Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto n. — St. Z6. Celje dne 25. junija 1949 Cena 2 din Brnenje strojev, napete mišice kot lok, rastoče zgradbe . . . PoŠtama plačana v gotovini TOVARIŠ - V INDUSTRIJO MED PRVOBORCE ZA PETLETKO! Ob kongresu svetovne sindikalne federacije in prestopu v drugo po- lovico petletke, uDorneje borbo za do- sego polletnega plana Velika pridobitev delovnega razreda in človeštva gploh je svetovna sindi- kalna federacija, ki je rezultat dolgo- letnih borb delavskega razreda za svo- je osnovne človečanske pravice, je pa istočasno izraz stremljenj mednarodne proletarske solidarnosti in enotnosti delavskega razreda, ki se je prav po- sebno in bolj kot kdaj koli prej v zgo- dovini pokazala v drugi svetovni vojni. Enotnost delavskega razreda in delov- nega ljudstva sveta je bila odločilnega pomena v borbi proti imperializmu in fašistični agresiji — je omogočila zma- go naprednega človeštva nad silami re- akcije. Celotna zgodovina delavskega razreda in sindikalnega gibanja doka- auje, da je enotnost najučinkovitejše orožje v rokah d^ovnih ljudi, ki se bo- re za osvoboditev. In prav zaradi tega je p>ostala sve- tovna sindikalna federacija kot najvišji in najdostojnejši forum mednarodnega delavskega gibanja, predmet napadov od strani anglo-ameriških imperialistov. V sindikalne organizacije teh dežel so monopolisti vrinili svoje plačance ter s pomočjo teh agentov in prodanih od- padnikov delavskega razreda skušajo razbiti svetovno sindikalno federacijo. Ti poizkusi so prišli že do i2Taza na konferenci leta 1945. v Londonu, še bolj pa istega leta v Parizu. Ze od lega časa naprej so se v mednarodnem sindikalnem gibanju pojavile dve sme- ri, t. j. napredno demokratična smer, ki jo zastopajo sindikati vzhodnih dr- žav Francije in Italije, ter nazadnjaška smer, ki jo zastopajo voditelji obeh amerikanskih sindikalnih organizacij in angleški Trade-unioni. To njihovo raz- bijaško delo je prišlo do izraza v za- \ četku letošnjega leta. Ne samo, da so organizirali izstop organizacij iz sve- ifovne sindikalne federacije, temveč so yz±rajali na predlogu, da naj svetovna sindikalna federacija prekine s svojim delom. Ti razbijaški ukrepi jim niso uspeli. Svetovna sindikalna federacija zdru- žuje in vodi danes delavsko gibanje t 69 državah in ima skupno organiziranih delavcev in uslužbencev 80 milijonov. To je najsilnejša armada ljudi, delav- cev, ki ustvarjajo vse pogoje za razvoj, ie pa združuje in veže neglede na raso in veroizpoved skupen cilj, borben pro- gram, ki sta ga zapisala pred sto leti v Komimisftični manifest Kari Marx in Friedrih Engels, kjer sta pozvala pro- letariat vsega sveta na skupno in ne- izprosno borbo proti buržoaziji in iz- koriščevalcem. Ni nobenega dvoma, da predstavlja svetovna sindikalna fede- racija danes veliko in nepremagljivo ar- mado borcev za mir in demokracijo v svetu. Naša jugoslovanska sindikalna orga- »izacija je vedno toplo spremljala in podpirala delo svetovne sindikalne fe- deracije. Predsednik Zveze sindikatov Jugc»lavije tov. Sala j D j uro je član Izvršnega odbora svetovne sindikalne federacije in je kot predstavnik naše sindikalne organizacije v Izvršnem od- boru, vedno in vsakokrat branil eko- nomske in socialne pravice ter demo- kratične svoboščine delovnega ljudstva. Jugoslovanski sindikati so bili vedno branilci enotnosti ^krepitve svetovne sindikalne federacije. V okviru kam- panj, ki jih je organiziral ta mednaro- ni forum, so izvedli naši sindikati šte- ▼alne akcije proti fašističnemu terorju r Španiji, za pomoč grškemu ljudstvu, organizirali zbirko hrane in materiala ter denarja, zbrali 56 milijonov din za pomoč albanskim poplavIjencem, za pomoč francoskim stavkujočim rudar- jem pa so prispevali naši člani sindi- kata nad 80 milijonov frankov. Na ta joačin delavski razred Jugoslavije orga- niziran v svojo razredno sindikalno or- ganizacijo najdostojnejše podi>ira delo svetovne sindikalne federacije ter iz- vršuje svojo obvezo napram mednarod- nemu delavskemu gibanju. Ehnigi kongres svetovne sindikalne federacije se vrši 28. junija v Milanu. Kakor doslej, so tudi v času priprav za ta kongres na delu razbijači delavske enotnosti, ki bi najraje videli, da se kongres ne bi niti vršil. Toda kljub ^▼Bem dosedanjim poizkvisom razbitja svetovne sindikalne enotnosti lahko brez dvoma pričakujemo, da bo ta kon- gres močno in odločno manifestacija enotnosti 80 milijonov ljudi, bo izraz kako ljudsitvo odločno odvrača huj- skanje na tretjo svetovno vojno. Prav gotovo, da bomo tudi mi člani *aSe razredne sindikalne organizacije apremljaH delo kongresa ter svojo pri- pravljenost boriti se z ostalimi miH- joni za mir in demokracijo v svetu, združevali v izvrševanju planskih nalog. Kongres svetovne sindikalne federacije ■se vrfid ▼ času, ko so mnogi kolektivi na našem ix>dročju in širom naše do- movine že izbojevali bitko za polletni plan. Kolektiv Železarne Store je iz- vršil polletni plan 14 dni pred rokom. Rudarji v Pečovniku kopljejo premog že za drugo polletje, še par ur in dni, pa bodo dosegli plan rudarji v rudniku Zabukovca, delavci v Tovarni nogavic Polzela, kolektiv Tekstilne tovarne Št. Peter in kolektiv Opekarne Zg. Ložni- ca. V kolektivu Tovarne ernajlirane po- sode se je razvilo pravo tekmovanje za dosego polletnega plana. Mnogi izmed delavcev delajo skoraj dan in noč, saj so izvršili do sedaj v podjetju nad 4000 prostovoljnih ur, samo da bi dohiteli tisto, kar je bilo zamujenega. Tisoči članov sindikata delajo v gozdni akciji, pomagajo našim gozdnim kolektivom izvrševati plan, poleg tega pa vrše tudi politično delo z brigadirji, ki so prišli iz podeželja in jih združuje s kolektiv- nim življenjem. Drugi zopet pomagajo naši Ljudski oblasti pri ustanavljanju kmetijskih zadrug na vasi. Od kod prav za prav vse to razpolo- ženje in pripravljenost naših delavcev? Mar od navadnega nagona do dela, ali pa je to patriotska zavest naših delav- cev, ki zavestno izpolnjujejo planske na- loge in gradijo socializem. Prav gotovo so taki uspehi kakršne ima naš delavski razred v graditvi socializma, nemogo- či brez socialističnega patriotizma. Na- šim rudarjem je jasno, da vsak vagon- ček več nakopanega premoga pomeni gospodarsko in politično utrditev naše države, mati tkalka vc, da vsak centi- meter več natkanega blaga pomeni no- vo gospodarsko zmago, tppilničarji ve- do, da je od njih odvisen tehničen na- predek naše zaostale industrije in sled- njič je jasno našim delavcem članom sindikalne organizacija, pa kjer koli delajo, da je borba za izvedbo socializ- ma pri nas tesno povezana z borbo mednarodnega proletar.kta in da je vsa- ka naša zmaga istočasao zmaga fronte miru in demokracije v "svetu. Taka so dejstva. Napadi na naš de- lavci razred in njegovo vodstvo prav gotovo ne krepijo moči in vezi medna- rodnega sindikalnega gibanja, temveč ga desorganizirajo. Toda kljub vsem napadom bo naš delavski razred orga- niziran s svojo razredno sindikalno or- ganizacijo ostal zvest in naj doslednejši podpornik svetovne smdikalne federa- cije in mednarodnega delavskega gi- banja v borbi za mir in demokracijo v svetu. Naj živi svetovna sindikalna federa- cija! Brigada Slavka Šlandra je postala udarna Prav za prav nismo mogli verjeti, ko smo čitali v časopisu, da je lO OF Slovenije na svoji seji proglasil našo brigado za udarno. Grebeni so nam zrasli in zelo težko ^smo čakali naslednjega dne — nedelje, da nam zastopnik lO OF Slovenije po- deli visoko priznanje. Popoldne ob 18. uri je tov. koman- dant otvoril slavnostno brigadno kon- ferenco v dvorani doma LP v Rečici, ki so jo brigadirji sami okrasili. Na- vzoči so bili tov. Vrbič, zastopnik IG OF Slovenije tov. Ocvirk, sekretar OKKPS Celje-okolica tov. Bobovnik, tajnik OLO Celje-okolica tov, Bučar in tov. Rehar iz Gozdnega gospodarstva Celje ter tov. Menšek, komandant štaba sekcije in delegacije brigad nazarskega sektorja. Vzkliki »za partijo, za Tita, za so- cializem ...« ali naši »horuk«, so se zli- vali z besedami tovarišev, ki so nam čestitali in nakazali nadaljnje naloge. Mnogokaj so brigadirji Slandrove brigade že doživeli. Toda te manifesta- cije... ali dostojno branimo ime hero- ja, po katerem nosimo ime? Morda lahko pove resolucija, ki smo jo spre- jeli, nekaj več? Ne! Na papir ne moreš spraviti navdušenja, še manj izraza lju- bezni do Tita, do Partije. Nehote postane človek drugasčen. — Borba je borba in ta kali — dela člo- veka. Ta dan je bil praznik še za ne- katere. Ta dan smo sprejeli v vrste Fronte 19 novih tovarišev. Ob preje- mu legitimacij — buren aplavz. Mno- gokateri se je spomnil pravega ognja partizanske puške — sprejema v Fron- to. In danes? Udarec sekire, krepak poteg žage — vse to, udarec resnice po lažeh kominformbiroja udarec po zo- beh raznih Judinov in drugih tipov, revizionistov marksizma-leninizma. Ta- ko so delali naši sotovariši, sprejeti v najostrejši bitki v fronto. Sedaj so naši in ostali bodo vedno naši, ker šele da- nes so postali pravi Š'androvci. Zavedamo se nalog, -d stoje pred na- mi. Vemo, kam nas k iče Partija, kam nas kliče naša zavest, in zato bo pet- letka naša končna znit.ga. Pa zakaj bi Vam pisal, kar se pisati ne da? Slandrovce je treba videti pri delu in samo to je merilo naše ljubezni do Tita, do resnice. V našo industrijo se bodo vključili novi tisoči delovnih moči »v borbo za izvedbo petletnega plana in izgradnjo socializma v naši državi«, je bojni klic vseh zavednih delovnih ljudi, vseh naših množičnih organizacij, pod vodstvom naše herojske Komimi- stične partije s CKKPJ in tovarišem Titom na čelu. V tem pozivu pa so vključene tudi naloge posameznega dr- žavljana, M jih ima izvršiti do skup- nosti, ako hoče, da mu bo skupnost nu- dila po njegovem doprinosu. Ena važnih nalog je nuditi zadostno število novih kadrov našim železarnam, gradiliščem, gozdarstvu, hidrocentralam itd. Na teritoriju okraja Celje-okolica je lepo število razpoložljive delovne sile med podeželskim prebivalstvom, ki bi z vključitvijo v industrijo in druge stro- ke našega gospodarstva znatno pripo- mogla k hitrejši izgradnji socializma, zvišala svojo kulturno raven in zbolj- šala gmotni položaj v marsikateri ko- čarski in kmečki družini s številnimi dela zmožnimi člani, ki životarijo pri svojem primitivnem obdelovanju zem- lje. Med njimi so pa še družine neka- terih velikih kmetov, ki izkoriščajo de- lovno silo, nam nujno potrebno za delo, ki bo služila blaginji skupnosti. S hi- navsko