Post no tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Iziiaja : vsako soboto in četrtek popoldnc. Stane za celo leto 15 L. „ pol leta S „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslgne naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Poide Kemperle. št ii V Gorici, v soboto 7. februarja 1925. utovm Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej List izdaja konsarcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadndne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta St. IS. Uprava in uredništvo: Mica Mameli štev. 5. — (prcj Scuole). — ^Padec Roberta JVicolottija. Iz {{Una je prišla vest, da ie goriski »odpreiekt Robert Nicolotti razresen svoje sluzbe v Gorici ter premescen v Savono. Ta težko pričakovana no- vica bo razveselila vso goriško dežc- to, fired vsem in v prvi vrsti pa slo- vensko Ijudstvo. Zakaj z Nicolottijem zapuši-,1 ti'jsc kra'je moz, cigar spo- tniti bo obstal zapisan s sramotnimi erkami v zgodovini goriških Sloven- tev. Doba komeiidatorja Nicolottija po- nieni za nase Ijudstyo dobo krivice in nasilja, dobo protizakonitosti in so- vrastva. Proti slovenski prosveti. Komendator Nicolotti ie v družbi s syojim svakom Pisentijem zapocel Hut boj proti vscniu, kar ie slovenske- nui Ijudstvu drago in sveto. Niemu se woramo zahvaliti, da so videmski o- hlustniki zatrli mul 30 slovens kill izo- braževalnih drustev, njegova zasluga i(J, da so oblastva ovirala na vse mo- gočc načine naše društvenc vhreditvc in dušile s silo prosvetno življcnje slo vcnskega liiidstva. Proti slovenskemu šolstvu. Komendator Nicolotti je Ml zahlet ^oyraznik sloveriskega solstya. Njemu ni zadostovalo, da je Gentileieva re- form a zatria slovenske sole, ampak !e hotel celo s silo prepreäti. da bi uašo Ijudstvo izražalo svoje svobodno viišljenje o novem zakonu in zahte- \uiu od vlude, naj ku wetneni. Na njegov ukaz so kraljevi orožniki pre- ganjuli kmečke može in fante. ki so zbirali zakonito dovoljene nodnise za zakonite vloge na rimsko vlado in | ministrskega prcdsednika. Občino Sv. l^riz-Cesta ie dal raz- »astiti samo radi tega. ker so se slo- venski občiitski svetovalci iziavili za shvensko solo. Proti slovenskim učiteljem. Komendator Nicolotti se ie bohl z Huto zagrizenostjo proti slovenskim nčiteljcm. Smatral jih je kratkomalo za sovražnike Italije ter silil na to, da *e odpuste iz službe. Prilaščal si je Pravice okrajnega šolskega svcta in note! jmtiskatl celo v Trst na po- krajinska šolska oblastva. da bi vrgla na cesto slovenske ucitclie. Koliko Kcitcljev je bilo tcdaj odpuščenih, ko- tiko so njifiove nedolzne drnzine pre- trpcle po zaslugi Nicolottija! Vsi se še spominjamo, kako je na- etrcsa se dancs ogorče- nje, ko se domisli podle gonic proti soriskemu knezu in nadškofu drju Sedeju. Na stotisoče vernikov sloven- | skega in furlanskega dela dežele se ie dvignilo tedaj na noge v obrambo svojega vladike. Nicolotti ie bil celo tako drzen, da je hotel odstavljati in prestavljati zur;iike, kakor je to poskusil mi zup- niku Abramu iz Sv. Luciie. Nikdar se ni se zgodila taka sramota na God- s'kem. Proti slovenskemu dljaštvu. Robert Nicolotti si je priboril veli- ke zaslugc tudi za slovensko dija- štvo. Vsi se n. pr. še spominiamo, ka- ko je bil na njegov predlog zabranjen lansko leto tečaj kršč. soc. dijastva na Pečinah in kako ie to niegovo na- silie našlo bucen odmev celo v rim- skem časopisie ter izzvalo pozornost Vatikana ter papcža Pii XI. za naše razmere. Dokler bodo naši mladi diiaki ziye- li, ne bodo zabili Roberta Nicolottija. \ Register Nicolottijevih krivicnih ci- nov ie tako obširen. da ga ne more- mo zaključiti v enem clanku. zato ga hočemo nadaljcvati prihodnjic. Kaj se godi po svetu? Slovanska Riksija prihaja tx>lagoina Uo nioci in njena beseda tehta čeda- 'ie vcč v evropski politiki. Bližanio se počasi k predvojni dobi. ko se ni 'escvalo nobeiio važno vprašanje ne fU Balkanu ne v Turčiji ne v Srednji l^vropi brez sodelovanja Rusi.ie. Pov- sod in v vsern so morale velesile vpra- ¦^ati za mnenje tudi Rusijo in brez "jc se ni tnoglo skleniti nič važnega ^ svetovni politiki. Tako ic bilo pred yojno. Danes ni več tako in treba bo ^e mnogo čakati, da pride Rusija do !>ekdanje moči, toda opaziti ie vendar, i •da se Rusija dviga, da sc polagoma vendar priblažuje k svojemu prejšnjie- 11 in vplivu in ugledu. Vzroki, radi katerih se dvißa slo- vanska Rusija iz mocyirja, so razli- eni, edcn izmed jjlavnih je pa njena spretna in prerniJljena znanja politika. Ruska politika na daljnem vzhodu. Danes hočeino pokazati bravcem Ooriške Straže«, kakšen ponien iina ruska zimanja politika do Kitajcev in Japoncev za razmere v naših de- želah, Ruski državniki imajo v svo- jih rokah taka a^romno in silno deže- i lo, kakor j.e skoro ni na svetu. Rusija I seg'a od Roniunije preko širne Sibiri- je tja do Japonske in se dotika na vzhodu skoro* Amerike. Ruski zunanji minister mora gledati silno na škoko, pecati se mora s stvarmi. ki so zelo oddaljene naseinu očesu in na katere mi skoro nikdar niti ne mislimo. Kdo se zanima na primer mied nami za Indijo, za Pcrzijo, za Kitajce in Ja- ponce'^ U) vendar je politika. ki jo delajo Rusi s temi daljnirni drzavami v,ažna tudi zli naše kraje. Tako je n. pr. rusko-.kiponska vojna leta 1905. bila zelo velikega ptumena za Jugo- slovane. Rusija je morala po porazu na Japonskein zdraviti leta in leta ra- »e, katere je zadobila na vzhodu, in tako je Avstrija izrabila njerio šitokost ter si prilastila leta 1908. Bosno ter Hercegovino, ki bi ju morala dobiti iSrbija. Rusija ni mogla poinagati Sr- born in jc morala s stisnjenimi zobmi dovoliti, da sta jugoslovanska Bosna in I1erceš^>vina prisli pod avstrijsko oblast. Zc iz :cga samega zgleda vidimo, knkstn pomen ima ruska politika na Daljnem iztoku za naše evropske »"azmcre. Rusi in Kitajci. S tega stališca moramo presoditi tudi današnjo politiko sovjetske re- nublike. Kitajski