številka LETO Lili, 4. JUNIJ 2021 CENA 1.90 EUR O T - m ---- C"! _ »Ti & S r«-. CA) —- Pandemija novega koronavirusa Pogoji za zeleno fazo izpolnjeni, ukrepi večinoma podaljšani STRAN 10 Gradnjo nove hale v KLS Ljubno začeli, ko bi morala biti že končana STRAN 6 Natalija Špeh: »Ko se bomo Med top 30 slovenskih prenehali učiti od svojih turističnih biserov Rečica prednikov, nam bo šele težko« ob Savinji na 12. mestu Turistična kmetija Čerček naj Veseljakova kmetija 2021 STRAN 8 STRAN 10 STRAN 18 Oglasi 2 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Vsebina Tretja stran Tema tedna Dobili smo smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih....................................4 Občina Ljubno Prenova dvorane kulturnega doma poteka po načrtih.................5 Zlata paleta 2021 Dobitniki certifikatov kakovosti tudi člani društva Gal.....................15 Zavod Stanislava Izmenjevalnica sadik privabi vsako leto več obiskovalk............17 Dokumentarni portret Knjiga patra Karla Gržana navdihnila filmske ustvarjalce............................................18 Duo Younite iz Mozirja Mlada glasbenika izdala svojo peto skladbo..........................18 Program Ustvarjalna Evropa Psihoporn Davorina Lenka nominiran za nagrado EU za književnost.....................................19 Štiriurni vzdržljivostni tek Čeplak Pozničeva v ženski kategoriji brez konkurence........20 Dobrodelna akcija Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh.............20 Naj planinska pot 2021 Med finalistkami tudi zgornjesavinjski poti............22 Letuš V Savinji našli truplo, verjetno iskanega moškega z območja Mozirja................................23 Kronika potres magnitude 1,8 stresel Mozirje.............................23 Ji Birokracija nas ubija Če ste pozorno prebrali naslove na naslovnici tokratne številke Savinjskih novic, ste med njimi zasledili tudi tega: Gradnjo nove hale v KLS Ljubno začeli, ko bi morala biti že končana. In če boste prebrali članek s tem naslovom na strani 6, boste spoznali tudi razloge za zamudo pri gradnji, ki so na strani državne administracije. Birokratski mlini meljejo počasi, včasih še počasneje, kot bi si lahko predstavljali po najbolj črnem scenariju. Dokler je to povezano »samo« s slabo voljo strank, še nekako gre, ko pa so posledice nerazumno dolgih administrativnih postopkov zelo konkretne in se lahko merijo v tisočih ali celo milijonih evrov, potem pa bi moralo biti tolerance konec. Kajti v tem primeru se ne povzroča škoda samo investitorju, ampak se povzroča dolgoročna družbena škoda. Vzemimo kot primer podjetje KLS Ljubno. Malo je tako domačemu okolju naklonjenih in družbeno odgovornih podjetij v Sloveniji. In ko se to podjetje odloči, da se bo širilo, da bo ustvarjalo nova, kakovostna delovna mesta na obstoječi lokaciji, kar pomeni, da se ne bo selilo tja, kjer so pogoji za razvoj in poslovanje bistveno ugodnejši, se postopki zakomplicirajo. Podjetje se zato razvija počasneje, kot bi se lahko, trpi njegova konkurenčnost, mi pa samo skomigamo z rameni: »Ja, tako pač je.« Da naša država zaradi tega ni naložbeno privlačna in da bi bilo treba narediti resne sistemske spremembe, če želimo obdržati in pritegniti nove dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost, ni nobena novost. Da bo to spremenila, obljublja vsaka vlada. Tudi aktualna, ki je pred kratkim sprejela zakon o de-birokratizaciji in ga poslala v parlamentarno proceduro. Cilj zakona, ki posega v dvajset obstoječih zakonov in razveljavlja več kot 200 predpisov, je izboljšati poslovno okolje in poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Gospodarstveniki so od tega zakona pričakovali več, saj so dolgotrajni birokratski postopki res ena od največjih cokel razvoja. Rešitev je v obveznem roku za odločitev uradnikov za vsa dovoljenja. Če uradniki ne bi presodili v tem roku, bi se štelo, da so dali pozitivno mnenje. Obvezna bi bila tudi prevetritev postopkov za pridobivanje dovoljenj, povezanih z dejavnostjo. Če, denimo, danes zaradi administrativne napake zavrnejo vašo vlogo in zato ne boste dobili vračila za nadomestilo za čakanje na delo in se pritožite, boste na odgovor čakali mesece. In tudi na denar, če bo pritožba sprejeta. Ivan Simič, vodja vladne skupine za boj proti birokraciji in novi šef finančne uprave, je mnenja, da bi morali pritožbene vloge državni uradniki rešiti takoj, ne pa da odgovorijo, da jih bodo rešili v 30 ali 60 dneh, in jih potem rešijo (šele) zadnji dan. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 22, 4. junij 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 22,4. junij 2021 3 p Tema tedna DOBILI SMO SMERNICE ZA UPORABO ZASLONOV PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH Je še čas, da mlade odtrgamo od zaslonov? Čas, ki ga otroci preživijo za zasloni elektronskih naprav, je že dolga leta krivec za marsikateri prepir med starši in njimi. Dolgotrajno šolanje na daljavo, ko so bili otroci prisiljeni za zasloni preživeti vsaj 4 do 5 ur na dan, poleg tega se niso odrekli zabavi z elektroniko, je stanje še poslabšalo. Ker so zasloni premočno vpeti v vsakdan vse mlajših otrok, so strokovnjaki podprli nastanek prvih nacionalnih smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Te prinašajo časovna priporočila in usmeritve glede ustreznega načina uporabe in kakovosti izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov. ŠTEVILNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE POVEZANE Z ELEKTRONIKO Porast problematične uporabe zaslonov je prisoten po vseh razvitih deželah, tudi v Sloveniji. 2e v letu 2018 narejena raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je pokazala zaskrbljujoče stanje med slovenskimi mladostniki starimi 11, 13, 15 in 17 let. Znaki zasvojenosti z videoigrami so bili prisotni pri 10,2 odstotka, znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa pri 8,3 odstotka anketiranih mladostnikov. Različne raziskave kažejo tudi na motnje spanja, težave z zbranostjo, manjšo telesno aktivnost in posledično debelost. Pediatri opa- Znaki zasvojenosti z videoigrami so bili prisotni pri 10,2 odstotka, znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa pri 8,3 odstotka leta 2018 anketiranih mladostnikov. žajo tudi vse pogostejše motnje v razvoju predšolskih otrok, ki so že od malega prekomerno izpostavljeni zaslonom. ZA RAČUNALNIKOM TUDI 10 UR DNEVNO Strokovnjaki se zavedajo, da je šolanje na daljavo povzročilo še več preživljanja časa otrok za zasloni. Med karanteno so otroci z uporabo so- kovnjaki. Predstavniki Logouta - Centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta opozarjajo na svoje raziskave, po katerih veliko mladih zaradi šolanja in zabave za računalnikom preživi tudi 10 ur dnevno. Zato priporočajo, da šolniki sedaj, ko so se otroci vrnili v šolske klopi, več pozornosti usmerijo na to problematiko. Mladi do 18. leta naj ne bi bili lastniki mobilnika. (Foto: Tatiana Golob) cialnih omrežij uspeli ohranjati vrstniške stike, a sedaj je ta čas mimo. Zato je še toliko pomembneje, da se otroke v največji možni meri usmeri stran od zaslonov, tudi v šolah, opozarjajo stro- PREKOMERNO RABO ZASLONOV OPAŽAJO PRI VSEH UČENCIH Na OS Mozirje po besedah šolske svetovalne delavke Petre Klepec, univ. dipl. psihologinje, opažajo, »da prihaja do prekomerne izpostavljenosti in uporabe vsebin na različnih elektronskih napravah pri otrocih vseh starostnih skupin, prednjačijo pa učenci predmetne stopnje.« Klepčeva dodaja, da je v zadnjem času še posebej zaskrbljujoča pretirana uporaba mobilnih telefonov pri dekletih in prekomerno igranje računalniških iger pri fantih. Zaradi tega učenci doživljajo različne stiske. »Več je opaženih govorno-jezikovnih težav pri mlajših učencih ter upad učne motivacije in uspehov, več motenj razpoloženja, čustvovanja in težav s socialnimi stiki pri starejših.« Sicer pa je tako na OS Mozirje kot na večini osnovnih šol v času pouka uporaba mobilnih in elektronskih naprav prepovedana. Uporaba je dovoljena zgolj za učni proces, a kot pravi Klepčeva, se na njihovi šoli trudijo, da je tega čim manj. SMERNICE STROGE, REALNOST POVSEM DRUGAČNA Skrajni čas je za nacionalne smernice, ki bo- i> 4 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Tema tedna, Aktualno i do v pomoč pri uravnoteženju zaslonskega časa, so prepričani strokovnjaki, sodelujoči pri njihovi pripravi. Pripravili so jih primarni pediatri iz sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pe-diatrijo pod okriljem odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Priporočila so glede na dejansko stanje danes zelo stroga. V smernicah je namreč odsvetovana vsakršna uporaba zaslonov pri otrocih mlajših od dveh let. Od 2. do 5. leta je časovna omejitev manj kot ena ura dnevno, od 6. do 9. leta ena ura, do 12. leta največ ura in pol, do 18. leta maksimalno dve uri na dan. Poleg tega mladi do 18. leta naj ne bi bili lastniki pametne naprave. Tatiana Golob Na večini osnovnih šol je v času pouka uporaba mobilnih in elektronskih naprav prepovedana. Petra Klepec, univ. dipl. psihologinja, šolska svetovalna delavka na OŠ Mozirje: »Na OS Mozirje že dalj časa sodelujemo z organizacijo Safe. si in skupaj z njimi pripravljamo preventivne dejavnosti in skušamo učence tudi preko aktivnosti na šoli vzgajati in pripravljati na odgovorno uporabo elektronskih medijev, a imajo največjo vlogo tukaj starši. 2e v letu 2019 smo med višjimi razredi izvedli anonimno anketo varne rabe interneta in ugotovili, da ima več kot polovica vprašanih zaradi uporabe spleta na različne načine težave s samoregulacijo in da na spletu preživijo več časa, kot so sprva načrtovali. Zaradi tega so pogostejši tudi konflikti s starši, težave z obvladovanjem čustev in pogostejši umik iz socialnih interakcij z vrstniki. 2e takrat so anketirani učenci dnevno na internetu preživeli 3,5 ure, predvidevam pa, da je ta številka sedaj zaradi vseh okoliščin še višja. Zato pozdravljam pripravljene smernice za uporabo zaslonov za otroke in mladostnike, ker menim, da je omejitev uporabe zaslonov s strani odraslih za otroke in najstnike nujno potrebna.