeluje strokovna mnenja in izvršuje cenitve, osobito tudi za zavarovalno stroko.
Družbena pogodba z dne 10. aprila 1929., opr. št. 12.986.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 21.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Tornago ing. Ivan, pooblaščeni civilni inženjer v Ljubljani, Poljanska cesta št 12.
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje poslovodja samostojno tako, da pristavlja njenemu od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svoj podpis.
Ljubljana, dne 22. aprila 1929.
' (Firm. 568/29 - Rg C IV 29/1.)
268.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Manufakturna trgovina Kos Ivan, družba z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje manufakturnega in galanterijskega blaga vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 18. aprila 1929., posl. št. 30.477, sklenjena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 45.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Kos Ivan, trgovec v Ljubljani, Kopališka ulica št. 7.
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu svoj podpis.
Ljubljana, dne 30. aprila 1929.
(Firm. 612/29 — Rg C IV 33/1.)
269.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: L. Maurer & Co., družba z o. z.
Obratni predmet: Družba projektira in gradi električne naprave, izdeluje in prodaja električne stroje vseh vrst, transformatorje, generatorje in
motorje, električne aparate, instalacijski material, popravlja električne stroje, aparate in instalacijski material, preizkuša števce, instrumente, električne naprave ter gradi kompletne električne centrale; nabavlja in prodaja stroje vseh vrst, aparate, instrumente, instalacijski material, žarnice in vse drugo, česar je treba za družbene namene; ustanavlja električne centrale, jih obratuje, nakupuje in prodaja električne centrale, jemlje in daje v zakup električne centrale ter izvršuje vse tvorniške in trgovinske posle, ki služijo pospeševanju družbenega namena in naprav, spadajočih v to stroko. Zato je upravičena, izvrševati vsakovrstne posle, kakor: pridobivati, jemati in dajati v zakup ali prodajati zemljišča, koncesije za vodne sile, patente, obratovati vodne naprave ter se udeleževati pri takih podjetjih ali jih kakorkoli ukoriščati.
Dražba ima pravico, ustanavljati podružnice ali poslovalnice ,v vseh krajih tozemstva.
Družbena pogodba z dne 5. marca 1929., posl. št. 7526.
Dražba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Maurer ing. Lovro v Ljubljani, Dunajska cesta št. 75.
Namestnik poslovodje: Tomšič Josip, zasebnik v Ljubljani, Rimska cesta št. 23.
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje poslovodja, če pa je zadržan, njegov namestnik, tako, da postavlja pod njeno od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 23. marca 1929.
(Firm. 290/29 — Rg C IV 21/1.)
270.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Jugoles, Jugoslovanska lesna eksportna industrija, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja okrogli in rezani les, ga zlasti izvaža ter obratuje parne žage.
Družbena pogodba z dne 27. marca 1929.. posl. št. 2486.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Roth Valter, knjigovodja v Mariboru, drja. Karla Verstovška ulica št. 6.
Za zastopanje je upravičen poslovodja.
Firmo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja njenemu od kogarkoli napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svoje ime.
Maribor, dne 11. aprila 1929.
(Firm. 330/29 — Rg C II 36/1.)
271.	Sedež: Maribor (Cankarjeva ulica št. 14).
Besedilo firme: Razpošiljalnica Olymp, družba
z o. z. — Versandhaus Olymp, Gesellschaft m. b. H.
Obratni predmet: Družba izdeluje, nakupuje, prodaja in razpošilja cele fabrikate in polfabrikate raznovrstnega trgovinskega blaga.
Družbena pogodba z dne 12. aprila 1929., posl. št. 5852.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Karis Josip, Maistrova ulica št. 18, Kočevar Ivo, Cankarjeva ulica št. 14, in Ludvig Amošt, Aleksandrova ulica št. 35 — vsi trgovci v Maribora.
Pravico zastopanja imata po dva poslovodji skupno.
Firmo podpisujeta skupno po dva poslovodji tako, da pristavljata njenemu natisnjenemu, napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svoji imeni.
Dražbeni razglasi se vrše po vpisanih dopisih, ki se norajo oddati najmanj osem dni pred dnem občnih zborov.
Maribor, dne 18. aprila 1929.
(Firm. 365/29 - Rg C II 37/1.)
272.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Val», splošna kovinska ltl lesna industrija, dražba z o. z. v Mariboru.
Obratni predmet: lesna trgovina na drobno in na debelo in splošna lesna in kovinska industrij3-
Družbena pogodba z dne 23. oktobra 1928-t posl. št. 5352.