prijaznostjo in raznimi dobrina- mi, s katerimi so radodarni le od koš- nje pa do pospravljanja poljskih pri- delkov, odtegujejo delovno silo za last- ne koristi, izčrpane in onemogle ljudi pa potem prepuščajo usodi in mora ljudska oblast skrbeti za njihov na- daljnji obstanek s pomočjo socialne po- moči. Delovno ljudstvo posebno pa mladina je že razumela poziv OF ter se dnev- no pripravlja in vključuje v industrijo. V krajevnih odborih, kjer imajo že po- stavljene štabe za pridobivanje delov- ne sile, osnovane iz zastopnikov mno- žičnih organizacij, delo poteka zadovo- ljivo. So pa še KLO-ji, ki so zelo ne- okretni in z dneva v dan odlašajo z osnovanjem svojih štabov, nezavedajoč se, kakšno škodo delajo skupnosti in obenem sebi. Ne smemo pa pozabiti, da tudi reak- cija ne počiva in poskušajo razni ele- menti, katerim izvršitev našega plana in dvig kulturne ravni delovnega člo- veka ni pri srcu, zavreti hitri tempo razvoja našega gospodarstva in blago- stanje delovnega človeka. Ti posku- šajo z raznimi izmišljotinami vplivati ne delavoljne ljudi in jih odtegovati od njihovega namena, da se vključujejo v produkcijo. Tcike elemente bo zdravo telo našega delovnega ljudstva kmalu s konkretnimi dokazi izpljunilo iz sebe in jih postavilo tja, kamor spadajo iz-^ dajalci delovnega ljudstva. Med množičnimi organizacijami so se kot najboljše izkazale članice AF2 organizacije, ki brez vsake sentimental- nosti sodelujejo v akciji in krajevnih štabih za pridobivanje delovne sile, ker se zavedajo, da s tem kujejo boljšo bo- dočnost svojim otrokom in celotni skupnosti. Med velike pomanjkljivosti spada tudi slab odnos nekaterih KLO-jev, ki ne pošiljajo dnevnih poročil o delova- nju njihovih štabov in števila prijav- ljenih za vključitev v delo. S tem znat- no otežkočajo delo okrajne evidence, kar bo treba takoj urediti. Dogajajo se primeri, da nekatere kmetijske zadruge zaposlujejo mlado in močno delovno silo na svojih ekonomi- jah, pri sekanju in spravljanju lesa kljub temu, da ta zaposlitev ni dnevno redna. Ti primeri kažejo, da kmetijske zadruge niso pravilno razumele nalo- go zadružnih ekonomij in so se posta- vile na stališče podjetja namesto, da bi organizirale brigadni sistem dela ter sprostile delovno silo, ki se sestoji iz malih kočarjev, ki je nujno potrebna v industriji. r^ Tudi obnovitvene zadruge skrivajo lepo število kvalificiranih delavcev v nezadostni zaposlitvi, ter s tem odvze- majo prepotrebne kvalificirane delav- ce našim gradbenim podjetjem. Take in slične nepravilnosti rešujejo štabi na KLO-jih, da bi pridobili ostriti, zaradi klevetniške gonje informbiroja. S svojim junaškim delom v borbi za plan, v borbi za čim prejšnjo izgradnjo socializma v naši deželi hoče dokazati raznim klevetnikom-informbi- rojevcem, da koraka nova Titova Ju- goslavija v socializem po naiikih mar- ksizma-leninizmaJSo pa še nekateri po- samezniki, delavci, ki stojijo ob strani in nočejo videti naporov svojih soto- varišev v borbi za plan. Take Ijiidi, ki namenoma zavirajo delovni polet ko- lektiva, pa bosta uprava in sindikalna podružnica na množičnih sestankih in vsepovsod razkrinka vali. Delovni kolektiv zabojarne Nazarje je polletni plan dosegel do 15. junija s 63%. Vzrok neuspeha pri tako nizki do- segi polletnega plana je v tem, ker je zabojama dobila povišan prvotni plan za 70%, pa tudi zato, ker ie morala po naročilu izdelovati večinoma samo kva- litetne in male zaboje. V drugi polo- vici letnega plana bo zabojama izde- lovala tudi večje zaboje za sladkor, mast itd., tako da bo letni plan do konca leta dosežen. Delovni kolektiv obrata lesne volne v Šoštanju je do 15. junija dosegel 84% polletnega plana. Polletni plan bi bil že lahko dosežen in presežen, toda zaradi pomanjkanja surovin do roka ne bo dosežen. Konkretno OZKZ ni dobavila LIP-u potrebnih surovin v določenem roku. V splošnem pa sta kolektiva za- boj arne in lesne volne dosegla prav lepe uspehe. Velike zasluge pri dosegi in presegi polletnega plana ima tudi mehanična delavnica, katera vsako nedeljo vrši vsa popravila. V borbi za plan tudi name- ščenci LIP-a ne zaostajajo, saj vsako popoldne delajo na žagi, pri splavljanju lesa, skladanju hlodovine, nakladanju vagonov itd. Svoj delež k izvršitvi plana doprinašajo nameščenci LIP-a tudi vsa- ko nedeljo s prostovoljnim delom. Uprava in sindikalna podružnica spo- razumno rešujeta vse tekoče probleme in težkoče, ki se pojavljajo v podjetju. Direktor LIP-a tov. Ferber Miroslav je stalno med svojimi delavci, vsako po- poldne in vsako nedeljo dela prosto- voljno med njimi. Dopoldne opravlja direktorske posle, popoldne pa ga vi- dimo na žagi v navadni delovni obleki med svojimi delavci, bodisi pri splav- ljanju lesa, bodisi pri skladanju hlodo- vine, ob nedeljah pa tudi pri naklada- nju vagonov. Ne ustraši se nobenega dela in če ga kdo vpraša, kaj ga je pri- vedlo do te odločitve, kratko, a jedr- nato odgovori: čimprejšnja izgradnja socializma v naši deželi zahteva od nas vseh popolnega delovnega človeka, pa bodisi, da je to delavec, nameščenec ali direktor. Po napornem duševnem delu v pisarni mi da delo med delavci teles- nega razvedrila. Delavcu moramo pri- kazati, da ni nobene razlike med de- lavcem in nameščencem, to pa najbolje dokažeš, če delaš udamiško med njimi. Za dobro povezanost med upravo pod- jetja, sindikalno podružnico in člani sindikata, ki je predpogoj za iispehe vsakega delovnega kolektiva, skrbi tudi tajnik sindikalne pK>družnice, normi- rec tov. Lukač Jože, ki pravi, da pod- jetje še nikdar ni dosegalo takšnih uspehov, kakor s sedanjo upravo z di- rektorjem tov. Ferber jem na čelu. LIP Nazarje ima tudi svojo lastno ekonomijo s 6 ha zemlje, ima sindikalni pevski zbor in sindikalno godbo, osno- vano v oktobru 1948, katera pod vod- stvom kapelnika tov. Kral Alojza do- bro in uspešno napreduje. V nedeljo dne 26. junija bo ustanovni občni zbor SKUD-a, katerega bo vodila sindikalna podružnica LIP-a v sklopu Krajevnega sveta Nazarje. L. F. stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — St 26. Odgovornost za skrajno slabo stanje na nekaterih ekonomijah nosijo predvsem uprave podjetij in sindikalne podružnice Važno dopolnilo zvezni in pa repub- liški garantirani preskrbi so našim de- lovnim kolektivom pridelki industrij- skih ekonomij in ekonomij ljudskih od- borov. 2e iz njihovega karakterja je razvidno, da odigravajo v preskrbi na- šega prebivalstva ogromno vlogo. Tega bi se morali zavedati vsi naši delovni kolektivi, kakor tudi upravniki pod- jetij, ter jim polagati več pažnje kakor doslej. Jasno je, da je dobra prehrana v naših delavsko-uslužbenskih restav- racijah odvisna prvenstveno od ekono- mij, ki so neposredni dobavitelji restav- racijam vseh povrtnin in vse dopolnil- ne preskrbe. Ne samo, da imajo dopol- nilno vlogo v prehrani naših kolektivov,' ampak imajo še druge, saj morajo s svo- jim pravilnim in vzornim obdelovanjem dokazati, da so predhodnik socialistič- nega sektorja. Druga vloga, ki jo odigravajo naše ekonomije, je zelo važna, ker s svojimi cenenimi proizvodi regulirajo cene na našem trgu. Mi sami vidimo, da so še med našimi kmeti razni špekulanti, ki skušajo nakopičiti le čim več denarja. S tem, da naše ekonomije proizvajajo delovnim ljudem najpotrebnejše za nji- hov obstoj in jim to po zmernih in niz- kih cenah prodajajo, nam bodo poma- gale, da ne bo ležal denar mrtev v no- gavicah skopuhov, ampak ga bomo v enem letu desetkrat, mogoče tudi še večkrat spravili v obtok in s tem našo gospodarsiko moč tudi desetkrat dvig- nili. Ni vse, da ekonomije oskrbujejo samo svoje delavsko-ufelužbenske re- stavracije in menze, važno je tudi, da vidijo to drugo nalogo in da po njej tudi planirajo in izvajajo svoje setvene plane. Tretja vloga — da pomagajo naši ljudski oblasti s svojim pravilnim ob- delovanjem zemlje širiti socialistični sektor, obenem pa pomagajo pri rekon- strukciji našega kmetijstva. Danes se po vsej naši domovini izpolnjuje ena najvažnejših nalog gospodarskega pla- na, to je preobrazba vasi. S preobrazbo naše vasi hočemo doseči dvig življenj- ske ravni našim delovnim ljudem. In prav ekonomije so tiste, ki bodo s svo- jim vzornim in urejenim delom pripo- mogle k čimprejšnji rekonstrukciji na- šega kmetijstva. Iz vsega zgoraj navedenega spoznamo ogromno vlogo naših industrijskih eko- nomij, če si jih pa ogledamo, bomo ugotovili, da posebno nekatere niti zda- leka ne izvršujejo postavljenih nalog. Poglejmo si samo ekonomijo Gozdnega gospodarstva v Celju, ki leži v Buko- vem žlaku ob bivši opnami Catra. Ta ekonomija ima 57 ha skupne površine obdelovalne zemlje. Na njej redijo sa- mo 11 svinj, 4 glave goveje živine, pe- rutnino ali ostalih živalih pa sploh ni- majo. Po vrtnino so tudi posejali, a če danes pogledamo, je sploh ne bomo vi- deli, ker jo pokriva in duši plevel. Tudi ostale kulture so valile, v koliko bodo pa dozorele, je še vprašanje. Vprašamo se, kje so vzroki, da je na ekonomiji ta- ko slabo stanje? Samo par ljudem je nemogoče obdelovati tako velik kom- pleks zemljišča, posebno pa ne takrat, če ni pravega nadzorstva niti od strani uprave podjetja, kakor tudi ne od stra- ni sindikalne organizacije. Po organi- zacijski shemi v naših sindikalnih po- družnicah je referent za preskrbo, ki odgovarja za pravilnp prehrano vseh članov sindikalne organizacije. V nje- govo kompetenco in pod njegov nad- zor bi morale spadati tudi ekonomije. Jasno je, da člani sindikalne organiza- cije samo ugotavljajo, da primanjkuje raznih življenjskih potrebščin in izna- šajo na vseh sindikalnih sestankih svo- je ekonomske težkoče. Vidimo pa, da se niso vprašali odnosno se ne vpraša- jo, koliko so prispevali k temu, da bi se stanje popravilo odnosno, da bi do- bili tisto, kar jim manjka. Prav tukaj se vidi, da sindikalne organizacije pre- malo polagajo pažnje svojim ekonomi- jam, ki so jim neposredni vir dopolnilne preskrbe. Zato je važno, da delovni ko- lektivi obravnavajo na svojih sestan- kih vprašanje ekonomije, saj so nepo- sredno zainteresirani, da bo res pro- izvajala to, kar je potrebno. Ce smo že omenili, da ekonomija Gozdnega gospodarstva redi samo 11 prašičev, moramo tudi vprašati ali je uprava podjetja pokrenila potrebne ko- rake, da bi se stanje svinj na ekonomiji zvišalo. Ze na prvi pogled lahko ugo- tovimo, da so gospodarska poslopja na tej ekonomiji nezadostno in nesmotrno izkoriščena. S pravilnim izkoriščanjem gosi>odarskih poslopij, kakor so to na- pravile nekatere druge