Leto IV., štev. fS V Ljubljani, petek dne f9. januarja 1923 Poštnina parSaftrana. Posamezna »ev. stan« 1 Olo itxhaia eb 4 zjutraj. •S»ne mesečno lO— Oio *9 tR^Miutvo 20*— p Dga* po tarifa Uredništvo: StSkiošičeva cest« št IS/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo; LJubljana. Prešernova »L it M. Telet «t 3& Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št l TeU it 22. Celje, AJeksandr. Račun prt poits. čekga zavodu itar. 11ÄO, Ljubljana, 18. januarja. Odkar se je reakcijonarna radikalna vlada postavila na stališče, da ne do-irasti komunističnih kandidatur in odkar so menda komunisti v Beogradu sklenili, da bodo v znak protesta pri "Vatvan oddaJi svoje glasove za ono ? f rank o, ki je proti radikaicem najbolj sovražna, sc SLS trudi javno dokazati -vojo največjo bližino do komunistov. Videti Je, da se bo dr. Koroščeva siranka za volitve v narodno skupšči-tf> fosluževala iste taktike, kot jo je porabljala pri zadnjih občinskih volita vili v Ljubljani: za vsako ceno in r>od j .Mtvezo najekstremnejšega katoliškega boljševizma pridobiti za SLS ko-'ccumstične glasove. Pri tem so našim klerikalcem katoliški principi in interesi katoliške cerkve ¿isto postranska vtvar. Trenutna strankarska korist jmi Volilna borba v Srbiji PROTEST G. PUCLJA PROTI NAČINU RADIKALSKE AGITACIJE. Beograd, 18. ianuarja. d. Vse stranke kjer upajo še največ opraviti. Kongresa so zaposlene s pripravljalnimi deli za vo-; se bo Pašič osebno udeležil. Protič jo litve In od vseh strani donijo Imena kan- j pričel organizirati »neodvisne radikalce« didatov, ki bodo ali bi radi bili nosilci i tudi po Srbiji ter se je v ta namen odpe- list. Radikalna stranka se nahaja vsled razcepa v jako neprijetnem položaju. Na današnji seji finančnega odbora je sicer vlada dobila odobrenje za nekatere investicijske kredite, ki naj služijo predvsem agitacijskim svrham v onih krajih, kjer bi hoteli radikaici popraviti svojo situacijo, toda pomagalo ne bo mnogo. Opozicija teh kreditov očividno ni hotela preprečiti, da se ji ne bo moglo očitati, da je hotela onemogočiti nadaljevanje dela za zboljšanje prometnih zvez. Vlada je razočarana. Njej bi bilo ljubše, da jo je opo- ? edino merilo za njihove odločitve. zjCija preglasovala, ker bi potem finančni Zanimivo in značilno je to klerikalno stališče zlasti v zadnjem času, ko prihajajo iz Rusijo za katolike skrajno f-n emirja j oče vesti. Boljševiška Rusija je namreč etopi-fe v odprt konflikt s katoliško cerkvijo, Skoraj vs« katoliške cerkvc fe ruskavlada zaprla in zabrcu *ila v njih vsako dejanje bogoslužja, prod revolucijsko sodnijo stoji katoliki! škof in množica njegove dukov-i&ne. ti>or je nastal v dveh smereb: ruski -fiadi se zdi, da katoliška duhovščina, le more, tajno izpodjeda podlage boljševizma. Obenem pa se je katolika cerkev uprla zakonu, da je cerkveno imetje last naroda, ne pa last cerkv*- vsled česar je vlada odredila popis in stavila upravo pod državni nadzor. Se nam je v spominu, kako je bilo fo vso;-., katoliškem svetu, ko je na ifranoskem bila provedena ločitev gerkv« od države. Tam niso zapirali saricev in duhovnikov, ako se niso nasilno unrh zakonu. Samo ko se je Serkveno imetje uradno popisovalo v ¿oti« merskih občin, je katoliška du-i.&včSina naščuvala ljudstvo na nekaj nasilnega odpora, ki pa je bil takoj siondlen. In vendar je katoliška duhovščina po vsem svetu dvignila vihar Zoper «brezbožno Francijo». Tudi pri Jfšs po grmeli cerkveni govorniki, do-peli 80 protestni zvonovi in molilo 3e jjD t9T zbiralo denar za preganjance. Va® je bilo pokonci in marsikateri •«¡Vo£i liberalec na Kranjskem je ob-«sveto jerao» radi Francozov. I>anes, ko se na Ruskem vse kaj ''"rjega godi, kakor tedaj na Franco-danes naš katolicizem it n 1 č i. besede ne čuješ in kakor £a bf ga ta stvar ne zanimala. Nič se 169 svoni m ne moli in denar se zbira Bd drnr-i parolo. Odkod ta molčsč-plflft? Oikod ta vzorna vzdržnost? morda iz slovanskega rodoljubja, da bi se ne zaznalo za čine ruskih tratov? Razlaga je lahka ;n potrjuje uvod-50 trditev: Katoliška cerkev je predvsem politično telo, ki uravnava taktiko po potrebah in vsakokratni koristi. Njena politika «e imenuje Sr-erikalizem in ta klerikalizem je skoro v vseh državah po vojni v opoziciji. In ker je v opoziciji, prijazno deda vse, kar državam izpodjoda tla. In zato se posebno ljubko smehlja — komunizmu. Je sicer ta katolicizem čisto kapitalistična zgradba, ki zida na zlorabo verskega čuta. On vč. da je komunizem v svoji ostri obliki le prehodna »labost človeškega rodu, ki vsled vojnih grozot razjarjen išče boljših oblik družbe, katera naj za vselej izključi krvavo in nekrvavo klanje milijonov nedolžnih. Vendar on se ž njim veže, da se na njegovih ramah povzpne iz tasluženega brezna on. ki ie eden glavnih sokrivcev svetovne vojne. In Tavno naša domača pasma kleri-f:alizma je _ danes v nemali zadregi. Kako rada bi zagnala kril; o zatiranju cerkve, o preganjanih duhovnih na Ruskem. Kako rada bi te grde Ruse »likala kot ideal slovenskih demokratov, kakor je to že enkrat poskusil g. Protič. A kaj, ko je pa sama zvezana s komunisti v Sloveniji Ko ie sam isresvitii in premilostljivi škof in namestnik Kristusov, spremljan od ko-tnandiranega zbora katoliške duhovščine še nedavno marširal na volišče na ljubljanskem magistratu in spustil čaroglico v komunistično škrinjico. po-fem ko je poklical na pomoč sv. Duha ¡3 izdihnil pobožno molitev. Še nedavno je dr. Korošec izjavil. da imajo klerikalci Gosarja in Kremžarja za to tu, da jim zganjata komuniste pod zakrivljeno palico. Vse ¿nigo jima bo odpuščeno. Odpuščeno pa is tudi ruskim boliševikom in naj odbor razpustila in po svoji volji gospodarila, povrh pa še nasprotnikom očitala, da so proti zboljšanju prometa... Radikaici pripravljajo z vso vnemo za drugi teden velik kongres v Južni Srbiji, tjal sinoči v svoje volilno okrožje v Kru-ševac. Njegov oproda dr. Ivanič se že dalj časa nahaja v Južni Srbiji. V Južni Srbiji se skušajo uveljavljati tudi zemljoradniki, ki postavijo svoje kandidature v vseh tamošnjih okrožjih. Demokrati sklicujejo povsodi okrajne konference ter pridno postavljajo srezke kandidature. V stranki vlada popolna edinost ter do cepljenja list nikjer ne bo prišlo. Kot nosilci list so dosedaj določeni Sovfeiske čete na póíii v Trakijo? RUMUNUA RAČUNA Z NAPADOM NA BESA RABIJO. — BOLGARIJA OSTANE NEVTRALNA? akcije proti Rumunijl. Bolgarska vlada ie odločena tudi nadalje jasno in otvorjeno London, 18. januarja. 1. Listi poroča-Jo iz Aten, da sc se številne sovjetske čete izkrcale v Midiji v evropski Turčiji. V Odesi je koncentriran cel annadni kor, ki je namenjen za Tra-cUo. Romunske varnostne odredbe v Besarabiji. - Beograd, !8. januarja, r. Iz Bukarešte se poroča, da Je Imela rumunska vlada vsled zbiranja boljševiških čet ob Dnjc-stru proti Besarabiji že ponovno seje. na m. dr. Davidovič, Pribičevič. dr. Marin-, katerj{) ]e zc,0 resnQ razpravIjala 0'p0_ kovlč, dr. Ribar, Vilder, Timotijevid. ložaju v Besarabiji. VoJaSke oblasti so Včeraj se je m mudil bivši minister dobfle naJ ^ pripraviiene ,da PucelJ, ki je pri notranjem ministra Vu-jičiču protestiral, da radikaici zlorabljajo avtoriteto velikih županov v agitadjske svrhe. Novi mariborski veliki župan dr. Ploj Je moral spremljati ministra 2upa-niča na agitacijsko potovanje. Kaf fe z uradniškimi AKCIJA POSL. REISNERJA V FINANČNEM ODBORU. Beograd, 18. januarja, r. Današnje seje finančnega odbora se je v zastopstvu posl. Kukovca udeležil njegov namestnik posl. Reisner, ki je jx)tem, ko je odbor odobril investicijske kredite. v imenu demokratske etranke stavil na finančnega ministra nujno vprašanje radi zboljšanja uradniških prejemkov. Posl. Reisner je poudarjal, da je beda uradništva prikipela do vrhunca. Valuta pada neprestano, draginja narašča in državni nameščenec se poln skrbi in strahu vprašuje, kaj bo jutri. Vesti o trinajsti p^ači so se izkazale za prazne. Pod prejšnjo vlado je bil že izdelan predlog za zvišanje draginjskih doklad. Le kriza in sestava nove vlade sta preprečili, da se nove doklade niso mogle v finančnem odboru odobriti. Sedaj je to. kar je že takrat predstavljalo bedni minimum, že daleč zaostalo za rastočo draginjo. ne bodo Iznenadene. Sejam vlade je prisostvoval tudi besarabski guverner Popo-vici, ki je predlagal razne obrambne ukrepe. Stališče bolgarske vlade. Sofija, 18. januarja, r. «Dnevnik» objavlja nastopno uradno priobčilo: «Oddelek za tisk je z merodajnega mesta pooblaščen najodločneje domantlratl kot tendenčne in neresnične vesti, ki se zadnje čase razširjajo v inozemskem, pred vsem pa v romunskem tisku, da bolgarska vlada ne bo neutralna v slučaju komplikacije na Balkanu ali kake boljšcviške brez omahovanja nadaljevati svojo miroljubno politiko v polnem prepričanju da more Bolgarska samo na ta način doseči trajno ureditev vseh vprašanj, fc jo intereslrajo. Bolgarska noče in ne bc stopila v nikako politično kombinacijo, ki bi bila naperjena proti komurkoli, še manj pa v kako kombinacijo z boljševiško Rusijo, s katero poljedelska Bolgarska nima ničesar skupnega. Bolgarska vlada je naročila vsem svojim diplomatskim zastopnikom v Inozemstvu, da v tem smislu obveste vlade držav, pri katerih sc akreditirani. Vladni krogi so iznenaden" radi romunskih vojnih priprav ta rad stališča napram Bolgarski. Uradno se