Osnovna glavnica znaša 10.000 Din ter je v g°' tovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Vodišek Albin; lesni trgovec, Fran-kopanova ulica št. 23, in Jaroš Franc, Strojevo Ja državnih železnic v p., Magdalenska ulica št 70 oba v Mariboru.
Družbo zastopata poslovodji kolektivno.
Firmo podpisujeta skupno oba poslovodji tako, da pristavljata njenemu natisnjenemu, odtisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu svoji imeni.
Razglasitve se vrše z vpisanimi dopisi tako, da mine od dne, ko se pisma oddado, do občnega zbora najmanj sedem dni.
Maribor, dne 25. aprila 1929.
(Firm. 342/29 — Rg C II 38/1.)
273.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Žibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z.
Obratni predmet: trgovina s čevlji in modnimi
predmeti.
Družbena pogodba z dne 11. marca 1929., posl. št. 2444.
Osnovna glavnica znaša 30.000 Din ter je y gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodkinji: Žibert Elizabeta in Jurin Pavla, trgovki v Mariboru.
Za zastopanje sta upravičeni obe poslovodkinji.
Firmo podpisujeta skupno obe poslovodkinji tako, da pristavljata njenemu od kogarkoli napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svoji imeni.
Maribor, dne 11. aprila 1929.
(Firm. 323/29 — Rg C II 35/1.)
274.	Sedež: Rečica pri Bledu.
Besedilo firme: M. Pangerc in drug, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in lesom, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja blago, spadajoče v trgovino z mešanim blagom, deželne in lesne pridelke, pridobiva nepremičnine tor jih najema v obratne svrhe.
Družbena pogodba z dne 19. aprila 1929., posl. št. 7910.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 60.000 Din; nanjo je vplačanih v gotovini 20.000 Din, vrednost v blagu pa znaša 40.000 Din.
Poslovodja: Pangerc Mihael, posestnik in trgovec na Rečici št. 64.
Dokler je samo en poslovodja, zastopa le-ta družbo in podpisuje njeno firmo samostojno tako, da pristavlja njenemu natisnjenemu, štampiljiranemu ali od kogarkoli napisanemu besedilu svoj podpis. Če izvoli občni zbor še drugega ali več poslovodij, zastopata družbo po dva poslovodji kolektivno ter Podpisujeta njeno firmo tako, da pristavljata njenemu besedilu svoji imeni.
Ljubljana, dne 30. aprila 1929.
(Firm. 556/29 — Rg C IV 31/1.)
275.	Sedež: Zagorje ob Savi (št. 88).
Besedilo firme: Strojno mizarstvo Vipotnik-Hrastelj, družba z o. z.
Obratni predmet: splošno mizarstvo, zlasti nabavljanje lesa, izvrševanje vseh del, spadajočih v Mizarsko stroko, in trgovinski obrat s temi izdelki.
Družbena pogodba z dne 5. marca 1929., posl. gt. 30.346.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 5000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Vipotnik Vinko, posestnik in mi-^vski mojster v Zagorju ob Savi št. 88, in Hrastelj Peter, mizarski mojster na Selu št. 4 pri Zagorju °b Savi.
Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta kolektivno oba poslovodji, odnosno en poslovodja ln en prokurist, le-ta s pristavkom «pp.», tako, da Pristavljata svoja podpisa natisnjenemu, s štam-P'lijo odtisnjenemu ali napisanemu besedilu firme.
L j u b 1 j a n a, dne 6. marca 1929.
(Firm. 322/9 — Rg C IV 19/1.)
Razglasi raznih uradov in oblastev.
St- E. r. 1979/29.
Razglas.
Po § 64. zakona z dne 26. maja 1909., štajerski . ' z_ak- št. 44, je postavila podpisana komisija ko-lsnrja Pok o r n a Ivana kot komisarja za agrarne Peracije v ljubljanski oblasti, da se izvrši nadrobna azilelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 204, 'Rastrska občina Loč, sodni okraj brežiški.
Uradno poslovanje tega komisarja so prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., štajerski dež. zak. št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izjav, Id jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaji, ustvarjen zaradi izvršitve agrarne operacije.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani,
dne 30. aprila 1929.
Predsednik: Natlačen dr. M. s. r.
Št. E. r. 1980/29 in št. E. r. 1986/29.
Razglaa.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je postavila podpisana komisija komisarja Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije v ljubljanski oblasti, da se izvršita:
1.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, Id je vpisan pod vi', št. 57, katastrska občina Hribajnica, sodni okraj krški;
2.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 255, 252 in 387, katastrska občina Kamnik, in sicer menjalnih parcel št. 393 in 402/1, sodni okraj vrhniški.