poslanik v Berlinu gjspod Sunčou-Vaj je napisal v zad- ;iji sttMlki »Berliner Tageblatta«, da se trudi Rusija na vse načine, da bi '/Jvela s kitajsko republiko v tesnern prijateljVstvu. Kitajsko Liudistvo da je silno uavdhseno za Ruse in njihove vodilne može. Kaj je vzrok tcinu nav- ,iušenju? Rusi ravnajo s Kitajci pra- vscnejse ncgo vse druge velesile. Ve- like evropske drzave in Amerika sma- trajo namreč že od zdavnai kitajsko državo za manjvredno deželo, v ka- teri si lastijo Evropejci pravice kakor da bi bili v lastni liiši. Kitajci so mo- rali dovoliti velesilam, da zidaio čez kitajsko zemljo železnice, da si pri- rcdijo ob kitajski obali svobodna pri- stanišča, v katera vozijo brez carine svoje blago, kitajska država nima pravice se braniti pred uvozoin tujih izdelkov in ne sine določati svobodtio obmejnih carin. Evropejci, Amerikan- ci in Japonci, ki biva.io na Kitajskem, niso podvrženi kitai.skim sodnijam in kitajskim zakonorn, teinv^č svojini lastnim sodnikom in lastnim posta- vam. Na Kitajskem smejo Francozi, Angleži, Amerikanci, Italijani in Ja- ponci otvarjati la;stne sole kakor v svoji domovini, in sicer od ljudske sole do univerze, ne da bi smeli Ki- tajci ugovarjati. Razen tega mora pla- čevati Kitajska velesilam vsako leto neke vrste kazni v denarju, ker so se drznili Kitajci upreti s silo tujcem koncem preteklega stoletia. Vse te predpravice uživajo velesite na Kitajskem že dolgo vrsto let in Ki- tajci se čutijo ponižane in razžaljene, da jim tujci kcimandiraio v deželi. Nobena izmed velesil se ne mara za nobeno ceno odpovedati tern krivič- nim predpravicam. To je naredila e- dino Rusi.'a, ki se je odrekla prosto- voljno vsem predpravicam ¦prejšnjih oarskih vlad vzbudila tako velikan- sko navdušenie v milijonskih množi- cah kitajskega ljudistva. S to svojo politiko si je priborila in zagotovila Rusija prijateljstvo Kitaj- cev za dolgo vrsto let in nobena dr- žava ne uživa toliko zaupanja na Ki- tajskem kakor Rusija. Zveza z Japonci. Tudi z japonsko državo ie zapo- čela sovjetska Rusija novo politiko. Da bi izločila vsak spor z japonsko državo, je dala Japoncem mnogo pra- vic v Sibiriji in ji odstopila eel polo- tok Sahalin. Japonci so dobili dovo- ljenje, da kopljejo v Sibiriji premog in železo, Rusi so jim prepustili ri- bolov na ruskih obalah itd. Največje začudenje je sevediai vzbiidil v Evropi odstopp [yjlotoka Sahalin a. radi kafce- rega so se med drugim klale obe dr- žavi v ruskojaponski vojni. Rusija in Japonska sta sklenili o- brambno zvezo, v kateri sta> si oblju- bili medsebojno vojaško pomoč proti tujim napadalcem in diplomafično lK)dporo v različriih prašanjih. Zakaj ravna tako Rusija? Kako, da se je sovjetska Rusija od- povedala tolikim koristim na japon- ski meji? Radi tega, ker hoče ijneti vzhodne dele svoje ogromne države zavarovane pred vsakirn napadom. Bisi hoče na I^aljnem vzhodu varna in inirr.a, biti hoče krita za hrbtom, da se laiiko svobodno giblje v Evropi. Samo, ako je s Kitajci in Japonci v prijatcljstvu, more nastopati odlocno in trdno v politiki s Franciio. Anglijo in driigimi driavami. Pogodba, kate- ro so sklenili Rusi z Jajx)nsko, bo ro- dila s časom sadove tudi pri nas. V vsej Evropi bo narastel vpliv slovan- ske Rusije, kar je zelo važno za po- litično življenje vseh ostalih slovan- skih držav. Püstite vsaj naše tnrlice! Spet sc je dvignila tezka roka in u- darila brezobzirno dušo goriškega slovenskega Ijadstva. Goriski magi- stral je razposlal 18. decembra t. I. s podpisom županovega namestnika vsem kamnosekom posebno okrožni- i'o. V njej naznania, da bodo morali biti odzdaj naprej vsi nagrobni napisi Ie v laščini, kvečjemn še v latinščini ali hebrejščini. Vsi slovenski napisi pa nwrajo tekom tega leta zginiti z grobov. Tako je zapisano v okroznici, ki moti mrtvasko spanje nasih dragih. S čem so se pregrešile morda ze strohnele kosti, da reze goriski magi- strat take rane otrokom umrlih? Saj ni kriv pokojnik, ce se ie rodil in a- mrl kot Slovenccl Ali nimaio Ijudje, ki so skovali tak sklep prav nifuikega čntu spoštovanja do rainih? Ne poci- va se nilwe njihovih v mrtvaski rakvi, da bi obaitili, kaj so s tern naredili? Ko bodo klenkali na vernih dus dan zvonovi in vabili k očvnašu zaduše umrlih se borno morali zmisliti ha u- ničevanje naših pravic. Še na ta dan. ob kosteh naših očetov in mater in vsch mrtvih, ko plove mrtvaski duh nad vsem svetom in^ sili k pokoju, mora Slovenec vedeti, da njegovi niso vec niti grobovi... Gospodje, ki ste izdali tak odlok, to ni več bramba italijanstva. ne več asimilacija »tujerodeev« in ntnevanje severnih me] Italije, to ie odtegova- nje naravnih pravic! Zatiranie vsa- kega čuta človečanstva in človeskih svoboščin! V sreih našega Uudstva, ki mu ie vrojen globok cut pijetete do svojih umrlih, ste pnstili neizbrisno znamen.ie! Pricakujemo in zahtevamo v imenu cloveskih in naravnih pravic, da od no hate od svojega pocetia in se ne dolikate nasih grobov! Kako spo- stitje italijanski narod svoie padle ju- nake, jim polaga vence in brani n]ih grolmicc! Stotisoči teh iunakov Vam vpijejo: »Pustite grobove, ker smo tu spodaj vsi eno. Ne razdvaiajte nas v kraljestvu Smrti z onimi, ki so bib v življenju Slovenci!« Čiijte njih klic in naj Vam ne bodo na poti nedolžni slovenski nagrobni napisi! Naš poslanec Iiesednjak ie že po- stal notranjemu ministru Pederzoni- iu oster protest proti takemn posto- panjii nevrednemu italijanske kiilture. Stran 2. »QORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI Novi podprefekt. Kakor poročamo na drugem mestu je dosedanji goriški podprefekt go- spod Robert Nicolotti odstavljen. Na njegovo mesto pride marchese dr. Di Suni. Novi goriški podprefekt je bil 1. 