de-mantirajo vesti o zbiranju bolgarskih čet in Je očividno, da so te vesti neupravičene, ker bolgarska vlada na kaj takega niti daleko ne mislu» Grški četašl ob bolgarski meji. Sofija, 18. januarja, o. Vlada dobiva iz obmejnih krajev poročila, da se zbirajo v Trakiji ob bolgarski meji močne grške tolpe, ki nameravajo prekoračiti meia Vlada je odredila potrebne protiukrepe. predlaga razne investicijske kredite. Zakaj ne predloži povišanja uradniških doklad, ki bi ga ves finančni odbor gotovo brez debate odobril? Kaj namerava finančni minister storiti, da se takoj pomaga državnim nameščencem? Govornik obžaluje, da po zakonu finančni odbor sam nima pravice inicijative, zato pa tem resnejše poživlja vlado, da takoj pojasni svoje sta-;..,... . . • i . - , , , v lišče in pove. kaj naprava storiti. j ^ !J0m!S:te1» ZUTK^e. zadevec,v ! ?tl ker 5« * lanska v.Kovf Finančni minister Stojadinovič je odgonrp 1 zunanp m.mster Skrzvnsk, ; sama razkrmkala s tem da je izjavda. moral priznati, da je uredništvo v! rf.P°sla"c^ Sejde Berczow- da ne priznava nadvlade zaveznikov r . . J. . . Z. . .i .. . „ i «l-M.i in K «'Ti^p-.rt f pdA tnr>- i Mpm H. Poljski zunanji minister o Memlu POLJSKA PREPUŠČA ODLOČITEV VELESILAM. Varšava, 18. januarja, u. Na današnji ; mora biti seveda budna ca straSi, ila- sji komisije za zunanje zadeve v sejmu 1 sti ker se je litvanska vlada v Kovna ! je odgovarjal zunanji minister Skrzvnski ; sama razkrinkala s tem, da je izjavila. skrajni etiskl Glede trinajste plače so j ^ in' Klingeja glede memelskega kon-___________j_!i.s_____ i ni k ta. Govor zunanjega ministra je bil Metnhj. Govoru zunanjega ministra je sledila je izgovarjal, da so uradniki na svo-: . , - r _ . . . : : —-------j-o- --------- - Splitu od 13 plače' eminent"o mirn0 nravi- Poudarjal je po- diskusija, ki ee je je udeležilo : ' tphin rln cr. tre« 1 n nemnnvrrtVi ;___i _____ jem kongresu v «odustali»! Rekel je, da finančno ministrstvo sedaj — pripraviia načrt o povišanju dravinjskih doklad. Posl. Reisner se s tem odgovorom ni zadovoljil. Popoldne je posl. Reisner konferi sebno, da so vse vesti o nameravanih eborožerih nastopih Poljske popolnoma Izmišljene in da Jih razširjajo sovražniki zaveznikov. Tudi trditev, da je Francija odklonila sodelovanje Poljske v ruhr-skera ozemlju, je izmišljena. Francija ni- Uradništvo se nahaja v najhujši krizi. • ral s predstavniki Saveza uradniških ki pa je tudi kriza državne uprave. I organizacij o nadaljnih korakih. Vlada sklicuje finančni odbor in' 1 — — Kredifi za železnice in ceste SLUČAJNA VJ.-ADNA VEČINA V FINANČNEM ODBORU DOVOLJUJE MILIJONSKE KREDITE. Beograd, iS. januarja, r. Danes popol- I železniške proge Orraož-Ljutomer-Murska dne od 16. do 18. ure se je vršila seja : Sobota. 200 tisoč Din za dela na želez-finančnega odbora, katere se je od stra- j niški progi 'Gmž-Zelenika. 5.160.000 di-ni vlade udeležil finančni minister dr. j r.arjev za nabavo 150.000 hrastovih pra- Stojadinovič. Prisostvovalo je seji 13 poslancev, od teh 10 vladinovcev in 8 opozicionalcev, med njimi trije demokrati. Prvi je govoril poslanec Banič kot zastopnik poslanca Dulibiia; vpraSal je finančnega ministra, aH bodo tudi na<-mestniki članov finančnega odbora dobi- gov. 2,£00.000 Din za popravilo lokomotiv, milijonov Din za popravo vagonov, 3 mili:one za progo PetTovac-Za-grek ? milijone la progo Valjevo-Loz-nica, 4 nrlijone Din za cesto Užice-Var-dište, 000 tisoč za cesto Golubovac-Niš-Dulak, 1 milijon za popravo mosta vali dnevnice, nakar je finančni minister j Novem ?adu, 2 milijona za «esto Peč-odgovoril, da bo to vprašanje rešil eo- ! Andrijevje.%, 5 milijonov za cerkev v gla?no z ostalimi Slani vlade. Nato je odbor prešel na razpravo o uporabi kreditov iz sedemodstotnega investicijskega in stomilijonskega dolarske ga posojila. Poslanci Petar Markovii (dem.), Nedelko Divac (soe. dem.) in Stanko Banič (kjer.) so izjavili, da nimajo zaupanja v to vlado. Zatem je večina odobrila nastopne kredite: 4 milijone Din iz sedemodstotnega investicijskega poso;ila za zgradbo železnice Bos. Krupa-Bihač-Zrmanja, 2 milijona Din za zgradbo železnice Bitolj-Orlovac, en mi-ljjon 500.000 Din za nadaljevanje zgradbe Beličkoj, •! .300.000 za regulaci-o reke Niša,ve, 5 milijonov za cesto Kurbego-vac-Bos;lgra>L Ministrstvu za promet je bil iz prebitka dohodkov odobren kredit 20,670.000 Din z n kilometražo in za tna-teriaL beograjski »elezniški direkciji je odobren kredit 35 milijonov, državni tiskarni v Sarajevu 950 tisoč, upravi držav-n;li monopolov 1 milijon Din. Dalje je odobren min.strstvu financ iz stotnilijon-skega dolarskega posojila kredit 49 milijonov Din za ?gradbo železniške proge Baroš-Martini?ica in nadaljevanje zgradbe železn'oo Gguiin-Split. KRALJ NA LOVU V BELJU. Belie, 18. januarja, r. Danes je prispel v Belje kralj Aleksander v spremstvu princa Pavla, da s- udeleži velikega lova na divie svinje in lisice. Na gradu Kne-ževo je kralja In princa pozdravil ravna-ieij Kristan. TORPEDNA TVORNICA NA REKI FALIRALA. Reka, 18. januarja 1. Tvornica torpedov VVhitehead na Reki, ki je pred vojno in med vojno zalagala malone ves svet s torpedi, Je pre, adla. Reško sodišče ie dalo poslopje zastražiti po karabinierjih, oblasti so zapečatile vse preostale zaloge materl.iala in vse predmete tudi spremene katoliške cerkve v hleve. altarje pa v jasli. Taktika se klerikalcem obnaša: Rdeče ovčice že lezejo noter, da jih potem bolje ostrižojo. Z njihovo volno se bo dalo mnogo več popraviti, nego bo škode napravil katoličanstvu ~ ruski boljševizem- Poiošai v ruhrskem ozeml;y Berlin, 18. januarja, sd. Položaj v rnhr skem ozemlju postaja od dne do dne bolj kritičen. Francozi se pripravljajo, da uporabijo najbrutalne;ša sredstva, kakor so se sicer uporabljala le v vojni, nemška vlada pa izjavlja, da ne more odstopiti od svojega odklonilnega stališča g!e de dobav premoga. In res je državna komisija za premog sinoči mhrskim premogovnikom ponovno naročila, da ne smejo dobavljati Franciji in Belgiji premora pod nobenim pogojem. Kot nadaljnjo represalijo zaradi odpora nemških podjetij napovedujejo Francozi konfiskacijo železniških vagonov, renskih parnikov, vseh davkov in carin, zaplembo vsega državnega premoženja v ruhrskem ozemlju in izzon vseh uradnikov. ki niso v ruhrskem področju pri-sto;nl Jutri bodo postavljeni pred francosko vojno sodišče vsi lastn;ki in ravnatelji premogovnikov, k: so odklonili dobavlja-nje premora Franciii poslancev. INTERVENCIJA VELESIL. Pariz, 18. januarja. 1. Na včerajSnjm-sestanku poslaniške konference se j« sklenilo poslati v Memel med zavezniški-) koli ni stavila takega predloga. Poljska J komisijo, ki naj bi tam postavila p ro vije vezana s podpisom rra verzajski po- zorično vlado, ki bi imela nalogo pod godbi z zavezniki in si ne lasti Izvršil- i varstvom zaveznikov vpostavitl mir. Ob-ne oblasti, ki pripada le velesilam. Tudi j enem bo litvanski vladi naložena odgo v memelski aferi imajo odločati v prvi , vornost za vzdržanje miru n» metne' vTBti Angleži in Francozi. Poljska pa ! skem ozemlju. Proglasitev naprednega kandidata za Fiiif-Ormož a LOVRO PETOVAR KANDIDAT. Ptuj, 18. januarja, o. Danes dopoldne' tega okraja želeti izmed domačinov bo'i-ob 10. se jc vršil v tukajšnjem Narodnem i šega kandidata. domu sestanek naprednih zaupnikov za K vprašanju namestnika Je govoril dr ptujski In ormožki srez. Kot predsednik i Tone Gosak. Predlaga! je primerne oseb- okrajne kmečko-obrtne zveze je g. Lovro Petovar, po celem Slovenskem znani posestnik, strokovnjak in narodni delavec, pozdravil zaupnike, ki so napolnili dvorano ter ie povdarjal pomen skupne na- nosti ter povdarjal kvalifikacijo prisotnega podpredsednika g. župana Habjamčr. za to mesto. G. Blas, posest, in obrtnik iz Sv. Barbare. je podpiral ta predlog, ki je bil oi predne fronte, katero iz srca želijo vsi zbora soglasno sprejet napredni narodni sloji. Dr. Lipoid, podpredsednik oblastne or- Nato Je podal minister n. r. dr. Kuko- i ganizacije JDS za mariborsko-cepskc vec izčrpno poročilo, ki je pričalo o nje- i okrožje se je povrnil v daljšem govoru r.s 20vem velikem in iskrenem trudu za usta- i Politično situacijo ter izjavil kakor pre: novitev Jednotne fronte naprednih in narodnih skupin. Ta trud Je zaenkrat ostal brezuspešen, ker so spravljivo roko odklonile SKS. in NSS. Zato so tudi zastopniki pridobitnih slojev v Celju in Mariboru sklenili podpirati le demokratsko stranko, ki se edina pošteno, vztrajno in dosledno trudi združiti napredne vrste. Napredni volilci ptujsko-ormoškega okraja naj si izbirajo kandidata po volji ljudstva, moža, ki mora imeti resno voljo in zmožnost za nesebično delovanje med volilci In v Beogradu. Gosp. Polak, vodja finančne straže v Leskovcu je v presrnantnih besedah naslikal zasluge gospoda Petovarja ter predlagal njega za kandidata v ptujsko-ormo-škem srezu. Predlog Je bil z glasnim pritrjevanjem soglasno sprejet. Nato Je oddal g. Petovar vodstvo sestanka gospodu Habjaniču, mnogoletnemu županu In znanemu narodnjaku v Ju-rovcih, ter je razvil svoj program. Samonikle so bile njegove misli, videla se je iz njih velika praktična skušnja moža, ki že dolga leta, posebno pa od prevrata sem deluje zlasti na obrtnem polju ne le v svojem okolišu, temveč tudi v velikih dr. Kukovec, da mi še vedno nudim;/ spravljivo roko z ozirom na