DfiUŽimi PRIJATELJ—
- POUČNO ZABAVNI UST ZA SLOVENSKE DRUŽINE.
Izhuja dvakrat mes—no in sicer vsnk drugi in č trti V Illnsecll.
Naročnina je za vse le'o :j krone, za pol leta 1 krono 5o stot. ) Posamezne številke \io tobakarnali stanejo 10 st
tink
D> piše je pošiljati podnaslovom: Iredništvo ,.Druž. Prija- ( teljau v Trstu, ul. Vincenzo Bellini št. 2, IV. n na ročni r o, oglase in reklamaciji pravništvo: Rojan s*. 4. (Iv;.n Gorjuuj-
Poštno - hranilni nega računa š:ev. (iT.lUU.	(^\J
1‘OZOR! NEVARNOST!
Že večkrat smo v svoje,n listu svarili pred slabimi knjigami in časopisi, toda v tem po gledu nismo storili nikdar dovolj, nikdar preveč. Zato nam je prav dobro došel govor, ki ga j-e imel minoli teden v ljubljanski stolnici č. g. p. Viktor Kolb, s katerim je svaril mnogobrojne poslušalce pred nevarnostjo, ki nam preti i/. sla* bega berila. Govor je tako jedernat in pa odločen, da ga objavimo tu dobesedno.
Moderna človeška družba se nahaja v veliki nevarnosti, v nevarnosti splošnega zastrupi je nja, zastrupljenja razuma, volje in srca; zastrupi)enja zasebnika, rodbin, socialnega življenja — v nevarnosti duševnega okuženja, ki ima grozovitejše posledice kot kuga: to je zastrupljenje po slabem tisku — po slabih knjigah in časopisih.
Slabe knjige in časopisi so oni proizvodi, ki :
1.	tajijo verske resnice, bodi si eno, več ali vse; ali dvomijo nad njimi, jih malenkostno pre' tresajo in osmešujejo ;
2.	nasprotujejo božjim zapovedim, imajo to za dovoljeno in poveličujejo, kar nasprotuje božjim zapovedim : n. pr. praznoverje, upor, sa moumor, dvoboj, razuzdanost, nečistost, pre-e-Stvo ;
3.	nasprotujejo cerkveni oblasti, njenim naukom, njenim pravicam in njenim napravam ;
4.	pretresajo državni red, hujskajo k zaničevanju in oporu, ali ljudi poživljajo h kateremukoli slabemu dejanju.
Razširjena je zmota, da je dovoljeno brez škode za vest, pred Bogom in njegovimi vse vid nimi očmi brez važnega vzroka brati take knjige, imeti jih in jih razširjati; razširjena je zmota, da se to stori lahko, ne da bi grešili ne da bi bilo treba se spovedali, obžalovati in se poboljšati, da bomo ob smrtni uri vkljub temu mirno sto-
pili pred božji sodni stol: ravna se po tem, kakor da bi bili to nedvomljivi temeljni nauki našega življenja.
Koliko ljudi je v prevari 1 Ker take knjige so mirno v rokah vsega sveta.
Pogubna zmota ! Kajti slabi spisi so dušni strup, ki najbolj razdeva nravno življenje človeške družbe.
Goljufiva zmota ! Pisatelji, bralci in razšir-jevalci se izgovarjajo, da stremijo po vedi izobrazbi, nedolžnem razyedrilu, pravijo, da je to dolžnost moža, ki mora poznati svoj čas in vse dnevne duševne proizvode; vsled tega, pravijo, je tako berilo neškodljivo in nedolžno.
Kako priljubljena in trdovratna zmota ! Kajti le ena beseda proti — zadostuje! Takoj nam nasprotujejo celi tropi lahkomiselnih bralcev in bralk, ki branijo malika svoje dobe tako, kakor bi se napadala umetnost, veda in književnost; še celo veliko dobro mislečih in časti vrednih ljudi postane nejevoljnih in se jim zdi, kakor bi duhovnik pretiraval. Zakaj ? Ker jim opreni nji-hovo sladko, vsakdanjo prijetno in v vseh krogih navadno zabavo, ki je vendar po njihovih mislih tako nedolžna in eno njihovih glavnih opravil.
Proti nam so pisatelji in prevajalci teh del, kajti oni živijo od tega posla i 1 branijo svoj vsakdanji kruh.
Proti nam so trgovci in prodajalci, kajti njihova kupčija bi trpela škodo.
Proti nam je ves pekel, ki ne more prenesti. da bi se mu zaprla prosta kupčija na de belo z lažjo in zlobnostjo. Vendar pa za to nič ne de. Kajti cerkev ima tudi napram temu varanju in vprašanju vesti besedo resnice in pravičnosti ; ona Kliče, kakor sv. Janez pred Herodom : Non licet tibi, — ni ti dovoljeno ! — Ona kliče : Ni ti dovoljeno, če tudi s tem zadene vest tisočerih in če. se ljudje jezijo nad njo zaradi tega, kakor nekdaj prešestnik Herod in nesramna llerodiada. Ni ti dovoljeno !
Prihodnja številka izide 12. julija.
Cerkev nam kliče napram tej prevari besede svojega Gospoda v spomin: Gorje svetu zaradi pohujšanja ! Gorje človeku, po katerem pride pohujšanje !
Ona kliče z apostolom sveta: «Prišel bo čas, ko ljudje ne bodo več prinesli zdravega nauka, ampak si bodo iskali učiteljev, ki vabijo ušesa, i odbračali bodo posluh od resnice, poslušali bodo radi bajke. Ti pa čuj, opominjaj, roti, grajaj, bodisi da to ugaja ali ne ugaja — z vso potrp ežlj i vostj o.«
Zaradi tega je pripovedal tridentinski zbor vsled božje oblasti branje slabih knjig in označil kljub vsemu nasprotnemu mnenju sveta za velik greh, če kdo take spise piše, bere, poseduje in razširja.
To vse bi moralo zadostovati vernemu kristjanu, da se varuje slabih knjig in časopisov.
Vendar pa cerkev, ki vlada z močjo in milobo, ne zapoveduje in prepoveduje le z močjo, ampak nam označuje v milobi tudi vzroke takih prepovedi in zapovedi.
Ti vzroki so zelo enostavni. Slabe knjige in časopisi so oni proizvodi, n ali napolnijo duha z zmotami ali pa srce s pregrehami.
Ni pa dovoljeno, napolnjevati svojega duha z zmotami in svojega srca s pregrehami, zaradi tega pa tudi ni dovoljeno, brati slabih knjig.
Vsak človek ve, da je velik greh, nebrzdano vzbujati si v svoji duši misli proti veri in proti nravnosti in jih gojiti.
Vsakdo pa, ki bere brez važnega vzroka knjigo proti veri in proti nravnosti, si ne vzbudi le ene misli proti veri in proti nravnosti, ampak neštevilne take misli. Tedaj stori vsak, ki brez važnega vzroka bere tako knjigo, ne samo enega, ampak veliko smrtnih grehov. To je neposredna posledica temeljnih naukov krščanstva, tako, da mora tisti ki o tem dvomi, tudi ta iti, da se more grešiti z mislijo.
Toda ne samo, da se vzbude nebrzdane misli proti veri in proti nravnosti in da je vsak tak greh smrtni greh, ampak take misli vzbude se s pripomočki vseh mogočih umetnih sredstev. Bogoskrunstvo in nenravnost se opravičujeta z navideznimi dokazi — na katere ne moreš odgovoriti, ker se tega nisi učil, — v zanimivem, očarujočem, čutnost vzbujajočem, strast vnemajočem pripovedovanju. Zasmehuje se vse, kar je sveto. Zabela takih knjig je: Laž in obrekovanje. Skratka, zelo zabavno opravilo. Če gledaš vrhu tega še slike, tedaj se zapleteš v mrežo, če hočeš ali nočeš. Vest upije: Ni dovoljeno. Nič ne de, ti sam praviš : Ne morem več nehati !
Toda če že ni dovoljeno, prostovoljno poslušati koga, ki govori nenravno, ki sramoti vero
ki obrekuje, tem manj more biti dovoljeno, čitati to, kjer se tako očividno kaže nenravnost, sovraštvo do vere in obrekovanje v tako prikup-Ijivi obliki pred ljudmi. In ti, ki imaš za greh nenraven pogovor, misliš, da bereš nenravno knjigo brez greha. Brezversko knjigo, lažnjivo knjigo ? Varuj se, ako ima Bog druge nazore, kakor si jih napravil ti!
Četrtič je povsem brezdvomno, da je smrtni greh, podajati se lahkomiselno v bližnjo nevarnost greha. Ne trpi tedaj : .Slabe knjige ne vplivajo name čisto nič.' Ne smeš se brez potrebe lahkomiselno podati v nevarnost, smrtno grešiti; če pa kdo vedno brez tehtnega vzroka bere take knjige, izpostavi se lahkomiselno nevarnosti smrtno grešiti. Vsak tedaj, ki bere tehtnega vzroka tako knjigo, gred tudi če ne privoli, že zaradi tega, ker se je podal v nevarnost in greši lahko stokrat, ker se poda v eni sami knjigi stokrat v nevarnost, grešiti.