1918, koj po okupaciji. sežanski ko- misar, nato podprefekt v Kopru, od- koder pride v Gorieo. O njern gre glas, da je pravioen in vesten upravni uradnik. Posojila na starostno obrabo. Večina. vojnih oskodovancev je za uposiavitev porusenih stavb porabila večji znesek, kot znasa voina odskod- nirui. Le malo poslopij je bilo zidanih twposredno pred izbruhom voine, za- to je pH vojni odškodnini od vredno- sti siavhe odbita starostna obraba, ki znuša 5, včasih celo 25% . kakor je pac poslopje bilo staro. Da bi se pomagalo vojnim oškodo- vancem, ki so pri obnovitvi poslopij zalozili denar iz svoje ga zepa, ozi- roma so si izposodili denar za viso- ke öbresti, se dovoljujejo posojila na starostno obrabo proli amortizaeiji. Pet let je posojilo brezobrestno, po petih letih pa znasajo obresti samo <»/o • Zadeva le zelo vazna. zato izpre- govorimo o tern v eni prihodniih šte- vilk v daljšem elanku. Opozarjamo vojne oškodovance, da ne nasedajo v tej zadevi raznim agentom, ki krozijo po dezeli. in da ne podpisujejo ničesar, dokler tie pri- nese nas list natančnih pojasnil. Tajnisivo Kmetsko-Del. Zveze v Gorici. Mussolini slika Italijo. Rimski nezaplenjcrü listi prinašajo poročUa o razgovoru ministrskega predsednika z dopisnikom _ velikega angleskega časopisa »Daily Tele- graph«. Mussolini je razlagal poro- čevalcu, kako je zdaj v Italiji. »Ljud- stvo dela,« je govoril, »in se ne bri- ga za Casopistw hole. Nikier na sve- tu ni tako urejenih razinen kakor pri nas. Hajke o strahovladi in drzav- Ijanskih bojih so le izmišljotine ino- zemskih borz.« Ko mu je Anglež dc- jal, kaj pa je s svobodo časopisja, je odvrnil Mussolini, da sta svoboda na Angleškem in svoboda y Italiji dva ästo razliCna pojma. Sieer pa da je tudi fašistovsko glasity »Inwero« žč enkrat zaplenil. Le fašizmu sovražni socializem pošilja v svet yesti o fa- šislovskih nasiljih. V Italiji je dorna ustavnost; svoboda je taka. kakor v Angliji. Tako le vodja snoparjev za- kliučil svoje poročilo. Ti Mussolinijevi nazori o Italiji in Italijanih se kaj čitdno lahko razla- gajo. Nekateri italijanski nezaplenjc- ni listi (med temi tudi uglcdni »Mat- tino<) pisejo, da je moral nriti sele vodja italijanske vlade, da ie razlozil Anglczem, da so Italijani v politiki dosti nezrelejsi kot oni. Saj je poudar- jal, ko je bil vprašan glede üskovne svobode, da ne pomeni svoboda v Italiji istega kot na Anglcskcm. List »Matttno« pravi dalle, da ima svet ze Hak dovolj slabo sliko o Italiji, zdaj hoče fašistovski general še ljudstvo naslikati v temiüh barvah. Tako ita- lijansko časopisje. Še boll čudno se pa zdi nam, da je predscdnik laMzma v isti sapi zatr- jeval, da je y Italiji tudi svoboda kot y Angliji. Zaplcmbe easopisoy, sodnijsko zigosana dejanja raznih prvakov, pretepeni člani nefašistov- skih organizacij, hišne preiskave — še dolgo In lahko naštevali — to je vo mnenju Mussolinija svoboda kot na Angleskem. Angleži mu bodo pac v svoji velikodusnosti odpiistili to pri- mero. Tako pravijo sodniki! Meseca decembra so zaprli v (ie- novi nekega Enrico Greco, češ, da je zaljivo Lovoni o fašizmu. Pred krar- kim se je vršila o-bravnava. Posled'ica je bila. da so obtoženca izpiLst'li iz zaporov, ker ni po-dlage za kazensko postopanje proti niernu. Sodniki so svojo oprostilno razsodbo tako-le u- temeljili: fašisti in fašizem niso nika- ka iistavna uredba v državi. ampak le stranka, k.i ima slučajno vlado v rokah. Kazenski zakonik pa ne pred- videva nikakih določb. če kdo raz- žali to ali ono politično stranko. Tako pravijo sodniki, snoparjt si pa o sebi drugace domišljujcja Rekord. Glavno glasilo socialistične stranke »Avajiti« je bilo due 5. februarja t. 1. dva in petdcsietič zaplenjeno. To kaže vsekakor silno marliivost milanskega pr-efekta. Veselo oznanilo. Na predlog finančnega ministra je sklenil ministerski svet, da se bodo vsem drzavniin naineščencem. torej tudi učitcljein, povišale place. Menda bodo že 1. aprila (ravno na dan za »potegavanje«, op. stav.) učiteljj do- bili zvišane place. Svoboda. Policija je v sredo prepovedala na- daljnje iz'hajanje glasila Slovenske ljudske strank:cv Mariboru »Stražo«. Obencni je bil usta-vljen zelo razširje- ni tednik »Slovenski Gospodar«. Oba lista sta j>repovedana radi prestop- kov, ki sta jih zagresila že 1. 1923! »Slo'venec« še ni prepovedan. Pač pa pripravljajo centralist! za danes po- narejeno izdajo »Slovenca«. Pa bo prišel čas, ko bo slovensko ljudstvo pokazalo', da ni tako zabito kot hoče to izvestna gospoda. Orientalska fantazija. Ljubljanski liberalni dnevnik »Jti- tro« razvija v volivnem boju čudovi- to domisljijo. Najprej ie videl kako liiti iz Vatikana papežev komisar nad nepokorno slovensko duhovsčino. Po- te-m je že slišai, kako moli in se biča ljubljanski skof nekje v Itali.ii v ne- keni trapistovski'jm samostanu, ker ni bil »pokoTen sv. stolici«. Zdaj je pa iz »Jutra« in tržaškega judovske- ga »Piccola« zvedel vesolini krščan- ¦ski svet, da je sam papež izobčil iz katoliške Cerkve dr. Korosca. S ta- kinii vestini liočejo premamiti voliv- ce Slovenske ljudske stranke. Ni go- tovo, da ne bomo še brali. da je ve- soljni cerkveni zbor naložil vsem Ko- roščevim pristašem za pokoro, naj volijo dr. Žerjava. Albanci prodajajo svojo krono. V Albaniji se vedno menjajo vla- darji. Pred vojno so steknili svojega kralja nekjc v zapndni Nemčiji v ose- bi princa Wieda. Zdaj so pa nekateri ugledni Albanci ponujali kraljevsko krono po Angliji. Toda oba angleška kandidata sta jo odklonila: Lord Ha- milton, ker ne mara iti iz svoie domo- vine, Lord Ready je pa zahteval pre- več place. Hotel je Letno kar 10.000 funtov šterlingov. Zdaj so se pa Al- banci spomnili, da so kralji predraga reč in so oklicali republiko, za pred- sednika pa izbrali Ahmed beg Zogua. Sncparski Solon. Solon je bil najznainenitejš.i grški zakonodajalec. Zdi se pat. da ga bo srboriti Farinacci v moderni dobi še prekosil. Ta mož je že prccci znan po vsej Italiji posebno radi svoje čudne logike, s katero uteinel.iu.ie razna snoparska dejanja. Celo svojini na- prej postavljenim dela težave. ker se včasili precej zaleti. V svojem listu o- pisuje zakaj