Uradno poslovanje tega komisarja so prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta. 1888., glede pristojnosti oblastev, potem nepo-siredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izjav, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve teh agrarnih operacij.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani,
dne 30. aprila 1929.
Predsednik: Natlačen dr. M. s. r.
Št. R. U. 550/26, 310/17, 543/26 in 106/05.
Razglas o razgrnitvi načrtov za izvrSitev raznih
Načrti:	*«r“r“ih 0peraciJ-
1.	) o nadrobni razdelbi menjalne senožeti, so-lastne posestnikom h. št. 11 do 14 v Podolnici (sodni okraj vrhniški), t. j. parcele št. 875 (travnika), ležeče v katastrski občini Zaklancu in vpisane pod vi. št. 52 do 55 isto katastrske občine;
2.	) o nadrobni razdelbi menjalne senožeti, so-lastne posestnikom h. št. 30 in 43 v Malem Mengšu, h. št. 31 v Stobu in h. !št. 7 v Spodnjih Domžalah (sodni okraj kamniški), t. j. parcele št. 425 (travnika), ležeče v katastrski občini Studi in vpisane pod vi. št. 66, katastrska občina Studa, in 332, katastrska občina Mengeš;
3.	) o nadrobni razdelbi menjalno senožeti, so-lastne posestnikoma h. št. 38 in 54 v Trzinu (sodni okraj kamniški), t. j. parcelo št. 549 (travnika), ležeče v katastrski občini Trzinu in vpisano pod vi. št. 333 iste katastrske občine;
4.	) o nadrobni razdelbi skupnega gozda upravičencev v Vinjem vrhu (sodni okraj kostanjoviški), t. j. gozdnih parcel, ležečih v katastrski občini iSto-janskem vrhu in vpisanih pod vi. št. 86 iste katastrske občine,
bodo na podstavi § 96. zakona z dno 26. oktobra 1887., kranjski diež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 21. maja do vštetega dno 3. junija 1929., in sicer: načrt pod 1.) v občinskem uradu v Horjulju, načrt pod 2.) v občinskem uradu v Mengšu, načrt pod 3.) v občinskem uradu v Trzinu in načrt pod 4.) v občinskem uradu pri Sv. Križu pri Kostanjevici, razgrnjeni na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitve načrtov s kolci na mestih samih kakor tudi njih pojasnitve so se že izvršile.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper te načrte v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 21 ega maja do dne 19. junija 1929., pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 10. maja 1929.
Komisar za agrarne operacije v ljubljanski oblasti v Ljubljani:
Pokorn s. r.
Št. R. U. 221/11—143.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Mihalovcu in Dobovcu.
Načrt o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v katar strski občini Mihalovcu in vpisanih pod vi. št. 114, katastrska občina Mihalovec, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dno 2 4. maja do vštetega dne 6. junija 192 9. v občinskem uradu v Mihalovcu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 2 4. maja 1929. od 8. do 10. ure v zgoraj omenjenem občinskem uradu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 24ega maja do dne 22. junija 1929., pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 14. maja 1929.
*	Komisar za agrarne operacije
v ljubljanski oblasti v Ljubljani:
Pokorn s. r.
Ad št. 3080/1.	~	950
Razglas.
Dražba lova občine Gorenjega Logatca, ki je bila razglašena v Uradnem listu 44 z dne 27. aprila 1929., se ne bo vršila v sredo dne 22. maja 1929., ker je preložena na poznejši čas; pač pa se bo vršila po istem razglasu dražba lova občine Dolenjega Logatca.
V	Logatcu, dne 16. maja 1929.
Sreski poglavar: Poklukar s. r.
911 Razpis ofertne licitacije.
Krajevni šolski odbor v Žibršah, pošta Gorenji Logatec, razpisuje ofertno licitacijo za ;zidarska, tesarska in mizarska dela šolskega poslopja v Žibršah.
Načrti in pogoji so na vpogled v pisarni krajevnega šolskega odbora v Žibršah št. 55, kamor naj tudi reflektanti pošljejo pismene ponudbe najkesneje do dne 2 6. maja 192 9.
Odbor si pridržuje pravico, oddati dela ne glede na višino ponudbe.
Krajevni šolski odbor v Žibršah.
Razne objave.
Št. 20.727/1929.	941'
Natečaj.
Po kolektivnem odloku predsednika in generalnega direktorja podpisanega urada z dnel 10. maja t. 1. se razpisuje natečaj za popolnitev mesta pravnega referenta kategorije A, položaja VI., s sistemizirano letno plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado.