ekonomije, uvi- dimo možnosti, da bi na polovico manjši ekonomiji redili lahko ogromno več svinj, goveje živine in ostalih živali, ka- kor na tej. Zakaj je ekonomija neob- delana, lahko odgovorimo, ker so prema- lo zainteresirali delovni kolektiv, da bi s prostovoljnim delom pomagal pri obde- lovanju, saj imajo opravljenih najmanj prostovoljnih ur, kljub temu, da je naj- večja ekonomija gospodarskih podjetij našega okraja. Po uredbi sta direktor in personalni referent odgovorna za pra- vilno prehrano delavcev, iz prednjega pa se vidi, da mogoče niti ne vesta, kje se njihova ekonomija nahaja. Druga ekonomija, ki je tudi precej zanemarjena je ekonomija Tovarne tehtnic. Ta je po obsegu ena izmed naj- manjših, saj obsega samo 4.5 ha po- vršine. Ker pa je najmanjša, bi mo- rala biti ena izmed najboljših. Vendar s premalo delovne sile, prav tako ni mogoče imeti tistega stanja, ki je po- trebno. Tudi reja svinj, perutnine in ostalih živali je zelo slaba. Iz produk- tov te ekonomije tovarna redi samo 4 prašiče, perutnine in ostalih živali pa tudi ne. Ce pomislimo, da ima tovarna še precej močan delovni kolektiv, ki bi lahko opravil precejšnje število prosto- voljnih ur in primerjamo število oprav- ljanih ur na ekonomiji, kjer je bilo iz- vršeno samo 110 prostovoljnih ur, nam jasno dokazuje, da uprava podjetja ka- kor sindikalna organizacija ne polagata zadostne pažnje tej ekonomiji. Nesmiselno bi bilo razpravljati še na- prej o podobnih ekonomijah, ker bi zavzelo mnogo prostora in časa. Pouda- rili smo samo dva primera malomar- nega odnosa do ekonomije, vendar ima- mo takih še več. Nikakor ne morejo ta- ke ekonomije pomagati pri rekonstruk- ciji našega kmetijstva, ampak ravno nasprotno povzročajo ogromno škode v zvezi s tem. Jasno je, da je treba po- hvaliti tudi nekatere primere, kjer uprave podjetij kakor tudi sindikalne Fvodružnice polagajo več pozornosti eko- nomijam. Tudi tu še ni vse v najlep- šem redu, vendar vidimo, da skušajo stanje iz dneva v dan izboljšati. Tako ima Tovarna emajlirane posode še pre- cej dobro obdelano ekonomijo, vendar tudi ne brez pomanjkljivosti. Na eko- nomiji se izvajajo razne investicije in adaptacije tako, da se bo prešičjereja kakor tudi govedoreja povečala in s tem kolektiv popolnoma oskrbela s te eko- nomije. Največja pomanjkljivost je pa nered, ki vlada v gospodarskih poslop- jih, malomaren odnos do orodja, do gradbenega materiala itd. S pravilno organizacijo dela bi imela ekonomija večje uspehe, kakor do sedaj. Hvalevredna je tudi ekonomija Cin- karne, ki na svojih 25 ha obdelovalne zemlje redi 66 svinj, razno perutnino, govejo živino in drugo. Se bolj važno pa je to, da si zna sama vzgajati prira- stek, da ji ga ni treba kupovati od raz- nih špekulantov po visokih cenah. Je tudi na tej ekonomiji zel prerasla ne- katere kulture, vendar bo s pravilnim delovnim elanom to odstranjeno. Ne moremo pa preko dejstva, da uprava podjetja premalo skrbi za ekonomijo, odnosno da ji nudi premalo pomoči, po- sebno glede ureditve prostorov za boljšo vzrejo živine. Obenem pa tudi premalo skrbi za pravilno in smotrno obdelavo posestva, saj do danes na tej ekonomiji ni bila izvršena niti ena prostovoljna ura. Jasno, da brez pomoči članov sin- dikalne organizacije, brez pomoči abo- nentov, ki neposredno uživajo produk- te iz te ekonomije, ne bo mogla imeti ekonomija svoje zemlje vzorno obde- lane in jo bodo mimoidoči vedno lahko upravičeno kritizirali. V kratkem bi bile to nepravilnosti, ki so bile ugotovljene ob bežnem pregle- du naših ekonomij. Za pravilno obdela- vo ekonomij odgovarjajo direktno upravniki podjetij, ker so to del njiho- vega gospodarskega obrata. Ce je to gospodarski obrat, ga moramo smatrati kot gospodarsko podjetje, ki dela v ko- rist skupnosti, posebno pa še v korist delovnega kolektiva dotične tovarne. Ne smemo nikdar dopustiti, da bi te eko- nomije ostale takšne kakršne so, am- pak je dolžnost naše ljudske oblasti, da ukrene vse potrebno proti ljudem, ki imajo tako malo čuta odgovornosti do splošnega ljudskega premoženja. Za- to morajo naše uprave podjetij po- svečati več pozornosti in se zavedati vloge, ki jo imajo ekonomije, kajti le tako bo mogoče, da bodo iste pravilno usmerjale svoje proizvode v korist de- lovnih kolektivov samih, obenem pa tudi v korist vsega delovnega ljudstva. Tekmovanje koscev in grabljic na rudniški ekonomiji v Velenju v nedeljo dne 19. junija je bilo na ekonomiji rudnika Velenje tekmovanje koscev in grabljic. Z zanimanjem so sle- dili tekmi vsi gledalci, katerih je bilo največ iz območja šaleške doline. Kosci so prav z veseljem pričakovali, kdaj bo treba zamahniti s koso in ce- niti njihove uspehe, kar prišei>etavali so si, kdo izmed njih ima največ izgledov, da bo prvi. To veselje za kosce se je pričelo ob 10. uri dopoldne Otvoritveni govor je imel org. sekre- tar okrajnega komiteta LMS, tov. Atl- šelk Ivan, ki je v svojih besedah nakazal pomen tekmovanja v socialistični do- movini. Množico in tekmovalce je v imenu de- lavcev in nameščencev rudnika Velenje pozdravil predsednik sindikata tovariš Klančnik Dominik in v nadaljnjih be- sedaj obrazložil tehnično plat tekmo- vanja. Tekmovalce je spremljala tudi rudni- ška godba. Ocenjevalna komisija je da- la priznanje kot najboljšemu koscu tov. Polak Francu, ki je pokosil 5 arov v 32 minutah in tudi najbolj kvalitetno, nakar je bil nagrajen s lOOO din. Drugi je bil Jelen Jože, ki je isto v 32 minutah pokosil 5 arov in bil nagra- jen s 750 din. Tretji in četrti sta bila nagrajena z denarno nagrado 500 din. Poleg teh pa je bilo 5 najboljših koscev nagrajenih s knjigami. Po končanem tekmovanju koscev se je pričelo tekmovanje grabljic. Najbolj- ša tekmovalka je bila tov. Rozman Pepca, ki je preiela nagrado 500 din. Za dobro uspešno tekmovanje so bile nagrajene lostale tekmovalke, kakor Baranja Roza, Fužir Micika, Zorko Ani- ca itd. Ko je bilo tekmovanje koscev in grab- ljic končano, sta tov. Atlšek Ivan in Klančnik podelila nagrade tem najbolj- šim tekmovalcem, jih pozvala, da to socialistično tekmovanje prenesejo na našo deželo. Nato pa se je razvilo pra- vo veselje na sedežu ekonomije, kjer so proslavili ta kmečki preiznik. Med najboljšimi v kmetijski zadrugi ReSica pri Laškem z vso voljo je tukajšnja Kmetijska zadruga pristopila k izvajanju gospo- darskih nalog, posebno v gozdarstvu. Da so pa ti uspehi v toliki meri dose- ženi, je pa le zasluga gotovih ljudi, ki razumejo, da stopamo k zmagi socia- lizma. Z dneva v dan vidimo na cesti s par konj in težkim vozom tov. Videčnik Matija, ki kljub temu, da je že star 63 let, ne pozna osemurnega delavnika ter dosega normo odnosno presega do 35%. Naslov udarnika je že zdavnaj za- služil, ker pa je skromen in samo dela istega še ni dosegel. V borbi za izvedbo plana je neutrud- Ijiv delavec Žagar tov. Franc Breznik, doma iz Letuša v Sav. dolini, ki pre- sega normo za 40%. Istočasno pa kot strokovnjak s svojo sposobnostjo čuva dragoceno blago ter iz njega pridobiva največji procent čistega žaganja. Ko opazujemo efekt dela, nikakor ne moremo in ne pozabljamo na tov. Kuh- ta Rudolfa les. minipulanta Kmetijske zadruge, ki s svojo izredno sposobnostjo in agilnostjo vrši svoje težke naloge, ni ga strah dela v najtežjem vremenu in času. Omenjamo samo te tri najboljše, zdi se nam pa čudno da OZKZ še ni dala tem zaslužnim tov. svojega primanja. V borbi za plan, imenovanim vsa za- hvala ostalim pa za vzor. K. Z. Socialistični sektor v kmetijstvu okraja Celje-okolica v naporih za nabavo dobre plemenske živine v okraju se stalno veča socialistični sektor v kmetijstvu. Ustanavljajo se no- ve obdelovalne zadruge, zadružne in lo- kalne ekonomije. Ker je za te ustanove posebno v hribovitih krajih, v okolici Planine in Kozja zelo važna živinoreja in so tam obdelovalne zadruge v glav- nem živinorejskega značaja, oblasti po- sebno skrbijo za nabavo primerne ple- menske živine za te kraje. Seveda pa ne zanemarjajo tudi ostalih delov so- cialističnega sektorja glede preskrbe živine. Živino nabavljajo na plemenskih sejmih, ki jih po okraju organizira kme- tijsko poverjeništvo okraja, vršijo se pa ravno te dni v Vitanju, Žalcu, Planini, Lisičinem, St. Jurju in Laškem. Živino odkupujejo na podlagi plana za odkup plemenske živine, ki ga imajo krajevni ljudski odbori. Prignana živina je v glavnem dobre reje, kar se je videlo na plemenskem sejmu v Vitanju in Žalcu. Dobavlja se socialističnemu sektorju po planu tako, da bo vsaka KOZ, zadružna in lokalna ekonomija do novega leta preskrbljena s potrebno plemensko živino. Poleg tega skrbi okraj tudi za dober plemenski material in je v mesecu maju poskrbel, da so kmetijske zadruge, kjer je pri- manjkovalo dobrih bikov, dobile iste. Kmetijske zadruge ustanavljajo ple- menske postaje, ki bodo poleg postaj za umetno oplojevanje skrbele za dober plemenski naraščaj. Ze od lanske jeseni je prenehalo zalaganje privatnega sek- torja s plemenjaki (merjasci, biki) tako, da bodo plemenjaki skoro vsi že letos v soc. sektorju. Plemenska živina pa se nabavlja tudi na ta način, da se odbira od klavne na .zbirališčih, kamor isto pripeljejo kmet- je kot obvezno oddajo tako. da sposob- na plemenska živina ne gre za zakol. S pojačanjem soc. sektorja in nabavo plemenske živine bomo dvignili našo živinorejo številčno in kvalitetno kot zahteva petletni plan. Ob tednu orometa Pazi posledice so lahko težke v izložbi zagledam letak. Z velikimi črkami kriči nasproti »Pazi — posledi- ce so lahko težke!