« OBČINA LJUBNO Prenova dvorane kulturnega doma poteka po načrtih Občina Ljubno je februarja z izbranimi izvajalci del podpisala pogodbo za prenovo dvorane tamkajšnjega kulturnega doma. Dela v notranjosti objekta so se začela marca. Kulturni dom bo po predvidevanjih prenovljen do občinskega praznika v juliju, ko bo v njem svečanost ob občinskem prazniku. Prenovo je finančno, z do-nacijo v višini 350.000 evrov, podprlo ljubensko podjetje KLS. PROSTOR ZA 200 OBISKOVALCEV V okviru prenove bo modernizirana tehnika za kakovostno izvajanje kulturnih in umetniških programov. Zamenjana bo osvetljava in ozvočenje. Narejen bo večji oder, sedišča bodo postavljena amfiteatralno. Prenovljena dvora- Postavili so osnutek amfiteatralnega razporeda sedišč. (Foto: arhiv občine) Nov vhod v kulturni dom z zadnje strani je že dozidan. (Foto: Štefka Sem) na bo lahko gostila do 200 obiskovalcev, služila bo tudi kot konferenčna dvorana. Glavni vhod bo odslej z zadnje strani in je že dozidan. V sedanjem preddverju bo urejen nov turistično informacijski center. CENTER KONGRESNEGA TURIZMA Dvorana bo urejena v skladu s potrebami današnjega časa. Omogočala bo izvedbo kvalitetnih kulturnih in drugih prireditev ter zaživela kot hram kulture. Z renovacijo bo postala tudi center sodobnega kongresnega turizma, kar prinaša velik doprinos k razvoju poslovnega turizma, ne samo v občini Ljubno, ampak na ravni cele Zgornje Savinjske doline, so povedali na občini. Štefka Sem Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 5 Gospodarstvo KLS LJUBNO Gradnjo nove hale začeli, ko bi morala biti že končana Podjetje KLS Ljubno bo prihodnje leto praznovalo okroglo obletnico, 50 let, odkar je bil na Ljubnem ustanovljen obrat Kovinar-stvo, iz katerega se je razvilo podjetje. Ob obletnici so želeli upravo preseliti v novo stavbo, a jim zaradi birokratskih težav pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo to najverjetneje ne bo uspelo. So pa pred kratkim začeli pripravljalna dela za izgradnjo nove hale, nam je v pogovoru povedal generalni direktor podjetja Mirko Strašek. GRADNJA NA DVORIŠČU Za letošnje leto imajo v KLS zopet velike načrte. Končno so lahko začeli gradnjo nove hale, ki bi morala stati že lani, a se v podjetju nenehno srečujejo s težavami pri pridobivanju soglasij in dovoljenj, kar njihove projekte zavira. Halo v velikosti 800 kvadratnih metrov gradijo na sedanjem dvorišču in parkiri- šču, ker drugje nimajo pogojev za gradnjo, saj je priprava in sprejetje Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) IPC Loke še v teku. Zato so že lani zgradili novo parkirišče na drugi strani dovozne ceste, da so omogočili prostor za gradnjo. BIROKRACIJA ZAVIRA HITREJŠI RAZVOJ OPPN IPC Loke še ni sprejet in še kmalu ne bo, zato še ne morejo računati na zemljišča za poslovne stavbe, kjer želijo graditi. »Smo v časovni stiski, saj bi nova hala morala biti dokončana do konca julija, kar Nova hala bo stala na sedanjem dvorišču in parkirišču. CELJSKI SEJEM Letos MOS bo Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov v družbi Celjski sejem pripravljajo 53. MOS, ki bo potekal od 15. do 19. septembra. Težko obdobje prepovedi sejemskih aktivnosti je bilo tudi priložnost za tehten razmislek, na podlagi katerega so se odločili, da osrednji poslovno-sejemski dogodek v Sloveniji vsebinsko dopolnijo in ga postavijo ob bok aktualnim evropskim in svetovnim trendom. PRENOVLJENA PODOBA SEJMA 53. MOS se vrača v prenovljeni podobi. Z dodelanim konceptom odpira nove priložnosti za podjetja za zagotavljanje zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva. Nov vidik tako sovpada z državnimi in evropskimi strategijami, hkrati MOS ostaja eden izmed najmočnejših prodajnih in predstavitvenih kanalov ter stičišče inova-tivnih podjetij, državnih institucij, nevladnih organizacij in kupcev, ki vsako leto spodbudi nove poslovne dogovore. PET TEMATSKIH PODROČIJ Tematski koncept 53. MOS je razdeljen na pet področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. MOS Dom poleg ponudnikov za gradnjo in obnovo doma odpira možnosti tudi za podjetja in institucije, ki ponujajo traj-nostne energetske rešitve. MOS Turizem ohranja tradicijo predstavitve najnovejših trendov v kampin-gu in karavaningu, dodaja pa ponudnike s področij trajnostnega in zelenega turizma ter kulinarike. MOS Tehnika ostaja zvest predstavitvi ponudnikov z opremo in orodji za domače mojstre in podjetja. Letos se dodaja še do okolja prijazna tehnologija. MOS B2B predstavlja poslovne storitve in priložnosti doma in v tujini. MOS Plus se kot segment, ki ohranja tradicionalno sejemsko nostalgijo z izdelki široke potrošnje, širi z dodatnim razstavnim programom eMobilnosti. KF bo težko predvsem zaradi dolgih birokratskih postopkov. V tem času so bili sprejeti dodatni zakonski akti. Ti so še podaljšali cel postopek, ki traja že od začetka lanskega leta. Samo pisanje gradbenega dovoljenja na Ministrstvu za okolje in prostor traja že več kot en mesec. V današnjih časih, ko se je treba zelo hitro odzivati na spremembe na svetovnem trgu, si kaj takega težko predstavljamo,« o neverjetno dolgih postopkih meni Strašek. ZAČASNO V DRUGIH HALAH V novi hali bodo imeli nekaj obstoječega programa, dobra polovica bo namenjena za nove proizvode, ki so namenjeni pogonu avtomobilov. Lani so sprejeli nove projekte, za katere so nabavili opremo, ki je niso mogli ustrezno namestiti. Z začasnimi rešitvami so zato uporabili del prostorov sicer namenjenih drugim potrebam v že tako zasedenih prostorih. Začasna postavitev opreme in nato selitev v novo stavbo predstavlja nepotrebno podvojen strošek. PROSTORI ZA NOVE PROJEKTE Predvsem jim stalno primanjkuje prostora za nove projekte, ki bodo v prihodnje prinašali prihodke. V realizaciji imajo projekte, ki bodo nadomestili proizvode, ki bodo v pri- hodnjih letih postopoma ukinjeni. Prevzamejo vsak projekt, ki ga lahko konkurenčno izpolnijo za potrebe na svetovnem nivoju. Obstoječi program zobatih obročev bo še dolgo nosilni program podjetja. Načrtujejo, da bodo z novimi poslovnimi objekti pozidali ves stari parkirni prostor pred proizvodnimi prostori. NENEHNA SKRB ZA RAZVOJ Razvoj podjetja je povezan z več aktivnostmi, je povedal Stra-šek. Najprej je treba pridobiti naročila, ugled in zaupanja strank. Največ pri tem poleg konkurenčne cene pomeni kvaliteta proizvodov in pravočasnost dobav. Posle lahko dobijo tudi zaradi težav konkurentov, če lahko takrat ponudijo takojšnje dobave proizvodov in ceno, ki sta najboljša na tržišču. Prizadevanja za pridobitev novih poslov tečejo stalno. Starejši proizvodi »umirajo«, zato je treba stalno delo na razvoju in prodaji novih proizvodov. Če ne bi skrbeli za proizvodnjo novih proizvodov, bi se jim lahko zmanjšal obseg proizvodnje, in to je za podjetje nekaj najslabšega, saj zmanjšuje konkurenčnost in lahko vodi v njegov propad. BREZ PROSTOROV NI RAZVOJA »Izvajamo veliko aktivnosti za razvoj novih tehnologij, novih postopkov. Pridobivamo nove sodelavce, ki jih usposabljamo za nova dela. Sestavni del teh aktivnosti so tudi potrebni prostori.« Zavedajo se, da so v preteklih letih naredili skok, ki je bil tako zanje kot občino Ljubno velik. »Nismo pričakovali take rasti, ampak, ko se rast začne, je treba temu slediti. Z občino dobro sodelujemo, postopki za sprejem novega OPPN pa kljub temu trajajo zelo dolgo,« je stalne težave s pridobivanjem dovoljenj omenil Strašek. »Zavedamo se, da je prostor omejen, menimo pa, da bomo tudi v prihodnje za širitev potrebovali še več proizvodnih prostorov in prostorske rešitve, ki morda do sedaj niso bile običajne. Če bomo lahko napredovali še naprej, bo tudi blagostanje v našem okolju zaradi našega dobrega poslovanja še dolgo časa lahko trajalo.« 0 6 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Gospodarstvo, Organizacije KLS RABI NOVO UPRAVNO STAVBO Načrtujejo gradnjo nove upravne stavbe na svojem zemljišču na drugi strani ceste, kjer so že zgradili parkirni prostor. »Lani smo že začeli s pripravo projekta, a je nastala težava, ker je bila v OPPN predvidena prenizka višina stavbe, ki nam ni ustrezala. Za naše bodoče poslovanje potrebujemo višjo stavbo. Zaradi omejitev višine v veljavnem prostorskem načrtu smo morali projektiranje ustaviti.« Končno so skupaj z občinskimi načrtovalci prišli do rešitve, ki jim ustreza in je sedaj zajeta v predlo- gu OPPN, ki bi naj bil sprejet v naslednjih mesecih. RAZMIŠLJANJE O PRESTAVITVI SEDEŽA KLS Takrat so resno razmišljali o tem, da bi nekje drugje zgradili poslovno stavbo in tudi sedež podjetja preselili drugam. »Ne, da bi grozili z odhodom, ampak zato, ker je preveč težav z gradnjo in širitvijo podjetja. Želeli smo, da bi imeli drugo leto otvoritev nove upravne stavbe ob naši okrogli obletnici, a, kot sedaj kaže, zaradi dolgih postopkov tega načrta ne bomo mogli uresničiti. Po določenem času se je le našla skupna rešitev, da ostajamo tu, na Ljubnem. Naše podjetje namreč za Občino Ljubno pomeni veliko, zaposlujemo veliko ljudi, finančno podpiramo veliko občinskih projektov, v občinski proračun in državno vrečo damo veliko denarja, imamo ugled v svetu. Takšno podjetje je lahko za občino le dobro. Tega se mnogi premalo zavedajo. Mi vemo, da je treba paziti na vodo in zrak in ne onesnažujemo okolja, ne delamo s strupi, ki bi okolju škodovali.« NUJNA REKONSTRUKCIJA DRUGIH PROSTOROV Že dolgo časa želijo preurediti garderobe in sanitarije, ki so pre- majhne. V starih prostorih sta prostorsko omejena tudi merilnica in laboratorij, ki sta tudi premajhna. V rekonstrukcijo teh prostorov bodo lahko šli, ko bodo na začasno lokacijo v novi upravni stavbi lahko preselili te dejavnosti in se lotili prenove. V podjetju res gredo dalje z razvojem, a že nekajkrat so razmišljali, da bi, glede na vse prostorske težave, nadaljnji razvoj podjetja izvajali na drugi lokaciji. Tega ne želijo, vendar pričakujejo od družbene skupnosti, da bodo v bodoče imeli manj prostorskih ovir za uspešen razvoj. Tekst in foto: Štefka Sem ŠKOFOVSKO POSVEČENJE V GORNJEM GRADU Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž nov celjski škof V gornjegrajski katedrali je bilo minulo nedeljo še posebej slovesno. Novoimenovani celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je na slovesnosti v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata prejel škofovsko posve- čenje. Ob navzočnosti slovenskih škofov ga je v škofa posvetil apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich, soposvečevalca sta bila nadškof metropolit Izmira msgr. Martin Kmetec in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. ZNAMENJA ŠKOFOVSKE SLUŽBE: PRSTAN, MITRA IN PALICA Za uvod v slavje je prisotne in druge vernike, ki so slovesnost spremljali prek malih zaslonov ali radijskega etra, pozdravil dosedanji škofijski upravitelj Rok Metličar, žu- pnik v Laškem. Po besednem bogoslužju, berili sta prebrala zgornjesa-vinjski rojak, akademski slikar prof. dr. Jožef Muhovič in sestra novega škofa Veronika Jezernik, je sledil obred posvečenja. Dosedanji škofij- ski upravitelj Metličar je prebral papeževo pismo, imenovano bula, sledilo je izpraševanje izbranega, polaganje rok, maziljenje in izročitev treh znamenj škofovske službe: prstana, mitre in palice. EDEN NAJVEČJIH POZNAVALCEV SVETEGA PISMA NA SLOVENSKEM Po obredu posvečenja sta novega škofa pozdravila predstavnika duhovnikov in vernikov celjske škofije. Dobrodošlico v imenu civilnih oblasti mu je izrekel celjski žu- pan Bojan Šrot. Skof msgr. Maksimilijan Matjaž je za tem izrazil zahvalo ter nagovoril vernike in vse ljudi dobre volje. Celjski škof je eden naših največjih poznavalcev Svetega pisma, še posebej Nove zaveze. Rodil se je v Črni na Koroškem leta 1963. Po študiju na ljubljanski teološki fakulteti je bil pred 32 leti posvečen za duhovnika. Studij je nadaljeval v Rimu in leta 1998 doktoriral na pa-peški univerzi Gregoriani na temo iz Markovega evangelija. Po vrnitvi v Slovenijo je postal asistent in zatem profesor za biblične študije in judovstvo na teološki fakulteti. CERKEV POLNA, KOLIKOR SO DOPUŠČALI UKREPI Katedrala je bila za slovesnost posvečenja novega celjskega škofa izbrana, ker je prostorninsko naj- večja cerkev v škofiji in Sloveniji. Povabljeni predstavniki duhovščine, vernikov in civilne oblasti so cerkev napolnili, kolikor so dopuščali preventivni ukrepi zaradi epidemije. Slavje je bilo moč spremljati tudi na velikem platnu pred cerkvijo, za prenos umestitve pa sta poskrbela RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Med navzočimi so bili predsednik vlade Janez Janša, celjski župan Bojan Srot in župan občine Gornji Grad Anton Speh s soprogami ter kardinal Franc Rode in veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Stunf. Papež Frančišek je Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa imenoval letos v začetku marca. Prejšnji škof Stanislav Lipovšek se je namreč septembra 2018 v starosti 75 let upokojil. Barbara Rozoničnik Msgr. dr. Maksimilijana Matjaža je ob navzočnosti slovenskih škofov v škofa posvetil apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. (Foto: Barbara Rozoničnik) Novoimenovani celjski škof Matjaž je izrazil zahvalo ter nagovoril vernike in vse ljudi dobre volje. (Foto: katoliska-cerkev.si) Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 7 Intervju Doc. dr. Natalija Špeh: »Izgubljamo dediščino, ključno za zanamce, semensko banko.