133. Številka.
Ljubljana, v torek 13. junija.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan jftvMoK, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o 51 i pvejeraan za avstrij ak o-oge rske dežele za vse leto 16 gld,, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. _ Za
Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oz nanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi „Gledaliftka stolba". U pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iskreni nasvet duhovniškim posvetom.
Pomozi si sam, pomore ti Bog.
Nar. prisl
Naš blagega spomina pokojni Slomšek zasedši vladiški stol v Mariboru v preustrojenej vladikovini slovenskej   dovolili so nam, dopisavati vladiškemu uradu v slovenskem jeziku in v istem prejemali smo rešila, takisto naloge spisavati slovenski, pri pregledih govorili so slovenski; vsaj nova ustrojitev labod-ske vladikovine vršila se je največ zbog jezika, da si so Korošci ostali na cedilu in kakih 15.000 Slovencev ob meji v sekovskej vladikovini. Ali po kratkem svitu zagrnol  je mračni oblak  novo krasoto zrcalečo se v glatnej rosi. Našega premilega Antona Martina pokosila je smrtna kosa ter preselila v zadovoljno bivališče mirnih pokojnikov, a za njegovega nastopnika morali so lepi načrti, malo poprej osnovani, pomekniti se v temno zakotje,  pogubno nasprotje pa bahato  čepiriti se, brezobzirno tlačeče, kar je našega in naše, kar je slovensko; pa sila samo do vremena. Razvoj politiških razmer, in nekaj tudi cerkvenih, nanesel je, da je n~š višji pastir po razglasu  od dne 15. decembra 1880 svojemu du-hovništvu naznanil,  da v čisto cerkvenih predmetih in pri pomešanih, katere konečno rešuje cerkvena oblast, svobodno rabijo posamni duhovniki, župni in dekanski uradi slovenski jezik, v katerem bodo se tudi rešila dajala; v pomešanih predmetin pa, kjer tudi država ima besedo, in v čisto politiških rečeh ne more za varovanje narodnih pravic svojih vladi-kovincev druga storiti, nego visokej vladi nasproti izjaviti Be, da tudi v teh stvareh rabi slovenskega jezika nikakov cerkveni probitek ne nasprotuje. Pri-merjaje 1865. 1. in pa 1880. kaže se nasprotni razloček kakor mej hudobo in krepostjo, temo in lučjo,
mračnjaštvom in prosvetoj, vražjim in angeljskim delom, zlobno sleparstvo, naslonjeno na krivično stalo, moralo se je zrušiti pred istinoin pravico, ka kor bolvanstvo pred božanstvom; onda odbijale so se slovenske vloge s strastno osornostjo, a denes, namreč počenši od 1881. I. rešuje kn. vi. stolniátvo in redništvo vse podneske v lepej slovenščini ter tudi naslove piie slovenski, — razumevaj ondi, kjer se slovenski dopisuje. Pisatelj teh vrstic zlagit in predlaga od 1871. 1. cerkvene račune v našem jeziku in vsi so rešeni v naščini. Da ravnajo vsi župni in dekanski uradi tako, pa bi uže sedaj lahko narodno zmago slavili ter jej krese kresili.
Navedeni razglas našega vladike labodskega govori jasno in glasno, da smemo rabiti do neke mrre v župnih in dekanskih uradih slovenski jezik, takisto posamni svečeniki. — 1S80. 1. od treh pastirskih posvetov vložena prošnja na odstranjenje pogubne miuisterske naredbe od dne 22. februvarja 1872 ostala je dosle brez odgovora, kar kaže, da vlada pravičnega znhtevaoja naših konferenc nij odbila, inače bi prošnike bila naravno odpravila 8 tem, da iz te moke ne bode kruha, in pravoč je : qui taeet, consentiré videtur. Stvar pa je ta, vlada ne more sama tega vprašanja rešiti, nego v tem mora tudi prečastno vladištvo svojo možato besedo povedati, kar je povse pravilno in naravno. Omenjen razglas priča, da nam je vladištvo prijazno, in zagovarja naše zahteve, tedaj upati je ugodnega rešila, toliko več, ako duhovništvo vse vladikovine javno istim pritrdi. — Nadvladika goriški in Zlatoust ljubljanski odredila sta, da se svobodno ureduje slovenski po njunih vladikovinah od strani duhovništva. — Visokega c. kr. ministerstva ukaz od dne 6. avgusta 1867, br. 3968, veleva politiškim in šolskim oblastim, „v slovenskem jeziku od strank in krajnih šolskih sve-
tov doepevaioče vloge reševati v slovenskem jeziku." Če uže navadne stranke imajo toliko pravice, kolikor vef velike stalne družbe in stanovi. — Članek 19. državnih osnovnih zakonov posvečen je podpisom njegovega apostolskega veličanstva, katero je ponavljavno ivreklo, da hoče mir imeti mej svojimi narodi, —razumevaj: na podlagi jednakih pravic.
Qlede na te podatke in na iskreno ter Čisto ljubezen našega duhovništva do prelepe slovenske besede, v katerej nebeške nauke deli vernikom, pri-poročuj$mo v imeni neskaljene svečeniške časti in rodoljuba, naj se pri vseh pastirskih posvetih labodske tladikovine letos stavijo naslednji predlogi na soglasno sprejetje:
1. i Cerkveni ukaznik, namenjen duhovnikom labodske vladikovine, ki so sami trdi Slovenci, izdajaj se'od sega dob v slovenskem jeziku.
2 imenik duhovniški labodske vladikovine, katera je vsa slovenska, (saj delitev sekovske vladikovine zgodila sene uajvečzarad jezika,) bodipočenši od prvega bodočega jizdanja slovensk; saj šematizem rimski, namenjen vsemu katoliškemu svetu nij latinsk, nego lašk.
3. Bpgoslovska vprašanja naj se dajejo in iz-detavajo v slovenščini in latinščini.
4. Konferenčna vprašanja naj se stavljajo in odgovarjajo v slovenskem jeziku.
5. Zaničljivi izraz „Windische Pfarre" naj se zameni s pravilnim.
6. Župne matice naj se počno Še letos pisati v slovenščini, in k temu naj se izrecno izjavi privoljenje kn. vi. redništva.
7. V bogoslovskem seminiSČi mariborskem naj se od početka bodočega šolskega leta vsi predmeti, dosle v nemščini razkladam, uče v slovenskem jeziku, takisto meditacije hodijo v  slovenščini tolma-
LISTEK.
»Zvezda".