« V »Tednu prometa« smo in od vseh strani nas opozarjajo lepaki na nevar- nosti v prometu. Slika se vrsti za sliko tudi na tem lepaku in vsaka mi ne- kaj pove. Zamislim se in že se mi vrsti- jo pred očmi vsakdanje nerednosti na naših cestah. Vidim motoma vozila, ki z divjo hi- trostjo drvijo po ulicah in cestah, ka- kor da za voznike ne veljajo prepisi za hitrost in se ne zavedajo posledic. Brezobzirnosti vozačev motornih vozil, avtomobilov in motornih koles se vr- stijo pred menoj in prizor nepravilne- ga prehitevanja na sliki je samo en primer med mnogimi. Koliko nesreč s težkimi posledicami, koliko gorja, solz in in škode so že povzročili in še povzročajo šoferji zaradi prevelike hi- trosti in nepravilnih voženj. Ali se ne zavedajo posledic takih dejanj, posle- dic, ki so tako težke? Kesanje pozneje je prepozno! Vlak hiti proti zaprtemu prehodu. Komu se tako mudi, da mora tik pred vlakom čez progo? Nepremišljenost, neprevidnost silita dve nesrečni bitji, da se igrata s svojim življenjem. In takih primerov pri nas ni malo. Se vedno se dobe ljudje, ki uporabljajo železniško progo kot bližnjico domov, ki skačejo čez zapornice ali lezejo izpK>d njih. ker ne morejo počakati, da se dvignejo. Neredki so primeri nepre- vidnega prehoda čez železniške tire na I>ostajah, kjer potniki ne mislijo na lastno varnost, ampak brezibrižno hitijo k vlaku, da jim ne pobegne. Nepremiš- ljenost, neprevidnost in v mnogih pri- merih tudi nediscipliniranost pešcev in potnikov pa tudi železniških uslužben- cev so vzroki nesreč, ki se dogajajo v železniškem prometu. Nazorni primer za naše ulice in ceste nam kaže tretja slika. Ne samo spo- redno vožnje, ampak še mnoge druge nepravilnosti kolesarjev vidim na tej sliki. Mnogo je koles na naših cestah. So ure, ko kolesa, prevladujejo v pro- metu. Množičnost koles med drugimi hitrejšimi vozili povzroča pogosto 2£i- radi nediscipliniranosti kolesarjev tež- ke trenutke. Marsikateri ni srečno mi- nil: Kolesar je postal žrtev svoje ne- previdnosti. Redki so kolesarji, ki se še niso pregrešili zoper cestno promet- ne predpise, zoper svojo osebno var- nost. Oglejte se kolesarji okoli sebe in kaj boste opazili: vrvež koles, ki se prehitevajo. Opazujte zlasti križišča in nehote se boste vprašali, kako je mogoče priti iz te zmešnjave brez ne- sreče. Ne samo. da povzroča že sama številčnost koles, posebno v mestih in industrijskih središčih, težkoče v pro- metu, nered povzročajo še razne druge nepravilnosti kolesarjev: sporedne vož- nje dveh, treh in celo skupine niso redke, dasi kramljanje na kolesih na prometnih cestah ni najbolj varno; tu- di težko naložena kolesa so vsakdanji pojav; vožnja v dvoje je marsikomu pri- jetna. Čuditi se je očetu ali materi, ki pelje otroka na prtljažniku. AU se res ne zaveda hudih posledic za otroka, če mu zaidejo noge med napere koles? In takih nesreč ni malo. Se mnoge in mno- ge primere neprevidnosti kolesarjev vi- dim na tej sliki, prepričan pa sem, da jih vidijo vsak dan tudi še drugi ko- lesarji. Toda ne glede takih in podob- nih nepravilnosti pri drugih, svoje vož- nje ocenite, aH so vedno pravilne, in za- obljubite se sedaj v »Tednu prometa«, da boste zgled reda in discipline. S tem bodete obvarovali sebe in svojce bliž- njega marsikaterega gorja. Zmanjšati število prometnih nesreč po krivdi ko- lesarjev naj bo želja in zaobljuba vseh kolesarjev. Zadnja slika naj bo opomin vsem peš- cem. Ne iščimo primerov zamišljen- cev, ki s časopisom v roki raztreseno hitijo čez cesto, niso pa redki primeri hoje p>ešcev vzdolž in počez po ulicah in cestah. Marsikatera mati zelo ne- previdno pelje svoje malčke čez cesto ali pa jo mahne kar čez križišče. Taka smer ni veliko bližja vašemu cilju, pač pa je mnogo bolj nevarna. Večkrat sem videl pešca, ki je hotel pred vozilom ali tramvajem čez cesto, ni pa opazil, da so še druga vozila na cesti. Raz- burljivi trenutki se mnogokrat srečno končajo, žalostno pa je, če neprevidni I>ešec obleži v mlaki krvi na cesti. Prav vsak pešec bi se moral zavedati, da so ceste namenjene vozilom in le hodniki pešcem. Ako pa že morate čez cesto, prečkajte jo na določenih mestlih ali pa vsaj v najkrajši smeri. Zaradi svoje varnosti nikoli ne pozabite pogledati na levo in desno, ali imate prosto pot. Po- sebno pazite na križiščih, ki so za pešca najbolj nevarne točke. Zavedajte se, da imajo vsa voizila prednost pred pešci. Red in disciplina sta predpogoj za dosego naiega piana v »Celjskem tedniku« smo že imeU priliko citati razprave o vprašanju de- lovne discipline in s tem v zvezi o napakah, ki se pojavljajo, vendar ugo- tavljamo , da stanje v tem pogledu še ni takšno kot bi moralo biti. Se vedno naletimo tu in tam na pojave, ko de- lavci samovoljno zaptiščajo delovna me- sta in s tem povzročajo zastoj v produk- ciji ter tako na svojstven način zavi- rajo naš plan. Vsakomur mora 'biti jasno, da proti takim izvajajo sankcije, ker so ti primeri tako malenkostni in skoraj edinstveni, vendar slabo vpli- vajo na ostale najširše množice naših delovnjfti ljudi. Zanimivo je dejstvo, da so taki delavci, ki fluktuirajo, obi- čajno pod vplivom neke tretje osebe, ki ne želi, da bi tudi delovni človek zaživel lepše življenje. Izvršilni odbor Mestnega ljudskega odbora je nekaj klasičnih primerov fluktuaoije del. sile kaznoval. Med drugimi so bili kaznovani naslednji: Zupane Vera, Celje Marib. cesta 27. Lebič Erna, Celje, Marib. c. 27. Romih Jurij, Kalobje 58. Teržan Ivan, Ka- iobje 57. Bele Terezija. Ostrožno 49. Potočnik Danilo. Celje. Kovinarska 12. Pepanuti Marija, Celje, Vodnikova 7. Kranj c Vinko, Babno 3. Zidanski Štef- ka, Celje, Breg 20. Zavski Marija, Ce- lje, Zidanškova 1. Vsi imenovani so bili kaznovani z 1 mesecem poboljševalnega dela, ali de- narno kaznijo. Posebno poglavje v delavski zako- nodaji tvorijo delovne knjižice, jasno je, da je del. knjižica za vsakega de- lavca izredno važen dokument, kajti z njo uveljavljajo pravico do redne preskrbe, dalje lx> pozneje ob priliki reguliranja pokojnine dokazoval staž zaposlitve z del. knjižico itd. Po Ured- bi o del. knjižicah je del. knjižico dol- žan delavcu preskrbeti delodajalec. Ko- se je v času od 11. do 30. nov. 1948 vršila revizija del. knjižic, mnogo de- lodajalcev. predvsem iz privatnega sektorja, ni izpolnilo zahtevkov uredbe in so bili najčestejši izgovori, da sameznim delodajalcem uredba ni bila poznana. Tak izgovor jasno ne more biti utemeljen, ker se je o reviziji del. knjižic razpravljalo v dnevnem časo- pisju, v radijskih poročilih itd. Celo pravnik se je izgovarjal, da mu ured- ba o reviziji del. knjižic ni bila pozna- na. Mi se pa ob tej priliki vprašuje- mo, kako more pravnik vršiti posle, če mu vse uredbe niso detajlno pozna- ne? Tudi kasneje je bilo ugotovljenih mnogo primerov, da delodajalci niso v določenem času preskrbeli deloje- malcem del. knjižic in so s tem poka- zali. da se ne zanimajo za našo novo delavsko zakonodajo in jo s tem sku- šajo omalovaževati. Zaradi tega so bili kaznovani z de- narnimi kaznimi naslednji: Rozman Ivan. nam. v Tov. sadnih sokov, z den. kaznijo 500 din. Poznič Ivan. pers. ref. Tov. kem. izdelkov Celje, 300 din. Kapitler Jernej, čevljar, Ostrožno. 1.000 din. Pešec Fran j o, kro- jač. Celje. 1.500 din. dr. Kovačič Pet^. opat, Celje, 2.500 din. Benkovič Marija, nam. pri LIP-u, Sp. Hudinja, 1.000 din. Blaznik Anton, čevljar, Sp. Hudinja, 1.000 din. Ceh Ivan, uslužbenec gozd. gosp. Celje, 1.000 din. Dom Franc, la- stnik kamnoloma, Zagrad, 1.000 din. Confidenti Viktorija, trgovka, Lisce 5. 1.000 din. Goršek Kristina, nam. OZKZ Celje-okolica, 1.000 din. dmerman Jo- že, uslužb. podj. Beton. Celje, z uko- rom. Kogovšek Matko. uslužb. LIP-a, Celje. 200 din. Krelj Silvo, poslovodja Ljudske restavracije OF, Celje, 1.000 din. Novak Jakob, mizar, Celje, B.SOf^ din. Gajšek Jakob, gostilničar, Sp. Hu- dinja. 5.000 din. Prodan Zlata, profe- sorica, Celje. Jurčičeva 5, 500 din. Te- sten Angela, Celje, Dečkova c. 20. 1.500 din. Lukas Franc, Celje, Cankarjeva ul. 2. 5.500 din. Jezernik Ana, Celje, Ostrožno. 10.500 din. Videnšek Marija, Celje. Ostrožno. lO.OOO din. Seško Jože, Celje, 3.500 din. Drofenik Milan, uprav- nik »Ojstrice«, Celje, 4.500 din. Voš- njak Emilija, Celje, Stanetova, 1.500 din. Pelikan Marjana. Celje Razlagova ul. 1, 2.000 din. Lesjak Juro. sodnik Okr. sodišča Celje, 1.000 din. Viden- šek Franc, Celje, Ipavčeva 14, 1.000 din. Helc Radmila, Celje, Pokopališka 5, 50 din. Udovič Milan. Tovarna sadnih sokov Celje, 800 din. Žic Mirko, poverj. za lok. ind. in obrt MLO Celje. 1.000 din. BeOak Josip, Celje, LavalO, 550 din. Hojnik Cecilija, Celje, Zidanškova 32, 450 din. Krušič Franc, Celje, Kersni- kova 32. 100 din. Skof Leo. Celje. Jen- kova 11. 750 din. Segula Franc. Celje, Prešernova 19, 550 din. Hočevar Mirko, Trubarjeva 11, 500 din. Kramar Minka Celje, Razlagova 3, 850 din. Delakorda Josip. Celje. Mariborska 31, 850 din. Sluga Ferdo. čevljar. Celje 2.500 din. Pihler Neža. Celje, Pod Kalvarijo, 5.500 din. Rožič Zofija, krojačica, CeOje, 5.500 din. Stuklek Franc, Celje, 1000 din. Košak Franc. Tkalnica hlačevine, Celje, 1.000 din. dr. Hrašovec Milko, odvetnik, Celje 8.500 din. Lenart Karol, predtiska- rija Celje, Stanetova ul. 20, 2.500 din. Kramžar Marija. OLO Celje-okolica, na- meščenka, 250 din. Sancin Dušan, Ce- lje, Stanetova ul. 26. 500 din. Mimik Janko. Celje. Miklošičeva 29, 800 din. Snoj Ivanka, Celje, Tomšičev trg 8, 450 din. Nekateri od teh so se sicer pritožili na Min. za delo v Ljubljani, in odločbe še ne moremo smatrati kot dokončne. Izvršen je našega petletnega plana je v veliki meri odvisno od zavestne de- lovne discipline in pa od maksimal- nega čuta odgovornosti ter skrbi za delovnega človeka. Vse izrečene kazni so minimalne in so sledile kot vzgoj- no sredstvo, vendar smatramo, da bo potrebno v bodoče podvz^ati ostrejše mere proti vsem onim, ki še jk) 5 le- tih po osvoboditvi niso mogli doumeti veličine naše nove države delovnega ljudstva. d-o Leto II. — St. 26. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. V zadniih dneh prvega polletja moramo še bolj pospešiti prostovolj- no delo, da izpolnimo obveznosti v prejšnjih številkah našega lista smo objavili nekaj uspehov, ki jih člani Osvobodilne fronte mesta Celja dose- gajo na prostovoljnih akcijah. Prikazali smo tudi vzroke zakaj prostovoljno de- lo pri nas ne teče tako kakor bi mo- ralo. Dobro je, da pregledamo tudi pla- ne posameznih terenskih sekretariatov v zvezi s prostovoljnim delom in kako jih dosegajo. Bližamo se koncu prvega polletja. Ob zaključku polletja se naši delovni kolektivi borijo za izpolnitev svojih ipolletnih planskih nalog. Grafi- koni po podjetjih prikazujejo dosežene uspehe ter se razlike med postavljenini planom in pa izvršenim vedno bolj manjšajo. Torej, če kolektivi vodijo ogorčeno borbo, da bi svoje polletne plane izpolnili predčasno, bi jim morali slediti tudi s prostovoljnim delom in se aktivneje boriti za izpolnitev zadanih si planskih obveznosti. Slika, ki jo bomo prikazali s stanjem 15. junija 1949 nam jasno kaže, da ve- čina terenskih aktivov ne izpolnjuje svojih planskih nalog. Oglejmo si sedaj celoletne planske naloge in pa dosedaj opravljene prostovoljne ure. Moramo poudariti, da so ti podatki nepopolni, to pa zaradi malomarnega odnosa statističarjev v terenskih sekre- tariatih, ki ne dostavljajo točno in red- no poročil o izvršenih prostovoljnih urah. Vendar pa nam jasno kažejo delo komisij za prostovoljno delo in tu- di njihove uspehe. Vidimo, da bodo ne- kateri tereni do konca tega meseca pre- segli svoje polletne obveznosti, dočim jih drugi ne bodo niti dosegM. To kaže, da niso vse komisije za prostovoljno delo na terenu dovolj agilne, da s pre- malo odgovornosti izpolnjujejo svoje poverjene jim dolžnosti in premalo študireijo problematiko pri izvedbi svo- jih planov. Člani OF pa so v tem oziru premalo povezani s komisijami, in tudi premalo pazijo na svoje častne besede in obljube. Na množičnih sestankih so prikimali, da bodo izpolnili predlagano število prostovoljnih ur, sedaj, ko je pa treba resno prijeti za delo, ugotavljamo, da so bile obveze nekaterih res samo prikimavanje. Poglejmo pa še malo obveznosti, ki 30 si jih zadale posamezne sindikalne organizacije glede prostovoljnega dela in koliko so jih izpolnile. Poudarjamo, da so tudi ti podatki ne- popolni, ker sindikalne podružnice ne pošiljajo svojih poročil. Sindikalna po- družnica Mohorjeve tiskarne tudi aktiv- no sodeluje v prostovoljnem delu, ven- dar pa nima uprava za prostovoljno de- lo pregleda o izvršenih prostovoljnih urah. Potrošniška zadruga se prav tako aktivno udejstvuje v prostovoljnem delu in ima precejšnje uspehe, vendar nima še tako urejene evidence, da bi lahko njihove podatke vnesli v ta pre- gled. Moramo pa poudariti, odnosno opozoriti člane sindikatov, posebno pa funkcionarje sindikalnih podružnic, da ne bi uprave podjetij zniževale polno lastno ceno na račun prostovoljnega dela, kar se dogaja v večini zveznih, republiških in ostalih podjetjih. To je popolnoma nepravilno in ni v skladu z uredbo o znižanju polne lastne cene. Zato naj funkcionarji sindikalnih orga- nizacij na to strogo pazijo in prepre- čijo, da bi uprave podjetij uporabljale prostovoljno delo v te svrhe. Ce resumiramo ene in druge podat- ke, moramo priti do zaključka, da na- ših nalog v prvem polletju nismo iz- vedli tako, kakor bi jih morali. Zaradi tega je naša dolžnost kot članov OF, da postavljene naloge izvajamo 100% tako, da bomo naš plan ne samo do- segli, ampak tudi presegli. Po zgledu naših delovnih kolektivov, ki so že iz- polnili svoje planske obveze v prvem polletju, bi morali tudi mi naš plan v prostovoljnih urah izpolniti. Ker smo že zamudili precej časa, bomo morali takoj v začetku drugega polletja napeti vse sile, da bo plan res dosežen in pre- sežen. l/itanjski kladivarii kujejo v novi tovarni Niso odnehali in tudi v bodoče ne bodo popustili vitanjski kladivarji. To so dokazali z zmago, ki so jo dosegli v nedejljo 19. junija ob svečani otvo- ritvi novozgrajene okrajne tovarne ko- vanega orodja in zavor v Fužinah pri Vitanju. Dolga leta so se mučili in preklinjali v stari na pol podrti kovačnid, ki je bila in bo, dokler jo ne bodo po^li, muzejski dokument kapitalističnega gospodarstva stare Jugoslavije. 2e takoj po osvoboditvi so se delav- ci zainteresirati za rešitev težavnih pri- lik v svoji delavnici. Najprej so posre- dovali, moledovali in kritizirali, do- kler se končno niso sami zganili, resno zgrabili in končno tudi izvršili. Težko bi bilo opisati vse njihovo delo, težave in prizadevanje. Pomanjkanje materi- ala, kreditov, delovne sile, časa, stro- kovnjakov so bUi dnevni problemi, ki so jih junaško rešili zavedajoč se, da delajo v svojo in drugih korist in da s tem tistvarjajo nekaj novega, nekaj lepega. Sedaj tovarna stoj L V velikih zrač- nih in svetlih prostorih so štiri avto- matična kladiva, poleg prostor za pe- to, največje kladivo, ki ga bodo kladi- varji izdelali sami in s tem povečali produkcijo za okrog 35%. V sredini je žarilna peč dovolj ne kapacitete, v dru- gih prostorih brusilnica in pogonska sredstva, kar vse bo omogočilo pred- časno izvršitev plana, in večanje pro- dukcije, 'ki naj skrajša pot v sociali- zem. V nedeljo so prvič zapela kladiva v novi tovarni. Prve sekire je skoval štirikratni udarnik tovariš Jug Anton, nosilec medalje dela, ki jo je prejel na dan proslave kot zasluženo priznanje za požrtvovalno delo od Ljudske skup- ščine FLRJ. , Velika in važna je ta nova tovarna, ker je otvoritev iste znova zakovala čvekava usta vsem tistim v Vitanju in drugod, ki ne verujejo v ustvarjalno moč naših delovnih množic, ne ver- jamejo našim uspehom. Veliko zborovanje ob prehodu v drugo polovico petletke Naše delovno ljudstvo je v borbi za plan doslej vlagalo vse svoje sile. Po uspešno izpolnjenem prvem in drug^ planskem letu se pravkar bori za dose- go in presego polletnega plana tretjega leta petletke. 1. julija stopamo v dnago polovico našega i>etletnega plana, zato OF Celja in OSS organizirata 30. jimija veliko zborovanje vseh frontovcev, de- lavcev, članov množičnih organizacij v Celju. Spored: Ob 18. uri zbirališče za vse prosto- voljne delavce na Glaziji, kjer se for- mira povorka po terenskih odborih in kolektivih. Istočasno je zbirališče pred p(»lopjem MLO Celje za vse ostale. Ob 18.15 krene povorka po Vodni- kovi, Cankarjevi v Prešernovo ulico, kjer bo mimohod, nato p>o Zidanškovi in Tomšičevem trgu pred MLO. Ob 18.30 bo pred MLO zborovanje, kjer bosta govorila predstavnika OF in OSS-a. Podeljena bo prehodna za- stavica in značke za prostovoljno delo. Pomen našega zavarovalstva v prometu Razvoj našega gospodarstva, ki ima svojo trdno zasnovo v petletnem gospo- darskem planu, je dal tudi prometu sil- nega zagona. Kakor kri po žilah živega organizma, tako krožijo v prometu do- brine: rude in surovine se prevažajo v tovarne, izdelki in pridelki pa letu- jejo s prometom v mesta in vasi, kjer služijo našemu obstoju in nadaljnjemu napredku. Promet je torej važna osnova našega gospodarskega življenja. Zato se trudimo, da bi zboljšali prometne prili- ke. Gradimo avtostrade, ceste, želez- nice, da bi se promet čimbolj nemoteno odvijal, obenem pa hočemo z boljšimi prometnimi prilikami prometna sred- stva. ki predstavljajo velik del ljud- skega imetja, obvarovati prezgodnje ob- rabe in uničenja. Tudi kroženje potreb- nih dobrin je pri boljših prometnih raz- merah varnejše. Ce pomislimo na vsa materialna sred- stva, ki obratujejo ali se prevažajo v našem prometu, potem moramo ob ted- nu prometa in spričo številnih promet- nih nesreč poudariti, da z večjo previd- nostjo, upoštevanjem vseh prometnih varnostnih predpisov in pravilnim vzdr- ževanjem prometnih sredstev lahko ob- varujemo našo skupnost ogromne ško- de. Pri tem seveda ne smemo prezreti številnih smrtnih primerov in drugih nesreč, ki lahko zaradi prometa nasta- nejo za življenje in delovno sposobnost ljudi. Seveda, vseh nesreč v prometu kljub naši večji pazljivosti in previdnosti prav gotovo ne bomo mogli preprečiti. Zato ima naše ljudsko zavarovalstvo v prometu tudi svoje pomembne naloge: ohranja ljudstvu stvarno vrednost nje- govega imetja, poedinca oziroma nje- gove svojce pa varuje pred gmotno ško- do, ki lahko nastaine zaradi smrti ali zmanjšanja delovne sposobnosti. Naša ljudska oblast je pravilno spo- znala pomen in potrebo zavarovalne zaščite delovnega človeka v prometu. Zato je uvedla obvezno zavarovanje potnikov na železnici, na ladjah, v avto- busih in ^vtotaksijih. Vsak potnik, ki se poslužuje teh prometnih sredstev, je zavarovan v času potovanja pri Drž. zavarovalnem zavodu. Njegove pravice v primeru nesreče so določene po »Uredbi«. Zavarovanje velja v primeru potnikove smrti zaradi prometne nesre- če za vsoto 50.000 din, v primeru nje- gove invalidnosti pa za vsoto 100.000.— din. Poleg tega povrne Drž. zavarovalni zavod poškodovanim potnikom tudi do- kazane stroške zdravljenja in nastalo izgubo na zaslužku. Potniki na rednih progah našega avionskega prometa so zavarovani še za višje vsote. Poleg te, brez volje poedinca obsto- ječe zavarovalne zaščite pa lahko sle- hernik sklene individualno zavarova- nje po svoji lastni pK>trebi in po svoji zmogljivosti. Državni zavarovalni zavc^ proučuje nove možnosti zavarovalne zaščite delovnega človeka po potrebi, ki se poraja vzporedno z razvojem na- še ekonomike. Znižal je prentiijo in pri- krojil načine zavarovanja tako, da za- ščita tej potrebi kar najbolj odgovarja. Od teh novih načinov je zlasti ugodno združeno nezgodno in življenjsko za- varovanje. Nezgodno zavarovanje zago- tovi zavarovancu zvišano izplačilo za- varovalne vsote v primeru smrti zaradi nezgode, obenem pa mu nudi gmotna sredstva v primeru invalidnosti, ki bi zaradi pretrpele telesne nezgode na- stala To zavarovanje ščiti delovnega človeka pred gmotno škodo zaradi ne- zgod na cesti, pri delu, v obratu, pri športu itd., ki po »Uredbi« niso obvez- no zavarovanje. Tako služi to zavarovanje preskrbi svojcev ob prerani smrti zavarovanca- hranitelja, v primeru doživetja ali inva- lidnosti pa zboljšanju lastnih življenj- skih pogojev. Zavarovanje služi torej dvigu življenjske ravni našega delov- nega človeka. Ob tednu prometa moramo preuda- ritd vse preventivne ukrepe, da zbolj- šamo varnost v prometu. F^av tako pa moramo pomisliti tudi na sebe in svo- je drage za primer nesreče v prometu ali kjer koli in oskrbeti pravočasno za- varovanje, 'ki nam bo nudilo potrebno gmotno zaščito v nesreči. V soboto bodo odprli v Ljubljani razstavo lokalne industrije in obrti v obsežnih prostorih vseh štirih nad- stropij Tehniške srednje šole v Ljub- ljani bo v času od 25. junija do 3. ju- lija prva republiška razstava lokalne industrije in obrti LR Slovenije^ V šoli in izven nje mrzlično pripravljajo vse, kar je potrebno, da bomo v soboto lahko odprli to veliko revijo dela in uspehov naše lokalne industrije in obrti. Razstava nam bo prikazala borbo lo- kalne proizvodnje za gospodarsko osa- mosvojitev. njen prispevek v graditvi socializma in napore delovnih kolek- tivov za izjKjlnitev planskih nalog, tu bomo videli uspehe novatorjev in udar- nikov, kakor tudi delo učencev v lo- kalni proizvodnji. Na razstavi bo na- zorno prikazana orientacija lokalne proizivodnje k lokalnim surovinskim virom in k izkoriščanju odpadnega ma- teriala. Zastopane bodo prav vse pro- izvodne panoge, vse industrijske in obrtne stroke lokalnega gospodarstva ter njegova uslužnostna in reparatuma delavnost. Prikazana bo tudi domača, narodna in umetna obrt. Tako se bo ta prva republiška razstava lokalne industrije in obrti odlikovala po pe- strosti in raznolikosti vseh mogočih proivodov. Razstavo bodo spremljale razne spo- redne prireditve. V prostorih Mladin- ske dvorane bo vsak večer revija obla- čil, na katerih bodo v prijetni obliki prikazovali sodobno obl^o delovnega človeka