N»jvačji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki* The largest Slovenian Daily tu Umtfd t^p ItweJ every day except Sundays legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NoTl30. — Štev. 1 30. " lasoedever? mod ] 75, Entered as Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 4, 1936 -ČETRTEK, 4. JUNIJA, 1936 TELEFON: CHelsea S—387« Volume XLIV. — Letnik XUV. AVSTRIJA SE ZELI PRIBLIŽATI K NEMČIJI Schuschnigg bo predložil načrte Mussoliniiu AVSTRIJCI ŽELE NEODVISNOST IN PRIJATELJSTVO Z NEMČIJO "Samo bratstvo med sosednima deželama." — Mala antanta pazno zasleduje Schuschniggovo de -ovan^e. — iCraj sestanka blizu Otonove vile. DUNAJ, Avstrija, 3. junija. — Avstrijska via--ia je naznanila, da bo kancler Schuschnigg predložil Mussoliniju načrte za odstranitev dolge napetosti med Avstrijo in Nemčijo in da je to poglavitni namen njegovega potovanja v Italijo. Nedavno je imel dr. Schuschnigg dolg razgovor z nemškim poslanikom von Papenom o ožjem skupnem delovanju med Avstrijo in Nemčijo. Iz tega razloga je tudi dr. Schuschnigg odstranil iz vlade največjega nasprotnika nazijev, Starhem-herga. Vladni krogi pa zagotavljajo, da Avstrija ne misli na to, da bi se odpovedala svoji neodvisnosti, da pa se more obnoviti bratstvo obeh nemških sosednih dežel. Na podlagi rimskega pakta je Avstrija obvezana obvestiti Italijo in Madžarsko o vsaki premem-bi svojih odnošajev do Nemčije. Rimski protokol tudi določa, da mora vsaka država, ki ga je podpisala, ostali dve državi obvestiti o važnih vnanje političnih korakih. Odnošaji med Avstrijo in Nemčijo bodo tudi glavni predmet konference med dr. Schuschnig-gom in Mussolini jem. Tako bo Schuschnigg prosil Mussolinija za pomoč, da zlomi odpor Starhem-bergove armade heimwehra. V krogih heimwehra se zatrjuje, da je sporazum med Dunajem in Berlinom že zelo napredoval. — Nemška vlada je že pritrdila na več načrtov za zbli-žanje obeh dežel, toda je heimwehr vsem tem načrtom nasprotoval, ker bi po teh načrtih prišlo vi avstrijsko vlado več Nemčiji naklonjenih osebno-1 sti. 1 "Ako daste Hitlerju le pedenj, bo vzel celo miljo,je rekel nek voditelj heimwehra. Kot zatrjujejo Schuschniggovi pristaši, je velika razlika med radikalnimi narodnimi socijalisti, ki zahtevajo združenje z Nemčijo, in konservativnimi Avstrijci, ki brezpogojno zahtevajo za Avstrijo popolno neodvisnost, toda obenem žele prijateljske in gospodarske odnosa je z Nemčijo. Mala antanta pa pazno zasleduje Schuschnig-gove korake in nikakor noče verjeti, da se trudi za približanje k Nemčiji. Mnogo bolj je mnenja, da bo z Mussolini jem v prvi vrsti razpravljal o obnovitvi avstrijske monarhije pod Habsburžani. RIM, Italija, 3. junija. — Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg je dospel v kopališče Viareg-gio, kjer se bo sestal z Mussolinijem. Kraj, ki sta si ga za svoj sestanek izbrala oba državnika, je monarhističnega značaja, ker se v bli-žini Viareggio nahaja poletna vila Habsburžanov. Vila je last bivše avstrijske cesarice Zite, matere nadvojvode Otona. NAJV. SODIŠČE VEŽE ROKE DRŽAVAM Roosevelt obsoja najvi-je sodišče. — Plače delavk bodo znižane. WASHINGTON, D. C., 3. junija. — Z oziroui na odločitev najvišjega sodišča glede jiostave o minimalnih plačah v državi New York je rekel predsednik RooseveLta, da je najvišje sodišče postavilo "No Man's Land'7 v ameriški vlai smele sprejemati. Medtem ko je imel predsednik Roosevelt konferenco s časnikarskimi poročvalci, so se v poslanski zbornici in v senatu pričeli o^tri napadi na najvišje sodišče. Poslanec Hamilton Fish iz New Yorka je rekel, da ta odločitev pomeni miljon glasov za demokrate. (Fish je republikanec.) ABESINIJA JE RAZDELJENA V PET KOLONIJ Mussolini je določil vladno obliko za novo deželo. — Podkralj bo i-mel za svetovalce go-vernertJe. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" " " bih RIM, Italija, 3. junija. — Mussolinijev kabinet je pritisnil pečat na obsežen odlok, ki določa obliko novega rimskega cesarstva. Italijanska Vzhodna Afrika je bila razdeljena v pet samostojnih kolonij. Abesinski poglavarji plemen (rasi) so bili odpravljeni. Ti voditelji bodo v bodoče samo še svetovalci {Kxlkralja. Abesinska koptska cerkev bo prišla pod oblast patriarha v Aleksandriji v Egiptu. Razdelitev "rimskega cesar- ARGENTINA STAVI LIGI ZAHTEVE Hoče, da Liga narodov 16. junija odloči glede Abesinije. — Njena zahteva je bolj pohlevna. ŽENEVA, Švica, 3. junija. — Argentina je formalno na-1 prosila Ijl»o narodov, da skliče celokupno zasedanje IG. junija v namenu, da proučuje položaj, ki je nastal vsled zavzetja Abesinije in odloči o lia-daljnili sankcijah proti Italiji. Ligini krogi so mnenja, da bo predsednik Lige narodov, »lr. Edvard Beneš, ki je čeho-sloivaški predsednik, na ta dan sklical sejo. Prošnja Argentine mu je bila tudi takoj dopo-slana. Argentinsko noto je po navodilih iz Buenos Airesa podpisal delegat Enrique Ruiz Guiuuizu. Nota se pričenja z zatrdilom, da je Argentina že pri zadnji seji nasprotoval i odlašanju razprave glede-Abesinije. Argentina tudi pravi, da bo dedovala za 'demokratizacijo' LLge. S tem najbrže misli, da bo delovala na to, da bodo pri Ligi narodov prišle tudi male države do večje veljave, kajti dalje prajvi nota: 4 4 Ta prošnja se naslanja na prepričanje, da je bistveno potrebno, da se daje vsem članicam Lige, ki je bila vstanovlje-na načelu enakosti, priložnost, da razpravljajo o problemih, ki so nastali vsled spora med Italijo in Abes i ni j o in da povedo svoje mnenje, ka'ko pot naj se zavzame v soglasju s temeljnimi načeli Liginih pravil." Argentinski delegat iv svoji spomenici tudi omenja, da je Argentina že leta 1933 predlagala, da naj članice Lige narodov ne priznajo kaki državi lastninske pravice do zemlje, katero si je pridobila z vojno. stva", ki bo vključevalo tudi italijanski koloniji Eritrejo in Somalijo, je naslednja: Eritreja, glavno mesto Asmara. Aniliara, glavno mesto Gon dar. Gala in Sidamo, glavno mesto Jima. Harar, glavno mesto Harar. Somalija, glavno mesto Ma-gadiseo. Abesiniji z glavnim mestom Addis Ababo bo vladal pod kralj, ki bo imel ob svoji strani svetovalni odbor, ki bo obstojal iz šestih v Abesiniji naseljenih italijanskih trgovcev, kmetov in tovarnarjev ter iz šestih domačih poglavarjev. Zmagoviti italijanski generali so bi'li imenovani za giWer-nerje. Maršal Rodolfo Grazia-ni je doibil naslov regenta. TOVARNA BO ZAPRLA VRATA Remington-Rand Co. je imeSa lani velikanski dobiček. — De!avci so zahtevali 10 odstotkov povišanje v plači. MIDDLETOWN, Conn., 3. junija. — Remington-Rand Co. Inc., ki je zaradi stavke zaprta že več dni, bo za stalno zaprla svoja vrata v tem mestu. Ta ukrep tovarniškega vodstva je brzojavno naznanil županu Leonu B. Santangelo namestnik predsednika Jamesa H. Randa, Earl Harding. "Middeltown ni primerno mesto za tovarno," pravi brzojavka, češ, da ni dovolj zaščite od strani policije, vsled česar je treba tovarno zapreti. Župan Santangelo pa je rekel, da je mesto dalo tovarni vso zaščito, ki jo je potrebovala. Župan je tudi skušal poravnati spor med ravnateljstvom tovarne iu delavci. Na podlagi dobičkov za lansko leto so delavci v Remington-Rand tovarni v Middle-townu in po drugih mestih, kjer ima ta družba svoje naprave vprašali za 10 odstotkov povišanje plače. Ker družba ni odobrila povišanja, je prišlo do stavke. Sedaj je pa v tej tovarni popolnoma prenehala z obratom. FRANCOSKA STAVKA SE SIRI Zastavkali \so delavci za izdelavo ledu. — Zaloge mesa so v nevarnosti. — Primanjkovalo bo mleka. KANT0NSKA VLADA PROTI JAPONSKI Kantonska vlada je v Nanking poslala ultimatum. — Po drugih poročilih je že napovedala Japonski vojno. SANGHA.J, Kitajska, 3. junija. — Južno-kitajska vlada v Kanotnu je zahtevala vojno cele Kitajske proti Japonski ter je narodni vladi v Nankingu obljubila svojo pomoč. Obenem pa pravi neko japonsko poročilo, da je kantonska vlada nankingški vladi napovedala vojno, da jo s tem prisili na vojno proti Japonski. Prej pa so Japonci celo zatrjevali, da je Kanton Japonski napovedal vojno. Med drugim pravi kantonski ultimatum vladi v Nankingu: "Sovražniku vedno izročati] zemljo brez bojev je isto, kot ogenj gasiti z oljem. Zahtevamo, da ne bo odstopljen niti pedenj kitajske zemlje. "Klic na pomoč pri Ligi na-j rodov je izzvenel, ne da bi bil; uslišan, zato mora vsa Kitajska postaviti Skupno fronto in mora preiti k oboroženemu odporu, ali pa, če je treba, v odkrito vojno, kajti le v tem obstoji možnost, da je neodvisnost dežele ohranjena." HONKONG, Kitajska, 3. ju nija. — V protvinci Fukien je bila postavljena neodvisna vlada pod japonskim pritiskom, kot pravijo nepotrjena poročila, ki 'prihajajo v Hongkong. Kanotnska vlada je mobilizirala svojo armado in jo odposla la na severo-vzhodno mejo province Kwantumg. PARIZ, Francija, 3. junija. — Parizu preti pomanjkanje živeža, mleka in rvode, ko je stopilo v stavko 100,000 delavcev. Dobava ledu je bila vstavljena, ker so delavci zastavkali v napratvah za led. V kratkem bodo zastavkali tudi peki. Mleka bo pričelo primanjkovati. Ker ne bo ledu, se bo tudi pokvarilo mesto, katerega je v skladiščih v vrednosti do 10 mi-iijoaiov frankov. Predmestje Nanterre je brez gorljivega plina. V Valenciennes so zastavkali vsi delahci v mu niči j škili tovarnah. Zastavkali so tudi pristaniški delavci v Marseillesu. V 230 tovarnah je na stavki do 100,000 delavcev. Pariško časopisje poživlja novo prihajajočo rvlado, da skrbi, da bo v stavki vladal red. Delavci zahtevajo večje place, plačane počitnice in 40 ur dela na teden. POLOŽAJ V PALESTINI Teroristi zažigajo žitna polja. — Stroge odredbe proti izgrednikom. JERUZALEM, Palestina, 3. junija. — Palestinska vlada je pooblastila vse okrajne glavarje, da zapovedo odpreti vse trgovine in da nalože ostro kazen vsakemu, ki bi se protivil tej odredbi. Častnikom garnizije je vlada podelila policijsko oblast, da jim bo lažje posegati v nemire. Proti arabskim agitatorjem so bile izdane posebno ostre odredbe. Araibski teroristi zažigajo židovske hiše. V vasi Ben Semen je policija streljala na Arabce, ki so zažigali žitno polje. Več Araibcev je bilo ranjenih. Policija naznanja več požigov in bombnih napadov. V Na-zaretu je bila vržena bomba na policijsko stražnico, vendar ni bilo niikake škode. V AMERIKI BO VEDNO MANJ 1N0ZEMCEV Naselniški komisar pravi, da bodo tujci v 10 letih zeJo redki. — De-portacija bi pomenila katastrofo. WASHINGTON, D. C., 3. junija. — Kot pravi naselniški komisar polkovnik Daniel W. MacCormack, bo čez deset let v Združenih državah ravno tako težko najti kakega tli**:« kot divjega bivola. 