Petič moramo pripomniti, daje ta nevarnost h grehu veliko večja, kot druge nevarnosti. »Kajti,’ pravi Klement XIII., »napačni nauki, ki so pisani v knjigah, ostanejo vedno, med tem ko te druge nevarnosti ne srečujejo vedno, te nas spremljajo v tujino, med tem ko druge se dijo z nami doma in vdirajo v Sobe onih, kamor je brezbožnemu skritemu pisatelju dohod zabra-njen. Tedaj ni samo prepovedano take knjige čitati, ampak jih tudi imeti, kajti če niso danes nevarne za te, postanejo jutri, ne smeš pa se podati v tako stalno nevarnost.
K temu se mora :estič pristaviti, da taka knjiga lahko izpridi celo hišo, da ima strup v sebi, čigar uničujoča moč ne preneha nikdar in če je zastrupila tisoče, ostane še ravno tako strupena, kot poprej, ker ohrani svoj strup stoletja in tisočletja.
— Vendar ni samo smrten greh čitati take knjige brez tehtnega vzroka, ampak tudi jih posojevati, jih obdržati, ker ni dovoljeno, trpeti v hiši nevarnost grešenja in izročiti svoje lastno duševno življenje in duševno življenje svojcev, — vero in nedolžnost celega rodu, za-strupljenju.
Ali imaš o tem svoje posebne nazore '? Do bro. Vendar poslušaj tudi nazor onega, ki te bode enkrat sodil :	Gorje svetu radi pohujšanja;
kajti pohujšanje mora priti, toda gorje človeku, po katerem pride. Resnično, Vam povem : Kdor katerega teh malih, ki verujejo v mene, pohujša, za tega bi bilo boljše, če bi se mu obesil mlin ski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja“. - Praviš, te knjige so slabe, to vem, toda ne morem jih dati proč, preljube so mi, predragocene so, predrage so, naše rodbinsko
imetje so. Glej, Odrešenik pravi : „Če ti daje tvoja roka pohujšanje, odsekaj jo, in če ti daje pohujšanje tvoje oko, izderi ga ; kajti bolje je zate, da greš z eno roko in enim očesom v nebeško kraljestvo, kakor pa da bi bil vržen z dvema rokama in obema očesoma v večni ogenj.’ Tu imaš božja načela o takih knjigah, če so ti še tako drage.
Po teh temeljnih načelih so se ravnali prvi verniki v Efezu, ko so znosili (na Pavlovo pridigo) svoje slabe knjige na kup in jih sežgali. Po teh temeljnih načelih se ravna cerkev v vseh časih, če prepoveduje svojim vernikom slabe knjige. Napravila je poseben imenik onih knjig, katere čitati je prepovedano pod smrtnim grehom. (Temu imeniku pravimo .indeks'.)
To se je štelo cerkvi v veliko zlo, to seje sramotilo, kot tiranstvo in suženjstvo duha, in vendar je površno, govoriti tako. Cerkev ima nalogo: .Učite vse narode' — o cerkvi velja: »Kdor Vas posluša, posluša mene, kdor Vas zaničuje, zaničuje mene-. Ona je od Boga nastavljena varuhinja resnice in rednosti med ljudmi. Kdor pa ima dolžnost, učiti resnico, ta mora imeti tudi pravico, reči, kaj je pregreha; učitelj mora odločiti, kaj in če ne sme brati, tedaj ima tudi cerkev pravico povedati vsem narodom, če in kaj naj bero, in to ni tiranstvo, to je dobrota za človeštvo.
Le trenotni pomislek mora razpršiti vse dvome. Trg za knjige je za duha to, kar je trg za živila za telo. Mislimo si, da bi prišlo komu na misel,'strup med živila zmešati in izpostaviti taka živila z dragimi zdravimi v izložbe. — Kdo izmed Vas bi hotel tam kupovati ? Nikdo; iz samega strahu, da bi ne prejel kaj strupenega. Takoj bi se pozvala višja oblast, da začne preiskavo da izloči strupene proi/.vode in jih prepove. Zakaj pa tega ne storiš sam ? Ti nisi stro kbvnjak ti nisi napravil za to potrebnih študij, ti nimaš časa za to, ti nočeš izpostavljati svojega življenja.
Neskončno vLje je življenje duha. Če se tedaj zastruplja hrana duha — če se meša in prodaja resnica in neresnica, čednost in pregreha, — naj bi tedaj tu ne bilo nobene oblasti, ki bi smela preiskovati, ki naj bi odločevala, ki naj bi prepovedovala strup ? In če je taka oblast, ki ima nalogo, 'je li to zate tiranstvo, če se te svari, če se prepovedujejo slabe knjige ? Če se prepreči, da te ne zastrupljajo in ugonabljajo duševno in nravno?
Poglejmo, kaj napravijo take knjige in časopisi tam, kjer se zaničuje prepoved cerkve in sicer najprej z ozirom na vero;
Vera se maravnost izpodbija; večkrat celo
bivanje osebnega Boga in to v imenu vede. Ljudje si izmišljujejo neresnima dejstva, uspehi vede se izkoriščajo napačno. Verske resnice same se krivo razlagajo in pojasnujejo, se pačijo, potem pa se začno buditi dvomi o njih. Vlačijo se na dan razne težkoče in se ne rešujejo. Pravijo, da je vera brez vrednosti za življenje, zasmehujejo pobožnost; nevernikom pripisujejo vse čednosti, vernikom pa podtikajo vse pregrehe, hinavščina in zlobnost. Zgodovinska dejstva se zavijajo — iz katoliških mož napravljajo pošasti, iz verskih sovražnikov pa junake. Tega ne čiLimo vse na prvi strani, ampak to se pripoveduje počasi, korak za korakom, dokler ne začne bralec dvomiti o svoji veri. Na ta način se zastruplja vera. Tu sem prištevamo Schopenhauerja, Hartmanna, Biichnerja itd.
Oglejmo si sedaj nenravne knjige ' Gorje/ pravi Gospod, ki imenujete slabo dobro in dobro slabo." Kje se to zgodi večkrat kakor v slabih knjigah ? ! Papir je potrpežljiv. Naslikajo ti o pregrehi najbolj blesteče podobe. Opravičujejo li vse, slikajo ti vse s pohotnimi barvami. — Srce postane razpoloženo za strast, domišljija si slike nenravne podobe in se v nje popolnoma vtopi. Razum ne ve več prav ločiti med pravim in nepravim. V taki knjigi ti opisujejo n. pr., kako opazi žena nagnjenje svojega moža do druge žene, kako vidi, koliko trpi njen mož vsled tega in ne more premagati svojega nagnjenja. Samo se pozna za oviro njegove sreče, si vzame življenje — se kratkomalo obesi, da je on tako
—	prost. Tako početje se nam opisuje kot idealno; pod ta viseči ideal prepelje bralce in bralke, da ga občudujejo ali pa še celo posnemajo. Koliko pregreh se slavi samo v tej knjigi? Nezvestoba — kot bi se ji ne mogli protiviti! —
prekletstva vredna zmota ! Odobravanje tega nagnjenja zločin ; samoumor kot čin junaka
—	sramotno dejanje ! Take pregrehe se slavijo, take pokvkee spačenih src prištevajo idealom. V tisoč varijacijah se slavi pregreha. Pripoveduje se, da je Trpljenje mladega Wertherja’ povzročilo več samoumorov, kot šteje črk. Kolikim rodbinskim tragedijam je vzrok šele Zola ! (Francoski brezverski pisatelj).
V lekarnah, kjer se spravlja sirup, morajo imeti dotične posode dvakrat zaprte in označene z mrtvaško glavo. Take knjige so tudi strup, ne samo za dušo, ampak tudi za telo. Tedaj bi morala imeti tudi vsa izložbena stekla, za katerimi leže naprodaj take knjige, mrtvaške glave, te bi; morale biti v vseh sobah, kjer so ■ take- kpjige; na mizah, mrtvaške glave bi mor -le imeti shrambe takih knjig, da bi se vedelo,1 da se gre-tu za umor in za zločin. :u uk	t »d.-u ir
Koliko Staričev toži o svojih otrokih ! Zakaj pa ? Oh, berilo ! Za resno delo nikakega zanimanja, romantične ideje, nesrečna znanja — sa-moumor. Trpeli so tako berilo, odtod posledice. Neki misijonar pravi: »Kje leže tropine in želod za hrano, tam vemo, kdo se redi.« Tako se tudi spozna duh iz knjig, katere so njegova hrana.