občo korist naroda In države narodnim in naprednim strankam v spravo. Ako jo odklanjajo, jt odgovornost na njih. Ko je dr. Kukovc," na podlagi volilnega reda In konkretnih številk dokazal verjetnost zmage kar.di data, kakršnega v tem okraju ne mori; postaviti nobena druga organizacija, ie g. Petovar zaključil zaupni sestanek ?. obljubo, posvečati resno vse svoje sile delu za zmago napredne stvari. Zborovale-ie pa pozval, da vestno in vztrajno sodelujejo. Kandidaturo g. Petovarja pozdravljajo vsi narodni kregi ptuisko-ormoškeg; okraja kot najsrečnejšo. Sleerovo posoiflo Beograd, 1?. januarja, r. Oddelek z s tisk poroča: Dunajska «Reichspast» prinaša fantdsiične vesti o našem posojil»; v Ameriki. Po teh vesteh so se odnoSsji med Ameriko hi našo vlado tako zapleti, da so raftale resne komplikacija v tem vpraisrju. Teh izmišljotin ni prim se! noben drug list, zato jih ni vredno zavračati. S strani finančnega minlstr uuravnib srediičih, kamor so ga vedno ' stva pa se izjavlja, da je pogodba gle klicali na posvetovanje. Kratko toda z j de posojla z Bleerovo skupino popolno globokim poznavanjem se je govornik do- I mi v veljavi in da vlada striktno spu taknil aktualnih političnih In gospodar- j štu:e vse določbe tega dogovora. Po skih vprašanj. Njegov govor Je napravi! : trebna vsota za izplačanje kuponov dne globok vtis. Med burnim pritrjevanjem je ' L maja je že v naprej položena po pred-r.adučitelj g. Raih povdarjal, da noben pisih dogovora. (Kaj pa ministrove izja kmet, neben obrtnik in noben uradnik za i ve. k! smo jih pred par dnevi priobčili": i caí okraj ne more z ozirom na potreb« ' Urei.) •faprecfnm obrtnikom! »pOročilo ?e rui je, da se j» Ijub-'.¡auEkefn volilnem okrožja razžirja ne-.ikšen poziv obrtnikom, naj volijo sa--E-tojne kmetijske kaiklidate, in da na dotičnem pozivu podpisan jaz. ' 'Javljam, da nisem takega podpisa dal. da je dotična okrožnica zlo--¿■a mojega imena, ki jo najostrejše 'K^ojam. Pisal sem že nekaj člankov, kojib sem naše obrtništvo sjodbujal, : frutopi v našo nestrankarsko obrt-"•< - kmečko zvezo, ki je ustanovljena » aašo mariborsko oblast, ki pa nima ^¿sar skupnega z SKS. Jaz kakor mnogi drugi inoji tovari-t obrtniki se trudimo, da bi ee dose-j skupni nastop vseh naprednih :.aak. Za napredno fronto bi naše 02330 obrtništvo brez dvoma z vso .-mo delovalo. Dosedanji rezultat prizadevanj žal ni zadovoljiv, fiaš vodstvo SKS je proglasilo svojo v anko kot razredno, s katero pa mali 'met, kakor tudi obrtnik sploh ne arre imeti skupnega interesa, ker jrtnlk 'n mali kmet sta oba izkoriščana od veleagrarne politike. Mi-■un, da sem s temi besedami dovolj usno označil svoje »tališče, ki se ga striktno držim. Vse drugo je bu-' -bno zavijanje in nepošteno zlorab-L-nje mojega imena v agitacijske na-• ae. ki so meni in vsem preudarnim " rtnikom tuji. Celje, dne 17. januarja 1923. Ivan Bizjak, predsednik Zveze rbrtnih društev ra Slovenijo. verultati narodnega glasovanj» Če niso v celoti objavljeni, dasi vlada privatno izjavlja, da je glasovanje izpadlo v njeno korist, odnosno v breme aretiranim ministrom. Zadeva je torej zelo resna in 6e v tem oziru pričakujejo še nadaljne senzacije. Politične Helene blitve v pokojninski zsvocg Nfa glasovnice za volitve v Pokojnln- - '.i zavod za nameščence se sme napisati ime kandidatske liste. /. V skupini službodajalcev je torej vpi-■ :.ti v 1. jedinici: Zveza denarnih zavodov: volitev v 2.. 3. in 4. jedinici (industrija obrt) odpade, ker je bila vložena le ena •-•ta; v 5. jedinici je izpolniti glasovnico z - f-noTn: Združeni poslodavcl. II. V skupini nameščencev je napisat! vseh petih cdinicah: Strokovna in nadstrankarska lista. Glasovnice se morajo oddati najkasne-do 5. februarja opoldne pri predsedni-: volilne komisije Pokojninskega zavo-za nameščence v Ljubljani osebno, v iporočenem pismu ali po tretji csebi. ^reffksva p^ofi fei^Išm -aoigarskim ministrom d. Beograd. 17. januarja. h Sofije javljajo, da je parlamen-1 rna preiskovalna komisija, vodeča eiskavo proti bivšim ministrom, pri-• ia zopet z zasliševanjem svedokov. 'si aretirani ministri se branijo zelo icrgično. Glavna obtožba proti Mali-•*vu. ki je, kakor znano, bil namest-k Radoslavova v predsedstvu vlade, •.vi, da ni sklenil separatnega miru .ej nego je nastopila katastrofa Bol--irije jeseni leta 1918. Na to obtožM ■ rlgovarja Malinov in naglaša, da so •' i njegovi tozadevni poskusi .ialeteli i oster odpor dvora in vrhovne vo-oblasti, centralnih držav in prejšnjega dela bolgarskega naroda. 1'udi drugo obtožbe Malinov odločno ¡.vrača. Aretirani ministri so 'zročilt pari a-«entarni preiskovalni komisiji dve .otestni spomenici. V prvi protestira-. o proti nezakoniti aretaciji in proti ■ ibemu postopanju napram njim v ■porih, ki so v slabšem stanju nego :pori za najhujše zločince. V drugi omeniei zahtevajo, da se uradno ob-'- •'i končni rezultat ljudskega glas-v .rnja glede krivde, oziroma nekrivde. oje zahteve so ministri tudi ustme-> sporočili preiskovalni komisiji; ta ■ .<. je odgovorila, da ni kompetentna sevati to zadevo. Druga protestna omenica se nanaša na dejstvo, da 4- Minister Zupanlč na agitacijskem potovanju v Prekmurju. Včeraj se je mudil minister dr. Zupanič na agitacijskem potovanju v Prekmurju in je pri tej priliki posetil tudi srezkega kandidata Štefana Kuharja, katerega je vabil, naj bi prestopil na radikalno listo. Gosp Kuhar je to iiisinuacijo z ozirom na sklep zaupnikov prekmurskega okraja, da omra kandidirati na dr. Kukovčevi listi, odločno odklonil. G. Kilharja so posetili dalje tudi zastopniki SKS, a so dobili enak odgovor. -f- «Kmetijski List» nas p svojimi izpadi zaman izziva v polemiko. Nervozni so gospodje, da je pred vso deželo odkrito, da so oni zaprečili napredni blok. Zato pa danes v uvodniku ta list bere levite onim kmetom, ki «poslušajo (!) glasove za koncentrar cijo naprednih strank.» Ta smrtni greh se kaznuje menda z izkljtičenjem iz SKS. Končno pravi isti list, da SKS «ni na glavo padla, da bi še mogla debatirati o naprednem bloku». Ali je treba še kaj dostaviti? + Zastopnik angorske vlade v Beogradu. Narodna skujiščina v Ango-ri je imenovala nove poslanike, in sicer: Stambul bega za Beograd. Bekir bega za London in Kučulc Kemal pašo za Sofijo. - Novi italijanski diplomatičnl zastopniki za Balkan. Italijanska vlada pripravlja, kakor poročajo italijanski listi, v najkrajšem času važne izpremembe v diplomatični in konzularni službi v balkanskih državah. -j- Novi načrti za nastop proti Madžarski? Kakor smo že včeraj poročali. je naš budimpeštanski poslanik g. Milan Milojevič bil sprejet od ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča, kateremu je podal obširen referat o zadnjih dogodkih na Madžarskem in o zadržanju madžarske vlade. Beograjski «Preporod» poroča, da je vlada na podlagi izjav našega poslanika sklenila. da zavzame novo taktiko in energične korake napram Madžarski, ker ta do danes ni pokazala nobenega razumevanja za stanje evropske tične situacije. Vsi brezplodni razgovori bodo nadomeščeni z energičnimi, toda miroljubnimi Ucraki, da se zaščiti dostojanstvo naše držive in življenje naših podanikov, ki se nahajajo na Madžarskem. V kratkem se bo vršila seja vlade, na kateri se bodo stvorili definitivni sklepi v pogledu nastopa napram Madžarski. -j- Radikalske mahinacije glede Primerja. «Slobodna Tribuna» doznava iz Sušaka, da prejme radikalna stranka za neko uvozno koncesijo, ki jo dovoli Pašičeva vlada, pol milijona dinarjev za svoj volilni fond. Izdajati namerava poseben list ter želi Frimorje pridobiti za svoj domir.itim. kar bi posebno bilo v Ninčičevem interesu, da bi lahko še nadalje neovirano in brez kontrole vo-lil svojo protinarodno politiko. Tekom februarja — zatrjuje «Slobodna Tribuna» — bo Sušak evakuiran. ker Mussolini hoče vpostaviti železniško zvezo med Reko in zaledjem. beograjska vlada pa ee ie obvezala, da istočasno odpre železniško progo na Reko. Reka s privolitvijo beograjske vlade popolnoma prehaja v sfero italijanskih interesov, a luka Baroš v kondominii reško luke. — «Ali roso. Ninčič želi dokaze?» končuje «Slobodna Tribuna», kateri pa vseeno puščamo odgovornost. motajo Izreči v* stranke koalicije. Vtadk je sklenila, da ne bo poprej predložila zakonskega projekta parlamentu, dokler vse stranke koalicije ne dado za to svojega privoljenja. — Komunistična centralna blagajna okradena. Iz blagajne III. internacionale v Moskvi je pred kratkim izginilo okrog šest milijonov zlatih rubljcv. Tatov komunisti še niso dognali, vendar pa ti ne bodo daleč od sedeža internacionale in njene blagajne. — Konec oboroženih organizacij političnih strank v Italiji. S 1. februarjem se v Italiji ukinejo vse prostovoljne vojaško organizirane formacije, ki pripadajo katerikoli stranki. Obenem se ustanovi strogo fašistovska milica za narodno varnost. — Tovarnar Goerz. poznan po vsem svetu po svojih izdelkih, znanih binoklih tvrdke Goerz, Je te dni v Nemčiji umrl v 69 letu svoje starosti. — Parlament za gospodarstvo namerava po poročilih italijanskih listov vpostaviti sedanja Italijanska vlada na prizadevanje nekaterih svoiih Članov. Ta parlament bi imel nalogo regulirati produkcijo in delo. Volilno pravico v ta parlament naj bi imeli po dosedanjih načrtih samo producentl in industrijalci. Mussolini temu načrtu ni posebno naklonjen, ker bi nJega realizacija državo preveč stala. Sokolsfco društvo v Medvodah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 21. Januarja 1923 ob 15. uri v prostorih Narodne restavracije z običajnim dnevnim redom. Bratje, sestre! Udeležite se polnoštevilno! — Zdravo! Odbor. Spori Prosvcfa Ljubljanska drama Petek. 