« Natalija Špeh je leta 2003 doktorirala iz geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Še v času zaposlitve na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo v Velenju je sodelovala pri ustanavljanju Visoke šole za varstvo okolja Velenje (VŠVO), kjer od študijskega leta 2008/09 dalje izvajajo visokošolski študijski program ekotehno-logije in varstvo okolja, prve in druge bolonjske stopnje. Z veseljem opravlja tako pedagoško kot znanstvenoraziskovalno in projektno delo, ker terja nenehno učenje. V zadnjem času dela oziroma zaključuje delo na treh projektih: Jejmo lokalno - dopolnitev tržnih poti kot spodbuda lokalni prehranski sa-mopreskrbi v SAŠA regiji, Obremenjenost morskega ekosistema z odpadki na primeru otokov Jadranskega morja ter 2egnan studenec, ki je potekal na območju občine Rečica ob Savinji in se nanaša na trajnostno ravnanje z lokalnimi vodnimi viri, o katerem smo v našem časopisu že poročali. V Zgornji Savinjski dolini, natančneje na Homcu, živi od leta 2007 - Človek se je v nekem trenutku v zgodovini odločil, da je nad naravo, da nam je dana zato, da jo lahko neomajno izkoriščamo. Vedno nova odkritja na področju prehranske oskrbe so omogočila vse večjo proizvodnjo hrane, s tem pa lagodnejše življenje in hitro DOC. DR. NATALIJA ŠPEH, OKOLJSKA GEOGRAFINJA, PREDAVATELJICA IN RAZISKOVALKA, UČENKA NARAVE »Ko se bomo prenehali učiti od svojih prednikov, nam bo šele težko« rast svetovnega prebivalstva. Tak razvoj pogosto tvega degradacije naravnega okolja, kar se kot bumerang vrača proti človeku. Ali sploh lahko preprečimo nadaljevanje tega procesa? Je dovolj moči za korenite družbene in gospodarske spremembe, spremembe v načinu življenja? Kje začeti? Pravi in edini naslov so naši predniki oziroma območja, kjer še živijo tradicionalno, v spoštovanju narave, povezani in navezani na njene vire. Tudi v Sloveniji nam jih ne manjka. Pogosto so v svoji odmaknjenosti pozabljena od odgovornih in prepuščena procesom, kot sta odseljevanje, zaraščanje kulturne pokrajine ipd. - Kakšna je vloga države, lokalne skupnosti in posameznika pri tem? Za vse je nemalo priložnosti. Dokler bo zamisel o sonaravnem razvoju le besednjak političnega marketinga, dejanski poudarek pa na kopičenju materialnega, ne pričakujmo drugačne družbe. Od besed k dejanjem. Zbudimo se v osnovni celici, družini, ter na začetnih stopnjah vzgoje in izobraževanja, kjer so intelektualni, vključevalni in (so)ustvarjalni temelji. Ob smiselnih pravnih podlagah, smernicah in podpori institucij. - Vaša šola je sodelovala pri projektu Jejmo lokalno, katerega glavni cilj je spodbuda lokalni prehranski samooskrbi v SAŠA regiji. Kaj je bila vaša vloga pri projektu? Natalija Špeh dela tudi na projektu Obremenjenost morskega ekosistema z odpadki na primeru otokov Jadranskega morja. Oceniti neizkoriščene vire za dvig stopnje samooskrbe z živili rastlinskega in živalskega izvora. V terensko raziskavo smo kot najbolj vplivne dejavnike vključili pridelovalce (kmete) ter potrošnike, posameznike in javne zavode. Zaradi krčenja pridelovalnih potencialov, demografskih in prostorskih, si ne moremo ravno čestitati za neizkoriščene možnosti prehranske samooskrbe na državni, regionalni in lokalni ravni. Brez resničnih spodbud in ob podrejanju globalnim prehranskim vzorcem, tj. najnižjim cenam nekakovostne in nezdrave hrane, izgubljamo dediščino, ključno za zanamce, semensko (gensko) banko. - Ali smo v Sloveniji sploh lahko povsem prehransko samozadostni? Kaj ste ugotovili za naše lokalno okolje? Po podatkih Statističnega urada RS so v Sloveniji v letu 2019 izkazovale najnižje stopnje samooskrbe rastlinske bilance: pri sadju je znašala 30 odstotkov, pri zelenjavi 43, pri medu je bila 44 in pri krompirju 47 odstotkov. Stopnje samo- »Dokler bo zamisel o sonaravnem razvoju le besednjak političnega marketinga, dejanski poudarek pa na kopičenju materialnega, ne pričakujmo drugačne družbe. » oskrbe so bile višje v bilanci za žita (75 odstotkov) in v živalskih bilancah: pri mesu je dosegla 81, pri jajcih pa 95 odstotkov. V naši raziskavi je sodelovalo 137 kmečkih gospodarstev iz SAŠA regije, od tega jih tretjina kmetuje po ekoloških smernicah. Prevladuje usmerjenost v živinorejo, pridelava rastlinske hrane ji je podrejena. Tudi na območju SAŠA regije propadajo male družinske kmetije, na pretek pa je umetno pridelane hrane v supermarketih po umetno ustvarjenih nizkih cenah. Prava usmeritev bi bila prehranska suverenost, od katere je bilo odvisno preživetje že v predzgodovinskih skupnostih. Vsak od njenih članov se je zavedal in sodeloval pri ohranjanju zdravih virov (prsti, vode, semen, živali) za pridelavo in predelavo hrane. Zdi pa se, kot da smo barko obrnili za 180 stopinj in plujemo ravno v nasprotno smer. - Res je, nizke cene nas rade premamijo, da na polici pustimo izdelke, ki bi jih sicer izbrali zaradi višje kakovosti, lokalnosti, pri- 8 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Intervju jaznosti do okolja ... Vendar je to povezano tudi s kupno močjo. Si lahko vsakdo privošči zdravo, kakovostno lokalno hrano? »Privošči« ima lahko tudi drugačen pomen, »privošči si pridelati«. Vsaj nekaj. Dostop do kakovostne hrane je lahko mnogo širši, če ne gledamo samo skozi očala kupne moči. - Kaj je ključna ugotovitev vaše raziskave? Kje vidite še neizkoriščene potenciale pre-hranske samooskrbe v naši dolini? S podatki terenskega dela smo prepoznali, da ponudba regionalno pridelane hrane ne dosega povpraševanja. Največje potrebe so po za- »Enega glavnih potencialov vidimo v skrajšanju prehranskih verig, poti od proizvajalca do potrošnika, ozaveščenega o vitalnem pomenu lokalne (samo)preskrbe.« dostnih količinah zelenjadnic in sadja, kjer povpraševanje presega skromne viške pridelave. Na drugi strani je ponudba mleka in mlečnih izdelkov nad potrebami potrošnje. Enega glavnih potencialov vidimo v skrajšanju prehranskih verig, poti od proizvajalca do potrošnika, ozaveščenega o vitalnem pomenu lokalne (samo)preskrbe. Naj gre za posa- »Zaradi krčenja pridelovalnih potencialov, demografskih in prostorskih, si ne moremo ravno čestitati za neizkoriščene možnosti prehranske samooskrbe na državni, regionalni in lokalni ravni.« meznike ali javne zavode, kjer poleg potrebnih količin hrane zavirajo »lokalnost« preskrbe tudi administrativni dejavniki. V okviru doseženih ciljev projekta je ponudnikom hrane omo- gočeno brezplačno sodelovanje v mreži Jejmo lokalno, ki istočasno podpira zelena delovna mesta. - Kljub temu, da se nekateri mladi odločajo, da zapustijo mestno življenje in sodobne pisarniške službe, se odpravijo na podeželje, kjer se posvetijo kmetovanju oziroma samooskrbi, pa je večina mladih še vedno neza-interesiranih za to poslanstvo. Ali nam preti, da bo bogata zakladnica znanj in spretnosti s področja kmetijstva oziroma samooskrbe s hrano, ki se prenašajo iz roda v rod, postopoma izginila? Mislim, da so sedanje razmere pravšnje za ovrednotenje hrane s pravo vrednostjo. Ko se bomo prenehali učiti od svojih prednikov, nam bo šele težko. Ne znam oceniti deleža ljudi, ki so na novo ozavestili pomen prehranske samo-preskrbe in vloge lastnega genskega kapitala. Mogoče smo ga nekateri poglobili. - Z odpadki so zelo obremenjena tudi morja. Kaj ste ugotovili na primeru proučevanja Jadranskih otokov? Za kakšen projekt gre in kakšna je bila vaša vloga? Raziskava obremenjenosti obal je bila zasnovana bilateralno. V okviru Erasmus sredstev smo se na Visoki šoli za varstvo okolja povezali s partnersko inštitucijo, Univerzo v Zadru. S kolegi oddelka za geografijo smo pripravili terenski popisni list, s pomočjo katerega evidentiramo nahajališča odpadkov z morja glede na vrsto in delež odpadkov, izvor (država proizvodnje), količino, delež plastičnega odpada, bližino poselitve. Začeli smo s popisom v Narodnem parku Kornati. Otočje je bogato z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino. Morski tokovi in vetrovi pa kažejo tudi posledice človekovega vpliva v ta ekosistem. Sistemsko smo območja preučevanja v zaprtem jadranskem prostoru, z Otran-skimi vrati ločenem od Sredozemskega morja, širili glede na potek zahodnega jadranskega toka: otoki Lošinj in Pašman, Vis ter Elafitski otoki, kjer se tok prvič razcepi proti italijanski obali. - Kateri so glavni viri in krivci onesnaževanja Jadranskega morja? Izvor odpadkov nakazuje na neurejeno ravnanje z njimi v državah južno od hrvaških otokov: Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedo- »Pravi in edini naslov so naši predniki oziroma območja, kjer še živijo tradicionalno, v spoštovanju narave, povezani in navezani na njene vire.« nija, Albanija, Turčija in Grčija. Dodatno in izrazito sezonsko z odpadki obremenjuje turistična dejavnost, na primer navtični turizem, ki je v predkoronskem času močno pridobil na popularnosti in masovnosti. - Kaj to pomeni za tamkajšnje prebivalce in nas, ki otoke obiskujemo kot turisti? V času pred turistično sezono se običajno organizirajo prebivalci otokov s čiščenjem najbolj obiskanih predelov, predvsem obalnih. Najde- »Največje potrebe so po zadostnih količinah zelenjadnic in sadja, kjer povpraševanje presega skromne viške pridelave.« mo tudi neprimerno odložene odpadke v notranjosti otokov, odložene zaradi kratkovidne ozaveščenosti domačinov. Veliko truda v ohranjanje pokrajinskih virov na jadranskih otokih vlaga nevladna organizacija Pokret otoka (https://www.otoci.eu/), s katero naša fakulteta tudi sodeluje. - Živimo v zeleni dolini, obdani smo s čudovito naravo. To je privilegij, ki ga prepogosto jemljemo za samoumevnega, pa bi morali biti bolj hvaležni zanj. Nič novega, človek zna redko ceniti samoumevne privilegije. Posebej tiste naravnega porekla. Ti se nam zdijo najbolj samoumevni. - Ste ljubiteljica narave v vseh pogledih. Kaj vam v tem pogledu pomeni bivanje v Zgornji Savinjski dolini? Kako sami koristite njene danosti in kako v svojem življenju živite principe varovanja okolja in sonaravnega razvoja? Mogoče je bolj pomembno, da prepustimo naravi, da nas uči. Narava ima vedno prav, kar je tudi slogan Visoke šole za varstvo okolja. V njej ni prostora za virtualnost, je vse preprosto in vse resnično. Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv S študenti in profesorji Univerze v Leobnu na strokovni ekskurziji ob Šaleških jezerih. Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 9 Zdravstvo, Iz občin EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Pogoji za zeleno fazo izpolnjeni, ukrepi večinoma podaljšani Država je že pretekli torek izpolnila pogoje za vstop v t. i. zeleno fazo epidemije, a je vlada na sredini seji večino ukrepov podaljšala. Po podatkih sledilnika za covid-19 je bilo v ponedeljek, 31. maja, v državi 4298 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se je zaradi koronavirus-ne bolezni zdravilo 245 bolnikov, 72 jih je potrebovalo intenzivno nego. Sedemdnevno povprečje po podatkih, objavljenih v ponedeljek, znaša 276 okužb. VIŠJI ODSTOTEK POZITIVNIH V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so v preteklem tednu zabeležili 8,2 odstotka pozitivnih oseb na testiranju PCR, kar je več kot teden poprej, ko je bila pozitivna le ena testirana oseba. Prejeli so nekaj manj cepiva, kot so ga imeli naročenega, za junij so napovedane večje količine. V tem in naslednjih tednih v povprečju načrtujejo cepljenje preko 1000 prijavljenih tedensko od tega okrog polovico z 2. odmerkom. Predvidevajo, da jim bo do konca junija uspeli cepiti vse zainteresirane. Trenutno je na čakalni listi za 1. odmerek po podatkih v eZ-VEM skupno okrog 600 čakajočih. Na cepljenje naročujejo izključno preko eZVEM po vrstnem redu prijav. 