In sedaj slabi časopisi ! Mozes Montefiore je rekel 1840 na kongresu v Varšavi; »Kaj govoričite, dokler nimamo v roki tiska, je vse, kar pravite, zastonj. Zastonj delate akcijske družbe in najemate posojila, provzročate bankerote itd. Dokler mi Židje nimamo v lasti časopisov, da omamljamo svet in ga varamo, ne dosežemo ničesar in naše gospostvo ostane le blodnja. Tisk napravlja in odstavlja ministre, upliva na volitve, napravlja bankerote, urejuje vse delovanje14. Vresničenje tega kar je ta zastopnik židovskega svetovnega naziranja tedaj izrekel, opažamo v slabem časopisju.
Vse, kar smo rekli o slabih knjigah, velja še stokrat bolj o slabih časopisih. Kajti tu se vbrizguje moralen strup redno vsakih 24 ur v cele dežele in narode, v žile vsega človeštva. Z eno in isto lažjo v enem dnevu, se okužijo tisoči in tisoči ljudi. — Jedna in ista resnica se zavija v jednem dnevu v tisoč in tisoč glavah. Isto sovraštvo in zasramovanje dobrega sa neti v tisoč in tisoč srcih.
In to razdiralno delo se vr-i dan za dnevom vse leto tam, kamor ne dospejo velike knjige, kjer ni razuma in veselja za velika dela, v vrstah ljudstva, katero tembolj verjame to, kar mu časopis pove, čim manj goji drugo berilo. Nuesar, -kar je pogubonosnega v slabih romanih, ne manjka v časopisnih romanih. (Takozvani podlistki.) Ti prekašajo v pogubonosnosti še one, ker so slabše vrste in še nižje nravnosti. Prebirajo se v malih oddelkih s tem večjim poželjenjem in taki romani zastrupljajo srce in duha onih, ki -nimajo časa za čitanje daljših romanov.
Kjer se Bog onečašča, ni mesta za nas! In slabi časopisi onečaščajo Boga in onečaščajo Boga za tvoj denar ! Odkod naj pride torej blagoslov božji nad hišo, v kateri se naročajo in bero slabi časopisi.
Poleg romanov — politična poročila. Če so ta pisana s slabim namenom, tedaj nastane sa-moobsebi pokvarjeno javno mnenje. Vsak zločin iproti cerkvi, proti veri, proti nravnosti se hvali, opravičuje, prikriva, zavest ljudstva se izprija; to kar je za Boga, za cerkev, za nravnost, se oskru nja, graja, zasmehuje, zaničuje. Mož, ki brani •cerkev, pravico in čednost, se zasmehuje in javno sramoti. Kdor pa deluje proti vsemu, kar je sveto ;in dobro, ta jim je junak
Za tem pridejo dnevne novice. Pripovedu-jujo se vse zlobnosti prav natanko, večkrat pod krinko ogorčenja. Umor, samoumor, dvoboj, nenravnosti slikajo se nam z vso prekanjenostjo. O sodnijskih obravnavah se poroča tako, da so nekak učni tečaj za zločine. Strah pred pregreho se kratke malo zamori v zavesti ljudstva. In kaj šele inseratni del! (To so oznanila v listu.) Večkrat je najnevarnejši od vseh in poživlja naravnost k slabemu.
Take časopise naiočati brez važnega vzroka, je smrten greh. Prvič ti škodujejo, če hočeš ali nočeš. Star izrek Kristovih sovražnikov pravi: »Le lažite, neKaj vedno ostane1« Motiti se j n meš v svojih dobrih načelih in v svojem mnenju; tudi če bi tebi resnično ne škodovali, škodujejo tvojim otrokom, hišnim prebivalcem in zastrupljaj o hišo. In če to ne, škodujejo radi tega, ker daješ slab vzgled. In če to ti tajiš, — ti plačuješ tak list, ti podpiraš tedaj s svojim denarjem zločin ljudskega zastrupljenja. Plačuješ sestavljenje onih člankov, ki sramote Boga, taje Krista, zasmehujejo cerkev. Plačuješ napade na -nesmrtnost svoje duše, na bivanje Boga, na vse, kar ti je sveto. S svojim denarjem si sokriv, da se ogoljufajo tisoči za svojo vero, za upanje večne sreče, da se obrekujejo papež in škofje, duhovniki in redovnice, da se slavi nevera in zatira vera. Tvoj denar je I riv, da se zastruplja nedolžnost. da se razširja nenravnost, da se uči umor in somoumor in razširjajo slabi. K vsemu temu pomagaš na ta način, da podpiraš tako časopisje s svojim denarjem.
In ti se imaš za dobrega katoličana ? Ti braniš svojo vero ? Ti si nimaš ničesar predbacivati? Kako se že imenujejo tuji grehi ? K slabemu pripomoči, slabega ne preprečiti, k slabemu poživljati. Kajti če tvoje podpiranje ne pripomore k slabemu in to za toliko množico !
Niti vinarja nočeš izdati za strup, s katerim bi se zastrupljali ljudje. No, in vendar plačuješ leto za letom 40, 60, 100 kron, s katerimi se zastrupljajo duše, se ogoljufa človeštvo za najsvetejša dobra in ti ne najdeš na tem najmanjšega zla, da se vdeležuješ tega mešanja strupa z. dušo 1
Ne ! Noben katoličan ne sme kupovati slabih knjig in naro ati si slabih časopisov. Vsaki laži in vsakemu obrekovanju mora braniti katoličan vstop v svojo hišo ne sme ga podpirati in ne trpeti v svoji hiši.
Ce se to zgodi, razvijali se bodo naravno dobri časopisi. Potem se bo vcepljala v zavest narodov namesto strupa zdrava hrana zdrav duh; versko življenje bo zavladalo, nenravnosti in zločini bodo ponehovali. Tedaj končujem z besedo-
Pri ljubezni do Boga, do Krista, do cerkve, do duše, do bližnjega — proč s slabimi knjigami in časopisi! Katoličan sem — ne berem Kristu sovražnih knjig — ne dam niti vinarja zazastrup-Ijenje našega ljudstva.
*
* *
Dragi čitateljj Pojdi in tudi ti tako stori! Za slabe knjige in slabo časopisje ne daj niti vinarja pač pa podpiraj in razširjaj naše katoliško slovensko časopisje, da se tako omeji zastrup-Ijenje našega milega naroda.
NA RODNI GRUDI.
(Povest iz nedavnih časov. — Spisal Fr. Ks. Steržaj.)
XV.
(Dalje.)
Janez pa jo slonel še vedno ob zidu in zrl očeta, pri tem pa se ga je lotevala žalost in skrb, strah pred bodočnostjo.
Zunaj je vladala gluha noč. Tuintam je zalajal pes, gori na slemenu se je tožno oglašal čuk.
Mešetar Toničar je tisti večer jezen odšel ,na Poš o“. Ta sramota! Vpričo drug h ljudi ga je oštel ta prekleti smrkovec — njega. Toničarja!
—	In niti odgovoriti mu ni mogel, tako ga je g!e 'al in meril s svojimi očmi. — Vpričo ljudi !
—	To mu pokaže, to mu bo dal temu fantalinu, ki se nosi, kakor bi bilo vse njegovo. — Ne, te sramote ne sme pustiti tako — mora mu plačati, dvo no, trojno — — —.
Toničar je postajal vedno bolj jezen. Njegova domišljija mu je risala sramoto, ki jo je prestal, v vedn > večji meri. Bolj ko se je razvnemal ln razmišljal, toliko bolj ga je grelo in peklo.
Kako naj vrne to Janezu? —
Toničar je napenjal vso svojo domišljijo, da bi si znnslil kaj pametnega.
»Nabije ga — zvečer, ali po noči ? A kako?
Saj Janez ne gre nikamor, saj je vedno doma ta mevža — in naposled, ko bi šel — ali bi ga Pa zmogel. On pri svojih pet in petdesetih letih.
Ne — tako ne bo šlo. Kaj bi mu naredil ?
Nič pametnega si ne more misliti! Kakor nalašč, mu ne pade nič v glavo.
čudno, da je ta mladič tak — Oče, da, ta Je bil mož, ki je vedel in znal ceniti Toničarja. A kaj. ko je umrl. — Škoda ga je, saj nekaj let bi še lahko živel. In Kelinka je vdova. —
Mešetar je naenkrat obstal. Njegove misli so PKšle na pravo pot. Udaril se je z roko po čelu: ,Da se nisem prej zmislil. No saj ni zamujeno. * o mu podkurim in razpiham žerjavico temu fan-
talinu, da rnu bo vroče — da bo vedel, koga je osramotil. —
Toničar je prispel , do Pošte”. In tisti večer je mnogo pil, a v enomer se je smehljal in muzal. Tuintam pa je udaril z roko po mizi in zagodrnjal: »To mu pokažem”. —
*
* *
Nekaj tednov pozneje je Toničar srečal Ke-linko, ki je sama šla z njive. Kakor nalašč, si je mislil. In takoj jo je začel izpraševati :
»Kaj že na delu ?”
»Kaj pa hočem. Saj ne pomaga žalovanje nič. Kar je, pa je. Ni ga —
.Naposled, ko bi tudi bil, saj je bilo delo tako vse na tvojih ramah. Reva, koliko si trpela —.*
„No res, da sem. Wš, pa če je mož v hiši, se lažje dela1.