Pogoji za namestitev so:
1.	) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2.	) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev;
3.	) dovršiti je moral 18. leto, star pa ne sme biti nad 40 let, razen če je bil prej v službi pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
4.	) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu, no v preiskavi zaradi zločinstva ali pregreška iz koristoljubja in obsojen ne sme biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi zločinstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne obsojen na, izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo;
5.	) službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smelo
prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
6.) imeti mora popolno fakultetno izobrazbo, t. j. dovršeno pravno fakulteto z vsemi predpisanimi izpiti.
Če bi bil za spredaj navedeno mesto izbran eden izmed tuuradnih pravnih referentov, se razpisuje obenem natečaj za mesto pravnega referenta kategorije A, položaja VII., ki bi se eventuallno izpraznilo s tem izborom.
Prošnji mora priložiti vsak prosilec rojstni list, izpričevala o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdila o doseda njem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveze. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo.
Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom zaJ uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Svojeročno spisano prošnje, pravilno opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 5. junija 1929. ob dvanajstih.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštovale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 14. maja 1929.
Kolenčeve ustanove za visokošolce.
Oni visokošolci, ki se potezajo za eno ali drugo teh ustanov za poletni tečaj 1928./1929., pa še nifeo vložili prošenj, naj jih pošljejo s predpisanimi dokumenti (ubožno izpričevalo s točnimi podatki glede imovinskih razmer prosilčevih in njegovih staršev, študijska izpričevala) najpozneje do dne
2 5. maja 192 9.	913
na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Colju v roke Kalana drja. Ernesta, odvetnika v Celju.
Če so starši prosilcev lastniki nepremičnin, jo treba navesti v ubožnem izpričevalu izmero in lego posestva, število živine, davek in eventualne druge dohodke. Če so osebe, ki skrbe za prosilca, nameščenci, je treba navesti njih plačo, eventualne druge
dohodke in eventualno imovino. Vsi imovinski izkazi morajo biti potrjeni od občine.
Za k/uratorij ustanov trgovca Antona Kolenca: predsednik: Kalan dr. Ernest s.t.
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Ljudska hranilnica, r. z. z o. z. v Slovenjgradcu,
dne 2 4. junija 1929. ob sedemnajstih (ob 5. uri popoldne) v svojih poslovnih prostorih s tem dnevnim redom:
1.	) Nagovor predsednikov.
2.	) Izprememba zadružnih pravil.
3.	) Potrditev računskega zaključka za leto 1928.
4.	) Izvolitev upravnega sveta.
5.	) Izvolitev nadzorništva.	942
6.	) Slučajnosti1.
V S 1 o v e n ji g r a d c u, dne 14. maja 1929.
Upravni svet.
Vabilo na redni občni zbor.
Ker se VIII. redni občni zbor firme: «K o v i n a», prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d. v Mariboru, ki je bil sklican na dan 15. maja 1929. (glej Uradni list 45 z dne 30. aprila 1929.), ta dan zaradi tehničnih ovir ni mogel vršiti, ga sklicujemo vnovič. Občni zbor bo dne 2 9. maja 19 29. ob petnajstih (ob 3. uri popoldne) v pisarniškem poslopju podjetja na Teznu s tem sporedom:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1928.
4.	) Volitve v upravni svet.
5.	) Volitve v nadzorstveni svet.	943
6.	) Slučajnosti.
• * *
Posest vsakih deset delnic daje pravico do enega glasu. Delničarji, ki hočejo izvrševati praVico glasovanja, morajo položiti svoje delnico najmanj štiri dni pred sestankom občnega zbora pri družbeni blagajni v Mariboru.
V Mariboru, dne 15. maja 1929.
Upravni svet.
875 3-3	Poziv upnikom.
Ker se je po sklepu občnega zbora z dne 27. januarja 1929. podpisana zadruga razdražila ter j® prešla v likvidacijo, se vsi njeni upniki s tem poziv-Ijejo, naj prijavijo terjatve najpozneje v enem m®' seču po tej objavi podpisanima likvidatorjema.
V Celju, dne 5. maja 1929.
«Obnova», splošna produktivna zadruga,
r. z. z o. z v Celju v likvidaciji.
Böhm Čiro s. r. in Božič Alojzij s. r, likvidatorja.
912	Razid društva.
Ženska podružnica Ciril - Metodove dražbe v Kranju se je razšla.
V Kranju, dne 14. maja 1929.
Žnidarčič Mira s. r., bivša predsednica.