19,2 ODSTOTKA PREBIVALCEV CEPLJENIH V Sloveniji je do zdaj z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 661.138 ali 19,2 odstotka prebivalcev. Z vsemi odmerki je bilo cepljenih 402.685 posameznikov. Prednjači cepivo Pfizerja, saj je z njim cepljenih 406.482 ljudi. S cepivom proizvajalca AstraZeneca je bilo do zdaj cepljenih 160.957 posameznikov. VEČ KOT MILIJON ODMERKOV 2e v preteklem tednu smo po podatkih portala cepimo.se presegli milijon uporabljenih odmerkov cepiva proti covidu-19. Do zdaj je bilo porabljenih 1.015.611 odmerkov. V državo je bi- OBCINA MOZIRJE Stekla gradnja kanalizacije Na Šolski ulici in v Lokah v Mozirju so zadnjega maja začeli z deli na kanalizacijskem omrežju. Na predvideni trasi bo za izvajanje del občasno potrebno zapiranje določenih odsekov cest. Kjer bo treba, bodo urejeni obvozi. Izvajalec del je Esotech, dela pa naj bi bila zaključena do konca avgusta. Štefka Sem lo dobavljenih skupno 1.119.480 odmerkov cepiva, od tega največ od Pfizerja in BioNTecha. Največ cepljenih, tako s prvim kot vsemi odmerki, je starih od 70 do 89 let. Po spolu prednjači-jo ženske, še izhaja s podatkov na omenjenem portalu. V DOMOVIH ZA STAREJŠE STANJE BOLJŠE V domovih za starejše občane so se razmere od 27 decembra lani, ko so začeli cepljenje, izrazito in hitro umirile. V zadnjih mesecih so zaznali malo okužb. Tisti, ki so bili cepljeni, tudi če samo enkrat, a so se kljub temu okužili, so okužbo praviloma preboleli skoraj brez znakov bolezni. Ob- TOP 30 SLOVENSKIH TURISTIČNIH BISEROV čutno se je znižalo tudi število smrti zaradi co-vida-19. V zadnjem mesecu zaradi omenjene bolezni ni umrl noben stanovalec. NEKAJ TUDI NEŽELENIH UČINKOV Na NIJZ-ju so v register neželenih učinkov od začetka cepljenja proti covidu-19 do vključno 23. maja prejeli skupno 2766 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, 2355 po cepivu AstraZenece, 140 po cepivu Moderne in 83 po cepivu Janssen. Najpogosteje je šlo za splošne težave in bolečine na mestu vboda. Štefka Sem Rečica ob Savinji na zavidljivem 12. mestu Na pragu glavne turistične sezone so v reviji Moje finance objavili lestvico top 30 slovenskih turističnih biserov. Med vsemi slovenskimi občinami se je Rečica ob Savinji uvrstila na zavidljivo 12. mesto, med zgornjesavinjskimi občinami ji sledita Solčava na 23. mestu in Mozirje na 25. LANSKO SEZONO REŠILI DOMAČI GOSTJE V času epidemije sta turizem in gostinstvo med bolj prizadetimi gospodarskimi panogami. Množico tujih turistov so v lanski kratki, a dob- membno mesto zasedli unovčeni turistični boni. Naslednji kriterij je bilo število ležišč na število občanov in število nočitev na prihod turista. REČICA OB SAVINJI PREPOZNANA TURISTIČNA DESTINACIJA Visoka uvrstitev Rečice ob Savinji glede na izbrane kriterije ne preseneča. Kot pravijo, imajo poleg Kampa Menina še druge zanimive nastanitvene zmogljivosti, ki so bile lani v poletnem času zelo dobro zasedene. Seveda to ne Rečica ob Savinji je vse bolj zanimiva turistična destinacija. (Foto: UK) ri turistični sezoni zamenjali domači gostje, turistično dogajanje pa so dodatno spodbudili turistični boni. Teh je bilo po podatkih FURS-a do 10. maja letos unovčenih v vrednosti 130 milijonov evrov. Ocenjevanje za lestvico top 30 slovenskih turističnih biserov so prilagodili spremenjenim razmeram. V metodologiji ocenjevanja so po- jemlje pomembnosti dejstvu, da je Rečica vse bolj zanimiva turistična destinacija. Vključeni so v zeleno shemo slovenskega turizma, pridobljeni znak Slovenia Green pa narekuje pomembne usmeritve za nadaljnji razvoj kraja. Vrh lestvice sta zasedli primorski občini Piran in Ankaran ter zdraviliške Moravske Toplice. Barbara Rozoničnik 10 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Oglasi Odkrijte novo prijetnost bivanja: s kakovostnimi notranjimi lesenimi in zastekljenimi vrati Hormann Naš dom je naše središče življenja. Kraj, kamor se radi umaknemo. Naša oaza dobrega počutja. Kakovostna notranja lesena in zastekljena vrata imajo pri tem svoj doprinos in dajejo vašemu domu posebno prijetnost bivanja. Naj bo klasična ali moderna izvedba, beli lak ali bukev, s steklenimi elementi ali aplikacijami iz ner-javnega jekla - Hormann vam nudi natanko takšna notranja lesena in zastekljena vrata, ki se ujemajo z vašo notranjo opremo. Pri nakupu notranjih vrat morate sprejeti nekatere odločitve. Katero različico vratnega krila naj izberem? Kateri material ustreza mojemu stilu in mojim potrebam? Večina proizvajalcev ponuja sobna vrata s furnirjem iz pravega lesa, z nanosom laka ali CPL premaza. Se posebno če imate otroke in domače živali, priporočamo, da stavite na posebej robustno površino Duradecor. Kakovostne površine je poleg tega lahko očistiti. Izbira polnila vratnega krila je odvisna od tega, kako pogosto se bodo vrata uporabljala in kakšna življenjska doba se pričakuje. Najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo ponuja polnilo iz cevaste iverne plošče. Poleg tega ponuja Hormann kakovostna vratna krila iz polne iver-ke kot tudi cenovno ugodno iverno ploščo s ce-vastimi vodi in kartonastim satjem. Izbirate lahko med vratnim krilom s pripiro ali s površinsko izravnanim zapiranjem. S pripiro pomeni, da se rob vratnega krila v zaprtem stanju malenkost nasloni na okvir vrat. Brez pri-pire pomeni, da je vratno krilo v zaprtem stanju površinsko izravnano z okvirjem vrat. Kdor ima raje klasiko, največkrat izbere različico s pripiro, medtem ko izvedba brez pripire najbolj ustreza modernemu stilu opremljanja. Predvsem pa je najpomembneje staviti na dobavitelja z večletnimi izkušnjami. Hormann Slovenija stoji za blagovno znamko, ki daje kakovost na prvo mesto. Prepričajte se v raznoliko ponudbo notranjih vrat v razstavnih salonih v Ljubljani, Mariboru in Petrovčah. Tam vas sprejmejo strokovnjaki za vrata, ki z veseljem postrežejo z nasveti in rešitvami okoli vrat za celo hišo. Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 11 Oglasi Stanovanjsko podjetje Velenje - mlado podjetje z izkušeno ekipo V lanskem letu je bilo v SAŠA regiji ustanovljeno novo podjetje za upravljanje in vzdrževanje nepremičnin imenovano Stanovanjsko podjetje Velenje (SPV). Njihova prednost v tem trenutku je upravljanje z majhnim številom stanovanj. Trenutni sedež podjetja je na naslovu Stari trg 2, Velenje. Uradne ure imajo ob ponedeljkih in petkih od 8. do 10. ure, ob sredah od 14. do 16. ure. Podjetja v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, ki se ukvarjajo z upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin, so v lanskem letu dobila konkurenco. Stanovanjsko podjetje Velenje (SPV) se uvršča med male družbe, ima pet zaposlenih in je v celoti v zasebni lasti. Ustanovitelj in direktor podjetja je Mark Molnar, inženir gradbeništva. »V gradbenih firmah, s katerimi sem sodeloval in še sodelujem, sem se srečeval z ljudmi in velikokrat prisluhnil njihovim težavam, razmišljanju in dvomom, ki se pojavljajo na področju upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Na področju Savinjsko-šaleške regije sem s strani etažnih lastnikov pogosto slišal, da bi zamenjali upravnika, a nimajo možnosti za to. Po temeljitem razmisleku sem se odločil, da ustanovim podjetje za upravljanje in vzdrževanje stavb in v ekipo povabim ljudi, ki podobno razmišljajo,« je povedal. KAKOVOST NA PRVEM MESTU Zaposleni imajo dolgoletne, tudi več kot petnajstletne izkušnje na tem področju. »Znanja, ki so jih vrsto let pridobivali, so porok za kakovost. Prenova objekta Namen prenove objekta je izboljšava objekta, s katero pripomoremo k boljšemu izgledu in večji učinkovitosti objekta. Prenova objekta poleg notranjih prostorov lahko zajema tudi ustrezno prenovo zunanjosti, kjer se fasada renovira tako, da se zagotovi ustrezno energetsko učinkovitost stavbe. V tem primeru govorimo o »energetski sanaciji« oziroma o adaptaciji. Za prenovo zunanjosti in notranjosti objekta ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Za prenovo ali adaptacijo objekta se običajno odločimo zaradi dotrajanosti posameznih elementov, bodisi v notranjosti ali zunanjosti. Običajni vzrok dotrajanosti je različna življenjska doba posameznih materialov, zaradi česar pride tudi do oviranja normalne uporabe objekta. Glede na to so določeni materiali in elementi po določenem času potrebni zamenjave, ker se starajo, obrabijo ter izgubijo učinkovitost. Zelo pomembna je adaptacija fasade z vgradnjo ustrezne toplotne izolacije in izvedbo finalnega sloja. Fasadni sistemi so sistemi proizvajalcev fasadnih materialov, ki združujejo izbor materialov glede na kompatibilnost in način izgradnje fasade. Vsak fasadni sistem ima svoje zakonitosti in svoj postopek za izdelavo fasade Mark Molnar: »Poskrbeti želimo za kakovostno sobivanje v lokalnem okolju.« Ta pa je naše osnovno vodilo. Število stanovanj s katerimi trenutno upravljamo, je sicer majhno, a je v tem naša prednost. Ne samo, da se lahko tako še bolj in bolje posvetimo upravljanju ter vzdrževanju stavbe, lahko se posvetimo tudi morebitnim težavam, ki jih imajo s tem posamezniki v objektu. Ker zaposleni prihajamo iz lo- kalnega okolja, pa dobro poznamo tudi navade in posebnosti uporabnikov stanovanj.« PREDSTAVNIKI ETAŽNIH LASTNIKOV PRISOTNI PRI ODPIRANJU PONUDB Zbor etažnih lastnikov stavbe organizirajo enkrat letno. Na zboru obravnavajo predlog načrta vzdrževanja za tekoče leto in sestavijo finančno ovrednoten načrt predvidenih del. »Za izvedbo imamo sklenjene pogodbe z več po-dizvajalci za vse vrste del. Kadar gre za večja vzdrževalna dela, pridobimo več ponudb v zaprtih ovojnicah. Odpremo jih ob prisotnosti predstavnika lastnikov ali nadzornega odbora. Lastniki pa se potem skupaj z nami odločijo tako za izvedbo del kot izvajalca.« SREDSTVA LASTNIKOV V VARNIH ROKAH Rezervne sklade vodijo na ločenem računu, v katerega etažni lastniki sredstva vplačujejo neposredno, brez posredništva. Z zbranimi sredstvi pa gospodarijo zgolj in izključno na podlagi sklepov etažnih lastnikov. »Vsak objekt ima znotraj skupnega fiduciarnega računa odprt svoj podračun, o katerem banka mesečno preko elektronske pošte poroča nadzornemu odboru. Na željo etažnih lastnikov pa lahko za njihov objekt odpremo posebni fiduciarni račun, na katerem so zbrana samo sredstva njihovega objekta. Na ta način je poslovanje še bolj tran-sparentno, povzroči pa bančni strošek vodenja računa,« je zaključil Molnar. PGH, d.o.o. http://www.pgh.si info@pgh.si 040/989-999 PGH, d.o.o. gradnja in prenove objektov od premazov do izolacije in izdelave zaključnega sloja fasade. Pri izbiri fasadnega sistema moramo upoštevati več dejavnikov. Glavni dejavnik je vrsta gradnje. Glede na vrsto gradnje uporabljamo različne fasadne sisteme. Naše podjetje izvaja vse vrste adaptacij, prenov in rekonstrukcij. Adaptacije oziroma prenove so smotrne tako iz energetskega kot iz estetskega vidika. Izvajamo tako delne prenove kot tu- di adaptacije na ključ. Prednost adaptacij je, da ni treba čakati na spomladanske dni za prenovo stanovanja, ampak so dela lahko opravljena tudi v zimskem času. Smo mlado podjetje, sestavljeno iz strokovnjakov, ki so svoje dolgoletno znanje pridobivali skozi leta v drugih podjetjih. Trenutno je redno zaposlenih 18 delavcev. Razpolagamo s strokovnjaki s področja gradnje, toplotne izolacije, fasade in prenove ostrešij. 