,.Saj tako ne boš ostala sama'.
«Kaj pa mi ostane drugega? Saj je Janez.” »Tako misliš? , se je nalašč začudil mešetar. »Kesala se boš!’, je pristavil zlobno.
.Zakaj V
Zakaj, še praša Ti ga še ne poznaš, saj je doce a sin prve žene. To te bo stiskal.
»Jaz pa mislim, da ne. Saj doslej ni bil tak« — Doslej, doslej , je oponašal Toničar, »saj si ni upal. Daj mu gospodarstvo, pa bo pokazal roge. Ti ga ne poznaš”.
Kaj naj naredim ?•*
»Omoži se. pa je. Njega pa izplačaš. Saj testamenta tako ni *
Potem pa je popustil Kelinko samo in odhajal zlobno smehljaje se — po vasi.
„Morbiti se mi posreči No. potem bosta dve muhi na en udarec .
XVI.
Dober mesec potem se je oglasil trgovec Perko pri Janezu, ki še ni bil odšel nazaj v garnizijo, dobil je bil začasni dopust.
Janezu se je glas lahno tresel, ko ga je pozdravil :
»Dober dan, gospod Perko!*
Bog daj boljše kot si jih imel doslej", in krepko je stisnil lesni trgovec Janeza roko.
.Vidiš, slišal sem o nezgodi, ki je zadela tvojega očeta. Bog mu daj dobro — In pravim,, prav je tako. No, ne glej me tako čudno. Kaj bi bilo, ko bi živel tvoj oče še nekaj let tako kakor doslej. Janez ti si pameten in pripoznati moraš. V nekaj letih pa bi bili vi vsi ob vse1”.
»Vi prehudo sodite, gospod Perko.”
.Nič prehudo, Janez. Saj mi je znano vse. Kaj boš sedaj ukrenil ? •
»Sam ne vem“.
Najprej pojdi k glavarstvu in prosi, naj te oproste vojaščine in naj te proglase polnoletnim", mu je svetoval Perko.
, Ali ho šlo ?“
Kaj pak ! Z županom govori in jaz bom tudi. Vsi te poznamo, da si zrel in dorasel."
»Kaj potem ?“
,.Kako mislišV‘
..Moj Bog. ogromni dolgi*
»Ta naj te za sedaj ne skrb'. Nisem stiskač. Očeta sem držal trdo, da bi ga odvadil zapravljanja. Pa ni šlo. Ti si pa iz drugega lesa in tebi zaupam. Lahko bi sodnijskim potom prišel do denarja pa ne maram. Za sedaj ga ne rabim."
»Kaj pa mati in Lina V«
»Sodnija bo že odločila. Tebi pripada glavni del, Janez. Tvoja rajna mati je prinesla v hišo svojih deset tisoč kron. In vsaj te — pripadejo samo tebi. Najbolj pametno bi bilo, da ostaneta tukaj v hiši in tebi pomagam. To je moj svet «
.Pa vendar, kako bo z dolgom?'
»Saj sem rekel, da se ne mudi. Eno leto ti dam popolnoma prosto. Delaj in gospodari, kar hočeš in kolikor moreš. V tem letu boš tudi videl kako in kaj — Se le potem, če boš ostal, mi boš vsako leto plačeval obresti in nekaj stotakov glavnice. Tako toiej —".
»Kaj že greste,?', je vj rašal Janez, ko je opazil, da se trgovec odpravlja.
.Da, mudi se mi še »na Pošlo", imam tam nekaj opravka.«’
»Pa bi šli nekoliko notri 1", ga je vabil
Janez.
„Ne utegnem. Torej velja, kaj ne, Janez?*
»Velja !"
.Bodi mož, Janez ! Ne na levo, ne na desno, ampak naprej. Ta in oni te bo oviral, pa ne daj se. Mirno stopaj svojo pot z Bogom in v pridnosti. In pa — ne ukloni se! Pa bo šlo. Z Bogom ! “
Lesni trgovec Perko je odhajal. Z nekim veselem in zadovoljnostjo je gledal Janez za možem, ki se mu je danes pokazal v popolnoma drugačni luči nego doslej. Imel ga je za oderuha in stiskača — a bil je samo previden in moder gospodar ne samo za-se, ampak tudi svojim sosedom, katerim je rad iztegnil svojo roko in jih pomagal dvigniti iz propadanja.
Potem pa je Janez vstopil v sobo. Kelinka se je opirala ob mizo, še vedno vsa objokana. Ko je stopil Janez v sobo, je dvignila glavo, a potem zopet zaihtela.
.Mati, vtolažite se. Saj zaradi tega ne bo
nič boljše, če jokale. Božja volja je Lila tako’ — jo je skušal Janez lola/iti.
.Moj Bog. kaj bo sedaj?*
I kaj, bo že kako Bog dni. Jutri grem k okra jnemu glavarstvu in k sodni i da me oproste in pa proglase polnoletnim".
.Ali meniš, da bo šlo ? , ga je vprašala Kelinka.
,.Ne vem. orko mi je svetoval'1,
»Ta? Kaj pa dolg?
,Za sedaj me še n«' terja’.
.Tebe? Kako misliš tor*
Ino saj bom jaz gospodaril, ne ?', je vprašal Janez in začudeno pogledal svojo mačeho.
„Kdo ti pa je izročil gospoda)sivo ?•, ga je vpiašala ta pikro in si obrisala solzo, ki ji je visela na licu.
»Sai se samo ob sebi umeje. Res da testamenta ni - a kdo pa bo?
.Kdo? Jaz, da veš*, in Ke inka je vdarila z roko po mizi.
.Saj sem morala tudi ta čas, kar te ni bilo doma. Gospodarstvo pri tem ni nič trpelo. Tako, to sem ti mislila povedati.*
.Bomo videli, kaj bo sodnija rekla. Sicer pa imam v tej hiši in na tem posestvu doto ranjke matere, deset tisoč kron in ti so moji*.
.Misliš? Rabiti jih lako ne moreš, ker nisi polnoleten«, mu je ugovarjala mačeha.
.Saj zato grem k sodniji. Kako boste pa gospodarili, ne vem. Dolga je še sedem tisoč, dota ranjke matere deset tisoč, —- kar je ostalega premoženja, se bo pa delilo med nas tri .
„Tako misliš? Kako bi p.a ti gospodaril, a?
,.Bi že kako. To vem, da s težavo in vpotu svojega obraza, a vendar z veseljem*.
»ITa — ha ! Kakor bi se tebi zdelo in tvoji milosti. Pa naj se proda. — Prav, da se je ona Oštirjeva punčara omožila, zakaj naposled bi še mogoče zahteval, da bi jo morala poslušati".
Janez je prebledel. Potne kaplje so se mu pokazale na čelu Tako nekam čudno ga je spreletelo po vsem životu.
.Kaj ste rekli ? Omožila se je —
.Seveda. — To je prav, zakaj kakor vidim je še nisi pozabil. Sedaj jo boš moral, ha — ha!"
Kelinka je vstala od mize in trdih korakov odšla iz sobe. Janez je bil onemel Kakor pribit je sedel na mestu. Tako čudno ! In on o tem ni nič vedel. Mislil je, do jo bo lahko pozabil, prepričeval je samega sebe, da bo lahko storil — a sedaj, še le sedaj vidi, da se je samo slepil.
(Pride še).
+■+
g^g)

IZ GALEJE...
(Iz češčine. — Priredila H. Podlipška).
»Ubežnik ', je naznanil vojak v službi. Vrata male bolnišnice, s črnim križem nad vhodom so se počasi odprla ter spuščala ambolanco, ki je zginila v ozkem dvorišču...
Dva kaznjenca, ki sta vlekla za seboj težke verige peljala sta voziček, vstavila se ter se spogledala. Iz njihovih oči je odsevalo sočut;e nad neizpolnjeno željo tovariševo.
„Revež«, vzdihnil je starši ustrelili so ga Korakal je dalje z odkrito glavo, podoben zmu-čenemu konju...
Ranjenca so prinesli v veliko sobo kjer je stala na sredi dolga miza.
Zdravnik se je sklonil nad njim. Ubežnik je ležal na postelji, neizrečeno bled, z odprtimi očmi. Mokri lasje so se mu oprijemali čela. Na njegovem, skoraj še otročjem obličju, se jo bral strah. Zdravnik je odvezal platneno obvezo ; rana je bila majhna, s zamodrelim okrajem.
Obvezal mu jo je vnovič ter mu sočutno pobožal roko.
»Ubogi dečko*, nnmral je žal stno, „ti imaš dosti...“
Ubežnik je prosil vode. Vojak, ki mu je stregel, vlival mu jo je počasi med ustnice...
Skozi okno sem je pndal svit zahajajočega solnca. Ranjenec e vzdihoval.