»Hristosfi voskresu!" — a tem krščansko ruskim privjetom poslal je rojen Bukovinec Grigorij K u p ran k o okolo Velike noči iz Londona prvo številko svojega, maloruskemu narodu namenjenega ilustrovanega mesečnika „Zvezda"*) mej slovanski svet. Glede zunanje oblike tekmuje list z najboljšimi angleškimi časopisi te vrste, kakor so „Lon-don illustrated News" in „The Graphic". Papir, tisk in podobe so dovršene. Vsa zunanja oblika je okusna in elegantna, kakor pri nobenem drugem slovanskem listu. Poročevalec Bicer ne dava veliko na zunanjo obliko, ali ko poroča o listu svojega prijatelja, zdelo se mu je potrebno, to naglašati, kajti pri nas Slovencih smo se v zadnjem času navadili, da se v jedno mer bobua in slavi zvunanja oblika: „tako krasna je, kakor do zdaj še nobena", je stereotipna fraza pri nas. Mene pri tem zmirom
*) „Zvezdau izhaja jedenkrat na mesec v 4° na 36 straneh, ter stane za vse leto 6 gold., ki se pošljejo najbolje A. Hartlebenu na Dunaj, ali pa upravnifitvu v 50. Noe! Street, Jelington, London, N.
misel navdaja, da li so dotičniki uže kedaj najgla-soviteje evropske revueje videli — „Revue des deux mondes" ali pa „V6stuik Evropy", ter ali vedo, da se papir in zunanja oblika teh povsod čislanih Časopisov lahko prispodablja dunajskemu demokratičnemu listu, — „der gerne in Sensation maefat", — zloglasnemu „Tagblattu " ?
Toliko o obliki ! Kako je z zadržajem V Poročevalec ima posebno navado citati leposlovne liste. Nekateri ljudje začno politične liste pri anonsah citati, ali ša bolje zadej, tam kjer so tista le na videzno dvoumna pisma lepih devic in „wohl-erhaltener Wittwen", jaz pri listnici uredništva začnem. Ona mi je zrcalo, v katerem vidim potrebe in želje, katere imajo naročniki glede lista, spoznam pa tudi — oprostite — kakov da je urednik v privatnem življenji. — Bogme ! za marsikaterega bi stavil, da še nij imel opravka s Knigge-jem, pa tudi ne z „Olikanim Slovencem*1. V drugem broji „Zvèzde", ki je pred krutkim dospel, je obilo takega gradiva.
Začnimo z naročniki, ki tožijo, ker jim zadržaj prve Številke nij po godu. V prvem broji nahajamo, kakor tudi v drugem, večinom prestave iz nemškega ali francoskega, mej katerimi prevalirajo poljski Židi Zaher Maaoch in K. E. Francos s svojimi ro-
mani „hebrejski Rafael" oziroma „boj za pravo". Urednik pravi v listnici, da sta ta dva več za Malo-ruse storila, nego kateri koli maloruski pisatelj. Verjamemo, ali v.o. Slovanstvo nijmata prav nobenih zaslug. — Poselno velja to o „boju za pravo". — Naslov je plagial in podlago in idejo si je Francos iz Kleistovoga rdjnana „Mihael Kohlhaas" prilastil. Roman nij samo nedovršen, ampak po tendenci, s katero je pisan, ravnokar ostuden. S kakim veseljem nam predočuje Čeha, ki je bil najprej policist, potem zavoljo tatvine zaprt, nastal Metter-nichov ogleduh mej poljskimi emigranti v Parizu itd. in s kako diabolično zlobnostjo nam pravi, da je ta Vencel Hajek potomec Husa in Žižke. Kako ostudne so slike iz življenja poljskih plemenitašev in uradnikov, vse, da se čistost in čilost maloruskih llu-culov bolje pokaže. Se ve, ker je romun prvič v podlistku „N. Fr. Presse" izhajal, se je skrbelo, da je nemška kritika „velikega pisatelja" slavila, tako, da so sicer trezni čksopisi, kakor „Gegenwart" pisali, da je ta romani vsakako večje vrednosti, nego Kleistov Kohlhaas, Iii predočuje le človeka, bere-čega se za svojo praVj), mej tem, ko vidimo tukaj neki boj, ki se ne bij" za posameznika, nego za krivice, ki se gode sploh ljudem, torej zrn idejo praval 0 suneta simpliVitas!
Čene. Saj celo nemški profesorji na praškem vse učilišči čude se, ka^o in zakaj je to, da se v bogoslovji, koder se vzgajajo samo slovenski gojenci popolnem sloveuske vladikovine, še nemški predava. S tem podpremo željo vseh bogoslovcev mariborskih, kateri so lani hoteli predložiti peticijo za slovenska predavanja, pa nij jim bilo dovoljeno, in letos so zopet sklenili, prosilno se oglasiti za to po trebno preinako.
8. Naj se staroslovenščina kot posvečeni cerkveni jezik uči vsa četiri leta najmenj po dve uri na teden kot obvezni predmet in sicer tako, da bode predavanje za vse bogoslovce skupno.
Velečastni svečeniški bratje! dika, voditelji in svetila slovenskemu ljudstvu! precej smo si uže priborili po svojem zdravem razumu, z velikimi trudi in napori, sezimo si prijateljski v roke slovenske, in združenimi močmi rešimo to častno nalogo. Tako mozi Bog, nata vztrajnost in srčnost!
Sicer pa se trud'mo z vsemi postavnimi sredstvi, raztrgano domovino slovensko zjedin ti v jedno upravo — slovensko!
Politični razgled.
IVotraiiJr «lezele.
V Ljubljani 13. jmija. Hit*iar«*Ki deželni zbor otvoril se je včeraj z navadnimi formalitctami. Ko seje naznanil dnevni red z;i dcnašujo sejo, ki obsega tudi volitev posebnih odborov, oglasd se je k t.ij torki slovenski poslanec dr. Domin kuš ter oponni', da je uže nekaj časa sem navada, pri odborov h volitvah Slovence prezirati. On da |e ttkm mne nja, da v deželi, kjer prebivajo razne naromostt in imajo posamični njeni <le:i razne težnjn, y»j bi se kolikor mogoče zastopnikov jemalo tudi iz nanjšine. To pa da a e Slovenci izključujejo vjem a se kaj malo z vpitjem nemških n a ci j o n a 1 • cev, da nemštvo zatirajo Slovenci iz spodnjih dežela štajarskih. Dežebi glavar je na to odgovoril, da  bodo deželnega zbira, udje
in   kolikor  mogoče se nanjo
mi tega ne privoščili? Če pa je za-nje zdaj „Ie saison morte", tembolj gibljemo se mi in se malo brigamo za nemške in nemškutarske brigante!