pri delu, na oddihu, ob kvd- tumih prireditvah. Na posebnih kon- certih bodo nastopali pevski zbori, med njimi pevska zbora obrtnikov iz Ljub- ljane in Maribora. Za obiskovalce raz- stave bodo zagotovljene v Narodnem gledališču operne in dramske predsta- ve. Za časa razstave bosta odprta. Na- rodna galerija in Narodni muzej. Za obiskovalce razstave je v vsej državi zagotovlejna polovična vozna cena z veljavnostjo od 23. jimija do 5. julija, S potrdilom o obisku razstave bo cela vozna karta, kupljena na od- hodni postaji do Ljubljane, veljala tu- di za povratek. Obiščite razstavo loklalne industrije in obrti LR Slovrenije vLjubljani od 25. junija do 3. julija 1949 50% pop^ zetieznici;; Izobraževalno umetniška drusiva v okolici Celja uspešno razvijajo delo Po zasedanju prvega izvoljenega ple- numa Ljudske prosvete Celje-okolicai, se je na področju kultumo-prosvetnega dela marsikaj izpremenilo. Prej raz- kropljeni in v vseh mogočih odsekih včlanjeni kulturno-prosvetni delavci, so se združili v društvih, si iz svoje sre- de izvolili upravne ter nadzorne od- bore ter v stremljenju za uspehi pri- čeli pod novo organizacijsko obliko z delom. Nekateri iz naših vasi so gledali na kulturno-prosvetno delo v poletnem času precej črno ter trdili, da zaradi poljskega dela ni mogoče poizkušati kar koli. Kdor pa je poznal tisto včasih .popolnoma skrito veselje naših ljudi do udejstvovanja na odru in njihovo Željo po izobrazbi, je vedel, da kulturno prosvetno delo na vasi lahko živi tudi poleti. Res je, da v poletnem času za- radi prav skopo odmerjenega prostega časa ne moremo zahtevati, da bi se kulturno-prosvetno delo na vasi raz- vijalo v taki meri kot pozimi. Vemo, da ^oramo prav zaradi pomanjkanja časa izpustiti marsikatero odrsko vajo. Ze- lo Škodljivo pa bi bilo odrske vaje po- polnoma opustiti odnosno zapreti knjiž- nico, opustiti predavanja itd. S tem bi bilo potrebno v jeseni začenjati zopet znova, kvaliteta prireditev bi padla, ne da pri tem računamo nove organiza- cijske napore. Na drugi strani bi na tak način zaostali za našim gospodarskim razvojem ter postali našim ljudskim množicam kot kultumo-prosvetni de- lavci brezkoristni. Nekoliko drugače je z industrijskimi centri, kjer imajo delavci svoj delovni ^as pozimi in poleti enako odmerjen ter tako vedno enake možnosti kultur- no-prosvetnega udejstvovanja. Upravni odbori društev, ki streme za kulturnim dvigom našega delovnega ljudstva, so z razliko od prejšnjih kra- jevnih LPS po večini krepko zagrabili za delo in se z vso silo trudijo, da pre- ženejo kulturno dremavost, ki se kaj rada razpase v poletnem času na vasii. Saj prav v tem času ustanavljajo nove skupinice, urejujejo knjižnice, iščejo predavatelje ter poizkušajo prodreti z raznimi že privajenimi ali novimi obli- kami dela. Popolnoma drugače je v kra- jih, kjer še društva ne obstojajo in leži breme organizacije kultumo-prosvet- nega dela na prosvetnem poročevalcu pri KLO. V teh krajih se od časa do časa prebudi ta ali oni z resnim name- nom, da z ljudmi voljnimi dela nekaj ustvari, vendar kaj pogosto zaradi ab- solutnega nezanimanja od strani KLO omahne. Tak kraj v kultumo-prosvet- nem pogledu vedno bolj zaostaja v ve- liko škodo izvajanju tekočih gospodar- skih nalog. Nujno je, da se v vseh teh krajih zbero vsi, ki imajo voljo do kul- tumo-prosvetnega dela, si izvolijo svoj odbor ter z naglimi koraki slede osta- lim izobraževalno-umetniškim dru- štvom. Uspehi, ki so jih doslej dosegla iz- obraževalna društva, so kljub mnogim težavam in pomanjkljivostim, ki se pač v začetni dobi porajajo, kar zadovoljivi. Izobraževalno-umetniško društvo »Ivan Cankar« Liboje je osnovalo pevski zbor ter folklomo skupino; v Seščah se v okviru društva snuje pevski zbor; po dolgem času se je zopet zbrala godba na pihala v Galiciji; na Vranskem ča- kajo godbeniki kapelnika; za pevovodjo se zanima Dramlje; v Žalcu, Petrovčah, Storah in Veliki Pirešici vadijo novo- ustanovljene folklorne skupine; pevski zbor KUD »Peter Sprajc« je zaradi pre- mestitve starega pevovodje po dolgo- trajnem iskanju našel novega pevovod- jo, ki se bo obenem zanimal tudi za gledališko sekcijo. Podobnih primerov bi lahko našteli več ter so nam zgo- voren dokaz, da se upravni odbori dru- štev živo zanimajo za delo in da ho- čejo zamujeno nadoknaditi. Kakor za svoje kraje, tako skrbe pre- rojene kiiltumo-umetniške skupine tudi za frontne brigade. Saj so bile s pod- poro skupin iz mesta Celje izvedene po brigadah vsako nedeljo kulturne prire- ditve, v nedeljo bodo nastopile v kmeč- koobdelovalni zadrugi Arja vas in 3. ju- lija ob priliki otvoritve zadružnega do- ma v Škof j i vasi. Okrajni odbor LP se trudi, da bi s svojo pomočjo še bolj poživel začetni- ško delo društev ter ga dvignil do pri- meme kvalitetne višine. V ta namen obiskujejo člani okrajnega odbora LP društva ter jim z nasveti pomagajo. Za usposobitev strokovnega kadra so organizirani redni mesečni seminarji za režiserje, pevovodje in knjižničarje ter 14dnevni seminarji za vaditelje folklor- nih skupin. S predavanji na seminarjih so udeleženci prav zadovoljni, saj so- delujejo najboljši celjski strokovnjaki tov. Novak, Gradišnik, Zorko, Kunej in Vreže. Od časa do časa obiščejo se- minarje tudi zastopniki lOLPS. Tako se pripravljajo izobraževalno- umetniška društva za svoje večje pri- reditve, kjer se bodo pomerile m^ sabo posamezne kultumo-umetniške skupi- ne; pripravljajo se za »Dan kulture in umetnosti« v Laškem, za okrajni festi- val in za II. kongres Ljudske prosvete Slovenije. Med njimi se je razvilo prav- cato tekmovanje in zmagovalca bo do- ločil okrajni odbor LP ob priliki zase- danja plenuma meseca oktobra ter mu podelil nagrado. Pred premiero y>KREATUR« v Ljudskem glede lišču v Celju v torek dne 28. junija bo premiera dr. Bralka Krefta tridejanske komedije »Kreature«. S tem delom gledališče za- ključuje svoj letošnji repertoar; po »Celjskih grofih« pa je to drugo Kref- tovo delo, ki prihaja po osvoboditvi na celjski oder. Dejanje te »neblage komedije«, ki je postavljeno v začetek prve svetovne vojne, je osredinjeno okrog vprašanja, kdo je ovadil in izdal Ivana Tomca, člana nacionalno-revolucionarne pod- talne organizacije, ki se bori za osvo- boditev jugoslovanskih narodov izpod jarma avstro-ogrske monarhije. Iz spremnih besed natisnjenih ob pri- liki knjižne izdaje komedije kot nje- nega prvega natisa (Knjižnica Slov. gle- dališča 1948, 14. zv.) povzemamo, da je bila ta komedija napisana že leta 1934. Zaradi takratnih razmer si je le z veli- ko težavo, z mnogimi cenzorjevimi čr- tami in z izpremenjenim naslovom (»Malomeščani«) utrla pot na deske, s katerih je bila po nekaj uprizoritvah spet sneta in so bile nadaljnje pono- vitve zabranjene, knjižni natis pa so ljubljanski mogotci, ki so videli v ose- bah komedije svojo podobo v zrcalu, sploh preprečili. Po prvem zatrtem uspehu v Ljubljani (1935) in nato v Mariboru so doživele »Kreature« višek vseh uprizoritev v Pragi 1937, kjer jih je tudi kritika glasno in pohvalno spre- jela. Dejanje komedije je postavil avtor v začetek prve svetovne vojne zaradi po- litičnih okoliščin, zaradi šesto januarske diktature in takratne cenzure. V res- nici pa je prav tako odsev časa, v ka- terem je bila napisana. Po zadnji laskavi oceni uprizoritve »Pygmaliona«, ki je predstavo uvrstila v vrsto najboljših predstav v povojni dobi celjskega gledališča, je igralski kolektiv z najboljšo voljo vložil vse svoje znanje v študij, da bi tudi ta predstava dosegla stopnjo resnične imietniške tvornosti. Režija komedije je v rokah upravnika Mr. F. Gradiš- nika. Prodaja vstopnic se prične v pone- deljek od 16. do 18. ure. Samo pisme- ne rezervacije za kolektivne obiske predstave, ki se ponovi še v sredo dne 29. t. m. ob 20. uri sprejema uprava najpozneje do pričetka prodaje. Pevski zbor SKUD-a „France Prešeren" na obis- ku v Novem Celju Pevski zbor, ki je v Celju nastopal v tem letu že večkrat je gostoval v torek 21. t. m. s programom, katerega je imel na svojem koncertu pretekli te- den v Celju, v zdravilišču Novo Celje. Sprejem v zdravilišču je bil nadvse prisrčen. Tov. doktor jih je pozdravil v imenu uprave in izrazil željo, da jih pevci in pevke še večkrat obiščejo, saj so potrebni razvedrila — pa tudi poslu- šajo radi. Dvorana je bila nabito polna, celo najmlajši so se pridružili starej- šim, ki so z zanimanjem in zadovolj- stvom poslušali zborovo petje. Program sam je bil sicer kratek, ven- dar so bili bolniki zadovoljni, kar so potrdili s svojim dolgotrajnim aplavzom. Se dolgo po končanem programu smo videli tu in tam skupine bolnikov, ki so se pogovarjali o koncertu. Videti je bi- lo, da bi najraje še kar naprej poslušali, toda žal. pevski zbor je moral oditi. Ob zaključku programa je bil pode- ljen zboru lep šopek z željo, da bi jih skoro FMDnovno posetili in razvedrili s svojim petjem. Zbor sam, pa je v zdra- vilišču doživel lepo in prijetno popoldne v zavesti, da s tem nudi našim bolnikom prav prijetno razvedrilo. Verjetno ne bo več dolgo, ko jih bo pevski zbor SKUD-a France Prešeren iz Celja po- novno obiskal, ne samo te v zdravilišču Novo Celje, pač pa tudi v drugih zdra- viliščih, kakor je Topolšica in Dobrna. stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — St 2«. Učenci v gospodarstvu so ob svojem prazniku pregledali letne uspehe v Celju Ob zaključku šolskega leta so učenci gosi)odarstvu imeli svoj praznik — dan učencev v gospodarstvu. Preko ce- lega leta so se trudili tako po podjet- jih kakor po šolah, da bi dosegli čim boljše uspehe, katere smo na dan učen- cev v gospodarstvu analizirali in isto- časno nakeizali posamezne napake. Na konferenci mladine vseh strokovnih šol v Celju je sekretar mladinskega ko- miteta šole učencev v gospodarstvu tov. Dobrajc v svojem referatu nakazal delo mladinske organizacije in njene po- manjkljivosti. Naloge mladinske organi- zacije so bile preko vsega leta boriti se za učni uspeh. Prav tako je analizirala delo na šoli upravitelj ica šole tov. Ma- rekova, ki je v referatu poudarila, da se zahvaljuje, da bi bdli lahko še boljši, če bi imeli dom za učence v gospodar- stvu, kjer bi se lažje učili. Sedaj mo- ramo račimati na napore, ki jih imajo posamezni mladinci, ki so izven mesta in nimajo možnosti za učenje. Uprava šol je najboljše mladince nagradila za njihove uspehe v šolskem letu. Prav tako je bilo izdanih 5 diplom od strani mladinske organizacije in pa dve knjiž- ni nagradi. Mladinci so pred