so fašisti zahtevali ti- skovni zakon. Zato, da jim ne bi bilo treba rušiti tiska.rn in požigati za- Iožb, kjer izhajajo protidržavne ti- skovine; 6e bo via da sama zatrla ta gnezda. Zakon proti tajnim organiza- cijam naj se uveljavi zato. da ne bo več treba fašistom razbijati brlogov nenacionalnih elementov, ko jih bo vlada že sama razgnala. Iz take čudne logike izvira tudi zahteva, naj se uporabijo posebne mere proti bo~ jevuiskim organizacijam, da ne bo več treba fašistom jih napadati. To so globoke utemeljitve novih zako- nov, le škoda, da ni Farinacci vrhov- ni zakonodajalec. Znova oživljen. Glavno republikansko glasilo »La Voce RepubLicana« že precei časa ni moglo izliajati, ker niso oblastva pri- znala no-benega za odgovornega u- rednika. Skoro po enem mesecu se je posrečilo lastnistvu lista iztakniti o- sebo, ki so jo oblastva priznala. Vce- raj je izšla prva številka. Rožljanje v hlačnem žepu. Italija je dolžna Ameriki okroglo 500 iniliijonov dolarjev! Mussolini je, kakor poročajo, že ukazal italijan- skemu poslaniku v Washingtonu naj »zadevico« uredi. Če bo ta ukaz zadostoval dvomimo. Ni tako, kakor če krčrnar porožlja z drobižem v de- snem hlačnciii žepu in se postavi pred pivca-nemaniča. Otrok zastrupil šest ljudi. V Los Angclesu v Ameriki ie vzbu- dil nenavaden dogodek silno zanima- nje. Sedem letna deklica je priznala, da je zastrupila šcst oseb z neko zinesjo, s katero so njeni domači mo- rili miši. Njeni dve majhni sestrici sta umrli na zastrupljenju. Ko so jo pa policiji vprasali, zakaj je to delala, ie odvrnila, da ji je strašno ugajalo, ko sta se zvijali in vekali vsled krča v želodcu. Tudi močni Angleži se boje resnice. Mali zatirani irski narod mora že dolga stoletja braniti svoje na- ravne pravice pred Angl'ezi. V njih vzvišenem boju jih vodijo plemeniti možje, ki trpe tudi niuke za svoje ljudstvo. Zadnje case ie izdaJ eden irskili vodiiteljev Roger Casement svoje spominc. Angleška vlada jih je takoj zaplenlla, ker ji ni všeč, da bi svet zvedel o pravem »demokrati- zmti« Angležev. Za enkrat smo prestali! Blagor tistim, ki niso vedeli, da je bil napovedan za včeraj ob 9. uri do- poldne konec sveta. Vsai niso užili toiliko smrtne groze, kakor prebivalci mesta Libave o>b Baltiškem morju, ki so znosili že svoje truge na mestno pokopališče. Grobarji so inorali celo ponoči kopctiti grobove, ker ie vsakdo hotel vsaj krščansko v grobu čakati sodnjega due. Tako jih jc preplašilo prorokovanje, da bo konec sveta ob 9. uri zjutraj dne 6. februarist 1925. j Tržne cene v Gorici. 8. febr. 1925. Cesenj kg 10—12 1, zelje kislo 1.40 do 1.60 1, karfijol 1.30-1.70 1. čebula 2—2.20 1, fižol 1.60—2 1, fižol koks 2.80—3 1, indivijia 1.60—240. krompir 70—90 c, repa 50—60 c, repa kisla 1.20—1.40 1, redič rdeči 2—2.80 1, spi- nača 1.20—1.60 1, vrzote 60—80 c, fi- ge suhe 1.60—2.80 1, limoni kos 10 do 15 v, jabolka 1—2.80 1. orchi 4 do 4.60 1, hruSke 2.40—360 1, maslo 15 do 17 1, mleko liter 1—1.20 1, jajca 50 do 60 1, seno q 22—25 1, slama q 20—23 I, oves q 130—135 1, otrobi q 100 do 110 1. Mestne novice. Goriška „Mladika" bo prircdila na pustni torck (ne knkor je bilo v z^idnji številki javljeno na pustno nedeljo 22. t. in.) veseloigro »Poslednji mož«. Kd'or se je doslej u- deleževal prireditev našega vrlega prosvelnega društva, jc laiiko uver- jen, da se bodo »Mladikarji« tudi to pot vrlo odrezali. Natančneie bomo poročali prihod'njic. Vabilo. Občni zbor »Slovenskega bral. in podpornega društva« v Gorici se bo vršil 15. februarja ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Corso Verdi 32, I. nad. Dnevni red po pravilih. Vabljeni vsi podporni in bralni člani. Puccinijev večer v Gorici. Dne 10. februarja ob 9. uri zvečer se bo vršil v dvorani Trg. doma vo- kalen in instrumentalen koncert v proslavitev velikega itafiianskega mojstra Jakoba Puccinija. Prireditev se bo vršila na pobudo bivše znane solistinje in sedanje učiteljice solo- petja gosixj Viktorije Gollrnayr. Na- stopile bodo same domače moči iz so- le g. Gollmayerjeve. Sodeloval bo tudi zbor »Pev. in glasb. društva v Gori- ci«. Vstopnina 5 lir. Vspored je raz- viden iz malih letakov. Zopet poskiišen vlom. V četrtek ponoci je neznan zlikovec hotel vdreti v garažo Hipotečneg* zavoda na Korzu St. 19. Vlom.il je pa samo ključavnico, ker ga ie sluga šc pravočasno opazil in s tern pregnal. Očividuo je vlomilcc strokovnjak, ki bi rad odnesel kake dragoccne dele pri avtomobilu. Inicti mora tudi dobrc zveze, da te dele potem lahko odda. Baje je istoveten s šoferjem, ki jc pred par dnevi napadel neko žensko v via Orzoni. Policija. požtiri se! Zanimivosti. Svetopisemska nadloga. Svetopisemske zgodbe nam pripo- vedujejo, kako je Oospod1 udaril ne- zvesta ljudstva s strašno šibo; po- slal je na» njih polja trume kobilic. ki so vso setev uničile. Ta strašna siba tcpe zdaj tudi Mexiko. Grozno so opustošene pokrajine. koder se plazi armada kobilic, vecja, kot vsc vojske. svetai skupaj. Drevesa mole svoje objedene r'ogovile v nebo; skor- ja je vsa zgrizena, da se kar vidi be- lo deblo. Solnčni žarki žgejo izmrlo naravo. Setev in vsi poljski pridclki so uničeni; na tisoče družinam grozi pogin. Kobilic gomazi ponckod do meter na debelo. Najvec.ii vlaki sc rnorajo ustaviti, ker se po tračnicah kar cedi mast pomečkanih živali. Kolesa se začno kar na mestu vrteti. Bog nas varuj te šibe! Kaj tiči v treh vrčih vode? Moderna tehnika ne pozna več mej. Čim bolj se vsestransko razvi- ja, tern več sil rabi za pogon vseh mnogoštevilnih strojev. Sile so pa skrite v raznili oblikah tvari. V vodi. vetru, solnčni svetlobi, v raznih rud- ninali in atoniih (najmanjših delcih snovi). Solvice izžari dnevno za 265 milijonov konjskih sil: energije. Ta ener^ija pa mora prelcteti 60 milijo- nov kilometrov dolgo pot skozi silno mrzel prostor, prcdno pride do nas. Moderna tehnika je prišla na misel: če lahko pošilja» solnce svoio energijo na take daljave, ali