4'Tedaj ne bo tujskega -problema in tudi profesijonalni patrioti bodo mogli spati v miru," je rekel MacCormack. Do tega pa ne bo prišlo z obsežno deportacijo, temveč vsied strogih naselniških postav iu vsled naravnih zakonov. - "v "Predlagano je bilo kot l>ri-p ros to zdravilo za depresijo, da bi bili tujci kar na debela deportirani," pravi MacCormack. "Zagovorniki tega postopanja navadno zatrjujejo, da je .v deželi deset do dvanajst milijonov tujcev, ki imajo delo in enako število Amerikancev, ki nimajo dela. Ako bi bili tujci izgnani, bi brezposelni državljani stopili v njihove čevlje, presto, in ves brezposelni problem bi bil rešen. "Toda resnično število tujcev, kot je razjvidno iz štetji leta 1930, znaša 4,500,000. Od teh jih je 4.5 odst. pod 21 leti in 43 odst. jih je nad 50 let; malo manj kot polovica teh je žensk, ki so večinoma gospodinje. Samo okoli 1,000,000 jo moških tujcev v starosti od 20 do 50 let." MacCormack nadalje izvaja, da teh 4,500,000 tujcev, četudi vsi ne delajo, kupuje različno blago in če bi bili deportirani, bi občuftil vsak farmer, v sale industrijec in vsak trgofvec. V] nekaterih krajih bi celo bila katastrofa. "Leta 1930 je bilo v mesta New York 1,128,217 tujcev,^ nadaljuje naselniški komisar. "Recimo, da jih je sedaj šq ravno toliko. Prepuščam pa v. vašo razsodbo, kak vpliv bi *n melo na newyorska zemljišča, trgovino in na vsako podjetje, ako bi bilo naenkrat iz mesta za vedno poslanih miljon ljudi. Obsežna deportaeija bi ravno tako bila katastrofalna v mestih, kot so Boston, Philadelphia, Chicago, Detroit, Cleveland, Los Angeles in Sai* Francisco. "Zdi se mi, da je ravno ta način najboljši, ako hocema pričeti novo depresijo, ki bo sledila 'za petami zadnje de-, presije.7' --:___ Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikans1 Koledar za leto 1936. Vreden je 50 centov. "GLZS WAROVZ" New York, Thursday, June 4, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ92. "1 leta............................$3.00 Za &'trt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto......«7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpim in osebnosti se ne prlobCnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «ie nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan fzvzemSl nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New YoHc N. Y. Telephone: CHeisea 3—3878 ROKE SO NAM VEZANE O NAŠIH PODPORNIH ORGANIZACIJAH Najbolj nehvaležno delo med nami je — kritika. Te se tako bojimo, da imajo vsi listi ka -kor domenjeno — vse hvali, pa bos naj lož je izhajal. In tako se tudi godi. Vse je pohvaljeno, ('otudi pri sebi dobro vemo, da to ne odgovarja resnici. Seveda jc to povsem napačno stališče, zakaj kritika je v življenju tako potrebna, da se ne pride nikamor, če je ni. Ljudje si največkrat napačno tolma čijo to besedo in mislijo, da je kritika tisto, kar pobijanje,. . . „ •J Mladim je "nase" vse, kar i redke, da ni skoro že nobenega materijala tam. Vsaka organizacija je podvržena naravnim zakonom, kateri pravijo: na svetu mora vse rasti ali propadati. Srednje poti ni. Tudi če ena organizacija drži svoje članstvo, propada, ker se vsak postara. Kam zdaj po materijalT — Kam drugam, kakor tje, koder vsaj upamo, da se nekaj .dobi, to je med našo mladino. Tukaj imamo pa nove ovire: mladina ni tisto, kar smo mi, pri nji ne pomenja bese< la : 14 na^še' * to, kar smo zgradili mi med nami. Za prvim vprašanjem pride drugo, kdo plačuje za to mladine? Kdo drugi kakor zopet stariši. In kadar bo ta mladina na svojih nogah, koliko jo bo prestopilo in ostalo v od-rastlem oddelku! Ali imajo naše organizacije res kalj t-;ke ga, da bodo imele prednost: pri naši mladini pred drugin.i? Kdor mi to vprašanje potrdi, mu jaz z enako pravico odvrnem: ne. In še več: naša mladina se že pri življenju svojih starišev kaj rada odtuji njim in s tem seveda našemu ■ narodnemu življu. Mladina gre B rada tja, kjer je vse večje in lepše. , kadar najde več prilik za svoje življenje kakor ga je med nami. Torej mladine ni dosti z nami. Z ti jo ne moremo račnnati Delavke delajo v perilnieali za $6 na teden. Velika krivica — toda v tem nam lii mogoče ničesar storiti. I'red dvema tednoma je zvezno najvišje sodišče razsodi le, tla Guffcycva po-tuvu, ki je določaRi minimalne plače, krši pravice posameznih držav. V ponedeljek je pa najvišje sodišče odločilo, da te pravice tudi nimajo posamezne države. Nizke plače zmanjšujejo življenjski standard in kupo-valno moč naroda, pospešujejo zločine in škodijo zdravju. Vsakdo mora priznati, da so delavnice z nizkimi plača- J mi velika nevarnost za javnost. Tu najvišje sodišče pravi, da tega ne moremo vstaviti in odpraviti. A ko zvezna vlada določi najnižje plače, kot je določala NRA in Guffeyeva postava, najvišje sodišče tako postavo zavrže z utemeljevanjem, da krajša pravice držav. Ako pa države sprejmejo postave, ki določajo minimalne plače, jIIa najvišje sodišče zavrže, rekoč, da take postave kršijo zvezno ustavo. Velika večina ameriškega naroda želi, da bi bile določene minimalne plače, da bi bile iztrebljene tako imenovane (znojilne delavnice), toda pet mož v črnili haljah zavrže take želje. Najvišje sodišče odobruje in blagoslavlja "znojilne delavnice" in jih postavlja nad postave. Najvišje sodišče je ameriški narod privezalo na skalo kot pravljičnega Prometeja, kateremu so jastrebi kljuvali meso s telesa. Ameriški narod stoji sedaj pred veliko borbo z najvišjim sodiščem, če gar moč je treba omejiti. Ta oblast najvišjega sodišča mora biti zlomljena, ako ltoče ameriški delavec priti do poštenega zaslužka. Vlada, ki je bila postavljena kot vlada naroda, je posta-. la vlada neodgovornih sodnikov. Vlado, ki je bila postavljena, da varuje življenje, svobodo in srečo naroda, je ovrglo avtokratsko najvišje sodišče. Po ii>avi ima narod pravico sam določati svojo usodo in ima tudi pravico omejiti oblast najvišjega sodišča, ki je v teku enega leta zavrglo vse postave, ki so bile v prid delavstvu in celemu ameriškemu narodu. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. * JUGOSLAVIJO f 1.75_____________Din. 19* $ C. 15 _____________Din. 2«0 9 7JH____Din. Stt $11.71_______Din. SM 9SS.S«________Din. ltM $47.99_____Din. «999 ¥ ITAUJO Za $ 9.2S__________Ur $ 18.29________Lir 299 $ 44.M________Lir SM $ 87JS4____Lir 1999 $174.99 ________Ur 2999 $299.99_____________Lir S999 KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI POLI Ca 'mri***1** večjih saeakov kot igoraj navedeno, bodici j dinarjih «11 lirah dovoljujemo le bolje povoj«. ČILA T imtlltllB DOLARJIH $ Sv— Berate »Mlati.......... • $19»—t " " ..........$19Ji $1B.— * " ..........flC— ----$SL— - $4L2S m " *«•<«•>••* pnJp Prejemnik dobi ▼ starem kraja lsplaCUe v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— BLOVENIC PUBLISHING P0MP48X »Gltii Narodi" NEW YORK. N. J. podiranje, napadanje. V resni ci je seveda vse nekaj druge- Torej kaj je kritika? Ce ti delaš kako stvar in jo potem, ko je izgotoviš, pregledaš, boš sam zapazil nekatere stvari, dobre in slabe. &e več jib bodo videli drugi. Vsako delo je lahko slal>o, srednje, dobro ali celo izvrstno. In kritika je tista, ki to določi. Ona ne omenja samo slabili strani, ampak tudi dobre, zakaj če bi kritika merila na to, da pokaže samo slabo in ničesar drugega ne, bi ne pomenjala nic. Preidem po tem kratkem u-vodu do našili podpornih organizacij, katerih se menda ne upa nikdo dotakniti. Vsaj ne spominjam se, da bi bil kdaj čital dobro razpravo, ki bi a-nalizirala dobre in slabe strani njihove, ki bi preizkala poslovanje, delo, načrte, račune in sploh vse, kar je s tem v zvezi. Vzrok tega ni to, da bi bilo pri organizacijah vse kar naj-boljvše, amipak čisto nekaj drugega. Kdor bi si upal na to polje, bi rekli, da podira. Tega greha pa ne mara nikdo prevzemati nase. Seveda ni res, da bi dobra in poštena kritika kdaj podirala. Nasprotno: ona gradi in razvija. Kaže nova pota in smeri, ozdravlja razne napake, ki se tako rade vdomačijo pri tem ali onem vodstvu. Ne, kritika ni tista, ki razdira, pač pa strah pred njo. In strah pred raznimi odbori, njihovimi pristaši, vse mogoče zamere, ki 1-grajo v našem javnem življenju tolike vloge—vse to skupaj vpliva, da javnost lepo molči. Mi imamo danes strahovite lekcije za naš molk. Marsikaj bi se bilo lahko rešilo, ko bi bili govorili o pravem času. Toda nismo bili zreli za to. Ni bilo ipoguma, da bi bili javno nastopili in pokazali, kaj se nam zdi prav in kaj napak, ni bilo dovolj močnih ljudi, ki bi bili pripravljeni prenesti kritiko. V ti smeri gremo še vedno naprej. Kako dolgo in "kako daleč — to je drugo vprašanje. Opetovano povdarjam, da držimo to, kar imamo. Če pa hočemo doseči to, je treba, da se javno pomenimo, kaj in kako, ker nas čaka sicer se mar-( sikateri vdarec. Vsi smo trpeli v ti krizi, eni bolj, drusgi manj, najhujšo leikcijo pa smo dobiK pri naših gospodarskih zavodih. Naše Jednote in Zveze so mamo v Ameriki. Kakorhitro pridemo do te točke, začutimo težkoče za nas: kar čez noč smo v konkurenčnem boju z veliki angleškimi organizacijami, katerim ne moremo biti kos. So stare, so po- štetejo države. KNJIGARNA! "GLAS NARODA"I § SPREJEMA NAROČILA ZA § VODNIKOVO S DRU2BC IN MOHORJEVO i DRU2BC I toliko, da bi držala to. kar smo zgradili »mi. Materijala iz vrst naselnikov ni več. Kaj pa, ko hi šli kar na trg in vzprejemali vse? Dobra misel, samo škoda, da jih ne bomo dobili. Smo daleč, daleč premajhni in ne štejemo skoro nič. Vseh .Jugoslovanov v organizacijah je le malo več, kakor po eden od tisoča, kar ČLANARINA ZA VODNIKOVO | DRUŽBO ZNAŠA — $1.