IZ ČRNEGA POTOKA
Antonovih sto let
Sončnega 12. maja je bilo gotovo najbolj svetlo in prijazno v rtovi hiši ČRNI POTOK 2, kjer je praznoval svojih okroglih sto lel Anton Košir, notranjsko-dolenjski kmet, kolar in su-horobar, pa še kaj!
Čepravje hiša napodročju občine Ribnica na Dolenjskem, so prišli na prisrčno družinsko slavnost ludi nekateri iz Krajevne skupnosti Velike Lašče s priložnostnim darilom, saj An-ton Košir vse svoje dolgo in plodno iivljenje sodeluje s krajevnimi in farnimi predstavniki v tej krajevni skupnosti;
da je slavljenec ASTON ludi pri sto letih ohranil svojo trdozivo kondkijo v lelesni in duševni drži, sta dovolj verodoslojni priči, ga. dr. Germek-Štrukelj Darinka in velikolaški župnik g. Rafko Kralj, ki sta se tudi osebno udeležila družinske slavnosti.
Čeprav so se Koširjeve domačc gospodinje in kuharice zelo potrudile, da bi bogalo ohložile slavnostno mizo, hvala jim. je bila zagolovo najbogatejša, dobesedno enkralna zu sto let, slavljenčeva živa pripoved:
...   najbolj žalostni Irenutek je smrl žene, prve pa polem druge... V tretje pa ni več hotel...
... najboljši vladar po Koširjevem Antonu je bil Franz Josef, zanj je krvavel na itulijanski fronli in marširal v 15. maršbalaljonu, kot vojak prepotoval od Čedada do Bologne, iz ltalije do cesarskega Dunaja.
... vse vojske so si podobne, pravi Anlon Košir, ki pri sto lelih niti zdaleč ne izgleda starec, ne po gibih, še manj po besedah:
... v avslro-ogrski vojski so nas žrte uši,
... v jugoslovanski pa so nas grizle bolhe!
... recepte za mojih sto lel? Domači žganci, s kislim zeljem, pijače komaj kajpa tobaka nič!
... koliko časa še? Na lo nekoliko neobzirno novinarsko vprašanje se je črnopotoški kmečki modrec prijazno nasmehnil in odvrnil:
... dandanes je drugače, težko, preležko je reči,   kaj  bo jutri,   pojutrišnjem,   morda  še danes?! zabeležno 12. maja 1992.