bi se ne dalo tu- di na zemlji prcnasati silo brez vmes- nih provodnikov? (Električno energi- jo n. pr. j.e mogoče prenašati lc po- tom žic). Ta-ko brezžično prenašanjc energije narava že pozna. Ce nastane n. pr. močna cxplozija, letiio posa- mezni deli razstreliva s hitrostjo 6 ir.etrov na sekundo. Ce razpade en a- tom radija (posebna tvarina. ki je sil- no redka na svetu; upornblia se zla- sti pri röntgenovih žarkih) lete posar- mezni delci z brzino 18.000 kilome- trov na sekundo. Atomi plina imajo to lastnost, da silijo vedno narazen. Seveda se še dozdaj ni posrečilo iz- rahiti vso to silo, ki tiči v tch expan- zivnih atomih. Učenjaki so dognali, da imajo atonii v enem vrču vode to- liko energije, kolikor jo proizvaja ve- likanski vodopad NiagarevSev. Ame- riki v enem dnevu. Potcmtnkem tiči v atomih treh vrčev vode tolikšna si- la, da bi lahko gnala en eel dan vsc stroje, kolikor jih je danes na svetu. Samo, če ne tiči v glavi tistih učenja- kov eno kolcsce prcmalo? Lepim glavicam v premislek. V »Deutsche medizinische Wochen- schrift« (nemški zdr'avniski ftedhlk) je objavil nek frankfurtski zdravnik sledeče svoje opazovanje: Pri pre- cejšnjem Stevilu svojih paciientk jc dognal, da imajo zadaj za ušesi (pod ulilji) gnojne izpuščaje. Vzrok je pa čisto enostaven. Dekleta, pa tudi sta- rejše dame, nosijo lase valovito sko- drane čez ušesa. Ker so ušesa s ko»- dri skoro zamascna, ne more koža izparivati potu, ix>tne luknjice se za- maše in nastaiiejo izpuščaji in kraste; posebno v vročem letnem času in če se nežni spol bolj škropi z dišavami, kakor s čisto vodico. >OORJJSKA STRATA« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Miren. Slovetisko izobr. društvo v Mirnu vprizori v nedeljo dnc 15. t. m. in na- slednjo nedeljo komedijo v štirih de- janjih: »Ulica št. 15«. Opozarjamo že danes na to velekomično igro ter va- birno k udeležbi! Solkan. Danes je bil iinenovan komisarjem abčine Solkan g. Mirko Mozctič, go- stilnioar in fašist, inesto prostovoljno odstopivšega g. Nibranta. Upamo in pričakujemo, da bo novi komisar vpo- števal nauk, ki so rnu sä Solkanci po- ložili na srce pred nedolgim časom v »Straži«. 'Iudi pričakujemo od njega, da bo nkrenil vse potrebno. da bodo prcjcmali doiruičini vse rešitve iz ob- činskega urada tudi v domačem slo- ven skem jeziku. Solkanci. Iz Šempasa. Na našem municipiju vladata oče župan g. Hrovatin, po döniace »Sele« in njicgov tajnik g. Peršič — »Tinče«, ki sta oba vpisana v snoparskem dru- štvu, a sta in se kažeta pri vsaki pri- liki kot najhujsa komunista. Kadar sta malo bolj slaidko gin.iena, poka- žcta yednoi svoje rudeče rožičke. Bil sem slučajno navzoč v Batkičevi krčmi, ko je oče »Sele« resno zahte- val od gospodarja Batiča. naj da Pßtdesettisoc lir, da se razdele med obeinarje. Pri drugi priliki sem bil v krčmi na »Pristavi«, kjer je tajnik Tinče prav resno trdil v tozadevni debati, da imajo komunisti edino pra- vo Kristusovo vero in da je katoliška Cerkev odstopila od prave vere. Rc- kel je tudi, da imajo komunisti osem zapisanih, katere takoj obesijo, ko pridejo do vlade. Komimist ie ravno tako sveto ime kot Kristus. 0. Tinče napravite tudi Vi spomenik Jude- zu iškarijotu v Draščeku. kot so ga Vaši rudeči bratcl na Ruskem. Misli- mo si pa, da bi tudi Vi debelo po- gledal, če bi rekli: delimo si »Grčevo« premoženje, ki stc ga za drage lirce kupili. Vsi pa vemo, da sta oče župan in tajnik Tinče dobro plačana od ko- munistovskc stranke. O. Peternelli, vzemite inienik v roke in rudeči svin- čnik! Podmelec. Predstava »Kmečke čit.« z dne 1. iebr. se na splošno želio občinstva Ponovi v ncdeljo dne 8. febr. ob 3. in Pol uri popoldne na istem, a poveča- uem prostoru. SI. občinstvo ie vabljc- no, da jo v enako lepem številu po- seti, ker je prcskrbljeno posebno za bolj oddaljene, da dobijo znželjeni Prostor, za kar pri zadnji predstavi vsled nepričakovano velike udeležbc prireditelji niso mogli poskrbeti. Odbor »Kmeč. čit.« Soča. Letos smo gledali zimo v pratiki. Tern pe rat ura vedno višja kot v Pe- trogradu. Snega za moške premalo, za soške frajlice preveč. Turisti bi se vrliu Triglava laliko na glavo po- stavljali. Naše gospodarske razme- re so rezijanske. Bog obvari. če bi nas ne pod pi rail i Žagarji. Še par let Pa se tudi mi zapišemo v niihovo bra- tovščinO'. Če kako nedelio obeinski sluga nič ne razglaša pod lipo, vsi Pošteni Sočani godrnjajo, ker imajo Preveč denarja za davke. —Sir smo Prodali, kolikor ga nismo sami sned- 'i, skuto imamo names to k of eta, ko- ze bodo imele mlade, če ne povržejo, v Soči je prepolno rib, ker iih ne sinemo jesti, v. gozdu je polno drv, ker jib ne smemo sekati. davčni iz- tirjevaJec v Bovcu ima polno našega denarja, ki ga ne rnoremo zapraviti, v O'bcini -- posebno pri cerkvi — se vsi prav krščansko Ijubimo in bi sa- ttie ljubezni eden dnigega radi snedli, naša babica čaka povišanja place, v 1- 1924. so se rodili 4 nioški in samo 16 babnic itd. Veliko moških je odšlo v inozem- stvo, a niso tarn nič kaj zadovoljni. Marsikateri delnvec v Rablju pa pu- fti večji del zaslužka pri »maušlu« jn »ajnundevaneig«. Mnogi bi lahko imeli kaj cvenka, ta>ko pa pojejo: Hopsasa, trajlala. pustna nedelja, Ian' smo klobas b'li sit', letos pa zelja^ V občini manjka: moka. sirk, za- bela, obleka, obuvalo, denar. solnce in mir. Kamenja, vina in žganja pa imamo — Bogu bodi hvala —- 6ez glavo dovolj. Pa še eno čudo moram oznaniti svetu: Vsakdo, ki ie prišel v Sočo (izjema Lojze Sairdoč), se je pritožil. da se je bo-Jan vrnil. mi So- čani pa srno vedno pri najboljšem zdravju. Čemu pa pijete čez men), lumpje in obrekovalci! Iz okolice Ajdovščine. ]'retekli teden so razposlali iz ai- dov\ske davkarije po/ivnice v neslo- venskem jeziku. To vendar ne gre. Mi slovenski kmetje se moramo še s tern ukvarjati, da iščemo tolmačev. 