— g ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA j — $1.25— I g Knjige za leto 1937 bodo j j poslane iz stare domovine J 1 naročnikom po pošti- Peter Zgaga Ker se je pismo S POTA zakasnelo, ?mo naprtili Petru Zgagi par naslednih. Dva pijancka »ta se pogovarjala o 2jvezdoznanstvu. Prvi je rekel drugemu: — Ali veš, da je solnce oddaljeno dvajset milijonov milj od naše zemlje? Drugi se je zamislil, odkimal z glavo ter odvrnil: -— Za božjo voljo, kaj bo to? Kaj je dandanes miljon manj ali več? * Nobena umetnost ni biti bo = gat, če ima človek dosti denarji j ja, in nobena zasluga ni biti reven, če je čl ti ve k brez njega. znane in ipo številu članstva tako močne, da se naše niti od daleč ne morejo primerjati z njimi. Da je to resnica, ni treba drugega, kakor vzeti v roike statistiko, pa bomo takoj na jasnem. Imam na roki en iztis zbrane statistike, ki jo vsako leto izda Mr. Ivan Mladineo. Z veliko slkrbjo jo sestavi, zbere in spiše vse sam na »pisalni stroj in potem razmnoži, kolikor je to pač mogoče. Meni je prvi iztis tega dela prišel nedavno v roke. Mr. Mladineo je videl, da mi manjka pri mojih člankih vsake statistike, pa mi je poklonil eno izdajo. Ko sem jo ndkoliko površno pregledal, sem se takoj vprašal: kje so pa naši ljudje v Ameriki? Kje so listi, podpor ne organizacije, posamezniki— Knjigarna :: 5 "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET HEW YORK Hiiiii^ra^fflorMtaffliaiinaiiiifi^ Veste, ljudje, to-le je resen problem in pameten gospodar je vselej tisti, ki si za časa u-redi stvari. Kdor čaka, da mu začne teči voda v grlo, bo vselej vtonil. Jaz se dobro zavedam, da s tem odpiram rano, od katere vsak rad obrne — ne samo svoje oči, ampak tudi svoje misli. Meni se to ne zdi prav. To so danes aktualne stvari, s katerimi se moramo pečati vsi, zakaj če človek začne o pravem času, najde že nekak izhod. Če pa držimo in molčimo, misleč: bo že kako, potem pojde vse. Jaz no strašim nikogar, zave-1 dam se polne odgovornosti za1 menjalo rasti, ampak samo stabilnost. Veliko slabša je številka mladine, zaka\j lansko leto se je zmanjšala za 1286 članov. Izgovor, da je del teh prestopil v članski oddelek, ne porienja nič, zakaj s tem oddelkom sem že zkoraj povedal, kakršno "rast" daje našim organizacijam. To je zdaj račun naših organizacij za zadnje leto. Sicer bi | znanilce. Nekdo je vprašal pesnika, kaj je treba, da človek postane pesnik. 1. Kupite si za pol denarja znamk*. 2. Ne pričnite pisati, dokler ne čutite, da je absolutno potrebno. Tak napad pisanja spremljajo namreč omotica, nemir in bolečine v hrbtu. 3. Napišite le toliko besed, kot je potrebno, da vam odle-že. 4. Izradirajte nato vsako drugo besedo. 5. Zatem izradirajte vse o-stale besede. G. K o n č n o pa prodajte bila dolžnost vsake Jednote ali zveze, da sama zase sestavlja statistične tabele in da glasila razpravljajo o njih. A ka/j najdemo? Kadar se čita kje kaj statistike, je vselej tak materi- jal, ki dela reklamo za organise svoje misli, ki jih napišem. zacijo. Nikdar nisem še videl, Cisto dobro vem, da se proti' f1a ^ bil kdo sestavil kaj in primerni izkuje lahko močno orožje ob?ilt kpr bi karalo drugo, pa-češ: zaupanje v domače organi- sjvno stran. zacije izpodmika. Podira, to, kar je največje in najmočnej- ta statistika nam vendar dajej5e ™pd nami. materijal, o katerem bi si mo-| Pripravljen sdm na vse. Paralo pisati dan za dnevom, te-*™*™ gospodar ti bo hvaležen, den za tednom, mesec za mesecem. To delo nam vendar kaže, kam in kako gremo, ali ra-stemo ali padamo, ali napredujemo ali nazadujemo. Nam, ki smo živi, ne more biti vsejedno, kako je z našimi institucijami. Ali ste že videli kdaj kak članek o tem ? Jaz ga nisem, ne v slovenskih, ne v hrvaških listih. V ti statistiki čitam, da je bilo vseh članov v jugoslovanskih podpornih organizacijah— 238,970, od tega jih je bilo v od-rastlem oddelku 165,327 in v mladinskem 75,643. To bo za enkrat dovolj številk. Ne zanimajo me za zdaj toliko odrastli člani, pač pa številka za mladino. V življenju .pravimo, da bi morali biti v vsakem zalconu štirje otroci, dva nadomestita stariše, dva pomenjata porast. Seveda je ta porast precej nezanesljiva, kakor vse na svetu, zakaj nikdo nima jamstva v roki, da bodo od štirih otrok vsi živeli, še manj, da bodo vsi dosegli skrajno starost človeškega življenja. Če bi hotel vzeti to primero za naše podporne organizacije, tedaj bi moralo biti v mladinskih oddelkih 330,634 članov. če mu pokažeš napake pri nje-|govem gospodarstvu. Bedak se bo jezil, češ: kaj to tebe briga. Na svojem delam lahko k-akor hočem. Vsaka organizacija je živo telo, ssetavljeno iz mnogih. Dokler je teles vedno več, se pravi, da raste. Kadar se število manjša, tedaj pada. Zanimive so tudi številke rasti in padanja v ti statistiki. Pri članskem oddelku 'je številka 2034 — to pomenja, da so vse jugoslovanske organizacije za toliko narastle. Na prvi pogled se to človeku zdi dobro — zakaj, dokler kaj raste, je še vedno napredek tukaj. Če pa malo podrobneje preštudiramo to število, se kmalu prepričamo, da taka rast pomenja nazadovanje. Kako to? Vzemimo najvišje človeško življenje na devetdeset let. Po zadnji statistiki naših držav je povprečno človečke življenje o-koli šestdeset let, torej ena tretjina manj kakor najvišja številka. Po tem računu bi bila najvišja članska doba za organizacije od 16. tega leta do šestdesetega, torej 44 let. Če tukaj vzamemo tisti zakon, kako* kroglo vzeto: za vsakih pet v j _ . . r odrastlem oddelku po enega v prenesle pnlicno dobro vso kn-i To bi bilo za vsakega odrastle-1 je za statistiko prebivalstva v ga člana eden, drugi pa za re-. naših državah, tedaj dobimo, zervo. A mesto tega imamo o-.J da bi bilo povprečno življenje enega člana pri drušstvu nekoliko manj kot trideset let. zo do zdaj. Kdor misli, da so iz nevarnosti, se hudo moti. Baš nasprotno: danes prehaja jo podporne organizacije v viharne vode. Vzrokov je več; prvi in naj-glavnejši je tisti, kakor za na-, še liste: naselnikov ni več. Torej: tiste močne vrste, iz ka-. člane, ipevce, telovadce, igralce — so danes tako majhne in To je prva slika, ki je vse kaj drugega, kalkor razveseljiva. Zdaj pridem do druge, ki pa bo še hujša od prve: kako so dobile podporne organizacije to mladino za članstvo? Mladina ni prišla sama, — nekdo jo je pripeljal. In tisti nekdo »o s ta riši. To so nasled-terih smo zajeli vse: naročnike, ®i'ki — torej masi. Njihov duh je z nami in zato 90 pripeljali svojo mladino. Torej: če vzamemo, da bodo te organizacije rastle vsako lr-to s številom 2034, bodo imele skupno v tridesetih letih 61,020 članov, umrlo pa bo v tem času vseh 165,327. In organizacije bodo potem takem za dobre dve tretjini manjše. Če hočejo jugoslovanske or ganizacije ohraniti svojo član sko moč, morajo vsako loto dobiti najmanj od šest do sedem Človek bi rekel, da je zamerili urednikom jednotinih glasil, da tako malo pišejo o tem. Pravim: bi rekel — zakaj od urednika se tudi ne more zahtevati vsega. Uredniške delo se pri nas ne presoja tako, kakor med drugimi narodi. Ne pomenja, da bo urednik samo uredil gradivo in pripravil ga za tisk. Urednik mora najprej pisati vse, kar že ne pisati, pa prepisati — urediti in največkrat tudi voditi listino naročnikov oziroma članov ter jo preminjati od tedna do tedna. Tako delo so mu odmerili drugi. Ker nima nobena podporna organizacija za svoja glasila plačanih sodelavcev, ne pride v 11-redništvo drugega, kakor dopisi, naznanila in take stvari, ki jemljejo po večini prostor in nikomur nič ne zaležejo. Soioli pa ljudje že davno ne čitajo več teh naznanil in poročil. Zn. £0 so glasila sterilna — ne more biti drugače. Tako imamo pred sabo najvažnejše vprašanje naših pod-oornih organizacij: članstvo. S tem, kar ga imamo, ne moramo laleč, z novim 'je pa problem, katerega bi morali reševati vsi: organizacije, listi in am ozn i posamezniki. Zakaj poleg listov nimamo dosti drugega, kakor so naše jednote in zveze. Dokler stoje te, imamo vsaj pokazati r.a kaj, četudi ni dosti moralne" ;n materijalne pomoči odi njih za splošna kulturna stremljenja. Ni pa članstvo edina zadeva^ ki jo imajo organizacije. Njihove finance, asesmenti, obligacije, investicije, odbori — ^se to so problemi, o katerih bom še govoril. - ^ : •- . »P« Neki dan je učitelj pripovedoval sfvqjim učencem, kako se kri pretaka po človeškem telesu. Da bi vso reč 'bolj na-zorno pojasnil, je dejal: — Poglejte, otroci! Ako se postavim na glavo, bi mi šla kri v glavo, kakor veste, in v obraz bi postal ves rdeč. Šolarjem je bila stvar jasna in učitelj je nadaljeval: — Ampak zuaj, ko razumete to reč, bi pa še tole rad vedel: — Ako pa stojim na nogah, mi kri ne teče v noge. Kako je »to, da ne.; Kdo ve povedati?" Dečki so molčali. Čez čas pa vzdigne majhen fantič roko in reče: — Prosim, gospod učitelj, to je zaradi tega, ker vaše noge niso pralne. * V Floridi so priredili tekmovanje, pri katerem je šlo za najlepši nos na svetu. Prijavilo se je veČ sto žen in deklet, ki so morale pred sodniki nasto piti z zakrinkanimi obrazi, tako da jim je bilo videti le nos. Po dvodnevnemu izbiranju so se odločili za najlepši nos. Ko je tekmovalka snela krinko, se je izkazalo, da gre za 42 letno žensko, ki je samo imela 110s resnično dovršen. ★ Le malo žensk skriva svojo žalost v svoji notranjosti, kajti tam, bi je nihče ne videl. * Stavite s prijateljem, da veste, koliko ima v žepu denarja. Če pristane, mu recite, naj ves denar, ki ga ima v žepih, strese v klobuk, in sicer tako, da vi tega ne vidite. Potem mu ukažite, naj klobuk pokrije s kakšnim prtom. Ko to stori, mu slovesno recite: "Bratec, v žepu nimaš zdaj niti počenega groša!" * Očesni zdravnik: "Ali morete to brati?" Bolnik: "Prebrati že morem, ampak izgovoriti pri najboljši volji ne morem." Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42let izhaja. ;— Gotovo je vreden 50 centov. tisoč članov. To ne bi še po- ukwwkwvwkwviJladna jajca!" Mati: "Tončefe, ali se ti je zmešalo, ali kaj? Kdaj si pa že videl, da bi kdo kokošim dajal čokolado?" Tonček: "Čokolado jim dajem zato, da bodo nesle čoko- G L 2 8 N A RODA" New York, Thursday, June 4, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.83 SLOVENKA GRADUIRALA Graduirala jo na univerzi Columbia v New Vorku Mi-s I erezji Koižf, hčerka Mr. Franka Kerie-ta, avtorja tedenski li člankov v našem listu pod naslovom 44Pod vaško lipo'. Mr. Kerže jo poznan med našimi rojaki po celi Ameriki, ker je mnogo deloval na dni čtvenem in kulturnem polju zadnjih .'JO let. !S svojim delom je pričel takoj po svojem pri-hodtt v Ameriko pri 44e je letos pričehi z«'lo zgodaj. Dnevi so bili topli in skoraj prevroči, ker po 50. marcu je že toplomer kazal 80 stopinj, potem je pa začelo biti mokro skoraj d*> 20. maja. zdaj je pa suho in vetrovno vreme. Posejano je vse. 'M. maja je društvo "Slovenski farmer" priredilo veselico, katera je bila dobro obiskana. Na tem mestu se zahvalim za udeležbo vsem rojakom in rojakinjam in fantom in dekletom, ki ste nas posetili la dan, in želim tudi pri vas velike udeležbe. Pozdravljam Vas v imenu društva "Slovenski farmer". - Anton Ilabinc. East Jirarh/, Pa. Pošiljam Vam $<> za celole:-no naročnino 44Glas Naroda". Del avske razmere se nekoliko izboljšujejo, dosti jih je pa še brez dela, posebno pa mladine. Predsednikovi načrti za dobrobit delavca seveda vsi romajo na najvišje sodišče in od tam splavajo po vodi. Pač žalostno! Pridno citatu dopise in prosim, naj se kaj oglasijo iz moje vasi Prem, katerih je do-sti v Pittsburgh!! in okolici. Posebno pozdravljam sestri Mari jo in Pavlino Olenik, po-doniačc Škofove. Kar pokoraj-žite s«« z dopisi. Tukaj nam ne more Mussolini ubraniti slovenskega govora, niti časopisa. Sedaj pa moram zaključit svoj dopis, če ne bo romal v koš. Pozdrav vsem čitateljem iu čitateljieam 4Glas Naroda', Tebi pa "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov. Petru Zgagi pa želim, da bi našel na obisku v Clevelandu lepo Mari janco. Mrs.* Antonija Gerščak. NAJVEČJE POSLOPJE NA SVETU. Največje poslopje na svetu, ki bo s svojo višino zasenčilo tudi najvišje ameriške nebotičnike, bolmoskovski dvorec sov-jetov, palača, kakršne svet še ni videl. Ta poslopja bo ne samo najvišje, temveč tudi največje, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na svetu. Arhitektonska vrednost tega orjaškega poslopja bo pa dvomljiva. Dve leti so preizkušali teren, če je dovolj trden, da bo nosil to gigantsko poslopje. Končno so se prepri čali, da se v tem pogledu ni treba ničesar bati in tako so začeli polagati temelje. Temelj srednjega stolpnega dela palače bosta dve betonski steni, dva obroča, ki ju spuste 26 m globoko. Debela bosta 4 do 5 metrov. Na stavbišču so že izkopali 210,000 kubičnih metrov zemlje. Zemlja okrog jame ,ki jo bo treba izkopati za temelje stolpa, bo preparirana s posebno snovjo, ki ne prepušča vode, tako . aprila je bil v bitki pri jezeru Ašangi ''levu iz Judeje" zadan zadnji smrtni udarec. Sledil je strašni umik abesinske vojaške sile. kolikor j«* je še ostalo, pred Italijani proti Addis Ahahi. Maloštevilne čete. ki so Iiegušu še ostale zveste, se niso več z orožjem borile z Italijani, ampak so v malih skupinieah mogle ovirati napredovanje Italijanov le tako, da so razdirale še le lau-sko leto dograjem> edino cesarsko cesto proti Addis Ababi. Tn nazadnje so goreč«- razvaline cesarskih palač i m znanja le, da je konec vojske in konec abesinske samostojnosti. Cesar pa je .moral z vso družino pobegniti. V istem easn, ko Italijani zmagoslavno stopajo v nekdanjo prestolnieo svobodne A besi-ni je, se abesinski eesar seli na krov angleške vojne ladje, katera begunca sprejema in ga vozi v izgnanstvo. Sedem mesecev je trajala vojska v Abesiniji. In zanimivo je pogledati v zgodovino, kaj je pripravljalo to vojsko. l)ne 2. maja 1 SS«» je nekdanji abesinski cesar Menelik v-T "čali sklenil z Italijo pogodbo, v kateri jo Italijanom priznal nekaj koncesij. Tedaj se'je Italija začela šele razvijati v kolonijal-no državo. Toda Menelik svoje dežele ni hotel izročiti italijanskemu vplivu, zaradi česar je potein nastala prva abesin-sko-italijan-ka vojska, ki se je končala s prvini mirom v Addis Ababi, katerega je diktiral takrat zmagoviti abesinski cesar Menelik. Tudi sedanja drugi! vojska se bo končala z mirom diktiral Zmagoviti italijanski v Addis Ababi. Ta mir pa bo maršal. Menelik se je dobro zavedal, da se njegovo cesarstvo trrtfjno ne bo moglo upirati evropski velesili. Zato je sklenil svojo državo preosnovati. Toda svoje delo je moral nedokončano prekiniti, ko je leta 1!>13 umrl. Zapustil je nedodelano /grad bo. Njegovi nasledniki so potem dolgo niso mogli povzpeti na višino vladarja, dokler ni prišel zadnji Tla i le Selassie, ki je hotel abesinsko cesarstvo modernizirati in ga tako urediti, da bi bilo v vseh ozirih ko« evropskim velesilam. Po načelih rajnega velikega Mcneli-ka je tudi ta cesar z veliko bistroumnostjo, ki je dana vsem orijentalcem, spretno izrabljal nasprotstva evropskih velesil v korist svoje države. Vedno več evropskih svetovalcev je klical v Addis Ababo, kateri naj bi mu pomagali cesarstvo prenstrojiti. Treba je priznati, da je mnogo naredil, vendar mu zgodovina ni pustila časa, da bi bil svoje započe-to deio dokončal. Danes je vsekakor še prezgodaj govoriti, kaj je tako pospešilo razkroj abesinske armade, ki je bila sieer močna in bolj junaška kakor pa njen nasprotnik. To pa 'je vendar že danes jasno, da se Menelikovim naslednikom še ni posrečilo nie«i abesinskimi ljudstvi ustvariti enotne državne misli. Vojaški porazi in nesreče na fronti s<> prav za prav le odsvit notranjega razkola v državnem organizmu abesinskega cesarstva. Ko na .-severni 1'ronti pa so Abesin-ci tudi spremenili svoj načrt, po katerem so se prvotno hoteli ravnati. Spočetka so nameravali postopati tako, kakor -o ravnali Kusi proti Napoleonu leta 1^12. Toda naenkrat so to taktiko spremenili in začeli napadati v velikih nmo-žieah. Prvič so napadli ja-nuarja letošnjega leta na južni fronti pri Dolu. Toda bili so premagani. Med poveljniki aboinskih vojaških enot ni bi- SLOV. PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN* VAS N.UII JIDNEJE VABI NA SVOJ ...PIKNIK... V NEDELJO, DNE 7. JUNIJA V K M K K A I. 1> PARK V 8S-JI MVRTUv A VENI K. (.I.KNDAIK, I.. I., N. V. NA eitoiUCAMi' J K V K« ZANIMIVIH T« m'K IZV USTNA BO l'i »STKKŽBA VST« >1'V!NA ^-"k- /;» osi:it«i: i>TKim'I l*H« »STI Za pl«>s ho igral znani rojak .Mr. Jo«* Zieoii. Z;i oliileu |ios4>t s«* priporoča — *'SKOVAN** DRŽAVLJANSTVO ŽENSKE Ta je sedmi izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. , . . i i » i - . m nobene zveze. Kdinole ras >o i«*to>ii)o pomlad Aoe^inci na i - > i . , .. ! .\a-ilm m \ ehib pasa sta na ijugu. ki je postalo postransko bojišče, do zadnjega zadrževala s«*verni t'r«mti j)fl j-.^,.,., «1 vojnega orožlja: »lenarja in strupenih plinov. Ta dva sta italijanske «Vte. 'Sicer pa se j«' izkazalo, da nnnajo tehnično bolj«* oboroženi Italijani v o«l-| prti bitki zmleti slabše oborožene Abesinee. Zakaj so Abe-inci tako nesrečno -premeTiili svojo ]irvot-no taktiko? Tako marsikdo razmišlja. Resnica |»a bo n;ij-iuv.e ta, da so abesinskeura ce-sa.i ja t temu silili notranje ]>o-litičiti razlogi. Cesar je u\i del. i1! navadi ne more biti učiteljica v javni šoli. Nekatere države iz-tlajajo license za izprašane bolničarke, maserke in lepoti-čarke [e ameriškim državljankam. Dokler m* |M»staue ameriška državljanka, je inozemka, rav-n«» t:iko kot moški inozemec, v nekaterih slučajih podvržena deportaeiji. Kazvivljeii«k«ra abesinskega cesar- *zavn: nasleilnikov ni «los«»gla mo«lro-•ti ustanovitelja. Adilis Ababa It ži v razvalinah in z njo loži v razvalinah tudi d«'«l;ščina , cesarja Menelika. RASTLINE V PUŠAVI. se spojila v tako smrtno učin- j ?|va ]irvi] lrti< 1>ričajo. da kovito on m 1 je. da vsa vojaška državniška nnodnwt njegovih >posobm>st abesinskili armad i»i bila več kos takemu orožju. Sele kasneje b() zg«»dovina odkrila. kako veliko vlogo v tej voj>ki je igralo italijansko zlato. Ze «lanes ]>a je jasno, da so Italijani še v začetku januarja v vtdiki meri porabljali strupeni plin. s katerim so uničevali abesinske vijake. Odkar so lmvembra Italijani pod de Bonom zavzeli \fa-kalo. so do Vk februarja tako-rekoč ]>očivali. Medtem je prevzel vrhovno poveljstvo maršal Da d ogli o, ki j«* ves ta čas navideznega premirja na severni fronti organiziral italijansko silo ter jo opremljal z vsemi modernimi tehničnimi pripo-imočki. Pod vtisom prvih zmag Naravoslovec dr. TCeichert, ki deluje ta čas na vseučilišču v •Teruzalemu. poroča «> zanimivih odkrit jih, ki jih je napravil v azijskih in afriških puščavah, ki so jih smatrali doslej za ]M>polnoma brez vegetac-eije. mnogo rastlin. Gre pred vsem za majhno, lisa ju podobno rastlino, ki pokriva nesek in ki je prav tako siva, tako «la so jo «\oslej smatrali samo za ]>e-*ek. ram. le tedaj, ako so se njeni otroci rodili v Združenih državah. Prav običajno ja najti v priseljeniški družini, da je mož ameriški «lržavljan, dočim je ž«-na ostala inozemka. In to mnogokrat provzročuje težko-če vseh vrst. Zena, na primer, n«' more dobiti ameriški jas-port za potovanje v inozemstvo, na drugi strani ne utegne «l«i-biti primernega potnega lista od zastopnikov one vlade, katere državljanka j«' bila poprej, kajti večina inozemskih vladS drži. da državljanstvo žene sledi po onem moža. Ako njen mož umre, i »red no je postala ameriška državljanka, more imeti težave glede svoje lastnine v Združenih državah, kar v nekaterih državah j«» inozeni-cem zabrang'eno lastovati zem- ljišče. Poprej je inozemka \>1«-«1 poroke z ameriškim državljanom postajala avtomatično ameriška državljanka. Temu ni več tak«». Od 22. sept. 1!