12 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Zgodovina in narodopisje i Trgovci in obrtniki v Zgornji Savinjski dolini leta 1905 (1) PETER WEISS V času pred prvo svetovno vojno, leta 1905, je nastal Trgovski in obrtniški kažipot za slovensko Šta-jarsko, knjiga na dobrih 400 straneh (na koncu seveda z reklamami), ki jo je izdalo in založilo Občesloven-sko obrtno društvo v Celju. Uredil jo je Anton Ekar, v njej pa je bilo poleg popisov trgovcev in obrtnikov še veliko drugih podatkov. Sodni okraj Gornji Grad, ki se ozemeljsko ujema z Zgornjo Savinjsko dolino, je predstavljen po krajevnih občinah, sledijo pa površina ter število hiš in prebivalcev (z razdelitvijo na moške in ženske ter celo po narodnosti in verski pripadnosti). Seznam zajema še druge javne ustanove s predstavniki (šole in cerkvene urade, društva in politična združenja in podobno), kar vse se nas danes, po več kot stoletju, dotika res od daleč. Vendar pa so ostali v javnem spominu vidni družbeni delavci tistega časa. V Gornjem Gradu je bil v šoli nad-učitelj (danes bi rekli ravnatelj) Fran Kocbek, v Lučah pa je bil župnik Franc Lekše, ki je bil rojen v Pustem Polju. Trgovci in obrtniki so bili morda bolj izgovor za knjigo, v kateri je bilo ovekovečenih še veliko več posameznikov, ki so si jo lahko potem tudi kupili: prodajni uspeh je bil kljub ne čisto jasni vsebinski zasnovi zagotovljen. Iz ohranjenega popisa lahko vidimo, katere dejavnosti so takrat potekale v naših krajih in kdo jih je vodil. Kraji so zajeti vsi, le da za Solčavo uredništvo ni dobilo vseh podatkov. Priimki nosilcev ob dejavnostih recimo pričajo o družinah, ki so obvladovale trgovine in gostilne v kakem kraju, in postre-ženo nam je z obrtmi, ki so bile takrat žive, danes pa so že na robu našega spomina. Razvrstitev dejavnosti (trgovci, gostilničarji, krojač, čevljar, kovač, ključavničar ... ) na svoj način priča o dojemanju večje ali manjše pomembnosti posameznih ustanov in dejavnosti, zajetih na tem seznamu. SODNI OKRAJ GORNJI GRAD obsega 9 krajevnih občin, med njimi 4 trge na površini 50.910 hektarjev, 2539 hiš, 15.717 prebivalcev, od tega 7650 moških, 8067 žensk; 15.652 Slovencev, 39 Nemcev in 1 druge narodnosti. Razen enega so vsi katoliki. Razen politične ekspoziture v Mozirju so vsi okrajni uradi v Gornjem Gradu. (1) Gornji Grad, trg 1126 hektarjev, 123 hiš; 774 prebivalcev, 378 moških, 396 žensk; 750 Slovencev, 23 Nemcev, vsi katoliki. Sedež okrajnega sodišča, davkarije in okrajnega zastopa; notar, deka-nija, 1 podružnična, trirazredna šola, 2 zdravnika, babica, požarna bram-ba, odgonska postaja, potniško oskr-bovališče, orožniška postaja, posojilnica in hranilnica, poštni in brzojavni urad, turist. zav.; 448 metrov. Trg Gornji Grad Cesarsko-kraljevo okrajno sodišče: Marko Vidic, cesarsko-kraljevi sodni svetnik Jože Zdolšek, cesarsko-kraljevi sodni pristav Cesarsko-kraljeva davkarija: Ivan Sumenlak, cesarsko-kraljevi davkar Rudolf Sigl, cesarsko-kraljevi kontrolor Cesarsko-kraljevi notarijat: Kazimir Bratkovič Dekan: Franc Dovnik Nadučitelj: Fran Kocbek Upravitelj knezoškofijskih graščin: Franc di Centa Cesarsko-kraljevipoštni in brzojavni urad: Franc Schechel Cesarsko-kraljeva žandarmerija: Ivan Ramič, stražmešter Zdravnika: dr. Anton Vilimek dr. Ivan Schlander Župan in načelnik okrajnega zastopa: Fran Sarb Sedež trgovske, mlinarske in rokodelske zadruge Gostilničar in mesar: Josip Mikuš Gostilne: Franc Sarb Ivan Hren Marija Fischer Frančiška Trobaj Franc Spende Marija Schlander Franc Prislan Jože Mermal Trgovci: Jakob Božič Ignac Rup Josip Prislan Franc Sarb Krojača: JanezRepenšek Franc Fischer Šivilja: Štefanija Fischer Lesni trgovec: Jože Kranjc Trgovec z deželnimi pridelki: Jože Kranjc mlajši Čevljarja: Jernej Pečnik Jože Kolenc Sedlar: Jakob Mächtig Kovač: Blaž Čeplak Kolar: Franc Volavšek Mizarja: Jože Kolenc Anton Plamberger Mlinar: Janez Prašnikar Kramarija: Helena Rojten Usnjar: Matija Kranjc Babica: Urša Čeplak Kraj Lenart pri Gornjem Gradu Tesar: Franc Trbovšek Kraj Križ pri Gornjem Gradu Tesar: Franc Potočnik Krojač: Anton Kranjc Čevljar: Anton Čeplak Kraj Štajngrob Gostilni: Janez Presečnik Matevž Stiglic Opomba: O narodnih društvih nismo dobili nikakih podatkov. (2) Bočna 6 vasi, 6729 hektarjev, 374 hiš; 2419 prebivalcev, 1184 moških, 1235 žensk, vsi Slovenci, vsi katoliki. Občinski urad, pri Svetem Frančišku župnijski urad, dvorazredna šola; 476 metrov; v Smartnem dvoraz-redna šola, župnija, pošta; 371 metrov; v Bočni enorazredna šola, pošta; 445 metrov. Kraj Bočna Županstvo: Ivan Zagožen, župan Cesarsko-kraljeva poštna oddaja: Peter Ručigaj Krajni šolski svet: Franc Stiglic, načelnik Trgovci z lesom: Franc Stiglic Matevž Kopušar Ivan Purnat Anton Levar Anton Zagožen Franc Strmšek Urša Zavolovšek Gostilne: Ivan Purnat Marija Strnšek Franca Fricl Matevž Kranjc Matevž Kopušar Martin Tevž Žganjarija: Peter Ručigaj Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 13 Oglasi PROGRAM SVIT Udeležba v presejalnem programu vam lahko reši življenje Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki, tako med moškimi kot med ženskami. Za to vrsto raka povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. S presejalnim Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predraka-vih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Zgodbe in izkušnje številnih posameznikov kažejo, da lahko sodelovanje v presejalnem programu reši življenje. KLJUČNI CILJ PROGRAMA: USTAVITEV NARAŠČANJA NOVIH PRIMEROV Od leta 2011 v registru raka v Sloveniji beležimo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki se je v obdobju od 2007 do 2017 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v programu Svit. Prekinitev trenda naraščanja novih primerov raka debelega črevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebivalci Slovenije, ne le med udeleženci presejanja, je ključni cilj prese-jalnega programa. PROGRAM NAMENJEN MOŠKIM IN ŽENSKAM V STAROSTI 50 DO 74 LET Program Svit izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) z območnimi enotami. Namenjen je moškim in ženskam, starim od 50 do 74 vabilom. Po podpisani in vrnjeni izjavi o prostovoljnem sodelovanju posameznik po pošti prejme dva kompleta za odkrivanje prikrite krvavitve v blatu. Sam odvzame dva vzorca blata in ju v zaprtih kompletih v priloženi kuverti odpošlje na naslov programa Svit. ANALIZA POKAŽE MOREBITNE PRIKRITE KRVAVITVE Strokovnjaki v centralnem laboratoriju programa Svit opravijo analizo blata s pomočjo natančnega imunokemičnega testa, s katerim Odzivnost vabljenih v program Svit v zdravstveni regiji Celje po občinah v letu 2020 let, ki so v program vabljeni vsaki dve leti. Sodelovanje v programu je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Posameznik je v program povabljen s pisnim ugotavljajo morebitne prikrite krvavitve. O izvidu laboratorijske preiskave prejme posameznik pisno obvestilo. Če je izvid negativen, prejme posameznik ponovno vabilo v program čez dve leti. Če je izvid preiskave pozitiven, je oseba povabljena na pregled debelega črevesa, ki se imenuje kolonoskopija. S PRAVOČASNO ODSTRANITVIJO POLIPOV LAHKO RAKA PREPREČIMO Kolonoskopija je najzanesljivejša metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki, s katero se odkrije vzrok prikrite krvavitve v blatu. Vzroki krvavitve so številni. Med njimi so najpogostejše predrakave spremembe na steni črevesa - polipi. Če polipe odkrijemo in jih odstranimo pravočasno, lahko to obliko raka preprečimo. Bolezen je namreč v začetni fazi povsem ozdravljiva in posameznik lahko ohrani dobro kvaliteto življenja. KO OPAZIMO SIMPTOME BOLEZNI, JE LAHKO ŽE POZNO Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Mnogokrat je takrat, ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem nekaj ni v redu, že pozno, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Pri več kot 2800 osebah so v desetih letih izvajanja programa Svit odkrili raka na debelem črevesu in danki. Prav tako morebitne spremembe na steni črevesa ne krvavijo nujno pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, da ravno v času, ko smo delali test, spremembe niso krvavele, torej krvavitve nismo mogli zaznati, kljub temu pa je možno, da se je v našem telesu bolezen že začela razvijati. Če pa v programu sodelujemo redno vsaki dve leti, lahko morebitno bolezen pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. ODZIVNOST PRI ŽENSKAH VIŠJA KOT PRI MOŠKIH Odzivnost v Program Svit je v zdravstveni regiji Celje ves čas izvajanja programa primerljiva s slovenskim povprečjem. V letu 2020 je bila odzivnost v zdravstveni regiji Celje in v Sloveniji enaka in je znašala 64,4 odstotka. Pri tem je bila odzivnost v regiji višja pri ženskah (70,0 %) kot pri moških (58,6 %), se pa občine na Celjskem po tem kriteriju med seboj precej razlikujejo. Vsa leta se moški slabše odzivajo od žensk. Razlika v odzivnosti med spoloma je v povprečju deset odstotkov. Dolgoročni cilj je najmanj 70-odstotna odzivnost vabljenih v program, tako pri moških kot pri ženskah, v vseh občinah. Odzivnost želimo povečati zlasti pri moških, saj je obolevnost za tem rakom pri njih višja kot pri \ ženskah. 14 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Kultura, Oglasi NAJVIŠJA ODZIVNOST VABLJENIH V GORNJEM GRADU, NAJNIŽJA V SOLČAVI Po podatkih Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja pri NIJZ za leto 2020 je bila odzivnost v občinah Zgornje Savinjske doline sledeča: Gornji Grad 68,7 % (moški 58,9 %, ženske 79,6 %), Ljubno 63,6 % (moški 577 %, ženske 69,5 %), Luče 66,4 % (moški 54,8 %, ženske 80,0 %), Mozirje 64,2 % (moški 60,3 %, ženske 67,7 %), Nazarje 62,3 % (moški 55,1 %, ženske 68,6 %), Rečica ob Savinji 66,1 % (moški 579 %, ženske 75,0 %), in Solčava 56,4% (moški 59,5 %, ženske 53,7 %). Solčava se s tem rezul- 68,7 % znaša odzivnost v programu Svit v občini Gornji Grad, kar je 4,3 % več od regijskega in republiškega povprečja. tatom uvršča med občine z najnižjo odzivnostjo, je pa zanimivo, da je v tej občini odzivnost višja pri moških kot pri ženskah. SPODBUDNI REZULTATI PROGRAMA SVIT V desetih letih smo v Sloveniji s pomočjo programa Svit pri več kot 2800 osebah odkrili raka na debelem črevesu in danki, in to večinoma v ZLATA PALETA 2021 Dobitniki certifikatov kakovosti tudi člani društva Gal so likovni ustvarjalci ustvarjali na tri predpisane teme: v paru, trenutek in zaporedje. Vsak posameznik je na likovno polje izlil svoja čustva, ideje, občutke in doživetja, na svoj izviren način. Sredi junija bo zveza v okviru Zlate palete 2021 pripravila otvoritev razstave Kiparstvo in fotografija. Dela bodo na ogled v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. RŠ GALERIJA VELENJE Likovniki za Mozirsko kočo Galerija Velenje je v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje in likovniki iz Savinjsko-ša-leške regije pripravila dobrodelno akcijo za pomoč pri obnovi pogorele Mozirske koče. Prek dobrodelne dražbe so na prodaj podarjena dela likovnikov, ki so v ta namen podarili svoja umetniška dela. Pri projektu sodelujejo tudi zgornjesavinjske likovne ustvarjalke Uršula Skornšek, Nada Zager in Marjana Verbuč iz Mozirja ter Danijela Lončar iz Nazarij. Ponudba del je na ogled na spletni strani Galerije Velenje. Nastasja Kotnik začetnem stadiju bolezni, ko dodatno onkološko zdravljenje ni bilo potrebno. Poleg tega smo pri kolonoskopijah pri več kot 23.800 osebah odkrili napredovale adenome (polipe), jih odstranili in s tem pri teh osebah preprečili, da bi se rakava bolezen morebiti razvila. V večini občin zdravstvene regije Celje od leta 2010 beležimo upad števila novih primerov raka debelega črevesa in danke, kar je med drugim rezultat uspešnega delovanja programa Svit. Spodbuden je tudi trend upadanja stopnje umrljivosti, povezane s tem rakom. DELOVANJE PROGRAMA SVIT V ČASU EPIDEMIJE Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi epidemije covida-19 deluje. Sodelovanje je varno za vse, ki se vključijo v izvajanje programa. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na ko-lonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu se uporablja vsa potrebna varovalna oprema. Z UDELEŽBO V PROGRAMU SVIT ODGOVORNO SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE Z udeležbo v Programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa pripomoremo k vzdržnosti in racionalizaciji stroškov zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, močno spodbujamo, da se nanj odzovete. Več o programu Svit lahko najdete na spletni strani www.program--svit.si. Informacije o programu lahko dobite 56,4 % znaša odzivnost v občini Solčava, ki se s tem rezultatom uvršča med občine z najnižjo odzivnostjo v regiji. tudi v zdravstvenih domovih, kjer delujejo Svit kontaktne točke. Svit kontaktna točka za občane Zgornje Savinjske doline deluje v Zgornje-savinjskem zdravstvenem domu Nazarje, vsako sredo, med 10. in 12. uro, v prostorih gradu Vrbovec. Kontaktna oseba je Marija Božnik, dipl. m. s., telefon 031 640 234 in e-naslov mari-ja.boznik@zszd.si. Tatjana Škornik Tovornik, dipl. san. inž., regijska koordinatorica programa Svit, NIJZ OE Celje Marija Božnik, dipl. m. s., koordinatorka programa Svit, Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje V Zvezi likovnih društev Slovenije (ZLDS) so v okviru Zlate palete 2021 pripravili razstavo Osnovne tehnika in grafike v Trbovljah, Klasično slikarstvo v Trebnjem in Sodobno slikarstvo v Spodnji Velki. Na dogodkih so svoja dela na ogled postavili tudi člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. SODELOVALO 18 DRUŠTEV Na natečajih je sodelovalo 18 društev s 423 oddanimi deli 143 avtorjev. Strokovna komisija je med prispelimi umetninami izbrala 136 del, in sicer 35 likovnih del osnovnih tehnik, 36 grafik, 31 likovnih del klasičnega in 34 del sodobnega slikarstva. Podelili so 103 priznanja in 33 certifikatov kakovosti. Med dobitniki priznanj in certifikatov kakovosti so tudi zgornjesavinjski likovni ustvarjalci. PODELILI PRIZNANJA IN CERTIFIKATE Priznanje so prejeli Danica Janžovnik in Blan-ka Božič (grafika), Blaž Hribernik (klasično slikarstvo) in Marjeta Spec ter Erna Acman (sodobno slikarstvo). Dobitnice certifikata kakovosti so Janžovnikova, Darinka Marolt in Simona Zadravec na področju grafike in Acmanova na področju sodobnega slikarstva, Po besedah predsednice zveze Blanke Božič V Spodnji Velki so med dobitniki bile tudi članice društva Gal Simona Zadravec (čepi druga z desne), stojijo z desne: Erna Acman, Blanka Božič in Darinka Marovt. (Foto: arhiv ZLDS) Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 15 1 Ljudje in dogodki PREJELI SMO Aktivnosti gasilcev Občinske gasilske zveze Mozirje med agresijo JLA na Slovenijo leta 1991 Ob agresiji Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Republiko Slovenijo smo se gasilci gasilskih društev Občinske gasilske zveze (OGZ) Mozirje aktivno vključili v obrambne aktivnosti in odgovorno izvajali vse potrebne in zahtevane naloge. ■ Petek, 28. junija Ob 10:00 smo v vseh gasilskih društvih aktivirali stalno dežurstvo na UKV radijskih postajah za potrebe takojšnega alarmiranja prebivalstva s sirenami ob morebitni nevarnosti zračnega napada. Stalno 24-urno dežurstvo se je izvajalo vse do preklica. Ob 14:30 smo v vseh društvih aktivirali operativne gasilske enote, ki so na rezervnih lokacijah delovale v stalni pripravljenosti. ■ Sobota, 29. junija Ob 2:30 so bile operativne enote vrnjene z rezervnih lokacij v gasilske domove. Dežurstvo na UKV postajah se je izvajalo neprekinjeno naprej. ■ Nedelja, 30. junija Ob 7:00 je bila sklicana seja sekretariata in štaba operative OGZ Mozirje. Na seji smo ostro obsodili brutalni napad JLA, ki se je izvajal na našo suvereno in neodvisno državo. V tem smislu smo tudi v celoti podprli stališča, sklepe in ukrepe državnih organov. Obravnavali smo aktivnosti, ki se izvajajo po gasilskih društvih v OGZ Mozirje. Na seji so bili sprejeti sklepi in navodila za nadaljnje delo: Vsa gasilska društva naj izdelajo seznam rezervnih članov, starih nad 40 let, za katere se predvideva, da ne bodo vpoklicani v vojaško formacijo in so usposobljeni za opravljanje gasilskih nalog. Nadalje naj izdelajo seznam, v katerem so: poveljnik društva, njegov namestnik, strojnik in šofer. V seznamu navesti ime in priimek, naslov in operativno enoto. Ta seznam naj gasilska društva tekom današnjega dne dostavijo na Občinski štab Civilne zaščite Občine Mozirje. Od današnjega dne od 8:00 dalje morajo vsa gasilska društva ponovno aktivirati stalno dežurstvo operativnih enot, ki naj opravljajo dežurstvo na rezervnih lokacijah vse do preklica. Obvezno premestiti rezervne količine goriva iz gasilskih domov na ustrezne lokacije. Strogo je prepovedana uporaba goriva za druge namene. Strogo je tudi prepovedano postavljanje vozil v barikade. Vsa gasilska tehnična oprema in oprema za osebno zaščito naj se ponovno pregleda in naj bo izpravna ter pripravljena za takojšno uporabo (zlasti zaščitne maske, zaščitna ogrinja- la in LPD pribor - osebni pribor za dekonta-minacijo). Vse operativne aktivnosti vodi in usmerja občinski štab CZ, le-ta pa prenaša vsa navodila in povelja na poveljnika OGZ Mozirje, ta pa na sektorske poveljnike in poveljnike gasilskih društev. Sektorski poveljniki so zadolženi, da so v stalnem stiku s poveljniki društev in poveljnikom gasilske zveze. Vse aktivnosti s področja gasilstva, vključno z dežurstvom, gasilci opravljajo v gasilskih delovnih oblekah. Vse druge organizacijske zadeve s področja gasilstva vodi sekretariat zveze pod vodstvom predsednika zveze. Aktivira se stalno dežurstvo vodstva štaba operative OGZ Mozirje. Vsi sklepi se pričnejo izvajati takoj. Vse sprejete sklepe sekretariata OGZ so vsa gasilska društva takoj izvršila in delovala skladno s sprotnimi navodili. ■ Ponedeljek, 1. julija Ob 22:30 so bile gasilske enote vrnjene z rezervnih lokacij v gasilske domove. Nadaljnje dežurstvo v gasilskih domovih so nadaljevale operativne enote v gasilskih društvih v večjih krajih z večjo naseljenostjo in požarno ogroženostjo: GD Mozirje, GD Nazarje, GD Rečica ob Savinji, GD Ljubno ob Savinji in GD Gornji Grad. ■ Torek, 2. julija, sreda, 3. julija, in četrtek, 4. julija V gasilskih društvih Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad je potekalo neprekinjeno dežurstvo na UKV postajah in dežurstvo operativnih enot v zmanjšanem številu. ■ Petek, 5. julija V gasilskih društvih Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad je potekalo neprekinjeno dežurstvo na UKV postajah in dežurstvo operativnih enot v zmanjšanem številu. Preverjanje delovanja UKV zvez in UKV radijskih postaj ter preverjanje prisotnosti na dežurstvu se je izvajalo vsak dan enkrat do dvakrat, obvezno pa vsak dan ob 8:00. ■ Sobota, 6. julija V gasilskih društvih Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad je potekalo neprekinjeno dežurstvo na UKV postajah in dežurstvo operativnih enot v zmanjšanem številu. ■ Nedelja, 7. julija V gasilskih društvih Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad je potekalo neprekinjeno dežurstvo na UKV posta- Jože Zlatinšek (foto: Jože Miklavc) jah in dežurstvo operativnih enot v zmanjšanem številu. Sprejet je bil dogovor med Občinskim štabom CZ Občine Mozirje in OGZ Mozirje, da bodo v primeru onesnaženosti oziroma zastrupitve vodnih virov zagotavljala prevoze pitne vode gasilska društva z gasilskimi cisternami. S tem dnem je bilo ukinjeno stalno dežurstvo ožjega sestava vodstva štaba operative OGZ Mozirje. ■ Ponedeljek, 8. julija V gasilskih društvih Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad je bilo ukinjeno stalno dežurstvo operativnih enot, ki so delovale v zmanjšanem številu, v naštetih društvih pa se je še naprej neprekinjeno izvajalo dežurstvo na UKV radijskih postajah. Stalno dežurstvo na UKV postajah v gasilskih društvih Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad je bilo preklicano 26. oktobra 1991, potem ko je dan prej ozemlje Slovenije zapustil zadnji vojak JLA. Vsem gasilkam in gasilcem v OGZ Mozirje se iskreno zahvaljujem za aktivno in odgovorno delovanje ter dosledno izvrševanje vseh zahtevanih nalog v dneh, ko je JLA izvajala agresijo na Republiko Slovenijo. Poveljnik Občinske gasilske zveze Mozirje leta 1991 Jože Zlatinšek 16 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Organizacije, Ljudje in dogodki ZAVOD STANISLAVA Izmenjevalnica sadik privabi vsako leto več obiskovalk V soboto, 15. maja, so se pred Zavodom Stanislava v Gornjem Gradu zbrale obiskovalke, ki so prišle na izmenjavo sadik, semen in rož. Na tradicionalni izmenjavi ni manjkalo sadik raznih Obiskovalke so si izmenjale sadike, semena in rože. Udeleženke so s sabo prinesle ekološke lončke, papirnate vrečke za semena in časopise za zavijanje sadik. vrst zelenjave in rož ter semen. Udeleženke so veliko dale tudi na ekologijo, s sabo so prinesle lončke, papirnate vrečke za semena in časopise za zavijanje sadik. IZMENJAVA, INFORMACIJE IN NASVETI Samooskrba je za mnoge ljubitelje vrtnarjenja zelo pomembna. Radi uporabljajo stare vrste semen, ki so jih uporabljale že babice. Prav tako Izmenjevalnica v Zavodu Stanislava ima vedno več obiskovalk, ki si poleg sadik izmenjajo informacije in nasvete, kako gojiti različno zelenjavo ali kaj ugaja rožam. je z rožami. Vršički potujejo med ljubitelji cvetja. Prav zato ima izmenjevalnica v Zavodu Stanislava vedno več obiskovalk, ki si poleg sadik izmenjajo informacije in nasvete, kako gojiti različno zelenjavo ali kaj ugaja rožam. DRUŽENJE IN SODELOVANJE Pomembno je tudi druženje, ki smo ga trenutno še posebej željni, ter sodelovanje med društvi in posamezniki. Gornjegrajski gasilci se namreč vedno odzovejo prošnji za izposojo miz za pripravo izmenjevalnice. Štefka Sem, foto: Zdenka Zakrajšek SPOPADANJE Z DEMENCO V DOMAČEM OKOLJU Le pešanje spomina ali bolezen? V četrtek, 27. maja, je v prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji potekal zanimiv pogovor z Ano Šimenc, ki je na osnovi svojih večletnih izkušenj dela z osebami z demenco podelila veliko koristnih nasvetov. V domačem okolju se namreč hitro pojavijo stiske in dileme svojcev »skrbnikov«, kajti življenje z osebo z demenco je velika sprememba, ki običajno predstavlja precejšnji stres za vse vključene posameznike. KORISTNI NAPOTKI ZA ŽIVLJENJE Z OSEBO Z DEMENCO Ohranjajte pozitiven odnos do oseb z demenco, tudi ko vaši dnevi niso najboljši. Vaša sporočila naj bodo jasna in kratka, vprašanja pa enostavna in le po eno naenkrat. Odgovore podajajte z naklonjenostjo in mirnostjo. Spominjajte se starih časov in z osebo delite smisel za humor ter smeh, ki lahko reši marsikaj. POMOČ OSEBI Z DEMENCO Pomoč je treba prilagoditi posamezniku. Na vidna mesta v stanovanju napišite telefonske številke, krepko označite tiste, ki so potrebne v primeru pomoči. Osnovne podatke o osebi napišite na papir in ji ga dajte v denarnico ter poskrbite, da je v njej vedno tudi nekaj bankovcev manjše vrednosti. Skupaj z osebo izdelajte spominsko življenjsko knjigo, vanjo dodajte po- večane slike družinskih članov, prijateljev, tudi stare razglednice, posušene cvetove in slike dogodkov, ki so jih zaznamovali (slike iz službe, s praznovanj, potovanj ...). Tudi pogovor ob kavi in druženje z mlajšimi generacijami (vnuki) ohranja dobre družinske vezi in odnose. BIVALNO OKOLJE Za osebo z demenco je najboljše, da čim dlje ostane v domačem, torej njej znanem okolju. Če je le možno, naj bo njen prostor v pritličju, brez stopnic. V prostore namestite čim več držal in protizdrsnih podlag, odstranite preproge, dodaj- te nočne lučke, ki ponoči delno osvetlijo prostor. Odstranite ogledala in nevarne predmete. OHRANJANJE AKTIVNEGA ŽIVLJENJA Zelo pomembno je, da oseba z demenco ostane čim dlje aktivna. Končni rezultat pri izvajanju posameznih aktivnosti naj ne bo pomemben, šteje sodelovanje in zadovoljstvo osebe. Veliko pozitivnega v njihovo življenje prinesejo hišni ljubljenčki, za katere naj skrbijo. Priporočljivo je igranje iger, reševanje križank, branje in poslušanje glasbe. Tekst in foto: Urška Ernecl Ana Šimenc (desno) je na osnovi večletnih izkušenj dela z osebami z demenco podelila veliko koristnih nasvetov. Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 17 Ljudje in dogodki, Kultura DOKUMENTARNI PORTRET VSTANIMO, V SUŽENJSTVO ZAKLETI Knjiga patra Karla Gržana navdihnila filmske ustvarjalce Na 1. programu nacionalne televizije so 23. maja premierno predvajali dokumentarni portret patra dr. Karla Gržana Vstanimo, v suženjstvo zakleti. Duhovnik, pisatelj, doktor literarnih ved in redovnik kapu-cin se edini pri nas ukvarja s hre-matizmom, konceptom, ki iz etičnih razlogov obsoja kopičenje bogastva in bogatenje posameznikov. DUO YOUNITE IZ MOZIRJA MNOŽICA SLUŽI PEŠČICI IZBRANCEV Hrematizem omogoča, da množica v bolj ali manj suženjskih razmerah služi peščici izbrancev, da pa lahko obvladuje globalno politiko, se mora skriti pod pojem ekonomije. Zaradi nevzdržnost razmer in po vzoru Martina Lutra je leta 2017 izšla Gržanova zbirka 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od za- Mlada glasbenika izdala svojo peto skladbo Duo Younite, ki ga sestavljata mlada glasbenika iz Mozirja, Iza Leskovšek in Jakob Zlatinšek, sta 11. maja izdala svojo peto skladbo, singel z naslovom Luči. Skladba je njuno avtorsko delo, saj je Jakob poskrbel za glasbo, Iza pa je napisala tekst. LJUBEZENSKA BALADA ZA VEČNE ROMANTIKE Skupaj s singlom je luči sveta ugledal videospot, ki je bil posnet v stari meščanski hiši sredi Mozirja. Avtorja sta v spremljajoči tekst zapisala, da so Luči ljubezenska balada za večne romantike in vse tiste, ki so že kdaj občutili bolečino nesrečne ljubezni. Iza in Jakob sta se v glasbo zaljubila že v otroštvu. Na samostojno glasbeno pot sta se podala leta 2018, ko sta izdala prvo pesem z naslovom Junija. Naslednje leto so izšle Noči, ki so se skupaj s prvim sin-glom pojavile v celovečernem filmu Julija. Istega leta sta se s pesmijo The Cure prijavila na spletni predizbor za Evrovizijo, Ema Freš, kjer sta se prebila do finala. S tem so se zanju odprla mnoga vrata. Z novo skladbo, ki jo je moč slišati na povezavi https://www.you-tube.com/watch?v=OS4PE_WraFo si mlada glasbenika želita doseči čim več src. Benjamin Kanjir P. Karel Gržan: »Tihota odkrije marsikaj, kar v hrupu preslišiš.« (Foto: RTV SLO) jedavskega hrematizma. V njej je pozval, da se odvrnemo od krivičnega in zločinskega in obudimo nauk ekonomije, katere temeljno NAJ VESELJAKOVA KMETIJA 2021 poslanstvo je skrb za dom in slehernika. TIHOTA IN SOZVOČJE Z NARAVO V dokumentarnem portretu pater Gržan ob posnetkih Solčave in Luč pripoveduje o spominih na otroštvo, odločitvi za duhovniški poklic in njegovi povezanosti z naravo. Poudari, da je zanj poseben privilegij, da lahko sedaj kot kaplan v Lučah in Solčavi živi v odmaknjeni dolini v sozvočju z naravo: »V tihoti in samoti lažje slišim utrip časa in prostora, tihota odkrije marsikaj, kar v hrupu preslišiš.« AVTOR ŠTEVILNIH KNJIG Pater Karel Gržan je avtor številnih literarnih, strokovnih in poučnih knjig. Dokumentarni portret je nastal ob njegovi 63-letnici in 27-letnici literarnega delovanja. Za scenarij sta poskrbela Peter Povh in Zdenko Kodrič, za režijo pa Boris Jurjaševič. Barbara Rozoničnik Največ glasov prejela Turistična kmetija Čerček Turistična kmetija Čerček je prejela laskavi naziv, posebno priznanje in nagrado pokrovitelja. Po nekajtedenskem glasovanju lušalci na spletni strani veseljak.si Iza Leskovšek in Jakob Zlatinšek sta 11. maja izdala svojo peto skladbo, singel z naslovom Luči. smo dobili zmagovalca natečaja Naj Veseljakova kmetija 2021. To je Turistična kmetija Čerček iz Solčave. ZBRALI NAJVEČ GLASOV Nagradni natečaj za Naj Vese-ljakovo kmetijo 2021 sta razpisala radio in televizija Veseljak. Izmed vseh poslanih fotografij kmetij so izbrali tri, za katere so bralci in pos- nato glasovali do 27. maja. Zmagovalca so razglasili v nedeljo, 30. maja, v oddaji S petkami na deželo na TV Veseljak. Poleg laskavega naziva je zmagovalna kmetija prejela posebno priznanje radia in televizije Veseljak in nagrado pokrovitelja, podjetja Vitli Krpan. Nastasja Kotnik 18 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Kultura PROGRAM USTVARJALNA EVROPA Psihoporn Davorina Lenka nominiran za Evropske unije za književnost nagrado Letos je nagrado Evropske unije za književnost prejela Anja Mugerli za knjigo Čebelja družina. Med nominiranci je bil tudi solčavski rojak Davorin Lenko s knjigo Psihoporn. Omenjena nagrada se sicer podeljuje obetavnim književnikom iz sodelujočih držav v programu Ustvarjalna Evropa. Njen namen je opozoriti na bogato in raznoliko sodobno književnost v Evropi ter spodbuditi izmenjavo del v tem prostoru ter zanimanje za nenacionalno književnost. KRATKA PROZA POGOSTO SPREGLEDANA Obe knjigi sta izšli pri Cankarjevi založbi. Glavni urednik založbe Aljoša Harlamov je ob tem povedal: »Nominacija za EUPL seveda pomeni veliko čast, tako za avtorja Nagrado Evropske unije za književnost je prejela Anja Mugerli za knjigo Čebelja družina. Med nominiranci je bil tudi solčavski rojak Davorin Lenko s knjigo Psihoporn. kot za založbo. In kot vedno govo- ki je ob velikem bratu romanu po- rim: vemo, da delamo dobre knjige, da imamo dobre avtorje, važno je samo, da naše knjige tako ali drugače pridejo do bralcev. Vesel sem tudi, ker sta obe nominirani knjigi naše založbe knjigi kratke proze, gosto spregledana. Davorin Lenko je poleg tega avtor, ki eksperimentira, ki gre na rob, ki preizkuša tematske in slogovne meje, raziskuje človeško seksualnost, Anja Mugerli pa je avtorica, ki se izumi z vsa- ko novo knjigo, in res sem vesel, da je svojo najnovejšo kratkoproz-no zbirko, ki premišljuje pomen in oblike družine, obenem pa zadeva v nekakšna polja »slovenskosti«, v objavo ponudila prav nam.« VEČKRAT NAGRAJENI AVTOR Davorin Lenko je sicer že večkrat nagrajeni avtor. Za svoj knjižni prvenec Telesa v temi je leta 2014 prejel nagrado Kresnik za najboljši izvirni slovenski roman preteklega leta in posebno omembo s 30. Slovenskega knjižnega sejma. V istem letu je prejel tudi nagrado Kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Poleg tega je Lenko za svoje delo prejel še nagrado Edija Mavriča Savinjčana in priznanje Občine Solčava. NK KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET V planu druga razstava klekljaric s samostanskega griča V sklopu društva deluje tudi vokalna skupina Sončnice. Epidemija novega koronavirusa je močno zarezala v delovanje vseh kulturnih ustvarjalcev, ki že več kot pol leta ne morejo opravljati svojega dela, kot so ga v preteklosti. Izjema niso niti v nazarskem Kulturnem društvu sv. Martina Marija Nazaret. Kljub težkim časom so v lanskem letu uspeli pripraviti kar nekaj dogodkov, tudi za letos imajo pripravljen načrt. Med največje dogodke društva v lanskem letu spa- da prva razstava klekljaric s samostanskega griča. OKRNJENO DELOVANJE VSEH SEKCIJ Znotraj društva deluje več sekcij, od Martinovega zbora, otroškega pevskega zbora, klekljaric s samostanskega griča do vokalne skupine Sončnice. Po besedah predsednice društva Irene Vačovnik jim je situacija v lanskem letu odnesla dobršen del planiranih rednih aktivnosti in veliko priložnosti za druženje znotraj posameznih aktivov, med člani društva ter druženj in povezovanj tudi izven meja kraja. Oba zbora se sicer tedensko srečujeta na vajah, a je bilo število nastopov lani zelo okrnjeno. Martinov zbor je sodeloval pri nedeljskih mašah v nazarski cerkvi, s petjem izven cerkve pa so razveselili le prebivalce centra starejših v Gornjem Gradu. Eden pomembnejših dogodkov je bila septembrska razstava izdelkov klekljaric v Muzeju Vrbovec. Člani društva so se odpravili tudi na nekaj pohodov in peš romanj. IZVEDBA LETOŠNJIH PLANOV POD VPRAŠAJEM Letošnji društveni plani so podobni preteklim, a njihova izvedba je pod velikim vprašajem. Tako niso organizirali nobenih dogodkov v prvih štirih mesecih leta ali pa so bili zelo okrnjeni. V času poletja se nameravajo vse tri pevske sekcije udeleževati pevskih revij in nastopati na različnih prireditvah bodisi v domačem kraju bodisi širše. Klekljarice bodo septembra zopet pripravile razstavo, člani društva pa se bodo odpravili tudi na številne pohode in romanja. Primož Vajdl, foto: arhiv društva Med največje dogodke društva v lanskem letu spada prva razstava klekljaric s samostanskega griča. Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 19 Oglasi 20 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Organizacije, Šport i DOBRODELNA AKCIJA ZA BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLO Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh Poročali smo že, da učenec 9. razreda Osnovne šole Nazarje Vid Čeplak pripravlja dobrodelno licitacijo športnih rekvizitov, katere celotni izkupiček bo namenjen nadaljevanju projekta brezplačne osnovne šole v Nazarjah. Na ta način se želi zahvaliti šoli za vseh devet let brezplač- ŠTIRIURNI VZDRZLJIVOSTNI TEK MR. BO V LENARTU Čeplak Pozničeva v ženski kategoriji brez konkurence Športno društvo Majstri iz Lenarta so v soboto, 29. maja, pripravili vztrajnostni štiriurni tek Mr. Bo. Na Športno rekreacijskem centru Polena so se tekači pomerili na 1080 metrov dolgi progi, ki so jo premagovali v krogih. Med številnimi ljubitelji teka sta bila tudi Mozirjanka Bernarda Čeplak Poznič in Šmihelčan Marko Gostečnik. POGOJI KLJUB RAHLEMU DEŽJU IDEALNI Čeplak Pozničeva je v minuti manj kot štirih urah pretekla 47 kilometrov in v ženski konkurenci zmagala. Gostečnik je v enakem času odtekel 45 kilometrov in v moški konkurenci osvojil 5. mesto. »Udeleženec se sam odloči, koliko časa bo tekel in kakšno razdaljo bo premagal. Pogoji za tek so bili kljub rahlemu dežju idealni. Lahko re- čem le, da smo tovrstno druženje že zelo pogrešali,« je ob zaključku teka povedala Čeplak Pozničeva in poudarila, da je doseženi rezultat pokazatelj njene forme, ki je odlična. Kljub epidemiji in številnih odpovedih tekmovanj ugotavlja, da se na tekaške steze vrača močnejša in vztraj-nejša. ŽELI NA ŠE VEČ MARATONOV Svojo formo želi letos nadgraditi tudi z drugimi teki po Sloveniji. Upa, da se bo, v