2e pismonoša mora imeti kakor škaf veliko glavo, da ve kam slišijo ti spa- čeni naslovi. Ko pa pride kinet s po- zivnico v davkarijo vprašujoč kaj ho- čejo, niu pa tani kar na kratko neki tolmae pove: Vi placate davke! Ker stc pa lansko leto premalo plačali, placate letos za dve leti; napove mu kar ad 200 do 800 L. Ko pa reče kmet: to ne bo šlo, tega ne mo'rem plačati, se začne' pogajanje. kakor s šlofariem na semnju. Mi slovenski kmetje nismo včijcni, da se pogajamo za davke; mi radi placamo po pošte- ni poti napovedane davke. Najemnine od svoje lastne liiše pa ne bomo pla- čevali; naše priproste kmečke hišc nc spadajo pod velikc davke. to je kri- vično*. Davki se nain nakladajo, za vojno odškodnino se pa nihče ne zme- ni. Invalidov je tudi še mnogo, ki niso še ficka prcjeli. Kje so pa naše slo- venske sole, za katere si naši poslan- ci že pet let glavo belijo?! Nekdo iz ajdovske okolice. Col Cas je že, da se zopct oglasimo v našem priljubljenem listu. V naši ob- čini imamo približno 60 naročnikov »Goiiške Straže«. »Čolnič« pa nam prihaja v 25 izvodih. Orneniti moram, da je to število še z-elo rnallino v pri- meri z drugimi vasmi. Tudi »Mali list« pridno beremo. Večina naših fantov in deklet je izprcvidela, da ne sine več voziti po starem kolovozu. Zato so si začrtali novo pot. Obnovi- lo se je »Kat. izob. društvo«, ki že uspešno deluje. Mladina le naprej s hrepenenjem po še čem bolišem in plemenitejšem. Le potem bomo lah- ko ponosni na vas! Lokavec. Obesil se je v naši občini Kovač Karl, po poklicu kovač. Že več časa je kazal znake diiševne potrtosti. Ba- je so bili vzroki razni: neozdravljiva bolezen, domače dmžinske razmere in deloina tudi alkohol. V hipni ztne- denosti je zgrabil za vrv ter si kon- čal življenje. Pri njem so našli pi- smo, v katerem zagotavlja doniače, naj bodo brez skrbi, ker jih ne pride strašit z drugega sveta. N. p. v m.! UiTirl je v sredo g. Lokar Silve- ster, umen živinorejec in čebelar ter občinski starejšina. Mož mirnega znaoaja in poštenjak. Bolehal je že dolgo na neozdravljivi notranji bo- lezrii, katero si je nakopal y ruskem ujetništvu. Naj v Bogu počiva! Iz Sedla. Pred par tedni se je zbrala naša po boljšem in lepšcm strmeča mladi- na, da tudi v Sedlu osnuje svoje pro- svetno ognjišče. Zbralaa se je lepa vrsta za vzvišene cilje navdušenih fantov in mož. Izvolili smo priprav- ljalni odbor, katerega dolžnost je na- daljcvati započeto delo. Imena fan- tov in mož pripravljalnega odbora nam pričajo, da smemo upati na naj- boljsi uspeh in skorajšnji začetek de- lovanja izobraževalnega društva v Sedlu. Niso sicer še odstranjene vse ovire ker je še nekaj mož, ki se obo- tavljajo pristopiti k društvu. Naša vroča želja je: če je že kateri, ki nas ne želi podpirati, naj vsai javno ne napada v povojih se nahajajočega izobraževalnega društva. Da so iz- obraževalna društva koristna, je menda dovolj dokazano. Saj se vidi. kako tekmujejo posamezne občine in vasi. Vsaka vas se boji, da lx> po- stavljena na sramotni oder. Tega se zavedajmo tudi mi Sedlani! Cerkno. Dolgo časa ni bilo v naši vasi ni- kake dramatične prireditve. V nede- ljo in na svečnico smo pa zagledali na društvenem odru zopet domače igralke. Marijina dmžba je vprizorila krasno podučno igro »Božia roka«. Dekleta, čeprav zelo razkropljena po oddaljenih podružnicah. so v svo.ii požrtvovalnosti marljivo r>rihajale k vajain in ne brez itspeha. Vse brez izjeine so se popolnoma vživele v svoje vloge ter jih izvrstno predna- šale. Vsa cast takim igralkam! Želi- mo vas v prihodnje še večkrat videti na društvenem odm, to je bila naša želja ko smo zapuščali društveno dvorano. Grahovo ob Bači. Razmere v naši dolini na zunaj ne kažcjo posebnc spremembe. Prosvetno' življenje se je v zadnjem času precej razmahnilo. V naši vasi se čujejo »;la- sovi, da se obnovi bivša »Čitalnica«. Ta obnovitev je prepotrebna in /.eli- mo, da bi se v kratkem izvršila. V sosedni Koritnicl se je pri tamkaj- šnjem »Prosvetnem društvu« usta- novil dekliški krožek. Želimo mu ve- Jiko uspeha kot tudi društvu samemu. Naša dolina ima večjidel tako zva- ne male kočarje, le malo je premož- nih' posestnikov. V teh težkih casih pa nckateri trgovci precej pritiskajo s previsokinii cenami pri vsakdanjih potrebščinah. Zavzeti se bomo morali z vecjo vnemoza zadružništvo. - Raz- ne vesti, ki prihajajo od gotovih stra- in glede občinskega zemljišča, mno- ge razburjajo. Vpoštevajte gmotne razmere! Premožnejši ne zavidajte revnife kočarjev, če se njihove ovce pasejo ])o neplodovitem bregu občin- si-:ega zemljišča. — O tern in onem bo treba še poinočiti pero v tintnik in kaj zapisati, ^dikovanje pri doma- eem ogujiscu nam ne pomaga. Ušesa gotoviii inoz v občini marsikdaj rev- noga ne slišijo. Grahovska kočarja. Idrija pri Bači. Naj porocam dnnes o nekaterih veselih dogodkih. Po zaslugi našega dušnega pastirja g. I. Vidinarja smo' dobili krnalu po njegovem prihodu v našo vas majnikov kip Matere bo'zje. Potem smo z njegovo pomočjo po- pravili župno cerkev, ki je bila po vo.ini nekoliko porušena. Dobili smo tudi zvonove, ki so ponos naše vasi. Ravnotako smo veseli tudi harmoni- ia na koru, ki smo ga dobili pred pri- lično tremi rneseci. Vestno in pridno se učinio peti. Glavna zahvala v tern, oziru gre g. pevovodju Francu Ko- smaču, ki poleg drugega dela žrtvuje za učenje petja premnogo nočnih ur. — Sedaj pa še par besedi o ncki ne- prijetnosti. Pred vojno smo imeli most preko Idrije, sedaj ga pa ni-ma- mo več. Mesto mosta so nam napeli preko reke žično vrv, na katero jc obešen kišti podoben vagonček. V tern se morajo Ijudje prevazati scm pa tja. Pri teh vožnjah jc bilo opra- skanih že mnogo l.iiidi, nekateri prav občutno. Upamo pa, da bo ta nerodna napeljava v kratkem odpravljena. Naši možje se tozadevno vrlo tnidijo in jim iskreno žclimo, da bi imeli vspeh. Biljana. Mladenič nam pise: Nastopili smo lcto 1925. in upanio, da nam prinese boljše sadove v soci- alnem in kultumcm življenju kakor I. 1924. Za nas Biljance in okolico .ie bilo leto 1924. leto temnih oblakov in bo zapisano v črne knjige naše ob- čine. Pa pustiimo to, ker je že zapi- sano! Oglejmo si raje pridelek pre- teklega leta 1924. Zadnji vinski pri- delek jc v naši okolici in Spodnjih Br- dih celo prekašal lanskega. Cena vi- nu se drži od 2 do 2.10 L: cena je stalna, a zalibog je ma'lo kupcev, ker živimo v času vinske krize. Uparno pa, da se bo v poletju položaj zbolj- sal. Na splošno lahko rečemo, da> je bilo 1. 