>22 naprej, ko j«- prišel v veljavo takozvani Cable Act, ino-zemka ostaja inozemka, četudi se p.»roči /. državljanom oziroma č«» njen mož postane natura-liziran. Ona mora samostojno zaprositi za naturalizacijo. Dobivanji« državljanstva pa je ne-kolik<» olajšano za žene onih, ki so ž«* ameriški državljani. Ni ji j«* treba *4prvega papirja" in predpisana doba bivanja v Združenih državah je krajša. Omožeiia inozemka se more naturalizirati. tudi če njen mož ostane inozemec. Nedavne spremembe zakona dajejo inozem-ki iste pravice s moškimi, kar se ti«"«' naturalizacije. Na primer, od 24. maja HKJ4 naprej morejo otroci, ako so mladoletni. postati ameriški državljani vsled njene naturalizacije, ravno tako kakor vsled naturalizacije očetove. Mož ameriške «lržavljanke. ako je še inozemec n«' potrebuje 14prvega papirja" in mora dokazati le triletno bivanje v Združenih državah, zaprosi za naturalizacijo, to pa le tedaj, ako je žena »»ostala državljanka po 24. maju 1934 oziroma ako se je poročil po tem dnevu. Politična enakost je druga važna stvar, ki na1 j jo uvažuje inozemka. ki misli na državljanstvo. Ameriški državljani, moški kakor ž«'iiske, «loločajo potom svojega volilnega glasu «> življenskih problemih, ki pri-zadevajo njihovo občino, državo ali vso deželo. Inozemka pa mora molčati, ko se določajo vprašanja tak«* vrste. Ni mogoče razpravljati o vesm I »red metu naturalizacije žensk v tako kratkem članku. Oni, ki želi i o boli natančne informacije, jih uaj«hodivjani in pijani Abe sinci oplenili in požgali, predno so se umaknili v gore. Nekoliko mladih ljudi iz vasic«- KerŠjaka pri Plovdivn se ;j«' kopalo v reki Marici, ko jih je nenadno protrašila 4'mor--ka pošast" ki je s svojim repom besno bila po vodi. Mladina je takoj poklicala odrasle može iz vasi in nekateri bolj pogumni med njimi s«» se odločili, da bodo pošast ujeli. Z noži in palicami oboroženi so se vrgli nanjo, pomagali so ribiči. ki so prispeli s čolni in mrežo. Po razburljivem boju je združenim moškim uspelo, da so pošast ujeli v mrežo in jo spravili na kopno, kjer so v svoje presenečenje ugotovili, da gre za orjaškega jesetra. ki je meril v dolžino skoraj o metre in je tehtal nad 100 kg. Riba se je na poti od morja do primernega «1 rstišča gotovo izgubila v Marico. V boju z njo so bili štirje možje ranjeni. Zaročite se na '* Glas Naroda največji slovenski dnevnik « Združenih državak. "iL i GLAS NARODA" New York, Thursday, June 4, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SU liiHliWliilb^^ poučne knjige razne p o v e S t i in romani pesmi in poezue KNJIGARNA "GLAS NARODA 11 216 west 18«h street new york, n. y. .....................................................................................................................i......................iiiiiiiiiikxm,mnnimii«i[ii^^..........iiimimmiiiiiiiii.......immhiiiiii........iiMiaiiiiiiiiiihiii^uaiiiiMimimiiiiMi/aiiniiiiiiiia ZEMLJEVIDI : MOLITVENIKI i IGRE : i Romani.. andrej ternovc, (autor), reliefna karikatur* iz minulotit i .......................................... JO BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakovs-- 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline i'sjkove je I.niza Pesjokova takorekoč talina ženska, ki m* je koncem prej-Šnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo tulečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JINAK, spisal F. M. Do stojevski. 153 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz živ I jen jej tis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega ro-Diam>[iiirt. BELI MECESEN, roman, spisal Ju* Kozak. 116 strani. Cena ...........................-...................... Koiuan je Izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno na|ieto dejanje se <1 upi ju v Kumui-Aklit planinah. Kdor Ijuld lov in platiiue, ga bit z na|»etostjo čital do koma. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Colar. 155 strani.-Cena.....75 NhS znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje I m il*-t nega jutra". Nihče izmed naših pisa-teljev in' zna tako opisati življenja ca krne-tili kakor bas Cvetko Uolar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena JI &.pck jiovestl našega dolenjskega pisatelja, ki se j*- raznu-rutua mlad poslovil s tega sveta. <*'•• kd<* |Mixna Ihdenjee in njihovo dušo. Jih | miz na Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. črtice iz življenja na kmetih, spisal Andrr/fksv Jože. 9? strani, Ceiia .............. .35 l'<>t |'St»rd«»nlm«Nn "Andrejčkov Jtiie** se je skrival plmiovit slovenski pisetelj. kl je znal spretno Opisati življenj«', kl ga je doživljal * čitanju njegovih jiovestl se vsnk nehote s|Mni na staro domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Ig« Kaft. W strani. Cena ___________________________________________— J5 T« so imri^ti, vzete iz življenja naših Dal-matineer: kako se vewle in žaloste, kako rl-lmrijo, ljubijo in snubijo. ltesničen far ba-ftega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneonrt. 112 strani. Cena .....................-........................— C«m<-oartova dela so (Milna fines In zanimivosti. zlasti v risanju značajev. Mjlh nekateri so mojstrsko podani In Ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj nJega in kramljajo ž njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To Je klasično delo slavnega fipanskega pisatelja. To je satira na vltefitvo, kl je fie vedno lioteln obraniti svoj (»ono« in veličino, pa se ul zavedalo, da le umira. "Don Kibot" spada miil mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mesko. 103 strani. Cena .60 l>ve čtrb-1 enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Olm* sta mojstersko zavrfieni, kot jih more zavrftltl edlnole naš nežno-čuteči Meško. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kilor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu ho odprl povsem nov svet, poln nesiutenlb dogodkov. m GLAD. Spisal Knnt Hansun. 240 strani. Cena .90 Komati znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čisto nove strani človeškega Življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja« ve, bujne dežele, kl smo Jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ...........................- .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlSabovl senci", "Vinetov", «4ut" itd. Dejanje "Cozdovnlka" se vrSi na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 at. Cena gusar v OBLAKIH, spisal Donald KejhM. — 12» strani. Cena -------------------------------------------- To Je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. ČltatelJ doživlja ca-eno s pisateljem oziroma glavnim Junakom skoro neverjetne pustolovščine, kl se vrSe v v zračnih višavah. .70 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Human vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal f. M. Dostojevski. 205 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja ln dobiva, isiskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in ;»ozablja, tod« strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ______________________________________L50 Janes Memiger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On Je prvi krenil s {Kiti, ki sta jo hodila Jurčič fn Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZI.ET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Cecb Svatopluk. 246 stranL Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega 1'ražana gos]»oda Brotička v dobo strašnega lu slavnega husltskega voditelja Jana 2i-žke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. 1AGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Ves..... .45 trdo vezano ......................................................35 V knjigi je imleg naslovne š^. povest "Starček z gore", i Hie sta posebno zanimivi, kajti spisal Ju je znani mladinski pisatelj Krištof Smiil. JERNAČ ZMAGOVAL, spisal H. Slenkiewirz, 123 strani. Cena .............................................. .60 Knjiga vsebuje jmleg naslovne povesti znanega julijskega pisatelja tudi Jiovest "Med plazovi", o tie sta zanimivi In vredni, da jih človek čita. J C AN MISERIA, spisal H. K Čeloma, 168 str. Cena .M Ta pretresljiva iiovest je vzeta Iz dol»e Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo jm>-nedolžnem obsojenega J nuna Miserije. V o-sebl brezvestnega I>i]ieziuka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI e Štajerske. Pisatelj Novačsn je nedosgljlr mojster v ojiisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Bro6...........- JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je |K>znal dušo dolenjskega kmeta kut le malokdo. NA&I LJUDJE, spisal Alois Renter. 04 strani Cena .4« Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vijmvskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trd« ve-za na. 115 strani. Cena ____________________________ .7t Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svotovne vojne". Spisi... PESMI V PROZI, spisa« Chao. Baudelaire. 