19.: «Lillom». D. Sobota, 20.: «Vojiček». Izv. Nedelja, 21.: ob 3. pop. «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Živi mrtvec». Izv. Pondeljek, 22.: «Vojiček». C. Lhibljnnska opera. Petek, 19.: «Nižava». Izv. Sobota, 20.: «.lenufa». E. Nedelja, 21.: «Seviljskl brivec». Izv. Pondeljek, 22. Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 20.: «Avtomobllist». Nedelja, 21.: «Charleyeva teta». Mariborsko gledališče. Petek, 19.: «Paust». A. Sobota, 20.: Zaprto. Smaški Izlet na Bloke. Odposlancc JZSS Javlja brzojavno iz Blok, da je debel, suh sneg tamkaj. Izvrstna smuka, sijajno solnce, temperatura stalno pod ničlo, prenočišče preskrbljeno v zakurjenih prostorih. Preskrbljeni so vozovi k obema vlakoma ter bo pristojbina na osebo za voz ca 4 Din. Južna železnica Je dovolila polovično voznino. Izletnike opozarjamo, naj se takoj prijavijo v pisarni športne zvoze za Izlet, da moremo pravočasno vse potrebno ukreniti. V izložbenem oknu uprave «Jutra» v Prešernovi ulici Je Izstavljen točen načrt proge. Po možnosti naj vzameio Izletniki odejo s seboj. — Jugoslovanski zimskosportni savez. Drsališče S. K. Ilirile v LJubljani ob Celovški cesti bo ob ugodnem vremenu otvorjeno najbrže že v soboto ali v nedeljo. Sestanek nogometne sekcije S. K. Ilirile se vrši v petek 19. t. m. ob 6. zvečer v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet», Gosposvetska cesta. Udeležba obvezna za vse Igralce! — Načelstvo. Tekmo v umetnem drsanja razpiše Jugoslov. zimskosportni savez za 2. februar. Tekma bo dostopna članom vseh jugoslov. športnih društev, ki so včlanjeni v JZSS. Vršila se bo najbrže na drsališču S. K. Ilirije v Ljubljani. Tekmovalo se bo v dveh skupinah: Juniorji imajo 6 predpisanih likov (loke v osmid na noter In na ven. trojka v osmici obakrat naprej, 2 vijugi, korak v trojki na ven in na noter). Seniorji imajo predpisanih 14 likov In dveminutno prosto drsanje. Predpisani liki: loki v osmici naprej na ven. nazaj na ven; trojka naprej na ven in na noter, zanjka na ven in na noter, 2 vijugi, 2 vijugi z dvojno trojko. 2 X trojka - vijuga-trojka, 2 X korak v oklepaju. — Natančen razpis še priobčimo. sproti akad. koTegtJa). Udeležba Je obvez-> na za vse člane. — Kulturni odsek. * IV. medicinski ples v Ljubljani se vrši 20. Januarja v veliki dvorani Unlotu pod pokroviteljstvom ce dr. Bleiweis-Tr-stenlške. Začetek točno ob 20, vstop it proti vabilu. Odbor. * Organizacija vojnih invalidov, vdor* In sirot za Slovenijo v Ljubljani. Prejeli smo: Vse invalide, vojne vdove In sirote, včlanjene pri splošni organizaciji vojnih invalidov, vdov in sirot, Poverjeništvo z« Ljubljano In okolico, obveščamo, da se vrši dne 21. januarja ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne «Pri Zlatorogu» tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Volitev predsednika občnega zbora, poročilo funkcijonarjev, absoluto-rij, volitev novega odbora ter raznoterosti. * O priliki III. slovanskega večera sta bila v garderobi pomotoma Izročena 1 siv volnen in 1 črno-bel svilen šal. Isto» tam se je našla pahljača In del broše s diamanti. Prizadetim ie blagajnik veselit-nega odseka J. n. a. d. «Jadrana» na razpolago vsak delavnik od pol 12. do pol 13. ure. Odbor zabavnega odseka n. a. d «Jadrana». * Lepo darilo. Upravnlštvo «Jutra» J« sprejelo vsoto 520.25 dinarjev, katero so darovale gojenke mestne ženske realn« gimnazije za «Dečji dom» od preostanka za vence v počastitev spomina blagopo-kojne gospe Uršule Wessner)eve. Po svetu — Zakon o zaščiti države v Češkoslovaški. Med zakonskimi načrti, ki so pripravljeni za pomladansko zasedanje češkoslovaškega parlamenta, se nahaja tudi zakon za zaščito republike. O vprašanju odgovarja li zakon potrebam časa, sc Iz pisarne šentjakobskega gledališke ga odra v Ljubljani. V soboto dne 20. januarja ee uprizori tietjič veseloigra «Av-tomob'list», ki je polna na:originalnejših zapletjjajev in komičnih prizoiov. — V nedeljo dne 21. januarja istotako tretjič veseloigra «Charleveva». ki gledalca ves čas zabava, da ne pride iz smeha. Prcd-prodaja vstopnic v kavarni Zalaznik pri blaga'-nI. Kurz Iz zgodovine umetnosti. Jutri, dne 20. januarja ob čestih zvečer se vrši v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca četrto predavanje. Predava msgr. .Tos. Postal «o kr§5anski umetnosti zgodnjega srednjega veka». Celjsko mestno gledališče. Trinajsto predstavo v letošnji sezoni je izpolnilo gostovan:e članov mariborskega Gledališča z Kušičevo komedijo «Običan čo-vek». Itrralo se je srbski. Nabito polno •rledališčo se je izborno zabavalo pri tej duhoviti in tehnično izborno izpeljani igri. Igralci so želi buren aplavz. Celjanom je zlasti ugajal trpovec Micič (g. Rratina), trgovec Miličevič (g. Grom). n'ogov sin Dušan (g. flarastovič). njegova hčerka Zorka (gdč. Kral-eva) in Žarko Damijnnovič (g. Tomašič). Sokofsbo društvo LJubljana II. naznanja, da se vrši v nedeljo, 21. t. m., prijavljeni članski sestanek za občni zbot. Na dnevnem redu je med drugim tudi akcija za zeradbo lastnega sckolskega doma in letnega telovadišča. Bratje in sestre, vaša dolžnost je, da se sestanka udeležite! Sokolskl odsek Jezica vabi na svoj tretji redni letni občni zbor, kt bo v nedeljo 31. Januarja ob 15. uri v ljudski šoli na Ježtcl. Za soboto, 20. januarja najavljeno predavanje se vstea nenadnih ovir preloži na 27. januarja ob pol 20. url. Zdravo! — Starosta. Obfavc * Zahvala. Jugoslov. napredno akad. društvo «Jadran» se najiskreneje zahvaljuje cenjenim pokroviteljicam ge. dr. Zerjavovi, ge dr. Kramerievi, ge dr. Bre-zigarjevi in častnemu damskemu komiteju za njih trud in požrtvovalnost ob priliki krasno uspelega «III. Slovanskega večera», kakor tudi primadoni kr. oprrt gdč. Zikovi ter dirigentu kr. opere g. Ba latki, ki sta s svojim sodelovanjem pripomogla k umetniškemu uspehu akademije. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so s prispevki pripomogli k dobremu gmotnemu uspehu. Izmed darovalcev se posebno zahvaljujemo restavraterju in kavarnarju g. Krapcžu, tvrdkam Rauter, Stacul, Buzzolini, Vnovčevalnici, tov. kon j Vrhnika, Mencinger, Leskovic, Marčan, j Trdina, Kham, Hribar, Magdič, Kmet. | Bizjak, d. d. Jadran, Tičar, Agnola In drugim. Upamo, da so vsi udeležniki odšli zadovoljni z naše prireditve ter nam bodo ohranili še nadalje svoje simpatije. — Odbor zabavnega odseka J. n. a. d. «.'adran». ' Plesni odbor za prireditev plesa dunajskih ehsportnik akademikov sc v imenu društva Jug. trg. visokošolccv na Pu-| naju najlep?» zahvaljuje ceni. pokroviteljicama žej Knez in gej Kroita ter častnemu damskemu komiteju za njihov trud in požrtvovalno delo. Obenem se zahvaljuje vsem ceni. darovalcem, in vsem onim, ki so pripomogli k popolnemu uspehu tega plesa. — Plesni odbor. * Koncert Glasbene Matice v Ljubljani. ki bi se ime! vršiti v nedeljo, 21. t. m. v Skofji Loki, se radi nastalih zaprek prp-loži na nedoločen čas. * Pevsko društvo *Zarja> v Tacnu. V nedeljo, 21. januarja se vrši ob 3. uri po- nažo od dvora, prestolonaslednikov adjo-poldne občni zbor pevskega društva «Zar- tant se je moral Izseliti v Španijo, pre-Ia» v Tacnu v šoli v Šmartnem pod : str1nnnct~jn;k Karel na se ie lansko leto Šmarno goro z iako važnim dnevnim re- j port>£:l t. grško princezinio Heleno, dom. i Zato bo t^eba še le počakati. aTi se ref * J. A. D. «Triglav■■ v Ljubljani. Danes j potrdijo vesti o nlesovl razporokl. kar bj dne 19. januarja ob 8. uri zvečer debata ! zooet pričalo o resničnosti one stare pri-o društvenem programu in društvenih ! slovice. da stara ljubezen ne rjavi. Tudi pravilih na verandi gostilne Tišler (na- j pri kraljevskih princih ne. Junaški £in Tri dečke rešil jjotove smrti pod ledom. Ptuj, 17. januarja. 15. t. m. so se sankali v Krdovini prf januarja so *e sankali v Krčovini pri Ptuju na veleposestvu «Anski dvor» sinovi profesorja dr. K. in odvetnika dr. S., 4 do Oletni dečki Fric. Branko in Bojan. Po prvih dobro uspelih vožnjah, »o zvlekli sanke v svo;em otroško-neprevid nem vesePu višje na pobočje ter se r kriku spustili po zmrznjeni sneženi odeji. In sanke drve bliskovito čez ravan ob vznožju hriba ter skočijo Čez meter visoko obrežje bližnjega ribnika na ledeno skorjo, ki se udere pod silnim sunkom in vsi trije izginejo brez glasu pod ledeno skorjo v globočini. V bliiini stoječi veleposestniški sin Cenci Glatz opazi nesrečo, zavpije na pomoč, sam pa brez pomisleka skoči za njimi v temno brez-dno. Z nadčloveško močjo in naporom spravi vse tri na povrije In s pomočjo prihitelerra hlapca reši enega za drugim na obrež;e. Pam spehan do skrajnosti, ne misli na sebe: zgrabi prvega, hiti z njim na dom in ne minre prej, dnkler niso vsi trre. dobro drgnjeni in otrti, v postelji. Res junaški čin in požrtvovalnost kakor jo danes iščemo zaman in ki zasluži najvišje priz.nanje. ker je Glatz ob lastni smrtni nevarnosti rešil troje nadebudnih živl enj gotove smrti in ohranil staršem življensko srečo! riimuifke- «s rsFssSolOtt^sdnika Po poročilih atenskih listov sc namerava rumtm«ki prestolonaslednik, brat naše kraljice Marije, v kratkem ločiti od svole soproge, grške princezinje Helene. Pol-tiradnl krogi sicer zanikajo to vest. vendar pa se zatrjuje, da Je do faktične ločitve zakona že prišlo in da se prlncez!