916	Objava.
I. redni občni zbor delničarjev firme: Š e n t -jan škil premogovnik And. Jaki], d. d., Krmelj, ki se je vršil dne 7. maja 1929., je odobril zaključne račune za poslovno leto 1928.
Po sklepu tega občnega zbora se bo izplačevala dividenda, in sicer na kupon št. 1:
na delnici odinied..............Din 12-—,
na delnici petindvajeetici ...» 300-—, na delnici petdesetici . . . . » GOO'—, počenši z dnem 15. maja 1929. pri družbeni blagajni v Krmelju.
V Krmelj u, dno 12. maja 1929.
Upravni svet.
«Petovia», usnjarska industrija, d. d. s sedežem v Ljubljani. Tvornica za čevlje: Breg pri Ptuju. Bilanca
Aktiva. z dne 31. decembra 1928. Pasiva.
	Din	P		Din	Pl
1. Gotovina v			1. Glavnica. ,	2,000.000			
blagajni in			2. Rezervni		
banki . . .	379.753	23	sklad ....	24.160	—
2. Vrednostni			2. Amortiza-		
papirji . . .	10.000		cijski fond.	1,350.226 32	
3. Dolžniki . .	1,466.629 03		4. Upniki . . .	15,002.542 03)	
4. Stavbe in				V		
posestva . .	2,093.71460		\		
5. Stroji in in-			\		
ventar . . .	3,675.213 99		\		
6. Zaloga (si-			\		
rovine, pol-					
proizvodi,			\		
izdelano .			\		
blago) . . .	10,246.129125		\		
7. Izguba* . .	505.488|25		\		
	18,376.928)35			18,376.92835	
Račun izgube in dobička Izguba. z dne 31. decembra 1928. Dobiček.
	Din	ji		Din _	i’
1. Odpisi . . .	635.664	14	1. Kosmati		
2. Davki in			dobiček . .	6,854.984	39.
takse....	179.868	6sJ	2. Izguba* . .	505.488	25
3. Obresti in					
tečajne razlike		1,079.228 2,319.804	55	1 \		
4.	Dnine . . . 5.	Razni stro-		43	\		
					
ški	 6. Izguba:	2,615.353	32	\		
prenos iz leta 1927. .	530.553	57	! \		
	7,360.472	64	1 7,360.472)64		
Računski zaključek.
«Arbor», lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani.
Aktiva.	Bilanca z dne 31. decembra 1926.	Pasiva.
	Din	P		Din	p!
Blagovne zaloge		7,209.047	14	i Delniška glavnica		3,000.000	
Dolžniki:			Rezervni fondi:		
a) denarni zavodi . . Din 1,814.019-46			1 redni	Din	^.y62-24		
b) vnaprejšnja plačila			za dvomljive terjatve . „	50.000- —		
dobaviteljem ...	„ 1,663.332-76			1 ažijski		 108.207-55	161.169,791	
c) na blagu		 3,935.011-51	7,412.363	73	Upniki:		
Konsorcialni račun		40.000	—	a) denarni zavodi . . Din 6,962.186-33		
Blagajna		8.178	94	b) ostali		 4,322.403-97	11,284.590	30
Menice		60.507	15	Dobiček		641.105	24
Inventar		261.474	08			
! Nepremičnine		95.294	29			
1	15.086.86533			15,086.865)33	
Debet.	Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1928.	Kredit.
Obratovalni stroški	 Plače in nagrade	 Upravni stroški	 Obresti	 Davki	 Odpisi	 Čisti dobiček		Din 1,241.018 705.602 466.981 537.365 68.357 47.217 641.105	P 05 20 16 — 28) 85) 24	Prenos iz leta 1927	 J Kosmati dobiček na blagu		Din 6.282 3,701.364	
	3,707.646	78)		3,707.646)78	
Primerjala s knjigami ter našla v popolnem redu: 903	Lenarčič Josip s. r. Starš Feliks s. r.
* Prenos iz leta 1927............Din 530.553'57
Dobiček v letu 1928............ „	25.065-32
Din 505.488-25
Objava.
Po sklepu VI. rednega občnega zbora z dne 10. maja 1929. bo izplačevala «Arbor», lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, za leto 1928.
7%no dividendo, t. j. Din 7'— po delnici za kupon št. 5, ki ga bo vnovčeval izza dne 15. maja 19 2 9. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. maja 1929.	Upruvui svet.
Objava.
Bilančni zaključek je bil na predlog nadzorništ'-J' na Vlil. rednem občnem zboru z dne 29. al)n' 1929. odobren.
V Ljubljani, dno 29. aprila 1929.
Upravni svet-
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik:
Ambrožič Miroslav v Ljubija0*’