112 strani. Cena ................... ________________________________ JO Verna slika jiestrega vel Ikoni est nega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cen» ________________________________________________ M To je satira na francoske pretekle ln Beda-nje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljlci. PLAT Z* ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nasaeč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .00 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je sjiisal naš poljudni pisatelj Kač, kl se je iiosebuo proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ________ 1J55 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 05 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic Is na&mi domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ssaver MeSko. — 70 strani. Cena ------------------------------------------- Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno Ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 stranL Cena ...................m...................... J9 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseb naSih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domoviiO doseže tudi jiovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 06 str. Cena J5 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cesa JO Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal GangL Ul strani........ JO PRODANE DUŠE, spis=* Joža LlkovK. 160 str. Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTIC« SELIVKE, Ratio Orano! Tagore. Trda vez. 84 strani. Cm ____________________________ .75 Prgeovori, eseji ln misli slavnega indijske« ga pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... J5 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, kl razmotrlva pereče moderne probleam ln pooega v druoem dolu v vojno ln povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kart FIgor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti a tako čudovito fine«». da mora ČltatelJ nehote s napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 23!> str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo Je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-ŽANOV _________________________________________________________ ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cona _____________________________________________________ SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Kuskem in na Nemškem konfisciran. slika na realističen način ruskega intellgenta, malomeščana. ofieirja, študenta, Žida, žensko v okviru družiue in samostojno učiteljici*. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena -------------------------------------------- Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZajiadiH Pestre slike iz indijanskega ln jd-jonirske-ra življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-ineriškem Zapadu Je zunl dosti natančneje o-pisatl kot marsikdo, kl Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 03 stranL Cena____________________________________________ To je po naše prikrojena (invest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem giuvnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SP1SJE. Malo povesti lz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ________________—------------ J5 SUKA DORIANA GRAVA. Spisal Osear Wilde. .'Ml strani. Cena ........................1.26 To Je »len najbolj značilnlb spisov znamenitega angleškega pisatelja. Unman je izredno zanimiv jhi svojem stilu. |>o svoji fantastični vsebini, jn> svoji globoki miselnosti in napetosti. kl veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena JO Zbirka kmečkih povesti lz našega življenja. Bohinjec je dober jdsatelj. kl v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanjn njegovih del se zdi človeku, da Ima pred očmi prizore lz domovine. SLIKE, spisal K saver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem iiovesti, kl zaslužijo, da jih sleberni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 NaS mojsterski pripovednik nam nudi t teh dveb svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena ________________________________________________ JO To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena....................... 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter lzborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 301i strani. broširana .00 Pisatelj Edgar Rice Burroughs Je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred Djim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, oa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 205 str. Cena 1J0 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški Btrojl tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko i>od oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena------------------------------ .78 Knjiga vsebuje petnajst pisem, kl jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!« dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljiih opisov francoskega mojstra, vzeta la našega kmetskega življenja. V METEŽC. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............ Pisateljica Je v tem romanu globoko pogledala v žensko duSo. I'sode jwtero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svol način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 sir. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana glol»oka mlrr>» modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinrr. 78 str. Črna .33 Zanimiva [Hivest iz časov prekršcevanja koroških SIoven<-ev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz naiiet roman, ki ga čitntelj ne more odložiti, dokler ga ne prečit« do kon<-a. Poln najneverietneJSib dogodivščin ln zaplet IjaJe v. V ROBSTVU, spisal Ivan Mati*]t. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.23 Ivan Matičič jo eden tistih redkih naših ljudi, ki ne jiozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna ti*vse jire-trešljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje (»ovesti Mileinskega. 1'remka lil Laha. Posebno jiretresljiv je spis Milanskega "Mladih zanikernežev lamini življenjepisi". ZADNJA KMEfKA VOJSKA. Spisal A. Senna. jMttdovetiil L. J. za Ljudsko knjižim, obsega ::TS strani, in je Jako zanimivo pi-ana j»ov«'St Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL JMi jo seveda tudi vso pripravo za kuhanje. Moral ji je pomagati tudi mož. Kuhala sta takole: Žena prinese štiri velike sveče, mož pa en majhen lonček za pol litra. Žena drži sveče pod lončkom, mož pn lonček z vodo. Dokler ie bila voda mrzla, dobro; voda je bila vedno le bol j vroča, mož en čas premika en palee in zopet drugega, potem pa reče ženi: "Majcka, saj je že dosti vroče." Ona pa trdi da se ni: kar naenkrat ga tako speče, da mu pade lonček i7 rok in s tem popari ženo, in komelični čaj je bila velika luža na umazanih tleh. Lahko si mislite, kakšna ploha je dobila tega ubogega moža. Jnz pa, kakor drugi, smo se pa vsi prav od srca nasmejali tej bolni in sitni ženi. Naših šest ur !je minulo in čas je, da zopet gremo na vlak. Tz Pariza gremo v Havre. Vlak je prav počasi vozil; na vsaki postaji je dvakrat vstavil, ker je bil tako dolg. Vročina je bila velika, vode nismo mogli nikjer dobiti. Po treh dneh na potu pridemo v Havre. Na po-j staji so nas čakali trije avtobusi. Kar stali smo tesno eden poleg drugega; nismo imeli nič stolov. Ta vožnja ni bila dolga pa smo v hotelu. Ko stopimo v jedilno sobo, smo videli mizo vse lepo pogrnjeno z belim prtom. Salmo da bi kmalu jedli, je bila moja misel. Kmalu so servirali dobro večerjo; po večerji je bila pa zabava. Za stare je gramofon igral naše lepe slovenske polke in valčke, nam otrokom pa so dali žoure in igrače; vse nam je bilo na razpolago. &ele o polnoči smo šli k počitku, pa sem prav dobro spala. Zjutraj slišimo rog k zajr-ku. Takrat smo vsi vstali, v desetih minutah smo bili vsi v jedilni sobi. Malo še ogledujemo, pa pride povelje: "Vsi se morate iti kopat!" Ženske na eno stran, tmoški na drugo. Ko se slečemo, gledate dve ženski če imamo uši. Teh jaz nisem imela. Ko nas je vse previziti-rala, nas je pahnila ven. Jaz sem rekla mami: "Kopat nas je pognala, k»je pa je voda?" Nisem še to izrekla, pa začne deževati, jaz pa letati z enega kota v drugega; povsod je šel dež, tako da sem fcita takoj vsa mokra. To je bilo presenečenje, kn: * Zadnji dan smo si hoteli malo ogledati mesto Havre in tudi naš parnik "Tie de France" bi radi videli, kako je velik. Zbere se nas šest. pa gromo. Eden naših sopotnikov pa nas vpraša, če ima kateri tisti znak Francoske linije, češ, če ?e bo- Nadaljevanje na 6. strani. V Bakonjskem gozdu na Ma-djarskem leži vas Gvorravazd. To vas je doletela strasti nesreča. Že popoldne se je nebo stemnilo in zadivjal je velik vihar. Kmalu nato pa je začelo grmeti, bliskati se in treskati. V tem je začelo izpod neba liti s tako silo, da so vode nenadno začele naraščati. Mali potočki ki so tekli mimo naselja, so nenadno narastli v nnvgočne reke in poplavili njive in travnike. V hipu so bile pod vodo vse ceste in voda je začela vdirati v kleti in hiše. Kmetje so obupno hiteli kopati jarke, da bi speljali vodo stran od svojih hiš. V tem pa je nenadno treščilo v neki hlev, ki je takoj začel goreti. Ogenj se je s tega hleva razširil na bližnje hiše, nakar se je vsega prebivalstva polastila strašna panika. Nihče ni imel časa niti gasiti. Vsak je poskušal rešiti, kar mu je bilo najdražje. Otroci in ženske so priilrli iz gorečih hiš na ceste, kjer pa je že drla deroča voda. Ljudi so s težavo spravili v hiše ki niso gorele. Ker je nevarnost potaiala vedno večja, so morali nazadnje prebivalci v svojem obupu zapustiti vas in pobegniti drugam, da so si redili golo življenje, medtem ko je njihove domačije odnesla voda. Pota Ljubezni R o m a n 58 GANLJIVA LAŽ General Zeffrido je bil v Italiji izredno i>opularcn zaradi svoje hrabrosti kot junak prvega vojnega pohoda v Libiji proti Meneliku. Udeležil se je tudi svetovne vojne, v kateri je bil večkrat odlikovan. Nedavno je pa težko zbolel tako, da ni bilo nobenega upanja več, da bi o-kreval. Izrazil je željo, naj mu obesijo na steno ob bolniški postelji zeipljevid Abesinitje, na katerem so bili z zastavicami označeni uspehi in prodiranje italijanske vojske. General se je sillno zanimal za vojno v Abesi-niji in opetovano je izrazil trdno upanje, da ne bo umrl, dokler italijanska vojska ne zasede Addis Ababo. Pred tremi tedni je general tako oslabel, da so zdravniki izjavili, da so mu je približala zadnja ura. Ko se *je zdramil iz daljše agoni je, so bile zastavi ce na zemljevidu zataknjene v abesinsko prestolieo. Nekomu se je stari general tako zasmilil da je nalašč prestavil zastavice, da bi tnru napravil še zadn je veselje pred smrtjo. Generalu so je zjasnil obraz, zažarele so mu oči in vzkliknil je: "Addis Ababa je naša!" in je izdihnil. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovu^ "Prosim, gospod, kdo je ta odlična pojava-" "Grofica Wintersteinska," je odgovoril in se odstranil. — Sedaj vem toliko kot prej, — je dejal sam pri sebi — da je iz najvišjih krogov, to vidim sam. "Dovolite," je nagovoril drugega, "ali prebiva ta dama tukaj v okolici.' Gotovo je tnj- i.„ »*» j.a . "To je grofica Wintersteinska—" "To sem že slišal." "Rusinja je in stanuje v Solitude." "Ali ni to knežji grad?" — t'udno, — si je mislil. — Pa se obrnem na ljudstvo; morda me črevljarski vajenec bolje pouči. — "He, mladi mojster, fj!i poznate to damo.'" "Pozna jo vendar vsakdo, to je knezova lj.i bica." — Narod treba vprašati, — je menil tujce. Grom in strela, visoki gospod ima okus! — Pred njim sta stali žen>ki s košarami in sta se razgovarjali: "Pomisli, .Muellerjevega gluhonemega sina je poslala v zavod, da se izuči. Da, dobrega >r-ca je, to jej mora vsak priznati, ampak v p« kel pri«le vendarle." "Sestre iz bolnišnice prihajajo k njej, kadar potrebujejo kaj. Nedavno je darovala za ves otroški oddelek perila. Možu stare Schul-zinje je pa kupila voz na kolescih, ker ne mor" več hoditi." "Jaz pojdem tudi k njej, pa jej porečem, da imam bolnega otroka." "Lepo 'bi naletela. Saj vsakokrat natančno pozveduje, ali je resnica, kar jej reveži povedo." "Kaj, tako prebrisana j'1.'*' 44Saj to se vendar tako vidi." Tujec je stopil k njima. "Ali mi morete povedati, pro-im, kje bi mogel videti knezovo sliko 7 "Tam na oglu, pri fotografu." "Hvala." Deklica s krasno veliko punčko na rokah j;* vlekla Vero do ogla, bržčas, da jej pokaže svoje stanovanje, potem je dvignila svobodno roko proti njej. Vera se je sklonila nad otrokom in ga pobožala po licih. Mala .j** nato izginila. Počasi, s kratkimi, graeijozniini koraki, previdno stopa je po slabem tlaku je šla grofica ? preko trga. Ni se brigala za ljudi, kraj katerih j je morala iti. Ljubkujoče je pogladila z roko I sprednja konja, se dvignila s pomočjo sluge na voz in prijela vajeti... A[ga t a je končno vendarle odprla okno — deloma iz zanimanja za dogodek, deloma zaradi Verinega ljubeznivega vedenja do otroka. , Vera se je smehljaje ozrla nanjo in jo po-| zdravila z bičem. Takoj so se ozrli vsi v ono smer: Agata je sardela kakor rak in hitro zaprla okuo. Čveterovprega je dirjala dalje. Jutranja vožnja in pa mali intermezzo sta Vero nekoliko raztresla. Toda ker je po samotnem obedu morala prebiti vse popoldne sama, sta se povrnila skrb in nemir. Ko se je zveče-l ilo in so po sobah zagorele luči. je stopila pred zrcalo. — V tem turobnem baršunu ne maram spre- jeti Kgona. Ali bi obleka večerno toaleto' Ne, o. kjer je že čakala komornim nanjo. "Pustite me samo, opravka imam za toletno mizo. Kadar pozvonim, prinesite indijsko obleko iz l>eleifa gaza." "Oni flor, ki ga je. nosila gospa grofica v Itlaiji na tera-i.' Ali ne bo toaleta prelahka?" "Ubogajte!1* Kakor da -e j«' je polastila čudna omotica. Se nikdar ni izvrševala s toliko rafiniranostjo i.-.*oje umetnosti. Ogibala se je v-sega preživega ji's vsiljivega — hotela je hiti čarobna. Ko je i komornica 'zopet vstopila, je obstala ka'kor vkovana. Vera je bila zadovoljna: — ako ie ta že vsa prevzeta — si je mislila. In ko je bila oblečena v lahko tančico, ki je jasno odražala vrat in roke in o kateri ni bil > možno vedeti, kje in kako je zapeta, komornica ni mogla, da bi ne vzkliknila: "Moje oči -o '/.* vajene videti najlupše, ampak tako krasna kot nocoj ni bila go>pa grofica >e nikoli — kake r vila." "To je dobra beseda. Dajte mi bril;:':ite iz trezora." "Vaše neprestano čudenje me utruja, hitro, hitro! Zapnite mi ovratnico: puščico zataknite spredaj v lase, z zvezdo navzad, pa ne pretrdo, mora se premikati — el« bien. Sedaj ml prinesite m- vijolic iz prizidka.. . Tega velikega šopa ne morem zatakniti. Rahlo, nalahno jih zvežite — oh, kako ste nerodni!" Gospa je ostala prijazna — vedela je natančno. da bo njena gospodarica v naslednjem irenotku zopet dobrotljiva. Go-pa je ostala prijazna — vedela je natan-i čno, da bo njena gospodarica v naslednjem irenotku zopet dobrotljiva. "Tako — vidite, da znate. No. in sedaj pritrdite cvetlice tu na levi z agrafo." "(Jaz c je zmotila, to je petsto mark." "Ali je preveč- fini več, tem bolje, mislim." "Kako naj se zahvalim—" "S tem, da molčite. Strašno slabe volje sem, |pazite, da me ne bo nihče motil." Komornica je gledala za njo in solza ji je kanila na podarjeni denar. — Kdor jo pozna kakor jaz, jo mora oboževati. — Vera je gledala v prizidku -kozi okno na cesto, in naposled so se zasvetile svetiljke kne-ževske kočij. Pritisnila je roko na divje utripajoče srce, vstala ter dvignila zastor. Tako jo je našel knez, ko je vstopil. Trudoma se je izvil Lz njenih ust krik: "Ali se vračaš zopet k meni-" DALJE PRIDE "Naši Najlepši Kraji" ZBIRKA slik, ki jih vsebuje ta knjiga je enih najlepših, ki se jih morete predstavljati. Slike so iz vseh delov Slovenije. Fin bakrotisk prinese n-i dobrem papirju izrazite lepote naših najlepših krajev. Vemo, da ne bo vam žal za dolar, ki vas stane ta lepa zbirka 87 slik. Naročite to knjigo še danes. Vzbujalo bo v Vas mnogo veselja. R~ flll ^ ■ -. * v .. . ^ J* - v KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK "QL'AV V A ROD jI n New York, Thursday, June 4, I 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9-A. Srčna stiska ■ RIMSKO CESARSTVO OBNOVLJENO 17 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. drži 4*Xo, kako jo, Kati, vedno mi obfjubljaš kako pesem; ali ne bi hotela sedaj zapeti?'' pravi Gerta, ko je bila večerja končana in so vsi vstali. "Za-kaj me tako mučiš, Gerta!" "O, ne, sedaj se mi pa ne boš izmuznila, samo ne s«' tako!" -Tudi jaz prosim, draga Katarina," se oglasi baronica. "Vaš glas tako pomirjevalno vpliva na mene." "Kakšno postim želite, gospa baronica."' "To je vseeno; vse slišim rada. Samo poiščite, kar hočete peti. Tukaj sem bom sedla in bom poslušala. Joachim ti pa mi boš z gospodom oskrbnikom delal druščino." Oba gospoda sedeta k baronici, ki se je naslonila v naslonjaču. Okna družabne sobe, kamor so po večerji vsi odšli, so bila na > težaj odprta in skozi nje je v sobo prihajal sveži večerni zrak. Katarina išče med notami. "Gospodo pa prosim, da je prizanesljiva proti meni!" "Prihrani si predgovor in prični," sili Gerta, ki je bila v resnici radovedna, kako poje Katarina, "kaj pa hočeš peti! O, to žalostno pesem!" Kako pa se začudi, ko prične Katarina peti s svojim lepim, mclrkfou altom, ki j« popolnoma odkrival čustva mladega dekleta. Kot bi vriskal njen glas, je bilo slišati besede:: B 4'Se je cvetoči, /.lati čas —" Seveda, to ni bilo čudno, ko je bil navzoč oni, ki so mu veljale te besede in ki je tako poželjivo gledal lepo, svetlolaso dekle. V Gerti je vstajal ostuden čut. Navajena je bila biti vedno prvj^. tukaj pa je bila postavljena v senco! Toga ni pričakovala, mislila je, tla se je tedaj Katarina, ko jo bila pri njej na obisku, sramovala, da bi pela za Gerto — sedaj pa vidi, da jo to mirno, ponižno dekle prekaša. Baronica sedi in si z roko zasenči obraz, zatopljena v globoko premišljevanje. Da, čas je bil nekdaj, cvetoči, zlati čas. nije desetkrat vet^je kakor vsa Italija, prebivalcev pa je v teh kolonijalnili deželah le l.'J,44o,-44."), vkolikor se namreč moremo zanesti na abesinsko štetje. Seveda pa. te dežele še ne pomenijo vse nekdanjega rimskega cesarstva, katero je obsegalo vso severno Afriko z Kgip-iiJ:n, Tunisoin in Alživom vred, vso Španijo, ves Balkan do l)o-lave, vso Francijo, del Nemčije in vso Anglijo. Pa tudi velik del azijskih dežel je spadal /.raven meti njimi Sirija in Palestina. To oinenfjamo pa zaradi tega. ker nas naziv "rimsko cesarstvo" v zgodovini nato spominja. dijo enega izmed francoskih generalov, po čigar žilah se preteka habsburška kri. Sedaj ko so Italijani s svojimi tehničnimi sredstvi zlomili junaški odpor abesinskega na-loda, hoče Mussolini v slovesni izjavi razglasiti, tla je ustanovljen rimski imperij, to se pravi, tla >e obnovi starodavno rimsko cesarstvo. Nove pokrajine novega rimskega cesarstvo so mnogo večje kakor pa je Italija sama. Zaradi boljšega pregleda pa moramo podati našim bralcem nekaj številk. Italija sama meri 310, K >8 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev ima po statistiki v/, leta 19.11 41,145,041, torej na kvadratni kilometer 1N.*> ljudi. Med prebivalci je 22."),000 Nemcev ter (>00,000 Slovencev in Hrvatov. Dosedanje italijanske kolonije so bile: Tripolitanija in Ci-renajka, kateri obe se imenujejo Libija, dalje Kri treja ol Rdečem moi*ju ter italijanska Somalija na vzhodni obali Afrike. Tripolitanija meri 900.00C kvadratnih kilometrov ter iim' 550.000 prebivalcev. Med temi prebivalci je fl.S odst. Kvro- bavnem razmerju matere Fran-pejcev, po večini seveda Itali- ca .Jožefa I. Sofije prihaja do janov. I prepričanja, da je bil vojvoda Oirenajka meri 00.000 kvad-: Zakupskv oče brata Franca Jo-ratnih kilometrov ter ima 15f»,-i žefn I. ustreljenega mehiškega 270 prebivalcev med katerimi cesarja Maksimirana. Obenem je 0.:» odst. Kvropce\. ;s to domnevo so se pojavile v Kri t reja meri 119,000 kvad-j pariških listih presenetljivo rat lih kilometrov ter ima 150,- ,l,,p< MOJE POTOVANJE V AMERIKO PRED 8 LETI Nadaljevanje s 5. strani. čiABSBURŽAN FRANC03 SI GENERAL. Znani francoski pisatelj in tM>znavalec Napoleonove dobe Octave Aubrv je v svoji zadnji knjigi "Rimski kralj" znova sprožil domnevo, da je Napoleonov sin vojvoda Zakupskv, oče Franca Jožefa I. Po podrobni proučitvi vseh podatkov o lju- ____________________________dopolnilne vesti o usodi edine- Toda, Katarina, saj imaš pravi glas primadone in tudi',-- 1)Vej,iVaW\\ med katerimi ira Mak^nimilajnovega sina, za • i • • i l • *■ /« a I u ___Z________I_ ...» v... _ __ postavo primadone," zakliče Gerta, ko Katarina skonča. "Prav izborna operna |w-vka bi bila!" "Ali se hočeš norčevati iz mene, Gerta f Bom huda, :iko mi še kdaj rečeš kako tako besedo!" Katarina vstane, "tako Gerta, stdaj ti tlam prostor, sedaj si ti na vrsti." "Jaz za teboj * To bi pa pošteno pokvarila dobri litis, ne, ne — na noben način tega ne." Govore še sem in tja, dokler ne pride čas, ko se mora Kami inn odjieljati domov. 