kolikor bodo pogoji dopuščali, udeležila koroškega hribovskega vzdržljivostnega teka K24, dolgega 100 kilometrov, in teka v Mrzli reki, ki je za polovico krajši. Med športnimi rekviziti, ki bodo na dobrodelni dražbi, bo tudi kolesarski dres Primoža Rogliča. nega šolanja, hkrati pa napoveduje, da bodo v primeru, če izkupiček preseže pričakovanja, del zbranih sredstev prejele ostale osnovne šole v Zgornji Savinjski dolini. DOLOČENE IZKLICNE CENE IN NAČIN LICITIRANJA Organizacijski odbor, ki ga vodi nazarski župan Matej Pečovnik, je medtem zaključil z zbiranjem rekvizitov in določil izklicno ceno za vsakega izmed njih ter višino posameznega dviga izklicne cene. V fazi izdelave je spletna stran, preko katere bo dobrodelna licitacija potekala, v ta namen bo odprt tudi poseben transak-cijski račun. Vse informacije v zvezi s tem bodo predstavljene na novinarski konferenci prihodnji teden. DOBRODELNA LICITACIJA OD 16. DO 23. JUNIJA Na dan začetka licitacije 16. junija bo na VTV ob 20. uri posebna oddaja, v kateri bo predstavljen celoten projekt in tudi nabor športnih rekvizitov, za katere se bodo lahko potegovali dražitelji. Oddaja bo potekala v živo, poleg VTV pa jo bodo prenašali še Vaš kanal (Novo mesto), TV Celje, TV As (Murska Sobota) in GTV Gorenjska televizija. Licitacija bo zaključena 23. junija ob 24.00, naslednji dan bo v oddaji Dobro jutro na VTV predstavljena uspešnost projekta. KF Štiriurnega vzdržljivostnega teka v Lenartu sta se udeležila (z desne) Marko Gostečnik in Bernarda Čeplak Poznič. (Foto: arhiv Čeplak Pozničeve) TEKMA Z MALOKALIBRSKO PIŠTOLO Grudnik ponovno zmagal Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču Lovske družine Gornji Grad organiziralo drugo tekmo z malokalibrsko pištolo drulov. Streljali so po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno v tarčo 50 x 50 na razdalji 25 metrov. Udeležba je bila še boljša kot na prvi tekmi, rezultati pa praktično enaki. Zmagal je Jože Grudnik (94 krogov), pred Negrom Kočarjem (92) in Cirilom Kolarjem (89). Na zadnji tekmi, kjer šteje najboljši rezultat od treh tekem, pričakujejo končni obračun za prva tri mesta. Janez Kolar Strelke v akciji (foto: Ivan Rihter) Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 21 Organizacije, Oglasi NAJ PLANINSKA POT 2021 Med finalistkami tudi zgornjesavinjski poti Akcija Očistimo naše gore v sodelovanju Zavarovalnice Triglav s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) v 12. sezono vstopa z izborom Naj planinska pot 2021. Ljubitelji gora in planin lahko svoj glas oddajo na portalu Vse bo v redu plus. Poleg skrbi za obnovo nevarnih poti akcija v ospredje letos znova postavlja tudi požarno varnost planinskih koč. Koče se lahko preko razpisa potegujejo za pregled požarno najbolj izpostavljenih točk in prejem ter namestitev samodejnih gasilnih ampul in avtomatskih gasilnikov. ZA MANJ NEZGOD V GORAH Da bi spodbudili odgovorno obnašanje planincev, bodo organizatorji akcije v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije organizirali tudi različne aktivnosti za ozaveščanje pohodni-kov, še posebej družin in otrok, o pomenu skrbi za varnost in ustrezno pripravljenost v gorah. Ljubitelji gora lahko na spletni povezavi https:// vsebovredu.triglav.si/plus/naj-planinska-pot-2021 za naj planinsko pot 2021 glasujejo enkrat na dan vse do 21. junija. Zavarovalnica Triglav bo markacistom predala sredstva za obnovo tiste poti, ki bo prejela največ glasov. V nabor osmih poti, med katerimi najdemo tehnično zahtevne in lažje dostopne pohodni- ške trase, se tokrat uvrščajo: - Kranjska koča na Ledinah-Koroška Rinka, - Jubilejna planinska pot z Vršiča preko Zadnjih plat na Prisojnik skozi zadnje okno, - Pekel-Rjavina-Dom Valentina Staniča-pot čer Rž-Kredarica, - Matkov kot-Matkov Škaf, - Okrešelj-Mrzla gora, - Iška-Veliki Ločnik, - Kamniška Bistrica-Presedljaj-Korošica, - Ruše-ob potoku Lobnica-slap Šumik-Bajgot. NK Med osmimi potmi, med katerimi najdemo tehnično zahtevne in lažje dostopne pohodniške trase, se je uvrstila tudi pot Matkov kot-Matkov Škaf. (Foto: PD Solčava) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH ORGANIZACIJ TER NJIHOVIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2021 Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje objavljen »Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij ter njihovih programov in projektov v letu 2021«. Razpisna dokumentacija je na spletnem naslovu: www.mozirje. si, kjer jo lahko dvignete in jo pošljite ali osebno dostavite v zaprtih kuvertah na naslov: OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje najpozneje do 23. 6. 2021, in sicer do 13. ure. Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, mag. Ivo Glušič. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI - 2021 Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje objavljen »Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Mozirje za leto 2021«. Razpisna dokumentacija vsebuje: - javni razpis, - vloga (priloga 1 in priloga 2) - točkovnik za vrednotenje kulturnih dejavnosti. Razpisno dokumentacijo izpolnite in jo pošljite ali osebno dostavite v zaprtih kuvertah s pripisom »ne odpiraj - razpis kultura 2021« na naslov: OBČINA MOZIRJE, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje najpozneje do 23. 6. 2021, in sicer do 13. ure. Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, mag. Ivo Glušič. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK 22 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • POTRES STRESEL MOZIRJE Mozirje: 29. maja ob 1.02 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,8 v bližini Mozirja, 43 km severovzhodno od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili predvsem prebivalci širšega nadžariščnega območja. Intenziteta oziroma učinek potresa ni presegel IV. stopnjo po evropski potresni lestvici. • PLANINEC SI JE POŠKODOVAL NOGO Okrešelj: 30. maja ob 15.27 si je nad slapom Rinka planinec poškodoval nogo. Posredovali so člani celjske postaje gorske reševalne službe (GRS) in združena ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči ter GRS s helikopterjem Slovenske vojske. Poškodovanca so oskrbeli in s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana. • V VODI NAŠLI MOŠKO TRUPLO Letuš: 31. maja okoli 19.30 je ribiški čuvaj Ribiške družine Šempeter pri pregledu obrežja Savinje v Letušu, pri zgornjem jezu, opazil moško truplo. Iz vode so ga nato izvlekli člani Poklicne gasilske enote Celje in Prostovoljnega gasilskega društva Letuš. Ogled kraja in najdenega trupla je opravila ogledna skupina sektorja kriminalistične policije PU Celje, pri ogledu je sodelovala zdravnica Zdravstvenega doma Žalec, ki je odredila sanitarno obdukcijo. Obstaja velika verjetnost, da gre za moškega z območja Mozirja, pogrešanega od 19. maja letos. Postopki ugotavljanja identitete potekajo s primerjavo DNK na Inštitutu za sodno medicino Univerze v Ljubljani. ZAHVALA V mesecu maju nas je zapustil Anton STEBLOVNIK 1927 - 2021 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, sveče ter izrečena sožalja. Hvala tudi patronažnim sestram in ostalemu osebju ZD Mozirje. Hvala gospodu župniku Sandiju za opravljen obred, g. Čretniku za govor ob slovesu ter vsa nedeljska obhajila. Zahvala Čebelarski družini Mozirje in ostalim praporščakom. Zahvala tudi pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna w MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 lAmtiiiU.moranj.ii t-mail: irtfo(SimflrarTa.ji Aleksander Stelj!uvVI l ftUrOf kutaa-5rVO L HKJIA BI PISK* V-:bJiNF, nuiFl lev m uc JU« M Čas je, da pomislite nase M plala, 6StB*l DtiH.TDbl 7 .......................... ICOlMlilCA ODtltrvAMJl Mi". MM NA OFIilEM iBF vfSu i« PftiJKI AHEHStl \itmvivt MUMIJ BIKIH VlU fcguaihu Mirji »HIAEJ' M MFKIiF F.R lAVl IfV fiffcd-1 "1m ITICFiEI k«fl «TOR TViM CIS4EH1E eniiKj TFI fik F MJAV KOS1I «« VliSi ItFiNT avfw ».ML** EOBII« ilASfl i UM« I1.IH4. «fc/t HO? Fl sel EIA1BIHIE ¡JUHUI i — ifll l! ■ RIA-VTF FJilfF* HRF4-et »K*. ■-L; IV« iT kit LJUlIUAN-QWJV PHATfU tfUCAB Pl',11 Ll.l PAB ru i uCitu MOHEHV «Bil AMinrtm PlFi (f«T. rani? 1BIUT ■.11 l"l ivfti !poeih KJKflJ MA K1 > 1111 ^ k M V.IM iul* 0« nffcik bjllil itii.mid iae-s- ; ■iijiv not«« ftifi huicv flKM.1 seupiha ruti LE lil M«: M**!»"! smksli rt s7jil i..1 MJHUM mutrtsu ume mi kov min: »Eli BEhfCJ nomct inkna |>hufl mataa "ULBJUl- mbiii iiv iFUi hh) nlmska PHF*a LtMIH, LE FAL.H > Iv^.HHAVA ILEOLlHA vau« rjiiHI FDKTHOT 'lAiltCT.L uhhii HtVBA lmkhi .1 ;ilO'- hctma LiJLitjn. pitjih plilfi*- ha mm FBMA tmpsm IHiFn, ffiiKIVIF iBHIJILL. 1*ULBL ■AHAIK, s FMI HflLCt utajv hliei rni' MOttmffl' havajih pmtfkie* pesa!». ViHHOLFA mim nn ii1.: MUCIH plh LCSiltt afahhfdk SfFulLi, u *1he uSfsii 1uit m15k0" um «M* OiUVEi PRIPtii Dlll.iH 'UBOi J TitEVI- UIU MlfjBia (it* LIC <«ii/f (tfji: MPimEU kun *a IKHSUJU O KAJ A M A: mecio rit Honl ..,u SACHS; • mmik; 11 ■:. anu D PHELPS: ■■-■■'. ■ k \icnii> ■: HALL; M.ovr- ■ n ALONZA: i -.-Juu;:. ■. k << mi OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi rešitvami križanke bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva NIJZ, in sicer 3 promocijske majice programa Svit. Izpolnjen kuponček, ki je objavljen na strani 24, pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, najkasneje do torka, 8. junija 2021. Svit ® Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 25 Napovednik, Čestitke, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 5. junij ob 9.00. Rečica ob Savinji Ex-tempore Rečica 2021 ob 11.00. Mozirski gaj Glasbena šola Nazarje se predstavi ob 19.00. Rečica ob Savinji Akcija Deželak junak (dnevna končna postaja) Ponedeljek, 7. junij ob 17.00. Zadrečki gaj, Lačja vas Debatni večer Bezek nekoč in danes Torek, 8. junij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Zadrečki gaj, Lačja vas Kulinarično doživetje Bezeg nekoč in danes Sreda, 9. junij ob 16.00. Zadrečki gaj, Lačja vas Pohod Lačja vas-Čreta-Sv. Jošt ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje Hospickafe - pogovor z Renato J. Roban in Sandijem Korenom Četrtek, 10. junij ob 16.00. Zadrečki gaj, Lačja vas Čarobni pohod Lačja vas-Brdo-čarobni vrt Vide Pajk ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ SIVILJSTVO ZANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodamo prašiče domače vzreje različnih tež, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca ali teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 040/169-448. Kupim teličko, težko okrog 140 kg, za nadaljno rejo; gsm 041/976-153. Rotacijska kosilnica sip, 185 cm delovne širine, na dva bobna, prodam, 950 eur; gsm 051/346-768. Tuš kabino reflex, steklo sitotisk mehurčki, 90, novo, ugodno prodam; gsm 031/2085-768. Vrtno električno kosilnico, novo, rabljeno samo enkrat, prodam; gsm 070/870-321. Ugodno prodam avto nosilec za kolesa; gsm 041/793-063. NEPREMIČNINE DRUGO - PRODAM Prodam krmni krompir, možna dostava, ugodno; gsm 031/821-129. Stanovanje v okolici Mozirja oddam osebi ali dvema; gsm 041/433-204. Oddamo bio košnjo v Mozirju; gsm 051/253-690. 26 Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 Zahvale, Oglasi ZAHVALA Čebelarska družina Kokarje se zahvaljuje podjetju BSH Nazarje za postavitev šolskega čebelnjaka in darovane medovite rastline v okviru kampanje: #začebele Prevzemi odgovornost za prihodnost! Zahvala tudi ČZS, Občini Nazarje, OŠ Nazarje, podjetju Krančič Les iz Savinjske doline ter ostalim, ki so pripomogli k postavitvi čebelnjaka! UO ČD Kokarje Savinjske novice št. 22, 4. junij 2021 27