Včeraj pričel se je v Lvovu velikansk proces proti jednajstero Ruslnov, ki so obdoiženi veleizdajstva na avstrijskem cesarstvu. — Znano je, da so letos januvarija meseca pozaprli več odličnih osob maloruskega poro-jenja. Vsled sodnijskih preiskavanj pa so jih ko-nečno devet izpustili, jednsjst pa posadili na obtožno klop. Osobe, proti katerim zdaj ta zanimljiva in pomenljiva pravda teče, so te-le: 1. Adolf pl. Do br-/. anski, c. kr. dvorni sovetnik v pokoji, 2. njegova hči Olga H rab ar, 3. urednik Markov, 4. urednik Ploszczanski, 5. bivši deželni in državni poslanec pater Na u m o v icz , 6. njegov sin, modroslo-vec na Dunaji, Vladimir Naumovicz, 7. učitelj verozakona in žurnalist pater Ogonowski, 8. žur-n.ilist Trembicki, 9. urednik Nvczaj, 10. posestnik Szpunder. in 11. kmet Z a luski. Državno pravdniHvo, ki je sestavilo tožbeno pismo, obseza-joče 80 tiskanih ool, omenjene odlične in izobražene osobe toži, da so v skrivnem, deloma posrednem, deloma neposrednem sporazumljenji z ruskim mioisterijalnun uradnikom M roslavom pl. Dobiva nski jem v Petrovemjjradu in vzajemno skrivno združeni od druge polovice 1881 1. do konca januvarija meseca 1882. I. nekaj v Cserteszu na Oger-skem, nekaj v Lvovu in drugodi po Galiciji, začeli delati na to, da bi ae Galicija, Bukovimi in severna Ogerska odtrgala od jed notne države avstrijskega cesarstva, da bi prišla na Avstrijo nevarnost od zunaj in da bi se v državi samej zanetili upori in državljanski boji, — in sicer Adolf pl. Dobrzan-ski pa pater Ivan Naumovicz kot kolovodji, drugih devet pa kot neposredno sod^Iavni tovariši. Po tem opisuje se v zatožbi življenje Adolfa pl. Dobrzan skija, velikega dobrotnika in zagovornika Slovanov v Ogerskej do 1861. leta, po sih mal pa panslavi-stičnega agitatorja, in naštevajo se različni dogodki, ki dajo sklepati na protiavstrijsko mišljenje in delovanje vseh zatožencev. Vso to panslavistično agitncijo vodil je Miroslav pl. Dobrzanski, sin glav nega zatoženea, z Ruskega. Zanimljivo je to, da se je agitacija najprvo oprijel« verskega polja in so uže cele vasi prestopile k ruskej pravoslavne) veri. — Kakor smo uže omenili, včeraj pričela se je ta vele-/."nimljiva pravda pred porotniki v Lvovu.
Iz Boke Kotorske poroča   ..Narodnega Lista"
to prošnjo premislili tudi ozir.ib.
Zailnji čas pogrevajo se v jedno sape v nem- j dopisovatHj o uporu un jugu, da v Krivošijah gku-l iheraliiili listih stare  loži in  stara zavi-|je zdaj vse mirno in da. dogovori mej Črno Goro in
Ker smo v sobotnem posneli nekaj vrst,
janja proti Slo/unom osobito pa proti lam Slo- Avstrijo še na dalje trajajo vencem, skoraj vsak list prinese kopo, takih be-j našem listu iz „Glas* Črnogorca1 darij in vedno se mei vrstami here tish nemška! s katerimi se ,. Narodni List', oziroma njegov do ošabnost in oholost, kakor da bi mi Slovani bili v ' pisnik o uporu, dolži klevetanja, tako nam je zdaj Avstriji rame krtine, Germ mi pa sami lriglavi-1 V j— po načelu „audiatur et altera pars" — priobčiti tem otrobovezanji nosita brez dvombe (jvonec (ali | tudi zagovor. V doslem nam „Narodnem Listu" burovž) „Deutsche Zeitung' in „Grazer Tagespost", i pravi dopisnik, priobčivši svoj dopis in tožbo „GlasaM, Tu psujejo na nas tisti ljudje Is Ljuhljaie, ki vsako' tole:   „Ako  smo  mi,  kot verni  podaniki Avstro-
vrsto premerijo, se predno jo z» pišejo ali boi*e iz nje „groš" in kaj kruha. Zato pa n jmaino mi niti časa niti volje odgovarjati na naoale, ki izvirajo iz podlage kruhoborstva in ne iz pravega prepričanja. Da tudi nemško-bberalnim lijAom taki do pisi zdaj „m der Sauregurken — und Ifitartikelstoff-armen Zeitu prav hodijo, verjamemo in/ z*kiij bi jim
Ogerske države, pozorno gledali za razvojem stvarij, po mogočnosti točno jih beležili in nekatere navode vladi dajali, te-a storili nijsmo le zaradi novinarske dolžnosti, temuč za to, ker nam je bilo na srci, da so ono nesrečno vprašanje čim preje povoljno reši 7/x vlado in za narodi katerega se je vprašanje naj bliže tikalo, — in mi   nijsmo  videli nikakeršnega
Rusinom se večkrat v romanu zelo pokadi, zato je menda prestava tudi našla svojo Rbt v „Zvčziloa. Urednik zagovarja prevode, ker „ priznaš (Malorusih) je malo dobrih pisateljev in to lnajheno število razno nadarjenih in nedoukih pisačev nikdo, ki ima zdravo
pamet, ne bode imenoval pisatelje....." Stroga
sodba, no, a ko je opravičena, ima Vsakako g. Kup-Čauko prav, da raje podaje dobre prevode takih del, ki se ozirajo na njegov narod. Nek »j bi v tem bilo tudi za nas Slovence. Kdor namreč nij mnenja, da naj „ pustimo uže tiste starinske smeti", bode vss-kako pritrdil, da bi za razširjenje temeljitega znanja naše prošlosti gotovo mnogo bolje bilo, ako se preskrbe dobri prevodi, n. pr. Biidingerjeve „Oesterr. Gesch. bis zum Ausgange de s XIII. Jhdt.ali pa Kronesovih, Diimmlerjevih, Kammel/evih spisov itd. Boljše bi gotovo bilo, kakor kompilacije, v katerih je mnogokrat skoraj pol strani, (NB. brez opazke!) 6d besede do besede prestavljene, v katerih se iz omenjenih knjig citati s tiskovnimi pogreša vred prepisujejo,  ne da bi kdo te plagiate javno grajal.
Da se vrnemu k naročnikom nZvčzde". Nekateri so zelo originalni. Tako o. pr. piše j eden, da urednik nij patrijot, ker so v |podobah iz Hercego vine avstrijski vojaki naslikanij mali, slabo izgleda-joci, ter kakor da so bolni, v^taši pa kot čvrsti in Čili junaki v celej avojej velikosti. Drugi nazival je
sliko Skobeleva nepatrijotizmom, ker bi to razdražilo avstrijske Nemce, kateri so neki prijatelji Rusinov Drugi toži, zakaj na sliki na oklepu (ona predstavlja ruslro vas v zimskej noči) nij naslikana ruska ampak neka katoliška ali protestantovska cerkev. Porogljivo vpraša urednik, ali nij tudi katoliške ali protestantovske sove na zvoniku zapazil. Daje ruska cenzura listu vhod v Rusijo zabranila, nij čudno, pa tudi v nekaterih krajih po Avstriji so ga zaplenili in nek okrajni glavar se je grozil, da v svoj okraj nobene številke pustil ne bode.