Nekdo se je bližal sobi. Visok vojak, s trdim izrazom na obličju je stal med vrati. Zdravnik ga je pogledal.
.Česa želite?' vprašal ga je osorno.
.Smem govoriti z onim — bolnikom* ? je govoril tiho in boječe.
Ste njegov sorodnik ?“ ga je dalje vprašal zdravnik.
,.Ne 'gospod, — sem vojak — kateri — ga — — je ustrelil", je nadaljeval še bolj tiho.
Zdravnikovo lice se je stemnilo.
.Pojdite", je dejal .napravili ste dokaj dobro svojo dolžnost«, dodal je trpko, pokimal postrež-nemu vojaku, ki je stal pri postelji ter odšel.
Vojak od straže je pristopil k postelji Ubežnik je dihal težko, ter imel oči zaprte.
,Ivan*, dejal je vojak tiho. Ranjenec se je stresel ter odprl oči.
»Ivan — prosim te, odpusti mi — jaz sem nesrečen — moral sem to storiti — o ko bi bil oslepel v tistem trenutku ! Po licih so mu tekle solze.
Ranjenec je vprl v njega svoje otročje, čiste oči.
BNimam ti kaj odpustiti, Peter — bila je to •tvoja dolžnost — vem, ti si dober, najboljši iz-
med vseh — skrbiš za slabotnega Janeza in deliš svoj kruh z ubogim Pavlom — Ali — moja mati in sestra, Peter — jaz ju zapuščam", je dodal žalostno.
,.Ivan, prosim poslušaj me...« govoril je vo jak s trdim obličjem, a odkritosrčnimi očmi. Storil sem ti veliko k ivico — dovoli mi — da — da, bodem skrbel za tvoje drage....
Ivan je molčal ter ga gledal z mehkim pogledom.
„Ti premišljaš, Ivan , prosil je Peter žalostno — »braniš — svojemu — morilcu-------------*.
.Peter', je deni Ivan, .ne greši. Jaz sem ti odpustil — Marina ta dobra duša te bo ljubila
— boš videl in moja mamica tudi Hvala ti---------“
govoril je slabo, ter stisnil roko Petru, ki se je sklonil nad njim.
• Pozdravi ju od mene, Peter —	— bodi
srečen ž njima — — —“.
Peter je poljubil njegovo hladno roko. na katero so tekle vroče solze — — —
Skozi okno je padel poslednji odsvit zahajajočega solnca, kakor bi bil gotov, da odnese dušo nedolžnega.
Juliji
ima 31 dni. Dan se skrči za 51 minut. 1 pon-deljek. Tevbald, pu-č.; Julij; Pambo. — 2. torek, obiskovanje M. D ; Procesij. — D a n e s zadnji krajec ob 3. uri 31 min p o p I d n e. Velika vročina. -	3 sreda. Helijodor, sk.;
Rertram: Isenaj. — 4. čelrtek. Urh sk.; Berta, dev. — 5. petek. Ciril in Metod, škofa: Do-miciji; Anton Zakarij. — 6. sobota. Izaija, prerok; Dominika, muč —	7. VII. pobinkoštna nedelja.
(Evangelij:	Olažujivih pi rokih.) Benedikt IX. p.;
Pompej; Vilibald. — 8. pondeljek. Elizabeta, kr.: Kiljan. sk. — 9. toiek. Anatolija, dev.; Veronika J ul. dev.; Letici ja; gorkumski muč. — 10. sreda. Amalija, dev.; Felicita; Lurida: Danesje mlaj ob 4. uri 12. vin. popoldne. L e d o gorko vreme. — 11. četrtek, lij I. pap.; Peter F. sp.; Ahondij; Filornena. — 12. petek. Mohor in Fortuna'; muč.; Epifanija. — 13 sobota. Marjeta d. muč.; Anaklet. pop ; Evgen, sk.
HREPENENJE.
{Spisala H. P.)
To so tisti krasni dnevi, ko opojni duh cvetk dehti po mehkem ozračju. Solnčni svit, gibljivo listovje, po;oči ptički, poletim sapa, ti glasovi neprenehoma vabijo človeka v gozd.
Milka se je napotila po ozki poti v gozd. Oči so ji plavale 8ez krajino. Narava seji je smehljala in jo pozdravljala. Ali dasi so okolo blodile nje oči in misli, vedno zopet je padel njen pogled na ozko stezo, ki pelje v Vintgar, ta sloveči slap na Gorenjskem.
Ko je dospela na zaželjeni kraj, je sedla v skalovino bližnjega^slapa. Gledala je v divji boj valov. Snežnobeli valovi se razbijajo drug druzega, cepijo v nestevilno malih slapčkov in se zagati ajc. v sive stene.
Bujno rastoče bukovo in leskovo grmovje gleda izza ostrice in razteguje široke veje nad slapom. Vsako peresce je obsejano s težko roso ; solnčni žarki se odbijajo na njih listih, tako da se vsaks kapljica blišči, da je podobna diamantu.
Nekatere kapljice so vsled puha spolzele tako daleč, da padajo na tla. Kadar potegne lahen veter se vse kapljice vsujejo, kakor bi padali sami biseri na mokrotna tla.
Dolgo je slonela in gledala bobneči divji boj valov. Vse seji zdi nekako skrivnostno. Tainstveno se ji vidi žuborenje malega potočka v bližnjem gozdu in skrivnostno vrvenje mogočnega slapa.
Kdo bi uganil vsa čustva, ki se porajajo v duT gledalke strmeče v vodo.
Pred njo se razprostira divji del te soteske.
V ožnožju so sive skale z neredno razdrapanim grmovjem, potem se dvigajo navpično gole gorske stene, na njih se vije vrsta višnjevo zelenih smrek, višje gori se drobi kamenje potem pride vrsta brez z belimi debli in rdočo-rjavimi vejami in zopet peščen lob. Tu se vzdiguje brez z mogočnimi golimi sivordečimi pečinami in vrhu teh rastejo temnozelene hoje.
Tik poti so se jelšovi grmi tako zgnjetli, kakor da hi radi gledali, kedo gre mimo. Vse to ogrinja čaroben polmrak, ki dela skalovje še bolj mračno in tajinstveno.
Med opazovanjem so se ji misli vračale tja na obal sinjega morja.
Ko se je sobice bližalo zatonu je morje rastlo. Valovi so se dvigali, kakor srebrne proge so se črtali njihovi peneči grebeni, \ spenjali so se više in više in pri tem je bil vedno močneji njih šum. Valovi so se zaganjali ob visoko steno, vspenjali in se z bučnim šumom odbijali. V bližini so se zibale jadrnice z razpetimi žoltimi jadri. Pri tem je mislila na tisti mali čoln, kije leno plaval po
vodi in se prijetno gugal, v katerem se je tolikokrat vo ila pr ti Miramaru, ko se je lahna in prozorna megla zbirala nad vodo ; mislila je na tiste plamteče poglede v mestu in tiste nasmehljaje, ki jih je srečavala po vseh ulicah. Nekaj zašumi nad njeno glavo. Pogleda in vidi malo veverico, ki pleza gori in dol po smreki skače na levo in desno, kroži okoli drevesa in pada, pleza in zopet pada. Pri tem ji pade pogled na gozdnega metulja, ki se je 'eselil toplote. Mislila si je kako plapola la metulj okolo, in krila se mu blešče kot raznobojna cvetica. Gotovo je zaljubljen v kako dehlečo cvetko. In res našel jo je in sedaj polju buje nežna peresca.
Tako so dobile njene misli smer, ki je bila zelo drugačna od njenega prejšnjega ponosnega razpoloženja	(Konec prihodnjič.)
NEKAJ ZA SLOV. STARIŠE.
NEUMNI OTROCI.
(Po maloruskem.)
Pelinova otroka sta začela nekaj govoriti ali bolj jecljati še le v tretjem letu, v dvanajstem sta se naučila citati, misliti pa se nista navadila nikoli.
Pelino\ka je šla vprašat gospoda učitelja zakaj da sta njena otroka taka. Učitelj jo je začuden pogledal in ji trpko, kratko a resn čno od-go\ oril:
„Saj Vaš mož ni bil še nikdar trezen".
POLITIKA.
Avstrija-Ogrska. Torej naš novi državni zbor je že zbran. Prestolni govor cesarjev je napravil na poslance in splošno na vso javnost ugoden utis. V včerajšnji seji je bil izvoljen za predsednika kršč. socialec Vaisk rhner, za podpredsednika pa Čeh dr Začek in Poljak dr. Starzinskl
V	kratkem se najbrže pomnože podpredsedniška mesta. Za sedaj je še na površju prašanje o tem, kako so grupirani naši poslanci. Ustanovili so dva kluba : »Slovenski klub« in „ Jugoslovansko zvezo*.