44Pri krasnOm večeru bi šla rada malo s teboj. Ali smem papa? Prosim, saj še ni pozno in popolnoma svetlo." "To bi bilo! Kako pa boš prišla nazaj!'* "Popolnoma priprosto! Peljem se do vasi in grem po-teni nazaj nektij korakov peš — ni me strah in je tako lept»!" "Ako dovolite, gos p i ca Bergcr, vas jaz peljem domov; bom že zopet našel domov," pravi Kraft. "Seveda, gospod oskrbnik," zakliče baron, "vi se peljete ž njo. Ne, ne, Katarinca, to bi bilo še lepše, ako vas pustimo, »ročilo, da je kdo tri leta ostal pri grofu Polilu, čegar vzorno gospodarstvo je splošno znano." "Odkod pa jo, pravzaprav? Ali ni rekel tla je iz Šlezije?" 44 Mislim, tla je iz Vratislave; in najbrže iz zelo dobre družine. Ne moremo drugače, kot tla bo jedel z nami; ali ne misliš, Lora? Njegovo stanovanje sem pustil lepo urediti. Je povsem d ruga čem človek kot stari Vos." "Kakor ti misliš, Joachim; je svetovno izobražen, kot se mi dozdeva in n«1 bo prekoračil odkazanc mu meje." "Mislim pa, da je m alo predrzen," pravi Gerta, 44ker se je kar tako vsilil Katarini." "O vsiljevanju tukaj ni nikake«jra govora," pravi baron, "sicer pa Katarini najbrže tudi ni neprijetno; saj ji tudi ni popolnoma tirj." 44 Pa vendar je samo oskrbnik; na njenem mestu bi ga jaz lepo zavrnila." "Kaj, dekle, ali misliš, da je vsakdo tako visok in razvajen, kot ti? Vsakdo ne more biti jioročnik! In Kraft bi bil marsikomu kot zet dobrodošel. Rajši pojdi v posteljo, kajti tvoj obraz j«' postal tako prepaden, gc#ovo si trudna, ker si danes tako zgodaj vstala in si bila ves dan na svežem zraku." Gerta pravi starišeni "lahko noč" in gre v svojo sobo. Misli na vožnjo obeli. Kaj neki sta si povedala? Sa'j je bilo tako jasno, da sta si bila naklonjena. Katarini no veselje ni ftoznalo ni kake meje. Toda tako, kot je mislila Gerta, ni bilo. Kot dva pametna mlada človeka sta se vozila. Katarina mu je pojasnjevala pot. po kateri je moral voziti in meti seboj si izrazita veselje, da sta so zo|Kxt tako nepričakovano srečala; in to je bilo vse. Na Bergerjevirn dvorišču Kraft stopi z voza, se poslovi in se obrne proti domu. Na Brozonu mu jo bilo zelo všeč. Baron je bil ž njim zelo prijazen in novi delokrog ga je veseli:. (Daljč prihodnjič.) pa je le 0.7 odst. Evropejcev. Kri t reja je najstarejša italijanska kolonija. Libija na je bila priključena Ttaliji Še le tik pred svetovno vojsko. Somalija meri 490,000 kvadratnih kilometrov ter ima 1,-(»29,000 prebivalcev, med katerimi je le 0.2 odst. Kvropcev. Vse dosedanje italijanske kolonije torej merijo 2,109,000 kvadratnih kilometrov ter imajo 2.445.445 prebivalcev. Abesinija je dežela, ki je bila doslej svobodna, naj sedaj pride pod italijansko oblast. Njena površina znaša 1,129,400 kvadratnih kilometrov. Prebi valstva ima ]>o štetju iz leta 19.°>0 nekako 11.000,000 ljudi, med njimi .'» in pol milijona pravih Abesincev, 5 milijonov Galov, 1 milijon hamitskih Ro-malcev in Danakilcev, 1 in pol milijona zamorcev ter 50,000 ju d o v. Plen fašističnega leva ie torej naravnost ogromen. Ali va nesrečna mati, ki je zblaznela )km1 vtisom strašne tragedije, ni vedela, da se ji je rodil sin. Cesarica Chariot ta je porodila sina na dvoru svojega očeta, belgijskega kralja. Takrat je bila že neozdravljivo blazna. Njen oče, belgijski kralj Leopold I. je odredil, da so novorojenčka nesrečni materi vzeli. Dal ga je v vzgojo pod tujim ste izgubili, da vas bodo vedeli .varni pripljuti. Res hodimo ne-! rtaj č^sa j jo mestu, pa parni ka1 nismo mogli najti. Dve 'uri smo tavali, pa zmerom se mi je •delo, da hodimo na enem pro-J štoru. Kaj nam se je zgodilo, je neverjetno. Prišli smo ravno pred uradi Francoske Linije, pa nas eden j vpraša: "Ali ste se izgubili?" Seveda mi ga nismo razumeli, pa imu eden iznr»d potnikov pokaže znak, pa nam je kmalu» pokazal naš hotel. Tako nam je potekel zadnji dan v Havre. Ob 4. zvečer nam j«1 bilo dano povelje, da gremo na parnik. • Vsi smo prestrašeno gledali eden drugega. Res ob 4. uri pridejo štirje veliki tovorni avtomobili in vsak je pobral potnike ene narodnosti. Kar nas je bilo Slovencev, smo bili vsi zadnji, zato smo morali čakati, da pride avto nazaj. Sedeli smo na stopnicah in čakali, pa pravi eden izmed sopotnikov: "K. prijatelji, dajmo še eno zapeti, mogoče danes zadnjič v Kvropi." "Pa dajmo!" je !>il odgovor nas vseh. Naš vodja, Glavan je že pel 44Pozdravljen bodi, ljubi kraj, če tine vidim več nikdar *' Nismo končali; večinuaia vsak je imel solze v očeh. Nato pa pritle avtobus še po i:as. Nekaj so nas še doktorji vizitirali, pa smo bili seveda vsi pri zdravju. Odkazana n,,,r je bila lepa kabina za štiri. Nato gremo, tla vlečemo listki, ka teli štirje bomo skupaj jedli. Pri naši mizi smo bile samo žensk«'. pri drugi mizi so bili pa sami moški. iSevoda nič niso bili veseli Kar naenkrat pa Osebno Vodeni POLETNI IZLET V JUGOSLAVIJO na slovitem ekspresnem pamiku BERENGAR1A 1 7. JUNIJA Manj kot v treh dneh preko oep-ana. Prejšnje udobne kabine turističnega razreda so sedaj na razi Mila go potnikom tretjega razreda. IMzkošna iiltedtiiea in jnv-in» dvi.rane. .Iril je pripravljena po il<:in;uV: lirezplaeiio vino. Poseben orkester, filmski* slik«', i gre. Direktni ekspresni vlak iz Pariza sevoboilna si tukaj, čeprav si Slovenka!" Kmalu na to vidim tudi črno iu zakajeno I mesto New York. Pred na-' šini parnikom se pa že valijo j vsake vrste drva in umazana voda Kmalu nato smo v pri-sanišču. Zopet veliko ljudi bilo tukaj, ki pozdravljajo vsak evojeira. Tudi jaz sem miirala z belim robcem, misleč si. dp ie I udi moj oče med njimi. Toda motila selil se. Zvedela sem da je več ljudi v Ameriki, ne -amo tisti, ki s« miirali d«»li na Ob eni ;t» šli vsi tisti < 1«»11, ki so bili ameriški državljani, tako tudi tisti »Joseph Sitar, ki je jedel pri naši mizi. Poslovili smo se in vt«m, da je rekel ob slovesu, da ,^re v Pennsvlvani-jo. Xaš jK*vec .John (ilavan je Š4-1 pa v Cleveland. Ostalo nas je samo 12 tisto noč še na par-niku. Dru.^i tlan smo šli pa še tudi«mi vsak na svoj kraj. A-irenti so nas razjieljali vsakega 11. julija: Saturnia v Champlaln 15. julija: Manhattan Norinaudie Trst v Havre v Havre v Havre CALIFORNIA : San Fraueiseo. Jacob Laushln ••OIORAIMI: IMiel.lo, Peter Cull*. A. Safll? U'alsei.biirg, M. <1. Itayuk 1NHIANA : Iiiiliaiiapoiis. Fr. Zupantit. 'I.I.INt US: Cliieago. J. Ilevflf. J. I.ukanleh Ci«-ero. 4. Fabian (('hieago, Ci«**" n In lltlnoiat Jollel, Mary Bambbb IJi SaMe, J. S|H'l|«'ll Mas«-oiitali, Frank Au»nistiii North ChieaKo. Joe Zelene KANSAS: Uirard, Agnes Motnih Kansas City. Frank 2agar MARYLA.NI>: Kit/miller. Fr. Vodoplvec Stever, J. Černe (Za PennsylvaLia, W. Va. in Marylaml t MICHIGAN: Detroit. Frank Slular MINNESOTA: Chlsliolm. Frank otnik mi j" 3. avgusta: Aquitaiiia v ClierlKturg Normaudie v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Itex v Genoa L avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg Meno in mojo sestro Štefanijo, staro šele S let, 'je prijel vsak za eno roko in ni se brigal za mamo, kako je nesla dva težka kut'ra. Spravil nas je na vlak v Xew Yorku in povetla1 nekaj besedi sprevodniku in šel. Tisti dan sem tudi prvič videla črnega človeka. Cisto v belem r.blečen je prodajal čokoladni sladkor. Prosila sem inamo, • la naj kupi, ker sem se bala da bo meni kaj naredil. Sprevodnik nam je pokazal, da naj se vsedemo. To-je bilo nekako ob 4. popoldne, drugi nan ob 5.30 zjutraj smo bili pa že v Youngstown. O. T:wn nas je že čakal a t a. k« Min ie vodstvo Francoske Tani ie por-lalo telegram in je vedel, da ^ridemo. Veselo svidoiVjo po 7 letih; to lahko bralci samiavgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: 10. Julija : Aquitania t Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcanla ▼ Trg* 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre avgusta: t Um m plain Bremen v v Ilavre Bremen j m i d i to. , j Danes živim v lepi slovenski tudi pokazal, kako se banane nnselbini v oirard. O., kjer iedo. Jaz sem mislila, da nio- :ninmo w RiOVOnski Dom. ram vso poiosti in mi jo poka- Velikokrat se nopovarjamo e zal. da «e olum. Za to sem mil «or>otn;kMi. Mogoče b- Se danes livnležna. Dr.st, zaha- ^ 0f] n jih hrfll fo m0o.p vrati*. 13. avgusta: I le tie Franee v Havre 15. avgusta : Paris v Havre 19. avgusta : Aquilania v Cherbourg Norma m lie v Havre 2tj. avgusta : Vuleania v Trst "JI. avgusta: Bremen v Bremen TI. Champlaln v Havre Conte di Savooia v Genoa -G. avgusta Vsak zastopnik Izda potrdilo za «?• lo, katero Je prejel. Zaa^fflike tople I priporočamo. (JFBAVA "GLA& NABODA" ve smo imeli; vsaki večer kn ■ l»-nV. ki smo večkrat r>elo slo-'.-or»sl*^ Tvsno na r»o+n v l-M. \foi naslov io: Murv Turk °° Smithsonian Ave., Oirard. Ohio. Dmios po o-niih letih sem te vrstice napisala z upanjem v sr-eu, da kmalu spet vidim našo' lepo Vrliniko, ker dobro vem. j da lepšega kraja ni, kot je moja rojstna vas Vrhnika. Mary Turk. PlSlte nam za cene voznih 11- S i-O VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York stov, reservaeljo kabln In pojasnila za potovanj«. %oo»3ooooooep ooaooonoaooiž ■