List se ima z velikimi težkočami boriti, kajti i mej Malorusi „vlada egoizem, nezavist pisateljev in urednikov samih, ki mislijo, da imajo monopol na človeške misli, patent na pravilni ruski jezik in na jedini pravilni pravopis." Da se list bolje razširi, ga urednik daruje vsem ruskim Čitalnicam, učiteljem in dijakom, ako ga prosijo, ker upa podpore od bogatih narodnjakov. Iz same Galicije se je v par tednih oglasilo nad 200 zastonjikov, izmej katerih n. pr. jeden le pet komadov zahteva, na premijo, katera je obljubljena vseletnim naročnikom, v svojej skromnosti ne reflektira. Za uganjko v prvem broji razpisano je darilo, jeden zastonjikov je uganil, pa ne prosi darila efektivno, ampak v gotovih novcih: „hitro, modro m ne z velikimi stroški".      J. B.
srbskega vprašanja ▼ Krivoiijskem uporu, kakor je to mislil „Glas Črnogorca**, nego zgolj vprašanje države, katerej pripadamo. Pri vsem tem pa smo obzirno postopali in marsikaj pritajili v nádi, da hoče vlada črnogorska, in če tudi ne „Glas Črnogorca", storiti svojo dolžnost dobrega soseda in prijatelja Avstriji. Drauo nam je, da se nijsmo prevarali in da je bilo naSe pričakovanje povoljno iz-nenadeno, akoravno ne bi .,Glas Črnogorca'* ničesa rad o tem vedel . . K temu opomenja uredništvo „Narodnega Lista4', da je zmerom s simpatijami spremljalo vsako srbsko vpraSauje, če se je le pra-vednih mej držalo, in da goii veliko sočutje navzoči poštenej in junaSkej Črnej Gori. ,,Ali nitko svieatan nemože da zamjera „N. L.", kad diže svoj glas proti onom srbstvu, koje bi htjelo, da se podigne na ruševinam hrvatstva!" — vzklikne konečno „N. L." uredništvo.
ViianJc države.
Vse politične kroge iznenadila je vest, da mora grof Igimtljev odstopiti in izročiti posle notranjega ministerstva grofu Tolstoju, dozdan-jemu predsedniku akademije. Razlogi, ki bi bdi carja napotili k temu, se niti ugibati ne dajo, cli nasledki tega odstopa so skoraj jasni. Ruska in slovanska politika spremenila se bode na razne strani. Dovolj povedano je s tem, da so nemški listi zagnali velik hrup veselja nad tem dogodkom, s katerim da bi bila „panslavizmu" glava strta. Ha-beant sibi!
V Potsdamu krstili so v nedeljo pravnúka nemškega cesarja Viljema. Krstni botri bili eo naš cesarje vi 6 Rudolf, kralj saksonski, vojvoda saostski in veliki knez Sergij z Ruskega. Nekateri listi prisojajo temu slučajnemu shodu nekaj političnega pomena. In še nekateri hočejo pri tej priliki videti malo prijateljstva mej Nemčijo in Rusijo, ker cesar in cesarjevič velikega kneza z Ruskega nij sta pričakovala isto tako na kolodvoru, kakor druge tri visoke goste. Tako pa politiku jej o taisti časnikarji, ki dobro vedo, da je Sergij pripelji se prav za rano v Berlin in o takej zgodil jej uri pri visokej gospodi nij navada, sprejemati svojih gostov! In vender „N. fr. Pr.a tako bedaste zaključke dela !
Stoli f"ri»»c«nKili ministrov se majajo. Ka-mora je v soboto sklenila, da se sodniki smejo od-stavljati in da se bodo odslej tudi volili na podlagi občne volilne pravice. — akoravno je ju-tični minister temu hudo ugovarjal. Tudi ministerstva predsednik Freycínet zgub'1 je precej svoje veljave; da-siravno mu je kamora za njegovo postopanje v egiptovskem vprašanji zaupnico izrekla, je protivna mu stranka vender-le močna in Gambetta bode porabil prvo priliko, ki pride, da naskoki vlado.
Egipto vatk o vprašanje se nekaj dni sem ne premakne na nobeno stran. Ali bode sklicana konferenca in kdaj, in o Čem jej bode sklepati, — to se pač po d plomatskih potih simo tamo razpravlja, a določilo se nij še nič gotovega. Na poziv vlad, katerega smo včeraj omenili, odzvala se je Porta s starim odgovorom, da konferenca nij shodna, ker upa, da bode njegov komisar vae sam lepo uredil. V Aleksandiiji, kjer je Arabi paša dal navaliti velike tidnjave, počili so veliki nemiri, kakor j poročal včerajšnji naš telegram. Pred kratkim izjavil se je nekdo v angleškem parlamentu, da, kakor hitro se prične s trdnjav v Aleksandriji streljati, bosta pričeli Anglijo in Francija brezozirno postopati. Nedeljski nemiri v Aleksandriji bi tedaj utegnili imeti najresntše in krvave uasledke.
Dopisi.
Iz Škofje Loke 12. junija. [Izv. dop.] Uže zadnjič se je pritožil nek dopisnik iz Loke v tem cenjenem listu v 91. št. tega leta, kako nerodno da se pošiljajo pisma po loškej pošti in da se jih več od tukaj v Ljubljano in nazaj izgubi in da jih adresati, akopram so znane osobe, ne prejmejo. In do sedaj se to nij nič izboljšalo, kar mi je znano iz lastne izkušnje in od drug'li strani sem tudi že čul o tem pritožbe. Kako se to zgodi ne morem umeti, ker vem, da se mora vsako na pošti oddano pismo takoj odposlati, če ni posebnih ovir. Dj, bi se pri ljubljanskem poštnem uradu godile take zmešnjave, ne verjamem, ali vsaj ne pričakujem tega.
Če bi se jedno samo pismo izgubilo, bi človek potrpel, ker je to lahko mogoče. Ako se pa to skoraj zaporedoma in večkrat zgodi, mora vsakdo potrpljenje izgubiti. Zakaj so pa potem pošte, katerih prva naloga je pošiljutev pisem iz kraja v kraj? Ali naj vsako pismo reko m a udira in o, da bo prišlo do svojega cilja!   Jaz ne bora ugibal,  kako  se to
godi, če tudi bi morda lahko uganil. Spominam pa Ham an zli namen, razžaliti Vesteneckovo čast. V tudi jaz si. poštni urad v Loki, naj skrbi za redno listu „Tribtineu navel je namreč tudi notico is „Pol. pošiljatev pisem. Če se bodo pa še na dalje godile Corresp.", ki je trdila, da ae Vesteneck nij udeležil in ponavljale take nerednosti, potrkali bodemo na oknopobijanja v Litiji. Za rnzžaljenje časti pa je višjem mestu! j animus injurandi neobhodno potreben.   Po §. 344
Iz Borovnico [Izviren dopis.] (Poročilo br. 8 in §. 325 kaz. postave je s tem  bil zakon odborove seje). Odbor tukajšnjega bralnega druš j prekršen.
tva sklenil je v seji 11. t. m., napraviti kegljanje
Po prečitanji poročila velel je predsednik pre-
na dobitke, katerega čisti dohodek se bode daro j citati sodišču Članke, ki so bili predmet porotne val  za  Narodni  Dom.   Kegljanje traj ilo bode  od; obravnave in razsodbe mej porotno obravnavo.