V	slovenskem klubu je zbranih 10 kranjskih posl. S. L. S., 2 goriška in 4 štajerski ,Kmečke Zveze," (dr. Ploj je izdal zastavo, za katero je bil izvoljen.) Vsi poslanci Sl. kluba so enih misli, enega duha. V jugoslovanski zvezi pa so vsi Hrvatje in slovenski liberalci ter Mandič iz Istre in dr. Rybaf iz Trsta. Možje tega kluba pa niso vsi enega duha in ene misli, ampak poleg duhovnika sedi najhujši liberalec. Na dlani je. kateri klub ima v sebi večjo življensko moč. Da ni prišlo do enega kluba, krivijo največ poslance S. L. S. oziroma
nekatere izmed njih, mi pa pravimo, da je temu največ kriva načelna nejasnost med Hrvati samimi in nekaterimi n ših poslancev, ter hinavščina slov. liberalcev. Prosimo c. čitatelje, kdo naj zaupa enemu Hribarju, ki od Ljubljane do Duna a in od Dunaja do Ljubljane popolni'ma spremeni svoj program. Da slov. liberalci v smrtni sili kakor hudič muhe žro svoje programe ter jih potem ob ugodni priliki izmečejo, nam je umljivo, toda da ni kateri naših poslancev ne uvidijo te hinavščine, tega ne razumemo Mi slovenski duhovniki v Trstu in okolici popolnoma odobravamo politiko poslancev 8. L. S. in zato stopamo v tem oziru v popolno nasprotje z našimi istrskimi in tržaškimi poslanci. Jugoslovanska zveza je storila usodepolno pogreške, da je rajši bacnila od sebe 16 odločnih, zanesljivih, slovenskih kat. mož za kater.mi stoji slov ljudstvo, kako da bi bila žrtvoval > enega nezanesljivega, z Nemci zvezanega slov. liberalca. S tem hoče rešiti slov. liberalizem ; (nam so osebe postranska stvar) todi mi znamo, da kdor krade in drži Žakelj, oba grešita. »Pustimo čas i čas« je pisal na te dogodke „SloveneC, tako pravimo i upajmo, da tudi naši zastopniki pridejo kmalu do boljšega spoznanja. — V Puli so se vršile te dni občinske voli ve. Osnovala se je bila nova gospo darska stranka, da reši občino iz krempljev ka more. Vsled nečuvenih sleparij je nova stranka propadla le za malo glasov. Vlada bo volitve gotovo razveljavila. — V ogerskein državnem zboru obstruirajo Hrvatje. \ lada hoče namreč sloriti novo krivi« o n sproti Hrvatom, uzakoniti hoče mažarski uradni jezik tudi na hrvaških železnicah. Temu pa se upirajo Hrvat e z vsemi silami.
Drugi kraji. Ruski car je zopet razpustil državno dumo. Policija je namreč zasledila zaroto naperjeno proti vladarju in državni obliki; v to zaroto so bili zapleteni tudi državni poslanci, zato je bila duma razpuščena — Na Francoskem bi bilo kmalu prišlo do revolucije. Vzdignili so se bili kmetje. Vinogradnikom dela naj večjo konku renco labricino, zato so zahtevali varstva. Ker se je vlada obotavljala, je zavrelo med krneti in šc celo vojaki so se bili uprli. Sedaj so menda udušili upor.
DRUŠTVA, i
Občni zbon zavoda sv. Nikolaja v Trstu. Dne 16 1. m- »a občnem zboru »Zavoda sv. Nikolaja« so bilo izvoljene sledeče od--bornice in odbor ;se je tako-le konstituiral: g.a Karla Ponikvar, predsednica, g.a Roža Gre gorin, podpredsednica ; g.čna; Olga,, Sancin, gdč. Tončka Čarga, gdč. Tončka Pondelak tajnice; Maša Grom, blagajničar ca ; g.; Matija Škabar, du-
hovni voditelj; gdč. Marija Žitnik, voditeljica no trajne uprave ; gdč. Lucija Sere namestnica ; gdč. Rezika Gruden, g^č. Kunigunda Blatnik, pregledovali računov.
Odbornice so sledeče gg.:	Ema Bartelj,
Zinka Rybnf, Milka Mankoč Marija Čarga, Marica Forcessin, Marjeta Sk k, Zofi Trost, Fani Batisla, Jelislava Gulič, Lizika Krstnik, Amalija Vidmar, Antonija Grahli, Karolina Zadnik, Marija Istinič, Ivanka Mrakuža Nežika Reven, Ana Mišič. Lojska Štoka, Katinka Cotič, Franja Ferjančič Urška Kern. Vspored je bil ta le :
1. Pozdrav predsednice Karle I onikvarjeve. 2 Poročilo tajnice Olge Sancin. 3 Volitve. 4. Poročilo blagajnič. Maše Grom. 5. Poročilo voditeljice Marije Žitnik. 6. Govor č. g duhovne a voditelja Matije Škabar. 7. Pozdrav č. g. odsotnega Ivana Tul (prebran). 8. Nagovor in zahvala predsednice. 9. Petje in prosti pogovori (zakliuček).
Opazka:	Natančno poro ilo izide v po-
sebni brošurici.
Poročilo tajnice.
Odbor je imel od 5. sept. 1905. do koncem leta I9o6. 12 sej, pri kojih se je vkrepalo in določevalo, kar je bilo v korist zavodu. Napravilo se je mnogo olcožnic na županstva, posojilnice in posamezne osebe, katere so se še precej odzvale.
Duhovni voditelj č. g. Budin je bil med letom premeščen iz Trsta ter na njegovo mesto je prišel č. g. Fran Guštin, koji nas je radi preol) -lega dela sedaj tudi moral zapustiti. Sporazum-Ijenjern preč. škof. ordinar. smo dobili spet novega g duhovnega voditelja č. g. Matija Škabarja, kojega prvič pozdravljamo v svoji sredi!
Prisrčno zahvalo izrekamo tudi č. g. Budinu, ki se je za časa tukajšnjega bivanja zanimal za zavod in ga prenovil; enako zahvalo izrekamo č. g Guštinu, ki se je mnogo trudil za obstoj za voda in za napredek naših ubogih gojenk Bog jima plačaj !
V zlato knjigo žav. sv Nikolaja" je vpisano ime blagopokojnega č. g. Nanutti-ja duhovnika goriške škofije, ki je volil zavodu 800 K po odbitku 712 K. Slava mu !
Hvaležen spomin bodi pokojn. g. Gomilšek u, ki je zapustil zavodu 100 K.
Zavod je v svoje okrilje sprejel veliko število de let ; tudi tacih, ki so bile zapuščene in brez vseh sredstev. Vse so bile tu prijazno, materinsko spi ej e te Radi obljubljenega pošiljanja deklet k novo došlim dekletom se ni moglo do sedaj še popolnoma urediti, upa se pa, da se v iprihodnje .združinio z vodstvom za varstvo brez
spremstva potujočih deklef
•Zahvalo izrekam v imenu zavoda vsem, ki so nam z deli in nasveti stali na strani in po-mogli da zavod ni umrl nego mu navdahnili novo življenje
Bodi izrečena srčna hvala premilostljivemu in prevzvišenemil g. škofu dr.u Nagl-nu, ki nam je podaril lepo svoto in 1 akor čujemo se vedno za zavod zanima. Hvala lepa č. g. Tulu, ki nam je z dobrimi nasveti vedno pri rokah. Hvala č. g. Federzoliju, ki ima vedno darežljivo roko za naš prepotrebni zavod. Hvala vsem našim gospem, tudi odbornicam ki so mnogo darovale v denarju in blagu ter tako zavodu dale lepše zunanje lice. Hvala vsem onim denarnim zavodom in občinam, ki se v bilancah spominjajo našega zavoda. Hvala bodi vsem slov. časopisom, ki brez razlike mišje nja nam gredo na roko in priporočajo naše koristno podjetje. Hvala našej vodhelj. g.ci M. Žitnik in nje namestnici Luciji Sere, ki tako uzorno vodita /a od, da se vsi pohvalno izražajo o njem. Hvala vsem, vsem, ki so količkaj storili za zavod. Prosim ostanite temu zavetišču naklonjeni, in to tem bolj, ker se zavzema za revne služkinje, ki potrebujejo skrbi in ljubezni, saj one so tudi naše sestre 1 Tedaj ne zapuščajmo jih v potrebi in sili.
Delo naše, a vaše prizadevanje in vaša ljubezen do tega zavoda pa Bog blagoslovi in njegov zaščitnik sv. Nikolaj !
Pozdrav č. g. Ivana Tula.
Ker som osebno zadržan, da prisostvujem občnemu zboru .Zavoda sv. Nikolaja', mu pošiljam tu iskren pozdrav
Pozdravljam vse blage gospe in gospice odbornice. Učvrstite zaščitništvo za brezposelne služkinje in delujte vsaka po svoji moči, da poseže zanimanje za Zavod" tudi v širše sloje.
Pozdravljam slavno vodstvo, ki nadomešča gojenkam ljubeznivo mater. Vodi s srcem in z razumom poverjena Ti dekleta. Za Tvojo nesebično skrb Te čaka materinsko plačilo.