konferen- co pridno pripravljali razstavo, na ka- teri so razstavljali svoje izdelke. Po konferenci je bila otvoritev razstave, katero so učenci 100% obiskali, prav tako so si ogledali razstavo prebivalci mesta Celja. Na razstavi so bili zasto- pani vsi poklici. Imeli smo prav tako fizkulturni nastop, oziroma nogometno tekmo med šolo učencev v gospodar- stvu in industrijsko kovinarsko šolo, katera pa je bila neodločna z rezulta- tom 2:2. Sledila je tudi kulturna prireditev v Ljudskem gledališču. Igrali so mladinci iz Tovarne pohištva igro »Težka ura«. Po igri je sledila recitacija mladinke iz šole učencev v gospodarstvu, po recitaciji pa so izvajali enodejanko »Mati« mla- dinci industrijske kovinarske šole. Izleta v Opatijo se je udeležilo 175 mladincev in mladink. Mladinci, ki ni- so odšli na izlet so imeli dela prost dan in tako praznovali svoj praznik. Mladinci so se prijavili tudi za de- lovne akcije. Udeležili se bodo gradnje avto-puita Bratstva in Edinstva v I. celj- ski MDB »Boža Mravljaka«, ki bo od- šla iz Celja 30. junija 1949. Prijavilo se je 120 mladincev in mladink. Za de- lovne akcije so se prijavili sami naj- boljši. tisti, ki so v šolskem letu aktiv- no delali v mladinski organizaciji ter hočejo prav tako v času počitnic poka- zati, da so res dobri člani LMS. V|Šoštanju v nedeljo 19. junija so v Šoštanju učenci v gospodarstvu praznovali dan učencev v gospodarstvu. Ze dopoldne ob 8. uri so se zbrali v veliki telovadni dvorani, kjer so imeli konferenco in na njej pregledali dosedanje uspehe. Na konferenci je govoril sekretar Okrajne- ga komiteja Ljudske mladine Slovenije ter odgovoren za strokovno šolstvo pri Okrajnem komitetu LMS. Poudarila sta važnost in pomen dne- va danes v graditvi socializma v izvr- ševanju planskih nalog našega sociali- stičnega gospodarstva. Poslali so tudi resolucijo Centralnemu komitetu LMS, mladincem graditeljem Novega Beo- grada, I. šaleško-savinjski mladinski delovni brigadi heroja Gašperja. Ob koncu konference so bile izdane najboljšim učencem knjižne nagrade, najboljšemu šolskemu ^tivu pa fiz- kulturni rekviziti. Imeli so tudi nogo- metno tekmo, v kateri so pokazali pre- cej lepe rezultate, predvsem mladinci internata Nižje industrijsike rudarske šole v Velenju. Modelarji so pokazali vidne uspehe v modelarstvu, kjer sode- lujejo predvsem mladinci-vajenci iz Šoštanja. Popoldne so si ogledali svojo razstavo ter akademijo, katero so pripravili učenci v gospodarstvu iz Velenja in tr- govska šola iz Šoštanja. G. T. Pionirji celjsicih odredov so proslavili svoj pionirsici dan Marsikdo se je morda vprašal, čemu BO bili pionirji zadnje mesece tako zgo- daj na nogah. Morda se v krožkih uče in pripravljajo, da popravijo tiste sla- be ocene, ki so se jih prijele ob prvem polletju. Tudi to je bilo. Pa ne samo duha, tudi telo so pripravljali, da ob koncu na pionirski dan pokažejo svo- je znanje. Z jutranjo telovadbo, ozi- roma vajami za telovadni nastop so vložili mnogo potrpljenja in volje. Pi- onirji tretjih in četrtih razredov osnov- nih šol so vadili proste vaje pod vodstvom tovarišic učiteljic, ostali pa so se naučili raznoterosti. No, vse to fio nam na pionirski dan 15. jimija tu- di lepo prikazali. Proste vaje so kar čedno izvajali. Pionirji pomožne šole so ne le v učnem uspehu pokazali svoje zmožnosti, ampak so jih ravno tako po- kazali s prostimi vajami. Zanjice s simboličnimi vajami so bile prav ljub- ke. Raznoterosti, kola — vse je bilo prav ubrano in podobno našim pio- nirjem. V letošnjem letu si je prehodno za- stavico obdržal Tomšičev odred, 15 čet je dobilo diplome za marljivo učenje in delo v pionirski organizaciji. Udar- nikov je bilo proglašenih 56, pohvalje- nih pa 111 pionirjev. Kot nagrade sta bili dodeljeni Tomšičevem in Prešer- novemu odredu fanfari, osmim naj- boljšim četam pa žoge. Za uspehe, ki so jih pionirji imeli, se moramo v največji meri zahvaliti po- žrtvovalnosti učiteljev, profesorjev, ki so pokazali mnogo volje in pripravlje- nosti, nuditi pomoč našim pionirjem. Vsem. ki so nudili pomoč pionirjem skozi vse leto in pri pripravah in iz- vedbi pionirskega dne. v imenu Pionir- skega štaba najlepša hvala. Zbiraimo zgodovinske rredmete Ze prvi pozivi, ki jih je objavil od- bor za proslavo stoletnice železnic za pomoč in sodelovanje, so pokazali, da je gradiva in zanimanja za ta jubilej zelo mnogo, ne samo med železničarji, temveč v vsej naši javnosti. Med raznimi velikimi prireditvami v tem okviru pripravlja poseben razstavni odbor za jubilejne dni veliko razstavo, ki naj i>okaže razvoj železnic v naši dr- žavi, čim pestreje in čim zanimive je. V ta namen mu bodo zelo dobro služili razni zgodovinski predmeti, kakor n. pr. stari motivi lokomotiv, kretnic, vago- nov itd. in še razno drugo ohranjeno spominsko gradivo kakor n. pr. zasta- ve, emblemi, značke, lepaki itd. iz nek- danjih železničarskih strokovnih, kul- turnih, fizkultumih društev itd. Odbor vabi vse. ki bi lahko odstopili takšno gradivo — bodisi za začasno upo- rabo, ali za odkup proti gotovini — naj sporočijo konkretne podatke z navedbo naslova in predmeta ter načina doba- ve odnosno dostave odboru za proslavo stoletnice pri DEZ Ljubljana. Odbor za proslavo stoletnice železnic pri DEZ Ljubljana Okrajni komitet KPS Celje-okolica se je z dnem 12. junija 1949 preselil iz dosedanjih prostorov v hiši Kajuhova ulica štev. 1, Celje v nove prostore Gregorčičeva ulica št. 1, Celje. UREDNIŠTVO Celjskega tednika SE JE PRESELILO v DOM Or. TITOV TRG 1 Vhod iz Razlagove ul. (bivia pisarna MG Zveze borcev) Telefonska številka ostane 7. FIZKULTURA Fiziculturna znaclia - odlilcovanje fiziculturnika Zadnje čase je pri nas tekmovanje za fizkultumo značko precej popustilo. Redkokdaj slišimo o novopoloženih nor- mah, in to le pri šolah, medtem ko je polaganje norm za fizkultumo značko pri fizkultumih organizacijah precej, pri nekaterih pa popolnoma prenehalo. In vendar je tfekmovanje za fizkultumo značko še vedno temelj našega fizkul- turnega gibanja. Ce proučimo spored in temelje tek- movanja za fizkultumo značko, lahko ugotovimo, da služi predvsem splošne- mu razvijanju telesnih zmožnosti in zdravja mladine ter ljudstva. Iz »Pra- vilnika« vidimo, da je naloga tekmo- vanja v nižjih stopnjah predvsem ta, da obsežemo s fizkulturo najširše sloje, fizkultura naj jih zamika, naj dvigne splošno zdravstveno raven in zagotovi pravilen telesni razvoj. Cilj tekmovanja v višjih stopnjah je, da razvijamo te zmožnosti do vrhunca in da oniogočimo doseganje kar najboljših športnih sto- ritev. Zato je tekmovanje urejeno na načelih postopnosti in vsestranosti. Tek- movanje razvija pri tekmovalcih pogum, moč, disciplino itd., vse kar je potrebno, da si privzgoji vse strani fizkulturnik. Zato je tekmovanje za fizkulturni znak naša organizacija uvedla kot temeljno šolo in vsestranosti za člane telovadnih in športnih društev. Pri nas v Celju kot že omenjeno je tekmovanje v zadnjem času, zlasti po izvedenih spremembah znatno popustilo. Za tako stanje pa so v celoti odgovome uprave društev, v večjih sekcijah tudi njih poverjeniki, ki še do danes nimajo postavljenih referentov za fizkultumo značko v kolikor pa kje obstojajo, pa so prepustili njim tekm<^vanje, da ga rešujejo popolnoma sami. Prav tako so zanemarili to tekmovanje predsedniki sindikEdnih fizkultumih aktivov in fiz- kulturni referenti sindikalnih podruž- nic, ki po nekod nimajo prijavljenega niti enega tekmovalca za fizkultumo značko, kar seveda potrjuje, da tudi oni ne vršijo v polni meri poverjenih jim funkcij. Vsi ti vodilni funkcionarji naj vedo, da bo njihov največji uspeh dela ob zaključku leta najbolj viden le na njihovih fizkulturnikih z osvojenimi fizkulturnimi značkami. Zato naj ne bo fizkulturne enote z lahkoatletsko sek- cijo »Kladivarja« na čelu in vse do včeraj ustanovljenega sindikalnega fiz- kulturnega aktiva, ki ne bi imel mno- žično zajetega svojega članstva v tek- movanju za fizkultumo značko. Fizkul- turna značka, ki pomeni visoko odliko- vanje vsakega fizkulturnika, naj bo naj- večje prizadevanje vsakega člana fiz- kulturne organizacije kot fizkulturnega aktiva. TELOVADNI NASTOP FIZKULTUR- NIKOV OKRAJEV CELJA IN OKO- LICE V LAgKEM V nedeljo je bilo v Laškem prav živo, saj so se zbrali telovadci-fizkulturniki vseh dru- štev celjskih okrajev, da so na okrajnem na- stopu pokazali moči svojih vrst. Prav mno- žično je bilo zastopano TD Celje II, ki je bilo obenem najbolj disciplinirano, dočim TD Laško ni pokazalo najmanj delavnosti z motivacijo, da je organizacija zleta stvar OTO-ja. ki- prireja nastop. Okrajni telo- vadni odbor je prav zaradi velike možnosti razvoja telovadnega društva v Laškem prire- dil takšen podeželski nastop, za katerega je prav okolica imela veliko zanimanje, saj se je zbrala na telovadišču velika množica po- deželskega prebivalstva, ki je z zanimanjem sledilo točkam telovadečega članstva. Proste vaje vseh oddelkov so bile dobro izvedene, prav posebno pa so se odlikovale mladinke s prostimi vajami in vajami s kiji, katere so bile množično tudi najbolj zastopane. Vaje na orodju niso pokazale kvalitete iz razloga, ker se je vršilo v Zagrebu državno prvenstvo v vajah na orodju, na katerem so prav Celjani dosegli lepe uspehe. Atletske panoge so morale razen štafete nujno od- pasti zaradi slabega in nepripravljenega te- rena. Vsega nastopajočega članstva je bilo 472, od tega 100 pionirjev, 96 pionirk, 58 mladincev, 138 mladink in 80 članic. Na sam dan nastopa je bila organizacija od strani O^O-ja in nekoliko članstva TD Laško do- bro izvedena, predvsem dobra prehrana na- stopajočega članstva in disciplina med od- delki. U. J. POLFINALE DRŽAVNEGA PRVEN- STVA V ROKOMETU SE VRŠI V CELJU OD 29. VI. DO 3. VII. 1949 V sredo 29. junija se prične v Celju polfi- nale drž. prvenstva v rokometu. Nastopajo sledeča moštva: FD Dinamo Zagreb, Bosna Sarajevo, Budučnost črna gora, Crvena zvez- da Beograd in SŠD Kladivar iz Celja. Ker je zadnje čase rokomet v Celju postal tako popularen in ker je moštvo Kladivarja pokazalo v tej igri velik napredek, je FISAJ določil, da se to prvenstvo vrši v Celju. Vsak dan se bosta odigrali dve tekmi in žreb je določil naslednji spored: Sreda 26. junija ob 17. uri: Crvena zvezda : Bosna; ob 18.20 uri Dinamo : Kladivar. Četrtek 30. junija ob 17. uri: Dinamo : Bosna; ob 18.20 uri Kladivar : Budučnost. Petek 1. julija: ob 17. uri Budučnost : Bosna; ob 18.20 uri Dinamo : Crvena zvezda. Sobota 2. julija: ob 17. uri