13 t. m. do 16. p. m,, vsaka serija, t. j. 9 lučajev stalo bode 20 kr., na kresen večer priredi društvo kres, in pri tej priliki napravi se loterija, katere čisti dohodek daruje se v isti namen.
Zagovornik J. V. Ha man o v , dr. J. Porzer, utemeljeval je potem s sijajno zgovornostjo nad celo uro uzroke ničevostne pritožbe. On pravi, da ko je J. V. Haman odgovorni urednik nTribiinett bil tožen
Nadalje napravi  16. p. m. veliko veselico  na;zaradi žaljenja časti, ker je objavil dopise, ki so kri-
planem v korist Narodnega Doma, in ker bode ravno ta d«,n tudi cei kveni shod (žegnanje) borovniške župnije, nadejati se je obilne udeležbe.
NatanČneji program o veselici sestavi se v prvej odborovej seji.
■z §marl|a 12. juniia. [Izv. dop.] Občina bv. Heme je odposlala prošnjo zoper upeljavo slovenščine v šoli in uradnijah. To je gotovo žalostna vest, katero moram naznanjati, da se čisto sloveu-Bka občina, v katerej bi lehko nemščine zmožne na prste paštet, v tem smislu izrazi! Poizvedoval sem tedaj, kuj mora temu uzrok biti. Znano je, da je vodja tukajšnje okrajne sodnije g. pristav Fladung, sovražnik vsega, kar po slovenščini diši, ker je slovenščine skoraj le toliko, kakor nič zmožen, in se tedaj za svoj ljubi kruhek boji, ako bi se upeljalo slovensko uradovanje. Znano je tudi še, da je občini Žusenu strogo prepoved*!, vlagati pri sodniji slovenskih vlog. Občina sv. Heme se je hotela pri gospodu pristavu posebno prikupiti, — to je jedini uzrok omenjene prošnje. Kaj ko bi se g. Fladung umaknil mej svoje brate Nemce; želeli mu bomo gotovo „sreeen pot."
Z Dunaja 10. junija. [Izv. dop ] (Pravda „Trib(lueu-Vesteneck pred najvišjim in kasači j ukini sodiščem.) V petek 9. junija vršila se je obravnava o ničevosti proti razsodbi dunajskega porotnega sodišča, po katerej je bivši odgovorni urednik na Dunaji dvakrat na dan izhajajo-čega lista BTribiinew, Josip Vene Haman, radi razžaljeoja vitez Friinzl-Vesteneckove Časti ua 6 mesecev zapora in plačanje vseh stroškov bil obsojen.
Obravnavo je vodil predsednik najvišjega sodišča, vitez S c h meri ing.
Tožitelja zastopal je znani levičarski poslanec dr. K op p, J. V. II a mana pa dr. Porzer. Ol strank nij nobena bila osobno navzočna. Obravnava pričela se je ob 10 uri dopoludne s čitanjem silno obširnega poročila, ki ga je sestavil dvorni svetovalec Napret o celej porotuej obravnavi znane litijske afčre.   Poslušalcev bilo je k večjemu 10.
Zagovornik Humanov dr. Porzer prijavil je zoper razsodbo porotnega sodišča ničevost, obstoječo iz sledečih treh točk: 1. Dr. Porzer je pri porotnej obravnavi protestiral zoper citanje zapisnikov, katere je v poiitičnej preiskavi sestavil grof Chorinskv, zato, ker so neresnično sestavljeni, ker se v njih nahaja mnogo pogrtškov, ker priče, ki so pred grofom Cho-rinskvjem izpovedale, nijso b.ie zaprisežene, ker taki zapisniki nikdar nijmajo n.ti najmanje veljave pri porotnih sodiščih in ker so na podlagi teh za Veste-neeka zelo ugodno sestaviienih zapisnikov porotniki celo napačno sodbo mogli si napraviti o celej tej aferi. Sodišče pa je takrat ukrenilo, da so se ti zapisniki prečitali. 2. Dr. Porzer je zahteval, da se prečita razsodba iz pravde g. Štefana Lapajneta proti g. vitezu Vesteuecku, po katerej je poslednji bil obsojen v dveh instancah radi žaljenja časti. Sodišče tega nij privolilo. Dalje, da se pri porotuej obravnavi zasliši priča g. Štefan L a pa j ne, ki je imel izpovedati, kako je vitez Vesteneck kot okrajni šolski predsednik šini demoralizacijo. (Po noči je namreč ta vitez splezal skozi okno k učiteljic Zakaj, ne bo težko uganiti.) Sodišče pa je razsodilo, da se priča g. Štefan Lap a j ne uijma za slišati. 3 Predsednik porotnega sodišča vitez Tannenhain je pri porotnej obravnavi celo krivo podučil porotnike, ker nij niti z jedno besedo omenil, je-li imel J. V.
tizirali vedenje moža, ki je deloval v smislu usta-vovercev, se je pač uže mislilo na to, prositi za delegiranje druzega porotuega sodišča. To pa se nij zgoddo iz raznih uzrokov. Sredstvo delegiranja sodišč prakticirale so prejšnje vlade, pristaši sedanje vlade pa se tega sredstva nijso hoteli posluževati, ker so mu bili uže prej uasprotni. Tini se je pričakovalo, da bosta pied dunajskim sodiščem luč in senca ied-nako razdeljeni, nadejali smo se ytro^e nepristranosti sodišča. Vtem smo se p a zm oti li; trdno prepričanje nas navdaja, da, ko bi se postavno bila vršila obravnava, bi bili porotniki prišli do celo druzega prepričanja. Mi smo se zmotili, a ne nad porotniki, temveč nad predsednikom iti nad sodiščem, ki obravnave nijsta tako vodila, kakor bi to bito odgovarjalo zakonu in pravičnosti.
In to je glavna točka ničevnostne pritožbe. Vse druge od početka do konca obravnave imajo svoj izvor v onej glavnej točki, ter so le nje posledice.
Duli obravnave označuje tudi to, da je zagovornik Hamunov večkrat dobil ukore, ki so bili po polnem neopravičeni in to le radi tega, ker je kritiziral lastnosti Venteneekove. Tudi s strankami nij se ravnalo nepristransko. To dr. Porzer natanko utemelji. Razsodbe sodišča mej porotno obravnavo so tudi predmet temeljite kritike zagovornika.
O prečitanji zapisnikov, ki jih je sestavil grojf Chorinski, rekel je dr. Porzer, da je to bilo proti postavno, in to radi neposrednosti in ustmenosti obravnave. Ti zapisniki uijso bil' nepristranski, ne more se jim verovati, da, bili so celo sumnjivi, ker nijso sestavljeni bili na podlagi kazenske preiskave, ker se priče nijso zaprisegle. V njej so različna in važna nasprotja. In jedna priča je pri porotnej obravnavi pod prisego izjavila, da ko bi se jej takrat, bilo reklo, da ima svoje i/.povedbe priseči, bi bila pač drugače, to je resnico govorila. Ker so se ti zapisniki prečitali, lahko so porotniki dobili krivo sodbo.