-nja Helena že nnbijn pri svoji materi, bivši grški kraljici Sofiji v Palermu. Mladi rumunskl prestolonaslednik Karel se Je že leta 1918 med svetovno vojno, kakor znano, tajno poročil v Odesi z neko mlado Rumunko iz navadne oficirska rodbine, knr Je Izzvalo v Evropi velika senzacijo. S to poroko Je bila zapečatena ljubezen, katere niso mogli udušitl niti protesti niti grožnle očetove, niti prošnje matere in sester. Toda kmalu Je izgledalo, kikor da bi bila cela stvar pozabljena. Mlada nevesta se Je s svojim otrokom nastanila v Bukarešti in dobiva lepo aoa- ;'.udo Farrère: 37 Obsojenci 6. Eva, Kajn in Abel. Od treh kolon, ki so se odpravile k ■padu na tovarne, je torej triumfira-le ena. Toda ta edina je zalegla za iri. Bilo je vseeno, ali je tridesettisoč i šentdcsettisoč članov Direktne ak-i.je staio v tem hipu dvanajsttisoč ehaničnim rokam nasproti. Zmaga •li tega ni bila mani ali bolj sigur-.. Kvečjemu bi morda policija uteg-!la zapreti predore pod izlivom in za ;atko dobo rešiti šesttisoč strojev na-•vnega otoka. One pa, na umetnem okn, so bile v naprej izgubljene. Vsaj mislili so vsi tako. v blokih, koloniji in povsod. Vsi, morda razen «dreja Ferratija. Ralpha Atholea in •2 dveh ali treh dragih . . . Pietro Ferrati sam sedaj ni ve8 po-omil o popolnem uspehu. Njecrova jiha se mu je zdela končno dobljena, .ir.agovita druga kolona je, kakor na-. ;xdno, izrabila svoj uspeh s tem, da ..; policijo zaporne postaje pobila do :u!njega moža. Odrezane glave, nasa-na kole, so se zibale pred burjo aagovalcev. valjujočih proti tovarni, ili v red in bi ne začeli širiti groze, nereda in panike. Nas.iirotno. ako jih prevzame vest o uspehu zmagovite kolone, postanejo zopet elementi reda in novega zaupanja. Ta račun je bil točen. Oduovor pa, ki ga je na to vest oddala Eva Mac Head Vohr. je Pietra Ferratija prevzel in vznemiril . . . In čeprav je že znatno zaostal za prednjimi vrstami kolone, ki jo nadaljevala svoj pohod proti tvornici. oddaljeni le še dve milji, se je odločil, da pričaka napovedano letalo, da se razjasni o stvari. Ako je gospodična Mac Head Vohr pri bolem dnevu — ni še bilo pet — prišla k njemu in v telefon zaklicala svoje ime. je to bilo več. kar je storila drugače kedaj, več kar je on od nje kedaj zahteval ali ji dovolil. Ni dvoma, da ie le resen povod, življenjsko vprašanje pripravil njo. najbolj strastno, toda tudi previdnejšo med vsemi zaljttbljenkami, kar jih je Pietro Ferrati kdaj poznal, do take odločnosti. «Počakam,» je mrmral sam a seboj; «v o«ta!em doppe letalo še pT^j, ko odidejo poslednje vrste kolone mimo mene.» Tudi to je pogodil. Evino letalo po je bližalo že minuto nato. Zadnji oddelek kolone je bil še daleč od telefonske postaje. Pietro Ferrati. ki je strmel proti severu je prepoznal temna krila, predno je začul ropotanje propelerja. Ni pa slišal tudi drugega ropotanja in ni opazil dveh drugih kril. ki so plula od juga «m. Drugo letalo se je bližalo, pet ali šesttisoč jardov više kakor letalo gospodične Mac Head Vohrove. tako da je moglo opazovati, ni pa od Eve moglo biti opaženo. Prvo je plulo v smeri vetra, ki je vel od juga. Drugo je napravilo krivuljo in se potem v spirali spustilo nižje, da se ie moglo vzporediti s prvim. Gospodična Eva Mac H-ad Vohr se je spustila na tla. Pietro Ferrati ji je [»ohitel naproti, a je nenadno zastal v začudenju in srditi nevolji. Letalo z juga se je tudi spustilo na zemljo in iz njeg3 je izstopi! Andrei Ferrati. Sorodstvo je zmacalo ljubosumnost zaljubljenčevo. «Ti!» je zaklical, «ti tukaj? Razumi, da te vendar no bom več mogel rešiti . . .» «Prihajam, da tebe rešim, tebe!» vzklikr-e Andrej in doda: «Da rešim tebe in njo in vse ostale . . . Da. tudi vse ostale!» Eva je motrila zdaj enega, zdaj drugega: in dvojno ogorčena, da sta jo ignorirala, je prekrižala roke na prsih in molčala. Tedaj jo opazi Andrei. obrne se od brata in pohiti k njej. Bila je v drugič in težje prizadeta, da on in ne njen ljubljenec prihaja k njej prvi! «Eva,» vzklikne Andrej, «tukaj vas moram najti! Kako strašna glupost! O Bog! Guverner! Guverner! Kaj bi rekel on!» «Enkrat ste že bili njegov o?lednh' Hočete sedaj biti njegov komorni?» — Njene besede sekajo kakor bič. — «Njegov komorni sluga. Vi. brat onega tam?» Z gibom bradice je pokazala na Pietra. Andrej se vzravna ponosno: «Sera mož » odvrne, «ki ne menjam stranke, temveč izpolnjujem svojo dolžnost in sem se vseeno trudil, da rešim tudi nasprotnike svoje stranke, v kolikor je bilo mogoče brez izdajstva. Tak sem. Vi poznate druge, ki so drugačni.» A že se je tudi Pletj-o vzravnal ob njem. Ako bi bila Ev3 umrla pred dnem prvega umora, bi Kajn ae ubil Abela. «Kdor menja stranko,» reče Pietro, «je spozna! istino. Kdor ima bodoč-nost pred sal>o, ne more joginiti. K«-potrebno je torej reševati ga. Socijal-ni napredek se ne da zadržati in zdaj bije ura. ko bo osvojil «vet.» «Zdaj bije ura.» odvrne Andrej, «ko boste padli vsi. ako ne zastane te takoj!» Eva vzdrhti po vsem telosu: «Andrej!» vzklikne zapovedujoč«, «povejte, kar veste!» On ji obrne hrbet, da si ogleda mno. žice. ki zdaj v polnih korakih hitijo mimo. gnane od nestrpnosti, da doso-žejo svoj cilj, tovarno — sedaj, ko so zmagovalci, ko so podrli ovire in policijo! — in da uničijo roparje dela in delavskega življenja, morilne mehanične roke. Hu! Hu! Hu! odmeva vedno straS- neje iz te razbrzdane in brezzave^tne množice, ki postaja bolj In bolj vihrajoča. čim se bliža svojemu cilju. «Mrtvi jezdijo urno'» nehote kliknr Andrej Ferrati. Opazuje hiteče mase r. grozo. «Mrtvi?» t -ezrazumno ponovi Pietro, Domače vesfi * Jugoslovansko poslaništvo na Da- ®»Ju. Jugoslovanski poslanik na Dunaju, Popovi č, je odpotoval v Beograd. Posle našega dunajskega poslaništva vodi začasno prvi poslaniški Trjnik dr. Bodi. * Volitve v višji šolski svet. Udru-?enje jugoslovanskih učiteljev, sekcija Ljubljana, kandidira v višji šolski svet kot Mane gospode: Antona Gnusa, šolskega ravnatelja na Dolu; Luko Je-iwnca, ravnatelja meščanske šole v Ljubljani, in Ivana Tomažiča, naduči-felja v Ljubljani; kot namestnike pa yg.: Marijo Godec, učiteljico v Limbu-¿u; Janjo Miklavčič v Kranju, in i.-lo Waschto v Ljubljani. * Invalidski kongres v Brodx Kakor smo na kratko že poročali, se je vršil od 14. oo 16. t. m. v Slavonskem Rrodu kongres naših invalidov iz cele 'Iržave. ki jo bil jako buren. Sodeč po r red posvetovanjih, je obstojala nevarnost, da se razbije jedinstvo organizi c.ije. Najkritičnejše je bilo namreč vprašanje udeležbe invalidov pri norih skupščinskih volitvah. Ena struja je zahtevala aktivno udeležbo invalidov' pri volitvah kot politična enota, druga pa zopet popolno abstinent). Obe struji sla bili intransingentni in je .:ato ostalo to vprašanje nerešeno in invalidom prepuščeno, da se udeleže volitev po lastnem preudarku. Za predsednika centralne uprave jo bil zopet- soglasno izvoljen dosedanji Predsednik, kapetan Božidar Nedič. Kongres je sprejel resolucijo, ki ostro obsoja razpust narodne skupščine v trenutku, ko bi morala rešiti važno invalidsko vprašanje, in poživlja novo-rsvoljeni odbor, naj jwične najenergič-»•jjši boj za izpolnitev invalidskih zahtev. A k oprav je bil predlog centralnega odbora, naj nastopijo invalidi ■H volitvah kot samostojna stranka, klklonjen. vendar je splošen utis ta, ir. Jf končal kongres z velikim uspehom ker se je posrečilo ohraniti jedin- invalidov. * Otvoritev bolnice za ženske fco-Sfsni v Ljubljani. Kakor nam sporoča Zdravstveni odsek, se v novo otvor-ir-no bolnico za ženske bolezni začno "pre:emati bolniki dne 23. januarja 1323 ob 8. zjutraj. Bolnica obsega porodnišnico in ginekološki oddelek lieTisk 3 bolezni"). * Prvi konflikt Kakor poročajo fkograjsk,? «Novosti», je uprava glav-w kontrole predložila državnemu sve-fti veliko število pritožb proti resort-Stro ministrom, ki so, ne ozirajo se na ¿akonske predpise, imenovali mnogo uovih uradnikov, ali pa svoje pristaše pomaknili v višje činovne razrsdc;. ."'prava glavno kontrole zahteva, da izvrši preiskava tudi proti onim ra-innskim uradnikom krajevne kontro-'e, ki so dali svoj vizum za nakazilo -rlače. * Zvišanje telefonskih taks. Z iutri-ir.jim dnevom stopijo v veljavo naslednje telefonske tnkse: V prvi coni, nta 100 km razdalje, 10 dinarjev za iriminntni razgovor; v druci coni. od J00 do 200 km razdalje, 15 dinarjev; v tretji coni, od 200 do 400 km razdalje. 20 dinarjev; v četrti coni, nad 100 km razdalje, pa 25 dinarjev. Zvi-■anje znaša povprečno 20 od«totkov. 6 Nov železniški vozni red. V mini--rirstvu saobračaja se izdeluje nov vozni red za vse proge državnih železnic. Novi vozni red stopi v veljavo » 1. februarjem. * Nov lovanskl list v Istri. Prejeli *.j>o prvo številko tednika «Istra», ki i? začel izhajati v Trstu namesto prejšnjega «Pučkega Prijatelja». Istrski Hrvati bodo imeli sedaj dva svo'a li- politični list «Hrvatska Riječ» ir. kulturno - ekonomsko glasilo «Istra». 