Pozdravljam sedanje gojenke priporočaje jim, udanost, pokorščino in ljubezen do vseh, ki se zanje žrtvujejo.
Pozdravljam bivše gojenke, da se s hvaležnim srcem spominjajo zavodovih dobrot.
Pozdravljam vse ude in udinje, vse dobrotnike in dobrotnice s prošnjo, da ostanejo zvesti temu prepotrebnemu zavetišču.
S pravico trdim, da je „Zavod‘ vseslovenskega pomena, ker prihajajo vanj mlade ke od vseh slovenskih pokrajin. Zato se mora zanj zanimati vsa Slovenija.
,,Zavod1, ni le človekoljubna naprava iz golega usmiljenja do človeka — trpinke, temveč je
kraj izvrševanja najplemenitejše ljubezni krščanske do bližnjega.
V tem smislu postaja vsak dar, ki ga prina samo ., Zavodu1, nadnaiavne veljave, vsled katere smemo pričakovati stotere in tisočere nagrade in obilnega blagoslova božjega za se in za svojce.
Takega blagoslova žeii vsem iz srca
IVAN TUL.
(Poročilo voditeljice prinesemo v prihodnji številki.)
NOVICE.
Nova razprodaja „Družinskega Prijatelja" se je začela v Trstu tik cerkve Sv. Antona Novega v tobakarni, ki se nahaja nasprot vrat, ki vodijo v zakristijo (Vincenzo Bellini 13 pritličje). Tobakarnar je Slovenec.
Iz Tomaja — Dne 13.junija. Obhajali smo pri nas izvanrcdno slavnost združeno z veselico radi blagoslovljenja na novo sezidane slavbe .Eli-zabetišča ‘ za\oda tukajšnjih čč. šolskih sester in domače kapelice v tem zavodu.
Blagopokojni veleč. g. msgr. Url an Golmajer, bivši kanonik-dekan tomajski ustanovil je 1. 1898 zavod solskih sestra .Elizabetišče‘ v spomin slavne 50 letnice vladarja našega presvtl cesarja Frana Josipa J. po raznih, zlasti gmotnih ovirali.
Ljudje, prvotno nekako nezaupni te novosti so spoznali kmalu korist tega zavoda za žensko izobrazbo.
Gojenk oglašalo seje vedno več in videlo se je, da prvotna itavba zavoda ne zadošča več pravemu svojemu namenu
I reba je bilo toraj misliti na ra/širjenje istega zlasti še radi tega, ker se bo sčasoma uveula v zavodu za deželo prepotrebna gospodinjska šola. - In res se naše marljive šolske sestre začele zaupaje na božjo pomoč in pomoč dobrotnikov prizidovati novo poslopje in prezidovati staro, ktere delo je sedaj pod spretnim vodstvom zidarski ga pidjetnika g. Lc.ra Živca popolnoma dokončano.
\ četrtek 13. t. m. toraj bilo je slovesno blagoslovljenje novega poslopja in domače kapelice posvečene presv. Jezusovemu, ktera se nahaja na skrajni vzhodni strani starega poslopja.
Že na predvečer kazal je zavod praznično lice, okrašen z zelenjem in zastavami. Ko se pa je zvečer pripeljal jirtč g. kanonik dr. Ivan Mlakar iz Maribora, kot glavni voditelj šolskih sester č. mati vrhovna prednica iz Maribora v spremstvu več. čč. prednic iz raznih njihovih zavodov, tedaj zažarel je krasni kres, topiči so pokali, rakete so švigale in oznanjale da prihodnji dan bode pomemben za razvoj ženske mlade, i na Krasu
V četrtek zjutraj bilo je med pritrkavanjem zvonov in pokanjem topičev ob 7. uri blago slo v-Ijenje kapelice presv. Srca Jezusovega, katero je opravil domači preč g. kanonik dekan Matija Sila. Po blagoslovljenju daroval je prvo sv mažo zopet črez st letja na starem Taboru preč. g. msgr. dr. Ivan Mlakar in za njim drugo domači g. kaplan. Po obeh sv. mašah pa je zbor gojenk s pomočjo blagorodnih gospo ličin Matilde in Marije Sonce ve in pod spretnim vodstvom g. pevovodje M. Šonca krasno popeval slovenske nabožne pesmi.
Popoludne ob 3. uri pa se je začela veselica najprvo z blagoslovljenjem novega poslopja, katerega je zopet blagoslovil preč. g. kanonik Matija Sila z azistencijo g župnika Ryžlavy in domačega g. kaplana.
K slavnosti prišlo je ljudstva od blizu in daleč. Govorilo se je pač. da pride k otvoritvi Njegova Jasnost princ Hohenlohe c. kr. namestnik iz Trsta; toda službeno zadržanega zastopal ga je blagorodni g. c kr. okrajni glavar sežanski A. Rebek s svojo gospo soprogo v spremstvu blag. g. sod svetnika J Platzerja z družino, c. kr. okr. šol. nadzornika M. Kanteta s svojo gospo in drugih. Navzoč je bil tudi z gospo soprogo visoko-rodni deželni vladni svetnik dr. P. Laharnar, kateri sedaj biva med nami Krašovci na počitnicah.
Slavnosti udeležilo se je tudi 16 duhovnikov iz tržaške, goriške in ljubljanske škofije ter dasi-ravno delavni dan polno priprostega ljudstva.
Vspored vršil se je točno in krasno. Med posameznimi točkami pel je mešami zbor različne komade prav dobra kar hvala g. pevovodju g.u učitelju voditelju in zgoraj imenovanima gospica-ma. V nedeljo pa se je ponovila veselica z istim vsporedom. kakor v četrtek. Tudi ta dan prišlo je polno občinstva domačega in tujega, samo, da je marsikateri po končanej veselici o nesel mokro kožo domov, ker ni imel dežnika. Nam pa je ta dež prine-el tisočake.
Zares krasen užitek imeli smo v četrtek in v nedeljo, za kar se imamo zahvalili našim neumorno delujočim šolskim sestram. Bog im plačaj in blagoslovi njihov trud in naj jim nakloni še obilo dobrotnikov, da čim preje poplamjo ol', katerega so si naložile.
Sv. Ivan. Že več časa je preteklo, o ikar se nisem oglasil v cenj. .Dr. Pr.‘ Sedaj pa se mi je nabralo precej gradiva in evo ga! — Lepo slovesnost nam zopet pripravi a naša dekliška Marijina družba za dan 29. t m. To spomlad je namreč sklenil družbeni odbor nabaviti v spomin letošnjih duhovnih vaj družbi zastavo. Takoj se je podal na delo in sklep bo te dni izvršen. Na praznik sv. Petra in Pavla popoldne bo slovesen blagoslov nove družbene zastave. Ob 3 uri bo imel
vlč g. kanonik Franc Kosec ki je pravi oče našim „Marjinim družbam - primeren govor in potem bo blagoslovil zastavo ; nato bo slovesen sv. blagoslov. Nova naša zastava je krasno, umetniško delo Povdariti pa moram da so jo naredile same naše družbenice. Načrt so izdelale č šolske sestre,, dalo pa izvršile pod spretnim nadzorstvom druž bene načelnice Tončke Vatovec te družbenice : Pierina Vitez, Josipina Sosič in Alojzija Hrana. Bodi izrečena tukaj javna zahvala č. šolskim sestram, ki so nam pomagale z delanjem in s svetom ; hvala pa bodi tudi tudi vrlim družbenicam ki so žrtvo'ale noči in dneve za zastavo. Vabimo torej vse prijatelje, da se udeleže slovesuegi blagoslova in da priilejo pogledat kai znajo naša vrla dekleta. Imamo pa tudi prošnjo do prijateljev. Ker je naša družba uboga in ker stane zastava, da si so družbenice vse brezplačno delale, vendarle lepe denarje se jim najtopleje priporočamo, da nam po mogočnosti pomagajo pokrili strošk ■. Vsak dar se hvaležno sprejme.
V nedeljo dne 30 junija bo obnajna procesija sv. Lana — ČLsi zahtevajo, da z obilno udeležbo in s sija ern pokažemo razstočemu številu verskih sovražnikov, da smo še tu in da je med nami še verskega duha. Ž- lani smo opazili lepo število Tržačanov na naši procesiji, upamo, da tuli letos ne izostmejo Bog dai le lepo vreme.