Drugi uzrok ničevosti je, ker se priča g. Štefan Lapajne nij zaslišala. In to je bila jedna najvažnejših prič. Dr. Porzer pripoveduje celo afero g. Lapajneta z Vesteneckom ter citira tudi izjavo Ves eneekovo v Ijubljanskej kavarni: „Ich werde mir die Unehre machen, Ihnen in's Gesicht zu spucken, Sie Wicht, mit Ihrer slovenischen Sprache." Vesteneck je pa slovenski je*,ik tudi „Sauspracbe" imenoval. In ta mož zavzema visoko mesto, prišteva se mej izobražence, ta mož, ki nijma niti iskrice o tem v sebi, kar zahteva navadna uljudnost. Priča Lapajne bila je o prh vem času pripravljena, prišla je na Dunaj in vender je predsednik sodišča odloČil, do se nijma zaslifiati.
Da celo razsodbe, po katerej je vit. Vesteneck radi žaljenja časti bil obsoien, predsednik nij dal prečitati, mej tem, ko so bila prečitana spričevala, ki nijso v nobenej zvezi bila s predmetom in tudi adrese, na katerih so večina imen bila s križem.
Priča Lapajne pa bi tudi drugi važen dogo dek bila imela povedati o Vestenecku. Ta dogodek imel je dokazati, kako je vitez Vesteneck širil demoralizacijo, ker je kot okmjni šolski nadzornik bil v nepofttenih odnoŠ:ijih z učiteljico. To je bilo potrebno povedati porotnikom, da si pravo sliko napravijo   o  tem  vitezu.   Ta  razsodba predsednika
vzbudila je takrat veliko senzacijo. Na ta način se je hudo prekršil zakon, §, 491 kaz. zak. in §. 319 kaz postopnika, po katerem imajo določiti porotniki, je Ii kaznjivo dejanje, ki se je pripetilo kasneje, izključuje ali uničuje kaznjivost. Na ta način prilastilo si je sodišče razsodbo o predmetu, ki gre porotnikom.
Dr. Porzer utemeljeval je potem tretji uzrok ničevosti, da je predsednik sodišču pri porotnej obravnavi celo napačno podučil porotnike, izpustivši važne trenutke obravnave. Tako so porotniki po pristranskem sodišči bili zapeljani. Zato je razsodba popolnem krivična. Dr. Porzer končuje: Če je nasprotnik pošten, mora sam želeti nove obravnave, kajti v boji z nejednakim orožjem je zmaga sramota, čast pa poraženje!
Dr. Kopp je v silno slabem govoru pral svojega klijenta. Govoril je z veliko Bofistiko, tu in tam pa s tako logično nedoslednostjo, da je predsednik Schmerling sam večkrat vzdihnil, ter z roko zatisnil si levo oko. Kopp je na pr. jedtnkrat vzkliknil: „Alle allgemeinen Sätze sind unwahr", dalje je trdil, da sodišče radi tega nij velelo zasli-šati več prič, ker bi inače stroški bili preveliki, saj so priče, ki so bile zaslišane, stale čez ^00 gld. Vitez Vesteneck tudi nij bil oni.--a.'-ten, ko ga je sodišče dvakrat obsodilo radi žaljenja časti! Vesteneck 1 e inučenik sedanje vlade, saj od deželnega predsedništva še do denes nij prejel odloka na prošnjo za disciplinarno preiskavo. In to znači, kako se je proti Vestenecku ravnalo. Vesteneck je skozi m skozi poštenjak, kajti drugače bi ne bil dobil pohvalnih pisem celo od sedanjega deželnega predsednika Kranjske, adres  od občin ne bil bi mogel
ostati še ua dalje okrajnim glavarjem.--
Kasacijski dvor zavrgel je potem pritožbo ničevosti, kar ni) bilo dvomljivo.
Domače stvari.
— ( „ L j u bij an s k pohajkovalec") nam piše: Te dni sem, šetaje se po „Zvezdiu, opazoval trop letošnjih gimnazijskih abitunjentov, ki ravno zdaj delajo pismeni zrelostni izpit, bledimi obrazi in .sključenimi hrbti, pohajkujoče po mestnih ulicah. In ko sem ustavil jenuega in ;a povprašal, zakaj se tako sključeno drži, odgovoril mi je: „Saj nij čuda, ker moramo sedeti cele dopoludneve v majhenih, zaduhhh sobah pri nizkih, za male otroke pripravljenih klopeh, v katerih se človek niti pošteno zravnati ne more. In če se drzne kdo, podariti oneiuo-gl m svojim udom nekoliko prostosti, ga uže kara radi tega za hrbtom stoječi učitelj. Jeden izrnej mojih kolegov je celo vsled nezdravega zraka iu prenapetega t čanja v nizkih klopeh, začel bljevati kri in zdaj nevarno zbolel." — Bogme, nij to pravo mučenje mladih, rastočih ljudij? Skrajni čas je uže, da se temu v okom pride in da se zdanja vsled nizkih in nezdravih soban na jako slabem glasu stoječa ljubljanska gimnazija nadomesti z novo, boljšo, iu kakor upamo, slovensko!
— (Slavnost 25letnice društva .Sokola" v Pragi), katera vršiti se ima v nedeljo due 18. t. m., bode sjajna. — Do sedaj uže uglašenih je mnogo Sokolovskh društev iz Češke, Moravske, Šlezije ter s Poljskega in mnogo deputacij iz daljnih krajev namerava se je udeležiti. — Tudi „Sokol" iz Ljubljaue in Zagieba bode po deputaci-jah ondi zastopan. — Kolikor se sme sedaj uže računati, bode ta dan v Pr^gi sešlo se nad 2000 Sokolov, kateri bodo svetu lavno kazali, da čuvajo na vseh straneh vrlo ter stojijo in bodo stali vedno in nepremakljivo stražo nasproti navalom tujstva.
— (Šiškarice v Zagrebu.) Pri dvajsetletnici društva „KolaM govorilo se je po Zagrebu iu tudi drugod, da se udeleže te slavnosti tudi slavno-znane šišeuske pevke, in bile so v letini pričakovane. Feljtonist nPozoraw piše o tem tako-le: „Jeden gospod n. pr. pričakoval je gospic iz Šiške, nastavi se v llici k oknu neke hiše ter pr.redi okolo sebe cele kupe rožnega cvetja, da je siplje kakor dež na gospodične, kadar dojdejo v sprevodu pod njegovo okno. Ta gospod čakal je potrpežljivo s svojim cvetjem.   Prikorakajo ognjegasci, za njimi „Sokolu,
izkrcati mornarjev in pomorskih vojakov. Seymour ima pooblastilo, da izbarka vojake če treba, a Seymour je brzojavil, da so nemiri sicer resnobni, pa ne političnega značaja. Egiptovski vojaki udusili so nemir. Adjutant sultanov z dopolnilnimi navodi za Derviš-paso odšel je v Aleksandrijo.