1924. na poljskih pridelkih eno najboljšili po vojni pri nas v Spodnjih Brdih. IdrijsRe novice. (jledišče. Po doilgem trudu, potih in prošnjah izvemo te dni, da je rudniški komi- sarijat v Trstu dovolil tukajšnjcimu ravnateljstvu izdatek za popravo nekdanjega rudniškega gledališča, ki pa se je sedaj že več kot leto dni u- f)orabljalo kot spalni prostor za ita- lijanske rudarje. Oledišče naj se postavi v prcjšnje sta nie ter daje od slučaja do slucaja na razpolago društvom in skupinam oseb za predstave, koncerte in zbo- rovanja pod pogojem, da imajo sled- nji dovoljenje zato od politične obla- sti. Oledc vsakokratne odškodnine s«- ni ničesar določenega. Čez dolgo ča&a vendar enkrat ra2- veseljiva novica za mestno prebi- valstvo. rKovačev student«. Po daljšem presledku je oriredila /Kat. delav. družba« zopet enkrat zabavni večcr našemu prebivalstvu. V petek in soboto zvečer ob Vj9. uri so se proizvajale najprvo kon- certne točke malcga dništvenega or- kestra in pevske točke malega pev- skega zbora. Nato se jje igrala spevo- igra »Kovačev student«, s spremlje- vanjem glasovirja in družbenega or- kestra. Pripomnimo naj, da je prire- diJ orkcstralno spremljevanie za to igro Idrijcan g. Janko Oruden. Igra je uspcla prav dobro. kar ie pričala obakrat popolnoma. napolnjena dvo- rana hotela Didič. Skoda, da se ni še enkrat ponavljala, ker je moralo do- sti občinstva domov radi premajhne- ga prostora. Oh tcj priliki se je naložil Kat. de- lavsiki družbi zopet nov davek iz le- ta 1882 »I piccoli diritti musicali« i. s. od vseh pevskih in godbenih točk. Občni zbor »Kat. diduv. dntfbe«. Dne 25. pr. mes. se je vršil občni zbor K. D. D. Vdeležba je bila v pri- meri z drugimi leti res zadovoljiva. posebno ker smo videli navzočih to- liko mladih moči. Po rednih poročilih o delovanJLi odbora v pretecencm le- tu se je vršila volitev novega odbo- ra: podpredsednik Troha Leopold, tajnik Rnpnik Ferdo, nam. Kogej; Fi- lip, bla-gajnik Hrovat Franc. na,Tn. Kogej Peter, starosta Hrovat Kami, odboniiki Tratnik Alojzija Hrovat Mici. Vidmar Joško, Ferlan Franc. Habe Franc, Vončina Vailentin. Po volitvah se je razvila o reorga- nizaciji d'ruzbe dolga in živahna de- bata., v katero so poscgali skoro vsi navzoči člani, kar priča o zrelosti na- šcga Ijudstva. Med glavnimi sklepi naj omenirno, da sc bo uvedla enotna blagajna za družbo in vse odseke m da sc poživi dramatični odsek. Zahvala. Ob bridki izgubi, ki nas ie zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta i. t. d. g. Matevža Lapajne se najtopleje zahvaljujemo vsen» so- rodnikom, prijateljem in znancein, Id so ga spremili na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo didaktičnemu rav- natelju iz Mirna g. Jos. Ceschi-ju, za- stopstvu vpokojeneev, zastopstvtt uči- teljstva goriškega okraja in celokupni šolski mladini iz Vogrskega, ki se Hi vstrašila dolge poti in sc ie s svojim učiteljstvom na čelu vdeležila pogre- ba. Stotera hvala vsem za odkrito so- žalje! Gorica. 7. ieb. 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Stran 4. >OORI$KA STRATA- ZDRAVSTVO. Nasveti tnateram. Kako ohranijo dojenčka zdravega Materinska ljubezen je r>orok, da ie dcte pri mated v d'obrih rokah. Ylatcram je ncpotreben oponiin, naj dobro čuvajo in negujejo svo.io deco, ker vsaka mati čuva zdrav.ie in živ- lienje svojega otroka najboOše, ka- kor le ve in zna. Da pa vendar premnogo dojenč- kov v materinih rokah prezgodaj zboli in umre, temu je vzrok nepou- cenost mater. Zato evo Vain nekaj ua.ivažnejših nasvetov, kako ohrani- re svoje male pri dobrem zdravju in zivljeti.iu! a) Dojenje. Največ dojenčkov umre na bolez- nlh prcbavil. Te bolezni povzroča samo napačna prehrana. Doienekova prebavila (želodec in čreva) so silno občutljiva. Majhna ncvpaka v nrehrani -— in bolezen jc že tu. Če se napaka ponavlja, postane bolezen nevarna in pogosto nastopi smrt. Dojenčkova prebavila so ustvarje- na samo za prebavljanje materinega mleka. Krav.ie in kozje mleko do- ienčku jako škoduje, ker ga ne more dobro prcbavljaiti. Petkrat do deset- krat več dojenčkov umre ob kravjem mleku kakor pa ob materinih prsili. Zato mar a dojiti vsaka mati svoje dete sama. To je njena na.isvetejša dolžnost. Mleko v materinih prsih ni matedna last, nego otrokova. Nobe- na mati mu ne sine odreči njegove isajbolise lastnine. Skoro vsaka mati lahko dofi. Samo jetična mati ne sme dojiti. drngi iz- govori so prazne pretveze. Mati, ki dcxii, lahko uživa vse, kar je tečno in kar navadno uživa. Edi- nole opojnih pijač ne sme uživati. Doji svoje dete 5—6 krat na dan! Med posarneznimi hranitvami naj bodo naj man j triurni nresledki. Vse- fej naj pije dete samo iz enih or si, en- krat iz levih, prihodniie iz desnih. Nikdar naj ne pije dlje nego JO—/5 minut. Ponoči naj otrok ne dobiva nobene hrane. Če vpije, mu daj le nekaj žličk čaja ali vode. Noč je za spanje, to ve- Ija za mater in za dete. Otrok se na to jako hitro privad'i. samo razvaditi Sa mati ne sine. Prvih 24 ur naj ne uživa novoro- ienček ničesar. Drugi dan sra že zaeni devati vsake tri ure k prsim, da po- srka iz njih nekaj prvenskega mleka. Pravo mlcko pride v prsi navadno tretji ali četrti dan. Če se pa dlje za- kasni, |X)lagaj vseeno dete redno k prsim, da krepko sesa, končno se bo žc po.kazn.1o mleko, četudi šele čez več dnt. Doji 6—9 mesecev. Ne odstavi o- troka naenkrat popolnoma. nego pri- vadi ga polagoma na kravie mleko, kadar ffa rnisliš odstaviti. (Konec nrihodnjič.) Pozdraui fantov - vojahov in naših izseljenceu. Naši izseljenci nani pišeio iz Rus- sanga v Franciji: Draga »Ooriska Straža«! Ker nam zvesto prinašaš novice iz naše ožje domovine, želimo, da bi tudi Ti ob- javila par naših vrst. Mi se nahajamo ob luxemburski meji v Russangu. Ore nam razmero- tna še dobro. Delaino po večini v rudnikili, kjer se se precej zasluži na Kontrakt. Ob prostih urah pa ne po- zai)imo na našo slovensko pesem, ki nam dela kratek čas. Tu šele vemo, kaj pomeni, če je človek svoboden in ga nobcden ne zatira. Slednjič pošiljamo iskrene ix)zdra- ve vsem bravcem »Oor. Straže«, star- sein, bratom, sestram, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem fan- torn in dekletom, posebno pa gospo- dom urednikom. Lovrcnc in Karlina Oatej. Janez Kikclj, lHYanc Kikelj, Jožef Pregelj in Andrej Trpin iz Strzišca; Stefan Ba- lič in Marija Balič iz Gorice: Peter Torkar iz I^odbrda; Andrei Kovač iz Kuka; Anton Stendler iz Neinškega Ruta; Jožef Lcban iz Kneže. Iz Rima. Uranatiiji od 1. polka pošiljajo pozdrave siarscm, bratom in sestram, posebno pa let- uiku 1905; naj pride kmalu na naša mesta. ?iiic Silverij, Dobrovo. Leban Viktor, Pr- vačina. Scmec Jakot), 2eje pri Postojni. Ambrožič Jože, Slavno pri Postojni. Klobn- čar Anton, San Peter na Krasu. Qerbac Jo- žcf, Slami pri Trstu. Blokar Ivan, Nabrežina. Kogoj Peter, Idrija. 2iffon Anton, Zagrajc pri Komnu. Vcljar Alojz, Idrija. Kokelj An- drcj. Dol. Novake pri ldriji. Cesnik Franc, Palčje pri Postojni. Tomsič Franc, Kncžak pri Postojni. Rieca di Cadore. To Icto sc nisino še oglasili v našcm listn. Slovenski fantje, ki služimo pri 7. alpinskem polk», posiljamo srčnc pozdrave staršcm, bratom, setram, fan torn in dekletom. Ena- ko naši cenjeni »Goriški Straži«, ki nam puSilja novice iz naših domačih krajev. U- pamo, da bode prinesla novice ad letnika 19U5, ki bo moral v kratkem z zavojčkom v" svet. Scmcnič Jožef, Št. Vid pri Vipavi, Orudcn Alojz, Ozcljan; Lojk Leopold, Cr- niče; Karara Jožef, Števerjan; Figel Franc, Oslavjc. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: A. B. iz. Avč 50 L. Srčna livala! Za »Alojzijcvišče«: Hranilnica in posojil- nica Medana-Biljana v proslavo Dr. A. Ore- KorčiČcvega jubileja 50 L; Tvrdka Peter Si- monetti v Oorici 40 L; v občini Kostanjevici na Krasu nabrali 1 kvintal ajde. Prisrčna hvala! Listnica uredništva F. F., Piki: Vašo zadevo oddali tajništvu kinetsko-delavske zveze. K. M., Strmec: Oddali poslancu Bcsed- njaku. !i. L, Zapuže: Naročnino pošljite naräv- nust na upravništvo »Ooriškc Straže«, via Mamcli 5, I. nadstr., Qorica. Drueo ne stane nio. Oglasite sc Šc! Staubeno društvo u St. Petru pri Goriii vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi na rcdni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. februarja t. 1. ob 11. uri v društveni pisarni s sle- dečim dnevnim redom: 1) Prečitanje in odobritev zapisni- ka zadnj. obč. zbora. 2) Poroci'lo predsednika. 3) Poročilo nadzorstva glede bilan- ce za leto 1924. 4) Predložitev, prečitanje in odo- britev bilance za leto 1924. 5) Predlog načelstva za likvidacijo društva. 6) Slnčajnosti. 7) Volitev načelstva in nadzorstva oziroma likvidatorjev, ODBOR. POSESTN1KK BUKOVIH OOZDOV, pripravljene žgati oglje v bodočih rne- secih išče »Kmetijsko trgovsko drti- štvo« — Trieste, Raffineria 4.. ki preskrbi delavce in vreče. Valuta. Dne (5. februarja si dobil : za 100 franc, frankov 130. do 130.50 Lir za 100 belg. frankov 123. do 125.— Lir za 100 švic. frankov 464.- do 406- - Lir za 100 češ.-slov. kron 71. - do 71.50 Lir za 100 dinarjev 39.- do 39.25 Lir za 1 sterling 115.35 do 115.55 Lir za 1 dolar 24.07 do 24.17 Lir za 1 zlato marko 5.67 do 5.77 Lir za 100 avst. kron 0.0337 do 0.0345 Lir Beneške obligacije. Dne 6. februarja: Srednji kurs L. 81.55, v Trstu SI.25; v Milanu 81.25, v Rimu 81.55 L PLUTEC (ŠURl), ŽICE ZA TRTE, okoličanske šape, »Merkur« kose, klajno apno, semena, čebulček, peso itd.., na drobno in na debelo dobavlja Kmetijsko trgovsko društvo — Trie- ste, via Raffineria 4. RADI SELITVE prodam spalno so- •bo brez umivalnika. Cena nizka, delo solidno. Birsa, mizar pri postajališču S. Peter pri Gorici. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palace. NajboljSi ciga- retni papir |b Oleschau 61avna zaloga za lulijsho Beneüijo HQtoIisHo knjigaNia - Gorica (Monfova tiiso St. 2) IHESTNfl HRflHlLNIGR L3UBL3flHSKa (Gradska štedionica) = v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja preko 125 milijonov dinarjev'ali cCO milijonov kron Sprejema vloge na hranilnc knjižici* in tekoči racun proti najugodnejSemu obrestovanju. Zlasti plaCuje za vloge po dogovori v tekočem računu najvišje niogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana. z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišCa denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v^Ameriki nalagajo svojTTJiVhTäniwHnia^^^^ ker je popolnoma vamei. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i.t. d. i.t.d Prodajam pasti in posebno nieso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. Nihče nima pravice kupovati zame. — — —¦---------------- Halter Bindspsch - Gorki: Via Cnrducci šten. &. Pozor na izpremenjeni naslov! POOR ULNEC A Ljubljanshe hreditne benhc u Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Crnomelj, Kranj, Maribor. Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadaj oče posle najkulantneje Odlihovana peharna j in slaščičarna 3AHOB BRflTUŽ ulica Mameli št. G (prej Scuole). Cenj. odjemalcem in slavnemu občinstvu naznanjam, da sem v hiši, kjer imam že dolgo let dobroznano pekarno in slaščičarno, preure- dil na novo slaščičarno z najboljšim pecivom, slaščicami, Sikerji in_ delikatesnimi vini. Priporočam se vsem novoporočencem, bir- mancem in društvom za obilen obisk in jamčim s solidno posirežbo^ Sprejemajo se naročila.Odlikovana pekarna inrslaščičarna J.BBATUZ. NovQ piwejena slaSEiEarna Bratuž ilia Mameli štev. 6 (prej ScuolE).