Zenska Marijina družita v Trstu priredi svoje letošnje romanje na Planinsko go o. Planinska gora se nahaja v lepi Notranjs i blizu Planine in je Notranjcem zelo priimbljena božja pot. Spored romanja bode ta - Odhod iz Trst s posebnim vlakom dne 10. julija ob 11 uri zveč r. Prihod v Posto.no ob 2 uri in pol zjutraj. 0 1 tod peš lepo uvrščeni za zastavo Marijine družbe proti Planinski gori, ki je dve urici oddaljena. Na Planinski gori pozdravni govor. Ob raznih rua-ali delilo se bode sv. obha ilo. Sv. spoved naj romarji pri svojih domačih izpovednikih v tednu d o m a opravijo. Na gori bo le malo priložnosti za to. Po svelem obhajilu zajnterk. Nekoliko kasnem pela se bode po glavnem govoru slovesna maša. Pred odhodom slovesni blagoslov in govor v slovo. P' 10 uri povratek v Postojno. V Postojni se obeduje. Ob 3 uri in pol pop. uhod v Postojnsko jamo. Obhod po jami traja 1 uro in pol. Če bo mog' če, bode kratka pobožnost v Postojnski župni cerkvi. Po 7 uri povntek v Trst. — Skupna cena za vozni listek in ustopnico v jamo znaša .V50 K. L:stki se dobe pri slovenskih mestnih kaplanih in odbornicah Marijine družbe. Družhine listke treba eno uro pred odhodom vlaka pri voditelju zamenjati. Oni ki žele na kaki drugi postaji ustopiti naj oznanijo svojo vdeležbo en teden pred uho-dom voditelju.
•GOSPODARSKE STVARI
Keitaj je v prvo žveplati ?
Žvepla se proti bolezni, ki ji pravimo grozdna plesnoba ali oidium. Seme te bolezni prezimi na trtnili očesik
Ko začnejo očesa brsteti kaliti začne tud seme. Korenine se zabodejo v list in tu raste in dela novo seme ali kali. Eno samo zimsko seme, napravi v kratkem času na milijone kali. Tem bolj gorko in vlažno ko je vreme, tem bolj hitro se to vrži. Proti ti bolezni je najbolje sredstvo drobno in fino zmleto žveplo, ki se potrosi po rtah, Če žvepl amo koj v spomladi, ko je na trti še malo kali plesnobe, smo bolj gotovi, da bolezen zamorimo, kakor potem, ko je trta popolnoma okužena.
Priporoča se v prvič čim prej žveplati. Žveplati je v lepem in suhem vremenu Sedaj ko je solnce še šibko žvepla se lahko tudi opoldne. (Zakasnelo. O. U.)
PRRGO\ URI. Nnliira in jiše Mihael Pu tištk.
Zdrava voda in čvrsta sapa sta pol kruha.
Kako lepo in dobro je res, ljudi koristnega dela učiti, pa še boljše, se dela z lastnimi rokami lo [titi in pokazati, kar se pove v besedi! Lepe cerkve so žive vere očitna priča.
('e hočeš mir, nepripravljaj se na prepir.
Molitev je najlepša godba za stare ljudi.
Lepa cerkev in šola sta cele župnije čast in hvala
[pa tudi dobiček.
Kratko, pa dobro, se v pridigi slov1.
Več ko je kuharic manj je dobrih potic.
Kdor ubogim daruje, Bogu posojuje.
Prazen je vrišč in rotenje, ako ni sile in moči. Več ko je gostilnic, več je uboštva; več ko plesa,
[več bo joka.
Družini daj pravico, pa ne prepolne žlice, da se
[ne okaplja.
Prevzetija in napuh človeka oslepita, le ljubez-[nivi ponižnosti je resnica od rita. Lastna škoda ga izuči, komur dopovedati ni.
Ne, kjer dobro živijo, ampak kjer se dobro za [držijo, tam je dobra služba doma. Sveta samota je prijateljica božja.
Kdor rad nespodobne reči premišlja, se sam v zanjke zapleta, in kadar pride izkušnjava, ne
[more več uiti. [Hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Nesramen mladenič in pa garjev človek, ne sramna deklina in pa kuhinjska cunja — treba
[se jih je izogibati. Le kdor Bogu zvesto služi, bo tudi gospodarju
[zvest
Prevzetija mladih let na starost rada kruha
[prosi.
Kakor moder oče lahkomiselnim otrokom vsega ne dovoli, tako tudi Bog nam ne stori vsega po
[volji, ker nas ljubi.
Poskusi, predno verjameš!
VREMENSKI PREGOVORI malega srpana.
2. Drugi dan maloga srpana lepo,
Tudi še štirideset dni bo tako.
Drugi dan malega srpana grdo,
Tudi še štirideset dni bo mokro.
10. Kakor se kaže vreme ta dan,
'Jak bode mali in veliki srpan.
12. Ako svete Marjete dan deževen,
Lešnik m oreh tisto leto bo červeven.
22. Svete Magdalene če deži,
Dolgo slabo vreme nam preti.
25. Kakor svet’ Jakob dopoldne vremeni,
Tako bo tudi pred Božičem te dni,
In popoldanje vreme tega dne Ti pobožično vreme pove.
Svetega Jakoba jasno Če je nebo,
Tudi o Božiču bo krasno Kot ribje oko;
Oblačno ti priča Od juga Božiča.
25. Tega dne če dež naliva,
Želod se kaj rad skazi,
In čebela mal’ dobiva,
Tedaj tudi meda ni.
Na nebu bela megla tega dne Prihodnjo hudo zimo napove.
Pa-ji dnevi mrzli in deževni Vinčarju so res močno teževni.
Je tega meseca presuho Ostane grozdje prav drobno.
Včasih le če dež pomoči.
O debeli in dobro se \soči.
Mrzel in moker mali srpan Trtnemu sadju močno- je v bran.
Ta mesec suhega če e vremena. Jekleno zrn e je ječmena ;
Obilno če dežuje in grnr,
Le malo bo ječmena in rži.
DOMAČI ZDRAVNIK.
Lasje padajo. Komur se glava poti je treba, da se umiva pogostoma z milom (žajfo). Vinski špirit (žgan e) se tudi lahko toda temu čistilu, nikakor pa ne grlu.
Nekateri si perejo glavo s petrolijem in z benzino. Če so rane pod kožo, je treba Rbntgen-jevih žarkov, katere pa imajo pri roki navadno le zdravniki.
TO IN ONO.
Glasnik Rafaelove dražbe za varstvo katoliških izseljencev.
V Breslavi so meseca svečana zaprli dva trgovca z dekleti. Štiri lepe Rusinje sta že imela seboj, da jih spremita v zloglasne hiše v Buenos -Aires za velike svote.
Redarstvo je mladenke pravočasno rešilo iz tega suženjstva.
Tržaška podružnica Rafaelove družbe je od 1 jan. 19i)6 do 28. febr. 1907 pomagala 612 izseljencem Odpirala je 114 pisem in sprejela 18 pritožb na zapisnik. (Trst, Giacinto Gallina 6. I).
Tržaško-koprski škof prevz. g. dr Nagi Frančišek je izdal na svojo duhovščino poseben poziv za varstvo izseljencev, v prvi vrsti za varstvo deklet, katera vabijo raznovrstni sleparji z vsemi pretvezami in sladkimi obljubami v tujino.
ZA UČENE LJUDI.
Avstrijska pehota (infanterija) dobi lažje in zboljšane patrone, ki bodo imele v prvi sekund i 666 metrov brzine. Sovražnik bo bil zadet pol sekunde poprej kot bo sliš.il stre'.
UGANKE.
Rešitev ugank:
a)	Vrv.
Prav sta jo rešila Mihael Pustišek in Pavel Jankovič.
b)	Potop, tako jo je rešila Franja Bizjak na Dunaju.
NOVE UGANKE.
Kaj ima vsakdo, kadar je lačen ?
Bodisi, da je dober ali pa napačen, če pa je bolan je malce drugačen.
ZASEBNOSTI.
H. S. v S.	Če ne pišem,
ne zameri, raji prvo pismo beri.
Nič ne sodi me krivično-Pridno hodi pot pravično!
Če besedi ne veruješ, ali pismu boš, povedi ?
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Atila :	Vaših leposlovnih spisov pa res ne
damo radi drugim listom. Zato Vam jih ne bodemo vračali, če ne morejo takoj na vrsto priti.
Nekaterim : Če bo vsprejeto, bodete že či-tali. Uredništvo more le tupatam zasebno odgovarjati in učiti.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Tistim ki niso še plačali lista : Ker bi bili
morali plačati list še pred novim letom, dolgujete prav za prav ne le naročnino, temveč tudi obresti naročnine do dneva, ko jo bodete plačali Prosimo torej, poravnajte vsaj glavnico (Kapital). — Letos stno zboljšali papir, smo povečali list, smo pomnožili šrevilo slik, in letos je tudi tisk podražil, zato smemo tuli mi Vns podražiti.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s str©jevnim ob»’atoor;
priporoča slavnemu ob'>5 nstvii svojo
halogo poi?išfDa
prej ANTON ČERNGOJ
m iei Rettori štsr. 1 (Risario • v Trstu ■ tilt cerUt St. Patra v liži larenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele
i .	• ‘	* •
Pohištvo se ‘z-Ie,:nje. solidno, trpežno in Veno, in sir,er samo is lesu, posnijenegn v tovarniški
sušilnici s temperaturo HO stopinj.
Vsaka konkurenca je izkljnčena'. v«,	Album pohištva se pošilja brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.

Zastopstva v: TRSTU SPLITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT).
• ! • •"