Carjigrad 13.junija. Derviš-paša brzojavno poroča, da je 30 upornikov uže zasa-čenih. Večina ministerskega sveta izrekla se je za konferenco. Sultan o tem še nij informiran.
Kairo 13. junija. Derviš in Arabi obljubila sta, da izvedeta vsa povelja kediva v varstvo Evropcev. V Aleksandriji 12. junija nij bilo novih nemirov. Število dne 11. junija usmrtenih ceni se na 100. Evropci zapuščajo Egipt. Konzul Arcorps izreka v proklamaciji zaupanje v egiptovsko vojsko in prigovarja Evropcem, da so mirni.
Beligrad 13. junija. Vsi izključeni opo-zicijonalci so zopet voljeni.
„Zoratt, »Lira*, „Slavulj*, rRodoljub", »Sklad4, „Danicau, vsa društva pomikajo se v redu naprej, a o gospicah nij sluha ni duha. „Kolašiu so brž ko ne gospice namestili blizu sebe, si misli ta gospod, in čaka dalje, a tudi „Kolašiu gredo mimo, a o šišenskih gospicah še nij sluha ni duha. Kaj početi s toliko cvetjem in Šopki? V zadnjih vrstah stopajo starine, naši veterani. Na njihove glave vsuje se dež iz zgolj cvetlic, na veliko začudenje. Mislili so, da jih kak star drug časti zaradi zaslug, pridobljenih v bojih za cesarja in domovino. Ne, ne, to cvetje vsipal je na nje tisti gospod, ki je pričakoval šišenskih gospodičen. Na konci feljtona svetuje pisatelj, nai se prihodnjič program sestavi alternativno: V sprevodu bodo tudi gospice iz Šiške, — če pridejo"
— (Umrl) je včeraj v Zagrebu kanonik Ivan Mikovič, kateri je vse svoje premoženje oporočil jugoslovanskej akademiji znanosti in umetnosti.
— (Vrsta porotnih obravnav) pri de-želnej sodniji ljubljanskej. Včeraj zjutraj so se pričele porotne obravnave. Vrsta njih je sledeča: 12 junija zjutraj: Šešek Anton, uboj, (predsednik sodišča predsednik GrČar, zagovornik dr. pl. Wurz-bach); 12. junija popoludne: Košir Marija, detomor, (predsednik Grčar, zagovornik dr. Papež); 13 junija: Semrajc Anton, stari in mladi, uboj, (predsednik dr. Kaprec, zagovornik dr. Moschč); 14. junija dopoludne: Friškovic Janez, teška telesna poškodba, (predsednik pl. Zhuber, zagovornik dr, Moschč) 14. juunija popoludne: Ustar Martin, zloraba uradne moči, (predsednik pl. Zhuber, zagovornik advokat Brolich); 15. junija: TomaŽ Janez, požiganje, (predsednik Grčar, zagovornik dr. Mosche); 16. junija: Bergant Jurij, uboj, (predsednik dr. Kaprec, zagovornik dr. Munda): 17. iunija: Posavec Blaž, poži ganje, (predsednik pl. Zhuber, zagovornik dr. Suppan); 19. junija: Stanovnik Jcsip, uboj, (predsednik Grčar, zagovornik dr. Sajovic); 20. junija:   Ložar Josip in
Narad Blaž, požiganje, (predsednik dr. Kaprec, za- . . . , ,
•i    1    »l x-x •    a    n     i ^ i   •■   i deželnim   šolskim  Hvetom  in  pod istim nadzorni
govornika dr. Ahačič m dr. Zamik.); 21.  junija: |štvom v   Ali h[ u&lteljsko druS^0 bilo 8klenilo mo.
rebiti, naj se slavui okrajni šolski svet prosi, da se ta šolski dan preloži na poznejši čas, če ne bi bilo vedelo, da je šolski dan? Da bi bil g. predsednik društveno sejo uže 4. junija za 15. dan Junija razpisal, tudi nij verjetno, kajti nam poslano povabilo datirano je na ptujskej pošti 10. junija in na posti pri Sv. Barbari v Halozah tudi 10. junija t. 1. Bode h patudi mogoče 15. junija sredi meseca toliko in takšnih udov k seii privabiti, da bi naša priprava za uradno konferenco bila vspošna? Mislim, da ne. Da pa je ormožkemu učiteljskemu društvu bilo od ravno :stega nadzorništva, pod katerim smo mi, dovoljeno na tihem 1. junija zborovati, nij porok samo podpisanik, nego jih je več, in kako bi bilo g. Robiču mogoče ormožkemu učiteljskemu društvu odposlati o pravem času dopisnico, po katerej je bilo ormožkemu učiteljskemu društvu naznanjeno, v katerem predmetu se naj za okrajno konferenco pripravijo, če za to sejo vedel nij ? S tem konec debate.
Haloze, 11. junija 1882.
Ivan Kelc,
učitelj.
Poslano.
Zadnji odgovor na slednje poslano g. Iv. Robiču, predsedniku učiteljskega društva ptujskega. G. predsednik se gotovo ve spomniti, da je bil v seji učiteljskega društva na Ptujskej Gori pooblaščen, kajti zastopnik učitelj stva naj pri seji okrajnega šolskega sveta prosi, da se prvi četrtek junija, kakor šolski dan preloži na kak poznejši četrtek, kar bi gotovo okrajni šolski svet dovolil in sicer iz uzrokov, ker je bd ravno 1. junij in bi se lahko bilo mnogo društvenikov zbralo; kak poznejši dan, je to už.e težavneje. Zakaj tedaj nij g. predsednik omenjene prošnje stavil? Po ukazu vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, da ima prvi četrtek po praznikih šolski dan biti, se imajo gotovo ravnati tudi učitelji celjskega okraja, ki so sejo za 1. junij javno napovedali iu učitelji ormožkega okraja, katerim je bila seja na tihem od tistega šolskega nadzorništva, kakor je naše, dovoljena. Vprašam, zakaj tedaj ravno nam se ne bi dovoljilo pod istim i deželnim šolskim
Meteorologij-no poročilo.
A. V Uubijaui:
Dan	Cas opH-zovanj a	Stanje barometra V mill	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
se I '*—' ; a 1 9 oí	Ob l nri ljntraj ob l. ori popilsdne ob 9. nri mjer	"¡¿8*63 mm. 728*06 mm. 728-95 mm.	+ 12-6°CÍ.,llbftt,,\ + 18-00 C ülab«ter. + 13-60 c ! ,ÍlWen gorenjee		»blata« oblačno jasno	1-00 mo. dežja.