Bodučnost : Cr- vena zvezda; od 18.20 uri Kladivar : Bosna. Nedelja 3. julija: ob 9.30 uri Dinamo : Bu- dučnost; ob 10.45 Kladivar: Crvena zvezda. Po doseženih letošnjih uspehih se priča- kuje ostra borba za prvo mesto med Dina- mom iz Zagreba, med Bosno iz Sarajeva in domačim Kladivarjem. USPEHI CELJSKIH ROKOMETAŠEV V PRETEKLIH TREH TEDNIH Kladivar Celje : Lokomotiva Zagreb 10:7 Rokometaši Kladivarja so 4. maja imeli v gostih FD Lokomotivo iz Zagreba, ki spada med najboljša moštva v državi. Domačemu Kladivarju je z zelo lepo igro uspelo prema- gati nasprotnika z rezultatom 10:7. Najboljši mož je bil zopet Knefler, ki se je odlikoval s hitrimi prodori ter izredno ostrimi in pre- ciznimi meti. Gledalcev 1000. Sodil je Za- dravec. KLADIVAR : MILICIONER (Zgb) 10:7 (6:4) , Preteklo nedeljo 19. junija so gostovali v Celju rokometaši Milicionerja iz Zagreba. Domači so zaigrali zelo dobro ter zopet zma- gali z rezultatom 10:7. Milicioner je pred- vedel tehnično zelo lepo igro, vendar je bil napad pred golom premalo efikasen. Tekma je bila zelo interesantna ter si takih želimo videti večkrat v Celju. Kladivar je zaigral lepo ter borbeno. Najboljši mož je bil zopet Knefler, ki je zaigral odlično kot običajno, vendar pa smo tokrat opazili, da so tudi drugi igralci zelo napredovali, predvsem ve- lja to za Rojca in Jezernika II, ter za celo krilsko vrsto, v kateri je bil najboljši Po- lutnik, ugajal je tudi Belcer v golu. Sodil je Koliž iz Zagreba. Gledalcev 1200. KLADIVAR : PROLETER (Belišče) 4:3 (0:2) V petek 17. junija je gostovalo v Celju na turneji po Sloveniji hrvatsko društvo Prole- ter iz Belišča pri Osijeku ter odigralo prija- teljsko medrepubliško nogometno tekmo z domačim Kladivarjem. Grostje so odigrali pred srečanjem s Kladivarjem tri tekme, in to v soboto 11. junija z Branikom v Mariboru ter ga porazili visoko s 3:0, drugi dan so morali utrujeni kloniti z minimalnim rezul- tatom proti Železničarju z 1:2, v sredo dne 15. junija so porazili Rudarja v Trbovljah z 1: O in tako je bilo pričakovati, da bo mo- štvo, katerega trener je znani reprezentati- vec Lehner Ivica iz nekdanjega BSK-a, tudi na Glaziji uspešno. In res, ko je že gostujoča enajstorica v 14 min. drugega dela igre vodila s 3:0 in ko je izgledalo, da bo domače moštvo doživelo ka- tastrofalen rezultat, je lepi strel Coceja pod prečko minuto kasneje moštvo preporodil in Celjani so zaigrali podjetno in uspešno. Tako so padli še po Firmu v 17 min., Coceju v 34 min .in spet Firmu v 41 min. štirje goli, tako da so Celjani odnesli iz igrišča lepo ter pre- pričevalno zmago nad dobrim ter tehnično popolnim nasprotnikom. Celjani so v tej tekmi v mnogočem zatajili. Mnogi igralci niso krili nasprotnih igralcev, letali so velikokrat v prazno ter dopustili na- sprotniku, da je razvil tehnično kombinatorno igro ter tako prevladoval nekaj časa na te- renu. Krila so bila to pot posebno šibka in neefikasna. Cocej se je proti koncu tekme zelo popravil in njegova zasluga je bila, da moštvo ni bilo poraženo. Brez dvoma, naj- boljši na terenu je bil vsekakor Petelinek, ki je imel svoj d£in. Poleg njega s« je i»ka- zal mladi Pleterski. Sodil je Orel Franjo prav dobro. V nedeljo 19. junija je gostovalo kombini- rano moštvo Kladivarja na Jesenicah ter tam odigralo prijateljsko tekmo s tamkajš- njim Gregorčičem. Moštvo je nastopilo brea Coha, Dolinška, Petelineka, Pleterskega, Belcerja in je zasluženo izgubilo tekmo s 1:6 (1:1). Obsojanja vredna je nedisciplina onih igračev, ki niso nastopili na Jesenicah, prav tako pa igra ostalih, ki se niso prav nič zalagali in zaigrali zelo mlačno in ne- borbeno. Na tak način naše moštvo ne bo moglo uživati sloves in zaupanje pri publiki, pa naj bo to v Celju ali drugod. Obenem je bila ta gesta onih igralcev, ki niso nastopili, skrajno netovariška. b. V. POLET (Mbr) : KLADIVAR (Celje) 5:16 (2:6) Vsredo 22. junija ob 17.30 uri se je vršila na Glaziji prijateljska rokometna tekma med FD Poletom iz Maribora in SŠD Kladivarjem iz Celja. Domači so tudi to tekmo odločili v svojo korist z rezultatom 16:5. Kljub visoki zmagi Kladivarja moštvo tokrat ni zaigralo kot običajno. Izgleda, da ni pravilno sestav- ljeno: Uršič ni krilo, ter mnogo bolj ugaja v obrambi. Tudi Cater bi v obrambi več ko- ristil kot v napadu. Moštvo Poleta je na momente lepo zaigralo, predvsem proti koncu drugega polčasa. Manj- ka mu pa rutine in nekoliko več brzine. Gle- dalcev 600. Sodil je Zadravec. V nedeljo 26. junija se predvideva roko- metna tekma med Slobodo iz Varaždina in Kladivarjem iz Celja. IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET za Celje in okolico Zaključno tekmovanje celjske in sasavske skupine je končano. Nerešen je ostal še samo protest Kovinarja proti registraciji tekme Edinstvo : Kovinar, odigrani 9. junija v Rog. Slatini. Najboljše uspehe je imelo »Bratstvo« iz Hrastnika, ki je pokazalo kako se je treba za uspehe boriti in je tudi organizatorno od- lično vodeno. Zasluženo si je priborilo naslov prvaka celjskega poverjeništva. Drugo pla- sirani »Kovinar« iz štor je pokazal nesi- gurnost v obrambi in tudi delno v napadu, kar vse kaže, da ne trenira dovoljno. Orga- nizatorno je bilo zelo dobro. Edinstvo iz Ro- gaške Slatine je zasedlo tretje mesto, je i« nesigurno tako v obrambi kot v napadu in je nujno treba popraviti organizatorno delo v društvu samem. Razlag zaključnih tekem ni odigral iz finančnih razlogov. Tu se pa kaže v celoti nepravilno delo, to je, da se zain- teresira široke mase ljudi za delo in uspehe tega društva ter se na ta način najdejo fi- nančne možnosti pravilnega razvoja . Lestvica zaključnega tekmovanja celj- ske in zasavske skupine izgleda takole: Bratstvo (Hrastnik) 6 5 1 - 23 : 5 11 Kovinar (štore) 5 3 1 1 18:11 7 Edinstvo (Rog. Slatina) 5 2 - 3 9:16 4 Razlag (Brežice) 6 - - 6 9:18 - Tablice vseh ostalih tekmovanj bodo ob- javljene prihodnjič! Poverjeništvo V nedeljo dne 26. t. m. se vrši dan plavanja v moškem kopališču na Savinji. Vabimo vse ljubitelje plavalnega športa! OBJAVE OBVESTILO 1. Vsa podjetja (zveznega, republiškega in lokalnega značaja), ustanove in urade po- novno opozarjamo na pravilno in dosledno izvajanje Pravilnika o potrošniških nakazni- cah (Ur. list FLRJ štev. 26-49 in Navodila o spremembi in dopolnitvi (Ur. list FLRJ st. 40-49). 2. Nadalje opozarjamo naj dostavijo do 30. t. m. reklamacijske spiske potrošnikov za živilske in industrijske nakaznice. Pri izpol- njevanju rubrike za tekstilne nakaznice je strogo paziti, da se navede točen datum vstopa v službo. Pri vseh upravičencih, ki so samo menjali službena mesta je treba to v opombi navesti, na primer: ni prekinil službenega razmerja ali obratno — je pre- kinil. Poleg gornjega spiska potrošnikov je po- trebno ločeno dostaviti tudi seznam vseh no- vo vključenih v delo v juniju 1949. Seznam naj vsebuje sledeče rubrike: Ime in priimek; bivališče; podjetje, usta- nova, kjer je zaposlen; datum vstopa v služ- bo; opomba. 3. Vsa podjetja in ustanove so dolžne Se pred izdajo živilskih in industrijskih nakaz- nic dostaviti tukajšnjemu poverjeništvu za trgovino in preskrbo spiske vseh neupravi- čeno izostalih iz službe ali dela, kjer je na- vesti tudi bivališče in število njihovih dru- žinskih članov. 4. v novoustanovljeni Dečji restavraciji, ki je namenjena samo za otroke do 14. let sta- rosti, se opozarja roditelje, da odrasli ne morejo biti v tej restavraciji postreženi. — Ravno tako ni dopustno odnašanje jedil iz lokala. Iz poverjeništva za trgovino in preskrbo MLO Celje BREZPLAČNA DELITEV RIBJEGA OLJA Po nalogu Komiteja za zaščito ljudskega zdravja se bo riblje olje delilo brezplačno v Mestni lekarni I v Celju, in sicer: Nosečim in doječim ženam 500 g mesečno. Otrokom do 1 leta 150 g mesečno. Otrokom do 3 let 200 g mesečno. Otrokom od 3 do 18 let 500 g mesečno. Nakazila bodo izdajali: Zdravstvena služba zavarovancev (soba 6). Zdravstveni dom (otroški dispanzer in šol. poliklinika), in sicer vsak dan med 10. in 11. uro dopoldne. Mestna lekarna I bo izdajala ribje olje na nakazila brezplačno med 17. in 18. uro dnevno. Snažne in umite steklenice morajo po- trošniki imeti s seboj, ker lekarna nima toliko steklenic. Poverjeništvo za zdravstvo MLO Zdravniška dežurna služba 26. junija 1949: Dr. Fišer Josip, Kržišnikova ulica 2. Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne od 12. ure do ponedeljka zjutraj do 8. ure. NAGRADO 1000 DIN dobi pošten najditelj fotoaparata 6x9 z usnje- no torbico, katerega sem izgubil 10. t. m. na Mariborski cesti, Dečkovi, Tkalski, Kersni- kovi ali Jenkovi ulici od 18. do 18.30 ure. Prosim, da mi najditelj vrne aparat pri vratarju Tovarne tehtnic, kjer dobi nagrado. Prav tako pa dobi nagrado tudi kdor mi pri- pomore izslediti nepoštenega najditelja. V sredo sem bil zadržan. Javi se! Iščem gospodinjo k mali družini zaradi bo- lezni žene. Primerna služba za upokojenko. Naslov v upravi. Cenjene stranke opozarjamo, da so česalnice odprte od 12. ure do 20. ure zvečer do pre- klica, brivnice pa od 7.30 do 12. ure in od 14.30 do 18. ure. premija din 300.000.- in 3.000 dobit- kov bo izžre- banih 6. julija še je Čas, da se uvrstiš med igralce. Srečko kupiš pri JUGOREKLAMU v Celju, Prešernova ulica številka 1. INVALIDSKO PODJETJE »PROMET« Z rabljenimi predmeti prodajalna 2 v Celju, Stanetova ulica št. 20 prevzema vsa večia kakor tudi pohištvene predmete v komisijsko prodajo. PISARNlSKO MOC lahko tudi začetnico s znanjem strojepisja sprejema s 1. julijem Okrajniodbor Ljudske tehnike Celje. Osebne ponudbe do 30. na naslov. Pretreseni namanjamo. da nam lo dne 2L VI. 1949 v gorah ugrabilo neisprosna smrt našega pripravnika LUKMANA ED6ARJA sedmoSoIca ^ Pogreb Je bil v petek 24. YI. 1949 ob 10. uri na Vranskem. Alpinistični odsek PD Celje Kino Metropol CELJE Od 28. VI. do 6. VI. angl. umet. film: HAMLET Kino Dom CELJE Od 24. VI. do 30. VI. angleški film; Sedma tenčica Kino ZALEG Od 25. VI. do 27. VI.; sovjetski umetniški film: Mlada garda L del Od 28. VI. in 29. VI.: sovjetski lilm-' Skrivnosti narave in pisani spored. Predstave ob delavnikih ob 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17.30, in 20. uri. V ne- deljo 26. Vi', odpade predstava ob 17.30 Blagajna je odprta 1 uro in pol pred predstavo 9iino »lidatHik« VELENJE 25. in 26, junija : Teden slovenskega filma program C 29. in 30. junija: sovjetski umetniški lihn: ^epeljUa Urejuje uredniiki odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Mohorjeva tiskarna