14 Z mariborskega sodišča. Iz Mari-lora nam poročajo: Mariborski okrožni sodnik nadsvetnik g. Ravnikar ie i^obil poziv, da radi prekoračenega 65. teta vloži prošnjo za vpokojitev v smislu tozadevne določbe ustave. To je i? četrtj nadsvetnik, ki gre pri mariborskem okrožnem sodišču še pri pol-tii delazmožnosti v neprostovoljen pokoj. Cujemo, da vstopi potem tudi g. Ravnikar v odvetniško pisarno. Tako zapuščajo sodišče ravno najboljši juri sti, naraščaj pa tudi beži v advokaturo. Ker se predpis glede prekoračeni i.5. starostnega leta v drugih resortih Sržavnih služb ne izvaja tako dosledno ali pa sploh r.e, bi bilo umestno, :a tudi justična uprava pridrži dela-,:možne in voljne ljudi, vsaj dokler ni-: amo nadprodukcije. * Splošna stavka v Brodu. V Slavonskem Brodu je izbruhnila v torek splošna stavka delavstva v vseh industrijskih podjetjih. Stavkujoči so - -iredili velik sprevod po mestu, nakar se je vršil protestni zbor proti od-: »stu stavkujočega delavstva v va-2onski tvornici. Kakor znano, so »-red enim mesecem v brodski vagon- k\ tvornici stopili delavci v stavko, nakar jih je uprava vse odpustila in ..»daj tovarna počiva. V mestu vlada *?eer popoln mir, vendar pa je bila za vsak slučaj posadka močno oja- - na bi odlikovani: t redom ev. Save TTT. razreda inž. Vinko Rtrgar, rudarski glavar za Slovenijo in dvorni svetnik, in inž. Mohor Pirnat, dvorni svetnik v p.; z redom sv. Save IV. razreda pa inž. Vladimir Lipold, višji rudarski svetnik v Celju. * Imenovanje v šolski sluibL Slikar Anton Gvajc, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan od ministra prosvete za nadzornika prostoročnega risanja na srednjih Šolah in učiteljiščih v vsej Sloveniji. * Imenovanje v poštni službi Za pod-uradnike drugega razreda so imenovani podtiradniki: Fran Šimenc, Anton Kavčič, Fran Kramar in Mihael Simeno pri vzdrževalnem odseku za telegraf in telefon v Ljubljani; Gregor Cerkvenik pri vzdrževalnem odseku za telefon in telegraf v Mariboru; Ivan Buda, Ivan Ke-ček, Josip Sterman. Fran Zvanut, Ivan Lcskovec in Josip Sitar pri poštnem uradu Ljub! ana 1; Fran Cerne, Ivan Kiišar in Fran Rupert pa pri pošti Ljubljana 2. * Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ma riboru gospa Ivana Stumberger, soproga krojaškega mojstra in hišnega posest nika. * Himen. Poroči! se je v Gorici gospod dr. Vladimir Glaser z gospodično Anko Besednjakovo iz Gorice. * Poroka. Dne 17. januarja se je vršna v najoz'em rodb'nskem krogu poroka ga. Katarine Bernatovičeve z g. Ivanom JakSetom, lesnim trgovcem v Radečah. Poroči ju je g. Pavel Oršlč, župnik v Maroviču in brat poročenkc. * Pogreb pokojnega dramskega igralca Pavla Ločnika bo, kakor smo že poročali, danes dne 10. januarja ob dveh popoldne ir deželne bolnice na pokopali-1 šče k sv. Križu. V znak žalosti ostane ta večer dramsko gledaTšče zaprto. Pred stava «Lilioma» za red D bo pozneje. * Inšpektorat državne železnice ram sporoča: Dnevni redni postanek brzovla-kov št. 4201 in 4202 Trst-Monakovo na postaji Bled se pričenši z 20. januarjem 1923 7opet ukine. * Novi stanovanjski nrevilnlk je ravnokar iriel v založbi «Tiskovne zadruge» v Ljubljani, Prešernova ulica 5-1. Dobi se v knjigarnah, ali pa naravnost pri Tiskovni zadrugi. Ker so stanovanjske dobčbe ravno sedaj tako Izredno pereče, ho knjižica dobrodošla tako najemnikom kakor hišnim lastnikom. S poštnino vred stane 6 Din G0 p. * Sprejem praktikantov v zdravstveno upravno službo. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Luibljani razpisuje pet mest npravn:h praktikantov za bolnico v Ljubljani. Maribora. Celju in Brežicah ter za blaznico v Ljubljani. Interesentje se opozarjajo na rr.-pis v «Uradnem listu». * Znvarovrnjc tehniškega csobja naših gtedslllč. Minister za soe:a!no poltiko ie od umetniškega ode'er.ia zahteval, da na podlagi zakona o zavarovanju de'av cev čim prej zavaruje vse osobje niíih gledališč, kjer se to zavarovanje "u ni izvršilo. * Potni Usti za dlkke. Ministrstvo prosvete je izdalo narec'bo, po kateri se smejo dijakom vidirati potni listi za inozemstvo. izvzemši v Madžarsko. Le kdor gre prvič v inozemstvo, si mora izposlo vati v to svrho odobreno ministrstva prosvete. To velja tudi za d'rake, ki ne vživajo državne štnd:jske podpore. * Petni Usti za živino se izdajajo v uradu mestnega tržnega nadzorstva, Vod nilcov trg št. 5 v Lhibljani, vsak dan od 10. do 12. in od po! 4. do pol fi. ure popoldne. Ob nedeliah in praznikih se potni listi ne Izda'ajo. * Zamenjava češkoslovaških bankovcev. Kon-'.ulat češkoslovaške republike v Ljubi ^ni opozarja, da se češkoslovaški vuoličasti 100 K bankovci in rdeči 5000 K bankovci, datirani dne 15. aprila 1919, zamenjujejo pri bančnem uradu mi nistrstva financ CSR v Pragi le do dne 31. januarja 1923, ker po tem niso več velavni. * Volitve v pokojninski zavod riso javnosti zanimalo, saj tudi ni politično vprašanje, kdo bo tam sedel v ravnateljstvu. Mi smo od prvopočetka zastopali stališče, naj strokovne organizacije postavil kandidate. To ni po volü «Jadranski banki». Posegla je v blagajno in orsranizira velik aparat da spravi v zavod ljudi svojega zaupanja Njeni eksponenti so postavili kandidate in *dai ;e seveda «narodna dolžnost» ith voliti. Proti listi «Jadranske hanke» se je ko-nečno. ko se poklicane strokovno orga-n<°zac"e poslodavcev n:so javile, postavila lista, na koji so za skupino «vsi ostali volilci Iz službodavskega dela gg. notar Kuhar in odvetniki dr. Tormnšek, dr. Pire. dr. Klepec. dr. Roš ped nazivom «Združeni poslodavci». Te dni so voliH prejeli rlasovnico in se po7jvl:.i-io, da i'h po51 jo neÍ7t)oln'ene g. dr. K'epcu, odvetniku v L;trblJani ali pa jih pošPejo na isti naslov izpolnjene z o^nač ho t« Pste: «Združeni poslodavci». Imena kandidatov so 6ama jamstvo, da gre le za stvarni interes članov zavoda, med tem ko so na nasprotnih listah skupaj klerikalci, zajed niča rji. komunisti, socialisti in kot repek še radikal, za ka'erim se sveti g. Kamenarovič. Le-ta bi bolje storil, da ne izziva več in da ne usta-navl-a radikalov v Wolfovi ulici. * Pravda dr. Ravrlhar contra «Jutro», objavo dokazna piefllogor ta tako} M ' se videlo, da toa gospoda, ki je notico v «Slov. Narodu» napisal, nikakor ni upravičen. Toda proces se vodi pred sodiščem in ne v novinah; zato ne bomo odgovarjali «Slov. Narod» bo imel povodom glavne razprave 8e prilike dovolj, da prav obširno poroča o tem, kako se je pripravljal napad na drja. Žerjava, od-nosno na demokratsko stranko. Kot zanimivo naj zabeležimo te to, da očitajo gospodje «Jutru» pomanjkanje poguma, ker redakcija ni izdala — uredniške tajnosti! • Iz krogov kadilcev smo prejeli: Neverjetno je, kako postop»a monopolska Gospodarstvo VPRAŠANJE, KAKO PORAVNATI PRIVATNO - PRAVNE TERJATVE MED NAŠIMI IN AVSTRIJSKIMI DR2AVUANL Po došllh vesteh so pogajanja med našo in avstrijsko vlado glede medsebojnih privatno-pravnih terjatev In glede dviga sekvestrov neposredno pred zaključkom. Po teh vesteh bi se sprejel za poravnavo teh terjatev ključ: Za 1 staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute bi naši državljani dobili za svoje stare terjatve v naših uprava tobačnih izdelkov napram nam " ,1 t-.HH^ r......Vrat. ^ (»»rinil...... kro"ah nekako desetino. Naši dolžnik, pa kadilcem. Kar naenkrat so Izginile iz tra f:k egiptovske cigarete In nI jih nikjer dobiti. Obljubljene «o bile sicer cigarete bi plačali v naših kronah desetino dolgo vanega aneska. Sporazum na temelju navedenega ključa bi pomenil za vse intere- enake kakovosti z novim imenom toda ; ^Tos^rsk^oge Slove^ m \i _ Ref Pn*\! Dalmacije gospodarsko nesrečo. S tem bi Morava itd. vse z lepimi imeni, toda s tem slabšo vsebino. To ni več tobak, kar se nahaja v teh cigaretah, temveč samo tobakove smeti in tobakov prah. tako da s« ne moremo ubraniti vtisa da je tobačna uprava vse ono, kar se je svoj čas smatralo kot odpadek in se je uničilo, zbasala v cigarete, ki nam jih sedaj za drag denar prodaja. Mislimo, da bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker je vlada dne 1. februarja I9l!> radi žigosanja staro-avstrijskih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron Iz Avsti-je bodisi v gotovini bodisi z nakazili In s tem zavodom onemogočila, da pridejo do svojih terjatev. V primeru zaključitve teh pogajanj na temelju navedenega ključa bi bilo pred * Tujski promet v Splitu. Splitsko' Mi smo na kratko zabeležili napravo, ki •tsopisie poroča, da je v preteklem :-:tu obiskalo Split 30.470 gostov; od Mi je bilo iz Dalmacije 22.147, iz Bos-r,3 in Hercegovine 3174, iz Italije 1323. a ostali iz drugih držav. • Odlikovanja v rudarski službi Kakor doznav&mo. so bili v rudarski služ- se je vršila v torek zaradi tožb« dr. Rav nihiirja proti našemu listu. Omeiili smo se na ugotovitev, da -e na* odgovorni urednik nastopil dokuz resnice. «Slov. Narod» je nftdelikaten dovolj, da obširno razpravi ia o zadevi, ki se nahaja še Dred sodiščem. V; M lahko odgovorili z se moralo tudi v tobačni upravi pošto- ysem silnQ prizadetjh 26 2ad na juž. pati tako, kakor mora postopati vsak ■ .,_______,-r___.... 