10. junija	ob 7. nri ijntraj *b 2. ori popoludn» ob J. nri iT«i«r	T29-2imm. 730-65 mn. 731*75 mm.	+ 120° C + 12 0o C + 110°C	slabotni jofATihod slaboten JDfroialiod alabottn jojoTihod	nblarno i'lihifnn •blata«	35-OOmm. dežja.
a a •—i .-H t—1	ob 7. tri xjutraj ob 2. nri popoladn« ob 1 nri nütr	731- 31 mm. 731*67 mm. 732- 75 mm.	+ 131°C + 13-8° C +12-4° C	slabotna bnrja slaboten jusroiahod ilaboten jugozahod	- ■ " ■■ oblatao oblačno deloma jasno __	1-50 mM dežja.
12. junija	ob 7. iri ijutraj ob 2. nri popolodno ob 7. uri trollt	736-34 mm. 735*34 mm. 734-6!) mm.	+ 101°C + 16 4"C + 142o C	slaboten gorenje« slaboten jiiL'i.v/hud slaboten jugozahod	oblačno oblačno oblačno	0-40 ran. dežja.
Kos France, tatvina, (predsednik pl. Zhuber, zago vornik advokat Brolich); 22. junija: Žumer Barba, detomor, (predsednik Grčar, zagovornik dr. Mosche); 23. junija: Tobijas Janez, uboj, (predsednik dr. Kaprec) 24. junija: Lonka Viktor in dva sozatoženca, uboj in teška telesna poškodba (preasednik pl. Zhuber) 26. junija popoludne: Janežič Frančiška, detomor, (predsednik Grčar); 26. junija popoludne: Štempihar Jakob, uboj (predsednik Grčar); 17. ju nija: Plabutnik Lovro in Resnik Jaka, goljufija, (predsednik dr Kaprec, zagovornik dr. Mosche). Nekoliko obravnav se v ttj sesiji še vvrsti.
— (Mali uzroki — veliki nastopki.) Resničnost tega pregovora je potrdila prežalostna prigodba, ki se je pripetila v Trstu zadnji teden. V ponedeljek popoludne je šel gospod T. mimo trgovinske akademije na lipniškem trgu. Tam pred vrati stoječi 18letni dijak Alojzij Krameršič, doma iz iBtre, poprosi ga ognja za cigaio. A gospod T. mu to postrežbo odreče, kar vročekrvnemu mladeniču vzbudi tako nevoljo, da mu pove par surovih besed. T. odgovori s tem, da dregne proti dijaku z dežnikom, to pa tega tako razburi, da nasprotnika s pestjo udari in na tla vrže. Pri tem je bil ta nekoliko ranjen. Vedenje dijaka se je drugi dan na znanilo šolskemu ravnateljstvu, katero ga je vsled tega iz tukajšnje in iz vseh avstrijskih trgovinskih šol izključilo. Ta kazen ga je tako grozno zadtla, da je nemudoma hitel na visoko preluko, iz nje skočil ter z razbito glavo mrtev obležal. nEdioostu.
— (Jurčičeve zbrane spise) prodaje razen Giontinija tudi še: V Zagrebu Hartmann; — v Cel ji Ph. Drexel; — v Gorici J. Dase in F. VVokulat; — v Mariboru J. Leon; — v Celo v c i J. Leon in E. Liegel; — v Rudolfovem Krajec in Tandler; — v Trstu Coen & Sohn in Jul. Dase; — v G rade i Leuschner in Lubensky.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 13. junija. V spodnjej zbornici naznanila je vlada, da se ne priporoča v Egiptu
B. V Avstriji aploh:
Zračni pritisk je povsod v Avstriji zadnje dni pal. vender na zahodu močneje kot na vzhodu, in jo bil vsled tega precej nejednakoraerno razdeljen. Vetrovi so postali precej močnejfti in so prevladovali zahodni in južni vetrovi nad severnimi in vzhodniun. Temperatura je na zahoda močno, za 10° C, pala, na vzhodu se pa v prejšnjej visokosti obdržala; bila je vsled tega precej nejednakomerno iu je znašal razloček mej makBimom in minimum 13° C. Nebo je bilo na zahodu večjidel oblačno, na vzhodu pa ali deloma ali pa popolnem jasno. Vreme na zahodu nestanovitno, sem pa tja deževno, na vzhodu suho in precej stanovitno.
Tujci*
12. junija.
Pri Slona: Khu iz Gradca. — Brichta iz Ljubljane. — Dr. Hunda iz Gorice. — Schonnenschein iz Išla. — Ka-h teli c iz Materije.
Pri Iti al i : Coen z Dunaja. — Dr. Otto iz Lip-skega. — Hirschman g Dunaja.
Pri »*vwtilJHkem «-enarjl s Reiuer iz Trsta. — Dekleva iz Vrein. — Borštnik iz Gornjega Grada. — Zvab iz Dutovelj.
(392—1)
Rokovnjači.
Historičen roman.
Spisala
Josip Jiaroio in .Is»nit« 1«L«isrMii.il*, SO kr., po poŠti 55 kr. Pri
J. Giontiniji v Ljubljani.
ZD*\3-rLaosls:a, borza
dne 13. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.........
Srebrna renta Zlata renta
Srebro...........,
Napol.............
C. kr. cekini..........
Državno marke......
4°/, državne srečke iz I. 1854   250 gld Državno srečke iz 1. 1864.   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka proBta . Ogrska zlata renta 6°/0......119
n      papirna renta 5°/0.....
5°/4 Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . • l »imava reg. srečke 5°/p . . 100 gld. Zemlj. ulu\ avstr. 4Vi0/« zlati zast. listi . Prior. oblig. Elizabetine zapad. Železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 , Trammway-druSt velj. 170 gld. a. v. .   . 227
76 gld. 60			kr
77	n	35	ft
94	«	55	v
130	n	50	«
824	n	—	s
324	n	75	a
120	n	20	•
—	n	—	s
9	TI	567,	a
5	71	65	•
58	n	70	n
119	n	70	n
171	n	—	n
94	j,	40	ft
119		95	ft
88		40	ti
86		40	»
104	n	—	n
113	n	25	ft
119	n	50	ft
99	n	—	n
106	m	25	n
175	rt	75	
20	■	—	a>
125	TI	75	n
227	m	25	n
JOSIP IN0CENTE
iz Postdjine C221-1)
priporoča po zelo nizkej ceni nujl»olJm«-« iliio semlete
oljnate in suhe barve, firneže in lake ter najlepše čopiče (penzlje) vsake vrste.
jja#~" Vnanja naročila se urno in zanesljivo izvršujejo.
Hiša se proda,
nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 Q° obseza-jočim vrtom, na oi»ekurskej cesti t Trnovskem predmestji nt. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo.
(388—1) Jaiioac Tnršlc.
,1   -fell-JIIVVf-.nl I Ul|
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
nmetalne zobe in zobovje
dobro in brez bolečin.
(77—36)
Hiša,
pripravna za trgovino ali obrtnijo, na najlepšem prostoru poleg cerkve na Vranskem« se proda ali da v najem. — Lastnik M. Megli« na \rannkem. (Franc h. Cilli.) (372—3)
Izdatelj in odgovorni urednik Mak»o Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiakarne".