158
Dopisi.
Na Dunaji 12. majnika. b. — Na politiškem obzorji se spet hudo h hudi ari napravlja; toda kje bo pervič za-gromelo, Bog sam ve. Kažejo proti Laškemu, kjer siloviti Garibaldi iznova ogenj vnema; kažejo pa tudi proti Turčii, kjer se jim „bolni mož" že preveč smili in bi ga berž ko ne raji danes kot jutri popolnoma ozdravili; slednjič pa je tudi Nemčija v nevarnosti, ker, kakor pravijo, Napoleon že nemške zadeve ^študira", in se že tudi piše, da je imenitnega moža do severnih vlad poslal, ž njimi se ve da proti Nemčii zavezo storiti. To so imenitniši kraji, kamor zdaj pogostoma kažejo in od kodar se je hude ure bati; al priti zna še marsikaj druzega na versto, preden bo za une pripraven čas. Zares, nikdar ni vladam bolj premišljevati treba bilo tisti svetopisemski rek, ki pravi: „Danea
159
meni, jutri tebi!" kakor v dandanašnjih homatijah. — Po žalostnih, prežalostnih dogodbah nam obetajo zdaj za cesarstvo imeniten čas, ker bo namreč konec t. m. novo pomnoženo deržavno svetovavstvo se snidlo. Bog daj! — Sploh se prideva večini izvoljenih svetovavcov prav dobra karakteristika, posebno ogerskim, in ni dvomiti, da bi po tolikih skušnjah prave ne zadeli ali zadeti ne hotli, ker gre se za deržavni blagor in ne samo za dnarstveno, temuč tudi za vsako drugo srečo, ki jo razni narodi pričakujejo in so je tudi ze vredni. Ogerski izvoljenci so izobraženi in znani domoljubni možje; izurjeni so tudi, ker so že stari politi— karji in so vajeni govoriti in delati v deržavnih zadevah. Škoda bi bilo, ako bi ne hotli priti v zbor, kakor se tu in tam bere. — Serce nam je veselja igralo, ko smo zvedili, da v versti deržavnih svetovavcov je tudi svetli škof slavonski, precastiti gosp. Strosmajer, pervi mecen jugo-slovenski in največji rodoljub in podpornik narodnega napredka, zraveu pa goreč Avstrijan in duhoven po volji Božji in v smislu cerkve, ves goreč za časno in večno srečo svojih vernih. Tudi kranjskega gospod grofa Antona Auersperg-a močno hvalijo vsi časniki, ker je slaven In svobodoljuben mož; nadjati se je, da bo tudi pokazal domorodno serce, serce, ki bije za blagor naroda slovenskega na vsako stran. Druzih ne bom našteval, ker so manj znani in dozdaj le bolj privatni možje bili, razun tistih, ki so za ves čas izvoljeni. — Slavni dr. Miklošič uči v 2. semestru veliko gramatiko, o besedni sostavi in o Nestoru, v vsem 5 ur na teden. — Narava si je lepo opomogla. Aprila je vedno deževalo, zdaj pa že celo vroče prihaja; merva in žita lepo kažejo; upati je, da bo letina dobra. Z Bogom!
Iz Zabnic na Koroškem.   2.  dan  t. m.  so  nam poslali ondasnji   precastiti  tehant   gospod Franc Kulnik sledeči razglas, naj bi ga natisnili v wNovicah". Red, po ktercm   se  bode  peta stoletnica   božje  poti   pri Materi Božji na sv. V i š a r j a h obhajala  leta 1860. Sv. Oče   papež  Pij i IX. so  z listom od 31. jan.   t. 1. dodelili popolnoma odpustek vsem vernim obojnega spola, kteri v času od večernice pred  vnebohodom našega Gospoda  do solnčnega  zahoda   7.   oktobra   ali   do  večernice   na  rožen-kransko   nedeljo,   cerkev   na   sv. Visarjah   enkrat  obiščejo, tukaj skesanega serca zakrament sv. pokore in sv. rešnjega telesa prejmejo   in   goreče molitve   za   mir  in   edinost med keršanskimi vladarji, za pokončanje krivoverstva in za povišanje sv. katoliške cerkve opravljajo. Ta odpustek se za-more po molitvi tudi vernim dušam v vicah zadobiti. Sveto leto se bode začelo slovesno obhajati na večernico ob šestih pred vnebohodom Gospodovim  s pesmo „Pridi sv. duh",   s litanijami in z žegnom. Na vnebohod Gospodov bo sv. rešnje Telo ob   6 zjutraj   v češčenje izpostavljeno,  ob 10 bo pridiga in velika maša. Skoz celo sveto leto bo na večernicah pred nedeljami   in prazniki   po  žegnu slovenska pridiga — v nedeljah in praznikih ob 6 zjutraj pa nemška pridiga.  V nedeljah in praznikih se bodo sv. maše začele ob 4, vsednje dni pa  sv. maša z žegnom.    Po   tej   slednji   sveti maši se bodo vsakdan odpustne molitve opravljale. Na roženkransko nedeljo  bo  sv. rešnje Telo   od štirih   zjutraj celi dan izpostavljeno in na večer ob šestih se bo sv. leto z žegnom in z zahvalno  pesmo   „Te Boga hvalimo"   slovensko  končalo. Ako bi v tem času kakošue procesije   s svojimi čast. gosp. duhovniki na *v. Visarje priti htele, bi bilo prav, da bi se to poprej vZabnice oznanilo in da bi se taki dnevi k temu izvolili, v kterih navadne zaobljubljene procesije ne pridejo. Ti dni so sledeči:   Od 22. do 31. maja; od 1. do 3.,   12., 24. in 29. junija,  1., 24., 29. do 31. julija;  od 9. do 15. avgusta;  od   7.   do 9. septembra.    V7saka poprej oznanjena procesija se bo slovesno in s pridigo sprejela.
Iz Pliperka 11. maja. Ljube „Novice!" Le za malo prostora Vas prosim! Povejte prijatlom in znancom, da včeraj, 10. maja,  smo pokopali  našega  preljubega prijatla
Olibanovega Antona, duhovnega pomočnika pri Materi Božji na Fari. Marsiktero pesmico je Vam, ljube „Novicett zapel; zapojte mu toraj tudi Ve perve: Naj počiva v miru! Prijatli in tovarši — pa se spomnite naše obljube!
Resanski. Iz Gorice 12. maja. Fr. M. — Več časnikov je spet zadnje dni prineslo novico, da so že vse dela na železnici med Kasarso in Nabrežino doveršene; tudi „Novice" so jo s ,5Pressea posnele. Je pa tukaj precej velika pomota, ker ne med Kasarso in Nabrežino, ampak le med Kasarso in Ker m in o m (Cormons) so že vožnjo poskušali, na ostalem kosu železnice je pa še veliko dela, kakor Vam je unidan Vaš dopisnik resnično pisal; most na Soči je še le na pol dodelan; šin pa že celo še nikjer ni viditi. Govorilo se je pa te dni, da pride od vlade poslana komisija, ki bo pazila, da se dela neutegama doveršijo. — Po dolgem nestanovitnem vremenu imamo zdaj lepe dneve; že začenja vročina pritiskati; sadje in polje lepo kaže; da bi le obstalo! — Drage ?5Novice!" povejte nam vendar kaj od Vodnikovega spominka; ta reč se presneto dolgo vleče.*) Pa čakajmo le;   saj   Nemec   pravi   „Geduld bringt Rosen".
—   Stan slovenščine na slovenskih in polslovenskih gimnazijah je menda še zmiraj „offene Frageu. Pretečeno leto se je že nekoliko zgodilo; al še mnogo več je treba. Cas je zdaj se za prihodnost ponesti, čeravno enmalo nevarno, ker si človek lahko nasprotnikov na glavo nakoplje, o kterih se mu še sanjalo ni, ki tega, kar berejo, ali ne razumejo ali pa razumeti nočejo. To je pač čudno, v tla se meri, pa se gori rani! Ob svojem času od tega kaj več. Z Bogom!
Iz Ljubljane. Kakor je novica, da je slavni naš grof Anton Auersperg* v deržavno svetovavstvo poklican, bila radostno sprejeta, tako bojo naši rojaki tudi gotovo z velikim veseljem brali verstice, ki smo jih posneli iz nekega gospod grofovega pisma od 9. t. m., ktere sicer niso namenjene občinstvu, pa se nam na vsako stran tako važne zdijo, da nam prijazni gospod ne bojo zamerili, da jih povemo svojim bravcom. „Da bi pač mogel tako srečen biti
—   pravi v omenjenem pismu grof Auersperg med drugim gospodu doktorju, ki mu je svoje veselje razodel nad njegovim poklicom v deržavni zbor — spolniti to, kar od mene pričakujete, in saj nekoliko koristiti predragi deželi, ki me je rodila in ktero serčno ljubim !" — Cisto novo novico moremo danes svojim bravcom povedati, zlasti tistim veselo, ki se že več let spodtikujejo nad našim tlakom, med ktere se tudi mi štejemo. Ze ranjki mestni župan gosp. Hradeckv si je veliko veliko prizadeval, kamen najti na Kranjskem, ki bi bil namesto okroglega brodnega kamnja ali oblaka pripraven za mestni tlak (Jlašter); al ni bil tako srečen ga dobiti. Začel se je potem sem ter t je leseni tlak; al naši gojzdi bi še pred pod zlo šli, ako bi se rabil sploh ta tlavnik. Gazna svečava, ki nam bo prižgala več luči, po kteri dandanašnji ves svet hrepeni, nam bo, ako se poskus nj a dobro iz-ide, postlala tudi mesto tako, da bomo hodili gladko kakor po mizi. Zupana-namestnik gosp. Gutman nam je namreč povedal, da Riedinger, ki nam bo napravil gazno svečavo, je poslal mojstra iz Ratisbone (Regensburg) v Ljubljano, ki izdeluje iz navadnih okroglih, dosti dolgih in širokih brodnih kamnov popolnoma raven tlak s tem, da vsak kamen s posebnim kladvom zgorej odbije, da je raven, pa tudi spodej, da ne sili s špico preveč v zemljo, in po straneh se obdela. Tako obdelani kamni napravijo popolnoma ravne tla kakor po mizi in terpijo blizo 30 let. Mojster, s kterim smo sami govorili, ker je dal kladva v kovačnici živinozdravilske šole napraviti, nam je rekel, da kamen iz Save je posebno dober za to, in da si je svest,   da  bomo  Ljubljančani s tem tlakom,  kterega je že
*) Povedali smo že, da g. dr. T o man ima to ree v rokah in da vsaki dan pričakujemo pisma za „Novice* o tej zadevi.    Vr.
160
v 24 mestih naredil, prav zadovoljni. Na 3 krajih bo za poskušnjo naredil tak tlak: pred čevljarskim mostom, po epitalskih ulicah in pa poleg1 gostivnice Novak-ove. Ako ee ta novi tlak res poterdi in da ne bo predrag, se bo kmali razširil po celi deželi, kjer „Sava teče po ravninah" in zahvalno pesem bo mojstru pel vsak, kterega žulijo kurje očesa in komur se smili voz in kopita konjiča njegovega.