'oliden trgovec, da nudi za denar dobro ! nem Pravilih blago in ne odpadke. Tako pa tobačna uprava glede vednega zvišan;a cen, kakor tudi glede slabe kakovosti izdelkov predn;ači pred vsemi ter kaže, kako se ne sme postopati. • Seja celjskega občinskega sveta. Prihodnja redna se»a celjskega občinskega sveta bo Na dnevnem redu je razen poročil posa^ j mezn:h odsekov tudi volitev članov v r.i7iodišče stanovanjske oblasti. • Instalacij električnetra tolta v Ccliu. Celjski magistrat razglaša, da si pridržuje mestna elektrarna izkPnčno pravico napeljavan!a električnega toka od cestnega omrežja v notranjost hi? k rnzde-1'lni plošči ter prikpučenja bitnih odvodnih naprav. V slučaju, da bi dalo napraviti stranke sti'-e. svetiljke. likalnfke, stroje itd. od tuvh instalaterjev, se jim odvzame električni tok. • Ve*ike prireditve v Mariboru. V bliž-n;ih dneh se vrši v Mariboru cela vrsta obš:mih družabnih prireditev, na katere se faktično — brez reklame — tako rekoč ves Maribor pripravla —■ ali vsaj govori o njih. — V soboto prične umetniški klub «Grohar*, z japonsko nič:o, ki io pripravljajo z veliko reži:o v Gfitzovi dvorani. «Stražo» je nnmreS razburila vest, da bo godba v katoliškem Mirbo-ru svirala pri tem plesu — v Budovem tempPn, ki ga že cel teden postavljajo na odru. Umevno, da sc jo tudi žen*ki svet zrevoliteioniral. Ko so namreč Ma: riborčanke slišale, da pride na ta ples Drava Japonka Iz Ljubliane. so sklonile tudi one biti eno noč Japonke in čez noč ie b'lo j>o Možbab vse polno iapon-=ko kričavega blaga. Trgovci so io dobro pogodili, še bolj pn prireditelji ki so si nabavili častne vstopnico, katere proda-'a,V> odl'čnjakom v fraku — nekateri so jim za to prijaznost odrinli po t:«oč Din. Ta stvar narodnogospodarsko ni tako tragična: Cisti dobiček te ba.me noči ;e namreč n"mcnjcn mariborskemu iimetn'Vcemn paviljonn. — Pred Sve*ei-co pa bo v Gnt70vi dvorani z^net polno zel?n'a med katerim bodo m ali planinci. Na ta planinski ples pričaka :e:o kot ved'io zlasti množico okol'čanov, ki se na ta dan no prevratu vsako leto se«ta 'ajo s svo:imi prjatel'1 In Tcanc'. — Dva dni porneie dn« 3. februarja bo Maribor gort'1 n^ademično ml-d;no. ki se sestane s starešinami na TrHavanskem zboru in rvečnr s spodn.iešta'ersko inteligenco na el:tnem Triirlavanskem ple^u. — K*r se pt bodo Mariborčanom m H tem nore že tren'ra!e za ples in tudi za blagajno. po;dejo čez dva dni zopet v QiHz->vo dvorano na velik ples. ki ga priredijo pod pokroviteljstvom ok-ajnega glavar- dr. Lajnšica invn!"di I-i vojne sirote. S tem pa še seveda predmetni reix rtcar ni izčrpan. Za i«)vprečni domači proračun raj zadostujejo /.aiisno to «skromne» postavke. * Visok sneg v štajerskih hribfh. Kakor poroča mariborski «Tabor», je padlo prošli teden na Kozjaku precej snega. Vas Sv. Duh na Ostrem vrhu je bila posebno prizadeta. Sneženi zameti so na-gromadili celo gore snega, tako da so se komaj videle hiše iz niega. Dva dni ni bilo mogoče nikamor. Ugodno pa je vreme za smučarje, katerim se nudi krasen teren pri na lepšem vremenu. * Velika nesreča vsled eksplozije. V sredo popoldne se je pri Ločniku na Goriškem pri pobiranju zastarelega streliva pripetila velika nesreča. Ko je gruča delavcev razkladala z avtomobila granate, se je ena nenadoma razpočila in povzročila eksplozi:o celega kupa granat. Trije delavci so bili na mestu mrtvi. Sila eksplozije jih je vrela par sto metrov proč od mesta nesreče. Tudi več drugih oseb je bilo ran:enih od drobcev granat * Drobne vesti Na Dobravi je Jože Baš:5 z nožem napadel delavca Josipa Boroviča ter ga težko ranil na glavi Boroviča so prepeljali v bolnico na Ja-vorniku, Bašiča pa ▼ zapor. — Pri posestniku Alojziju Cvenklju je moški neznanega imena približno 23 let star, vlomil ponoči v stanovan;e ter odnesel dve kompletni moški obleki ter več klobukov in perila. morale ves odvišni denar nalagati pri «Verbandu» v Gradcu, pr! katerem so bih že v novembru 1918 uvedeni odpovedni roki., zaradi katerih je tem 26 hranilnicam in posojilnicam ostalo pri «Verbandu» preko 6 milijonov kron naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode bi zadela s , ,. , . M . .i takim sporazumom ogromna moralna in v pondeljek dne 22. ^nuarja., mater,ja,na škoda< v ,st, meri kakor za. >m redu .»e razen poročil posa. j druge ^ prjzadcte tHd| reEU,ativne hra. i nllnfce v Sloveniji in Dalmaciji. 31 po številu, ki so istotako nalagale svoj dc-dar pri svojih denarnih središčih bivše Avstrije in zbog že imenovane zabrane uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku o milijonov kron. Kreditne zadruge kakor ¡udi reguhtivne hranilnice Imajo itak težke skrbi, ker so v znatn! meri obremenjene z vojnimi posojili. Istotako imajo gospodarski krogi, zlasti banke napram Avstriji jako velike terjatve. Tudi ti gospodarski krogi so bih ovirani voditi in dokončati na iastno reko pogajanja glede terjatev z avstrijskimi dolžniki le radi te ga, ker so jih vladni organi v kritičnem času pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku, generalnem inšpektorju dr. M. Nedelikoviču, zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev pred L novembrom 1918, in pa radi tega, ker Je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkaziU starih naložb v našo kraljevino. Spričo tega stvarnega položaja Je sklicala za dan 12. Januaria 1923 ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica v svoji r-osvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporacij. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. dr. Windischerja In dr. Frana Cerneta se je po izčrpni debati, katere so se udeležili gg. dr. Fran Paulin, dr. Basa!, dr. Kersnik. August Tosti in dr. Ki-sovcc. sklenili da se protestira proti za-ključitvl uvodoma navedenih pogajanj n-> trnclju nesprejemljivega kliuča 1 : 20 Temu sporazumu je tembolj ugovarjati, ker so še 'eta 1922 ronulali avstrijski do-'cgati poravnavo na podlagi ključa 100 «tirih krm proti 60 našim kronam. Protest se Je poslal ministrstvu pravde. Mbcnsm so se naorosili gg. minister dr Zunnnlč, dr. Riba? In pnkra'inskl namestnik Ivan Hribar, da podpirajo gosrodar-ske organizacije v upravičenih zahtevah. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (17. t. m.) Postavno vojvodinska vostaja notlrajo: pšenica 437.50 — 440. turščica žo'ta rova ?30 — 337.50, rž 355 — 365, Ječmen za -.Ivovarne 337.50 — 350, za krmo 300 — 322.50, oves 300 — 305, fižol pisani 375 — 380. beli 3rj5 — 375, moki «n» 665 — r,75, «2» 650 — 660. otrobi 200 — 225, Tendenca nespremenjena prijazna. Blagovna borza v Novem Sadu (17. ~ VI— - , ,n7 .,„ vn,ntp. doIaf t. m.) Pšenica baška. 6 vagrnov 442.50 - 310, Newyork 107 - 110, valute, dolar 145; rž, 1 vagon, 375; Ječmen baškl. 1 110- = Čekovni prosuet pri íeVotuft dih v Zagrebu in Ljubljani ter pri po«» ni hranilnici v Sarajevu izkazuje T secu decembru 1922 nastopne rezultati Vlog je bilo: 281.232 s prometo«« v zn* skn 840.514.626 Din. Izplatíl J» b0o« 128.784 s prometom v znesku 820^26.708 Din. Od tega odpade na klirinlkl (virmanski) promet 9014 manipulacij r «»< sku 181,350.562 Din. Novih računov t« je otvorilo 128. a »tvorilo 18. Stavilo imejiteljev čekovni računov je bilo koiw cem decembra 8294. Stanje vlog končan decembra ie znašalo vsoto 226,847.884 dinarjev. — Državni dohodki t mesec« raven* bru 1922 so znašali: n» kolkih vtoto 33.982.502.13 Din, to je 0.348.2J1.20 vrt nego v istem mesv-u 1921; na drfaval trošarini 46.631.2CT.8b Din ali za vroto 5,532.050.73 Din vet D050 v istem mw cu leta 1921. — Tekoči državni dolgovi so po hjv vi finančnega ministra dr. Stojadinoviča poravnani, tako da so dobavitelji zopet v stanu, da se udeležijo novih licitacij katere razpisuje država za razne nr bavke. — Vinska kriza v Dalmaciji povzroča tamkajšnjemu prebivalstvu mnogo skrbi Konzum je minimalen, a izvoza ni. Kleti so polne, a kupcev manjka Samo t Sibeniškem okraju je še nad 50.000 hektolitrov vinq, ki čaka kupcev ob povol^ ni ceni. _ ^ = Ekspozitura kr. dv. s ped. «Orieitt» v Bohinjski BlstricL Na željo lesnih In-dustriicev in izvoznikov je otvorila kr. dv. sped. «Orient» d. d. v Bohinjski Bistrici lastno ekspozituro, ki se poleg drugih podružnic (LJubljana. Jesenice. Rakek) bavi z od premi «njem in carinjenjem lesa. drv in ogl« ter drugih lesnih Izdelkov. Lesne izvoznike opozarjamo n* imenovano tvrdko. — Zavarovanje valute se mora poleg ostalih predmetov vršiti tudi za konopljo. = Nazadovanje cen svinjam. Iz Subo» tice poročajo, da se v Vojvodini opaža znatno nazadovanje cen svinjam, ker je zaradi pretiranih cen izvoz »vinj zače» zastajati. = Soremem'M Izvozne carine v Madžarski V madžanki carinski tari'i so se izvršile nekatere spremembe. Nove Izvozne pristojbine znašajo v madžarskih kronah za 100 kg: grahorica. leča S00 (do«lej 100V moka in mlevski produkt! iz ječmena 1500 (doslej 200\ česen 500 (doslej 2000). laneno seme 1000 (doslej km. snlnčnice in seme od buč 800 'doslej 400V seme konopPe 300 (doslej 200), lucerna' 8000 (doslej 500). rdeča detelja 2000 (600), ostale detelje 2000 (doslej 100). Izvozna pristojbina za salamo, ki :e znašala doslej 2100 Km za 100 kg, je spremen'ena tako, da odpošiljatelj blaga ima dobaviti 15 ksr svinjske masti dobre kakovosti brezplačno. Na novo «o uv». dene izvozne pristojbine na svež« zel> s 40n itd. =• Italijanski hipotekami zavodi pooblaščeni za dajanje posojil izveti Italije. Službena «Gazzetta Ufficia'e» od 3. decembra prinaša nastopni dekret: 1.) Za<-vodi. ki dajajo hipotekama posojila, so pooblaščeni, da vršijo isto tudi v iuo-Temstvu, kjer živi:o italijanske skupine; 2.) m:nistrstvo za industrijo in trgovino bo odločevalo o tem od slučaa do slu-ča'a ter bo na zahteve dotičnih zavodov jih pooblaščalo za dajane posojil Ta dekret bo predložen parlamentu, da g» proglasi za zakon.