Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše
Nikogar ne odslovijo
V mirnem kotičku, na zelenici za novo osnotfno šolo Valentina Vodnika, stoji dolga, nizka stavba, ki jo mimoidoči pogosto zamenjajo z vrtcem. To je sve-tovalni center. »Ko pridete k nam, prinesite s seboj malce dobre volje, nekaj pripravljenosti za sodelo-vanje, nič strahu in zdravstveno knjižico« Tako se prične mini bilten svetovalnega centra, v katerem se na kratko predstavijo.
Svetovalni center se zaveda, da se človek znajde včasih v taki stiski, ko običajni načini razreševanja problemov odpovedo. Stiska pa postaja vse hujša in poti iz nje so vse bolj zapletene. Zato s timskim delom psihologi, pedagogi, zdravniki, specialni pe-dagogi, logopedi, andragogj, socialni delavd, socio-logi in drugi strokovnjaki strokovno pomagajo v te-žavah otrokom in mladostnikom, ob njih pa tudi nji-hovim staršem, učiteljem, vzgojiteljem in vsem dru-gim, ki so povezani s psihosocialnimi problemi otrok in mladostnikov. Vendar pa vzpostavijo stik z učite-Ijem ali drugimi strokovnimi službami le na željo staršev in otrok.
Način dela v centru je svojevrsten. Najprej skupaj s starši, otrokom ali mladostnikom odkrijejo oziroma poskusijo razvozlati, od kod težava izvira in kje tiči vzrok. To ugotavljajo s poglobljenimi pogovori in testnimi preizkusi, v nekaterih primerih pa tudi z zdravniškim pregledom. Ko sestavijo vse drobce v končni mozaik, skušajo z vsemi, ki živijo in delajo z otrokom, načrtovati pot, po kateri se bodo podali, da bi odpravili ali omilili težave.
Celotno dejavnost imajo razdeljeno v štiri skupine: ambulantno-klinična dejavnost, skupnostno-pre-ventivna, izobraževalna in raziskovalna dejavnost.
Ambulantno-klinična dejavnost je namenjena predšolskim in šolskim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Tu poteka strokovno specialiži-rana timska obravnava psihosocialnih motenj in ra-zvojnih odklonov, kamor vključujejo diagnostiko, psihoterapijo, korekturo, trening...
Skupnostno preventivna dejavnost je namenjena družinam, institucijam in organizacijam za otroke, društvom, KS in drugim. S to dejavnostjo želijo mo-bilizirati čimširši krog Ijudi za izboljšanje psihoso-cialne kvalitete življenja. V ta namen imajo organizi-rano svetovalno delo za institudje in širšo družbeno skupnost. Pomagajo pa si tudi s prostovoljno obliko dela, ki je ravno zaradi svojega neformalnega in nevsiljivega načina dela zalo uspešna.
Izobraževalna dejavnost je namenjena sedanjim in bodočim študentom in delavcem na področju vzgoje, izobraževanja in zdravstva, staršem, pro-stovoljnim delavcem itd. Posredovanje novih teore-tičnih in izkustvenih spoznanj poteka v obliki semi-narjev, skupinskih razprav, predavanj, mentorstva in izdajanj priložnostnih publikacij.
Raziskovalna dejavnost je namenjena osvešča-nju širše družbene skupnosti. S strokovnim razisko-valnim delom analizirajo in evalvirajo specifične konkretne probleme na področju skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter njihov kvalitetni ra-zvoj.
Kot vidimo, je njihovo področje dela široko in pe-stro. Dela imajo ogromno in le s težavo pokrivajo vse potrebe. Kljub preobremenjenosti pa nikogar ne od-klonijo, saj je njihovo vodilo POSLUŠAMO-RAZU-MEMO-POMAGAMO.
O uspešnosti in rezultatih dela takšne ustanove je težko govoriti. Že sam pojem uspeha je zelo relati-ven, polegtegasotu vpleteni Ijudjein ne predmeti, ki jih lahko količinskb izmerimo. Vso stvar pa otežuje tudi pomanjkljivost povratnih informacij. Otroci, mla-dostniki in starši se po razrešitvi problema ne javljajo več /n tako je sled izgubljena. Strokovnjaki pogosto niti ne vedo, ali so problem rešili, ali pa so se otroci in starši enostavno sprijaznili s težavo in vrgli puško v koruzo. Vendar pa se zavedajo, da uspeh ni samo popolna razrešitev problema. V nekaterih primerih, ko težavo samo odpravijo, je to že pravi podvig.
Tea Miška