____ gOri?» dne 18 ju«. Nadclnjl rapidnl padec dinarja. Zagreb, devize: Dunaj 0.1525 — 0.162S Berlin 0.52 — 0.625, Budimpešta 3.90 — 4 Milan 515. London 485, Newyork 101 Praga 292, Švica 1925 — 1950. valute: dolar 101 — 102. funti 465, franki 698 — 700. napoleoni 325, lire 505, elekti: Ljub. kreditna 200. Slavenska 105. Praštediona 1140 _ uso, Dubr. par. družba 1400 - H*0- „ M Beograd, devize: Bukarešt 50 — 57.50 Berlin 0.56 — 0.57, Dunaj 0.155 — 0.165, Pešta 4 — 4.20. Sclun 100 — 130. Sofija 68 — 72. Pariz 710 — 725, Praga 298 — • Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najbo!'ši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana Bre..e0; «0», 1 vagon 650; «2». 1 vagon, 617.50; otrobi, 1 vagon. 162.50. Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.) Srednji dogon. Kupcev precei. Cene za kg žive teže: voli I. 9 50 — 10. II 7.50 — 9, III. 5 — 6.50, krave II. 6 — 8. III. 4.75 — 6. mlada živina 7 — 8 50, teleta L 13.5 — 13.75, II. 12 — 13. Svinje so se trži'e: debele 22 — 22.50. d cm i če 23 — 23.50, H. 18.50 — 19.50, III. 17 — 17.50. Krma se Je tržila: detelja 200 — 237.50, seno 244 _ 300, slama 162.50 -- 175. Par srednjih konj se Je plačaj po 7 In po! do 8 tisoč dinarjev: Praga: Dunaj 4.50, Berlin 11.50, Rini 172.85, Eudimpešta 131.50, Pariz 239-2.1, London 167.28, Newyork 35.925, Curi> 671.75, Beograd 29.50. Curih: Berlin 0.02375, Newyork 537, London 24.94. Pariz 35.60, MIlan 25.70, Praga 14.70, Budimpešta 0 »05. Bukarešt 2.82, Beograd 4.40, Sofija 3.50. Varšava 0.01875, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076. Beriin: Dunaj 30.92, Budimpešta 842, MHan 110.722. Praga 62.842, Pariz 152.617, London 106.732.50, Ne*ror1l 22.967.43. Curih 429.922. Odgovorni urednik Pr Brozovtč. lastnik in !zdalate!1 Konzorcij «futra». Tisk DelniCke tiskarne, d. d. v Llubllanl. Vpf»mensk o 1 .»«ibli»nft. 18 iantprj» 19 * poročilo l.inblinna m a- ve, da kar zašvistne, in da se jeklc zablesketa v solncu in zariše kako? svetniški krog okrog glave. «Gospodje!» pravi potem z minuta glasom. «Dovoljujem vam, da me napadete vsi štirje naenkrat Ponujat« mi štiri dvoboje. Zahvaljujem se vair. in vam povem, da vas smatram za štiri čestite hrabr« plemiče. Sedaj pa naprej!» Plemiči so bili domenjeni, da na« stopijo v redu začetnih črk svoji* imen, torej po vrsti Busiere, Chevers Fontrailles in Liverdan. Trojica od stopi sedai in pravi: «Brez posla bomo. Busiere ga ubije s prvim sunkom!» Busiere in Trencavel pa prekrižan meča. V Parizu je tiste čase bila množi« učiteljev borenja, izgubljenih eksistenc, ki so se preživljale na ta način. Njih velika večina ni bila resnično vešča plemenite borilske umetnosti, bili so pač razmeroma dobri sabljači, nekateri celo prav dobri v borilni dvorani, toda na prostem zare; niso bili kos boljšim in izvežbaninj vojakom ali borbenim plemičem. Zato so sedaj trije plemiči, mnenja, ds ne bodo imeli dela, in da bo že prvi. Busiere, kar na kratko nataknil na« sprotnika na svoj meč, kakor na ra' ženi. j&s&uai Trgovski pomočnik mešane stroke, iščem bIužI e. Nastopim lahko 1. te luarja Frane Kreft, Mojstrana. 264 Poslano.* Nekateri časopisi so objavili pred krat-Jrim sledeči oHuo'c Zdravniškega društva, v Mariboru: «Zdravniško društvo v Mariboru je na •idborovi seji dne 11. januarja v zadevi sanatorija «Petrovo selo» v Mariboru snoglasno sklenilo 6ledeče: 1.) Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani se naproša, da ne da koncesije za sanatorij v Mariboru nezdravnikom marveč da obdrže. koncesijo dosedanji konresionarji-zd ravniki. 2.) Za sanatorij «Petrovo selo» v Mariboru se izreče «cavete» za vse v Mariborskem zdravniškem društvu včlanjene zdravnike, kateri bi morda hoteli prevzeti kako mesto v tem sanatoriju, do-fcler ni spor med feoncesionarji in posestniki sanatorija rešen. V Mariboru, 12. januarja 1023. Za odbor: T>r, Dekleva Dr. Fr. Jankovid t. 6. tajnik t. č. predsednik Vsebino navedenega članka smo podpisani vzeli z velikim zadoščenjem na ¿nanje, ker nismo dali najmanjšega povoda za to. da je enostransko informira^ Tii odbor Zdravniškega društva v Mariboru proti našemu humanitarnemu zavodu zavzel strogo stališče splošnega boj-'-roita, katerega celo ne odobravajo nekateri člani imenovanega druitva. Komur je znana vročekrvna narava in-/piraiorja dotičnega odborovega sklepa ?pr.t. ILahka indi • — cnarckah.) N« watcn]« •« «dgevar>« >«, «k« l« «araianjt» oriloiana a.amka ca «dgova». - Trgovski pomočnik mlajša moč, išče sluibe v trgovinime anega blaga, Cenj. ponudbe pod «Trgovski pomočnik» ca upravo «Jutra». m Gatsrlst ln clrkularlst se spreimeta takoj. Ponudbe ua: K Fer an in drag, lesa* trgovina, Josentce. 210 Večletni potnik 251 manufaktarist, kater: prekine zx nekaj časa potova ja, išče pri podob em podjetja sprs-jema kot sodruga ¡¡'i soirud-nika, ksteri tn,.i lahko vloži premerno vsoto kot kavcijo Cenjene ponudbe pod «dobra moč» ca apravništvo «Jutra». 57 Svoje cltre i stalni vodi, vse zidano in z , od teh ene izvrstne koncertne '/P8*0 kiit0' " Petnem, proda za o'.".), ozir. 1250 Din i kra.n po cg vudokova C-.dnp | ■j i ; - - i r--- - ■■ c«0-1 »80.000 K. Ivan Ifanuša. zidarski mojster J. Ferenc T ,,„:„• c , . >=£■» t Trbovljah. 222 j nl ^šmcl st 6' P" 0rcoz-1 Premog iia s semeni pri stalno v zalogi Gramofon 248 ■ izvanredno lepo izdelan, salons o delo. so u odno proda. V. Sbil, Velike Lasie. Ku?l se 2 6 kostanjeve drogo 8"50 in dolge, prsaa visokost 57 cm, debelina na vrha 38 caa. Ponudbe ua upr to «Jutra« pod «drogi». Dobro ohranjen trak in )a';asta čevlje kupim. Po-uudbe na opravo «Jutra» pod «P. S.» 266 Petrič, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče „Balkan". V.. NOVOSTI ZA TLESNO SEZIJO A. ŠfnKevIc nasi. K. Scs: Ljubljana. Mestni trg 10, 1 n Žeattna penadba. Tr.cvec, star 30 let, si želi znnaja v gurho ženitve z po- spnJično v starosti od IS do 25 let Pogoj: Ncomadeževana j preteklost in nekaj premože uja. 1 e resue po;iuiibe na | upravo «Jutra» pod «A. S ; 100». — Tajnost strogo za- j jsmčena. 2n3 ' ^ Brata Pahšin tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje Ljubljana !, poštni predal 126 sprejftna vsa naročil», ki se takoj in v vsaki cc >ži-1 izvnuiejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. 51 Kupim blagajno. 2'7 Ceajeoe poc-.ictbe pod šifro « Bia gt j ni s ua u pravo «Jutra >. Pošten deček 237 želi vstopiti kot vi cncc v j «Ea trgovino is mešanim blagmn j Sobo 1SČ3 Naslov: Anton Bogataj. Ziri i ,., . , .. , , 47 nad Škofjo i oko. ! fohden .g<>fpod,tuuj dva sku Trgovao na deželi, 40 let star. samec, želi zna- i tiia v svrho žen i tre z gospo-diino ali vdovo, ki itaa ;-vojo trgovino ali gostilno. Pie^no ponudbe se prosijo po I «Sreča ▼ bodočnosti» na npr «Jutra». ¿61 -TOjO j ja» Le^no ! e m G j spod, lepe zunanjosti, išče pri inteligentni g ispodični ali vdovi lO.uO) Din posojila, za kar ji nudi roko in srce. Ponudoe pea «Olaf Santovsky», poštno- j ležeče Ljubljana. 2651 i a ui X76cnoo ali učenka z dobrimi šolskimi izpričevali se spreime v trgovino mesa- i nega blaga, Pavel Košenina, I Gomil-ko. 2.JU I paj, najraje v Šiški, vsai do t. februarja t. 1. Ponudbe na j upravo «Jutra» pod «Sobo; takoj». i i je izšel in se naroea pri vm Prešernova ulica 54. S poštnino vred velja 6 Din 60 p. Frlziranjo dam in mati-.kiranje vsak dan , ^ÑvíTr^ Hebllraco sobo 251! od 3. do S. ure popoido.-i Nunska ulica št. 14)./II. v sredini mesta išče soliden Knjigovodja z večletno prakso, zmožen | dopisovanja v treh ezikih ter vseh pisarniških del službo knjigovodje, pisarni- j 213 gespod s pose'.iaim vhodom. Mlad K0»pod 212 I Ponudba na tpravo «Jutru» go JaJzii pleSi)t5 pod «Trgovec». aocisovama v tren ezisinitr: _ _______ —- —.. . • ■ - j . . vseh pisarniških del, sprejme i f^ff^f^^ñ "aj ^ pnja-i v uprav! ,Jutra . filisžho knii^ovodie. oisarni- i —~~—" m m lenasacsIonaSni r^man s Kdor ima voljo, da ga pouči,' t-k<-ga vodje ali korespondenta : v Ljubljani e 1 februarjem, j Prvovrstne refererice! Po- ' nudbi na upravo «Jutra» t>od ' se Ponndi.c na opravo «Samostojua moč». 141i3». j «Ja:ra--pod .Uiša». 17G ^ ...... '■" ■ i Jozlko 233 Encdraiiaska biža ; srl,ohrv-a5nco. francoščino, Ljubijani ali na periferiji | iial: jan ¿Ciño ic i.emčino po- 84 IU STajvečJa Izbira S!lí8lEiji,ipií in rokavic pri tvrdki S E. SliilM m»wCio Potni kovosg, srednje velik, skoraj nov, a a ko escih. prikladen za trgovske potnike, se proda. Štefan, Ljubljana, Gosposka ulica 3. L nadstr. 260 Proda bo kiža I z vrtam, pripravna za obrtnike, dalje hiša za vsako podjetje, več stavoenib par c 1 v Trbovljah ob glavui cesti. Več pove Ivan Orešnik posestnik v Triiovljah Ono jako ogodne. 224 učuio akadems o izobražen i mlad gospod Spreime iud: trgovsko k resp' ndeaco in prevode. Cenjene pjnu be' pod «Ustjcšna meto la» na opravništvo «Jutra». V najem se odda Prodam mlin z malim posestvom. Mlin ie ua dva para kamnov in preša za izdelovanje olja, ¡»močni in dobro idoča trgovina in gostilna, na zelo prometnem krniu. blizu farne cerkve, v j bližini Ljubljane. Izplava se j 245 tuiii lesni trgovina. Ouda se tudi nekaj zemljišča. Ponudbe i na Ano Minatti, tr.oiina,; le-Studencc 35 pri Ljubljani, i CLykrecila lorgla! ki fe Szíialal v „JüT^y'S ie sedaj p@?iatÍSkU v krzsnl opremi z barvastim usnežnižktm oviikom. :•: 5» (II ilasilj PraZernsva ni» S4. Cena 25 3in. do ooiti 2 Din vee.