Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 42’—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto III.
Ljubljana, 14. marca 1931.
štev. 11.
Zaslužek in plača.
. N-e samo v trgovini, vsepovsod pri lla« se premalo upošteva potreba, spra-v'ti v skladnost plačo z zaslužkom.
Če pogledamo v katerokoli obi^t, vidi-1110 vedno eno im isto prakso za odme-r° plače nastavljenoem. Po, gotovi učni dobi dobi pomočnik plačo, ki se mu zvi-su.ie s tekom časa, ne glede na njegov uspeh. Tako sta mnogokrat v enem in 'stem podjetju lahko dva nameščenca enako plačana, a je zaslužek enega cesto trojen in celo večkraten v primeri z drugim.
Malokateri trgovec je dobro poučen o koliko ga stanejo njegovi nameščenci, zlasti njegovo prodajno osobje. Tudi večje trgovske hiše se zadovoljuje-3° z enostavno kalkulacijo: letna prodala znaša toliko, plače prodajnega perso-31aUi toliko, tedaj znašajo stroški prodaje toliko odstotkov prometa.
Ta primitivna kalkulacija sicer popolnoma zadošča za izračunanje irežijskega odstotka, ki ga trgovec rabi zlasti pri kalkulacijah blagovnih cen, ne daje mu Pa odgovora na vprašanje, če zaslužek Prodajnega osobja tudi odgovarja plačam.
Zaslužek prodajalca le redkokdaj odgovarja njegovi plači, ker se pri nas še vedno uporablja izključno stara praksa, ^a se plača zvišuje z leti službe, kar je sicer deloma utemeljeno, nikakor pa ne Pravilno, zlasti pri prodajnem osobju lle- V inozemstvu se v vseh strokah in še 'Posebej pri trgovini uvaja načelo, da odgovarja plača zaslužku nastavljenca.
Določitev zaslužka posameznega prodajalca je celo pri največjih trgovskih podjetjih omogočena z uvedbo plačilnih listkov, iz katerih je razvidno, koliko prometa je posamezni prodajalec napravil v gotovi dobi. Zaključki, ki so jih napravila različna podjetja na podlagi te kontrole, izkazujejo presenetljive številke, ki dokazujejo, da so pri vsakem trgovskem podjetju nastavljeni plačani ljudje, ki svoje plače ne samo ne zaslužijo, marveč so plačani celo zato, da delajo podjetju škcdo. Nasprotno pa so iste številke pokazale v vsakem podjetju med prodajnim osobjem posamezne moči, ki so vredne trojne in celo desetere plače.
Vsota prometa, ki ga opravi posamezen prodajalec, sama na sebi že predstavlja tudi merilo njegovih zmožnosti in vrednosti njegovega dela. Računati pa je treba pri tem tudi z okolnostjo, koliko zaslug si je pridobil prodajalec s tem, da je znal obdržati stare in pridobiti nove odjemalce, kakor tudi z možnostjo, da ni pridobil nobenega novega odjemalca, temveč je celo nekaj starih, stalnih strank odgnal iz trgovine. Ugotovitev teh zaslug in škode je sicer nekoliko težja, vendar pa ne nemogoča, in se vsekako izplača, da se trgovec informira po možnosti pri vsaki odpadli stranki glede vzrokov, ki so ga odgnali iz trgovine. Pri tem poizvedovanju bi izvedel trgovec marsikaj zanimivega, kar mu je bilo dotlej prikrito in bi brez te njegove akcije ostalo najbrž prikrito za
yedno, ugotovil pa bi nedvomno to, da gre najmanj 80 odstotkov odpadka na račun malobrižnosti in drugih napa k prodajnega osobja.
Praktična ugotovitev zaslužka in vrednosti posameznega prodajalca potom •kontrolnih listkov je enostavna: izkupi-!o za gotovo dobo delite s številom nastavi jenoev, s čemer dobite številko prometa, ki bi ga moral v tej dobi doseči povprečen prodajalec. Pri letnem izku-pilu 600.000 Din v obratu s štirimi prodajalci je n. pr. povprečni znesek Din
200.000. Prodajalec, ki piroda manj od te vsote, je slab prodajalec, pa najsi ima tudi večjo prakso. Seveda gre pri tem, le za osobje, ki se bavi izključno le s prodajo, ne pa še s kakimi drugimi opravili.
V interesu trgovca je, da stalno nadzoruje in proučuje prodajne zmožnosti osobja ter po doseženih u spah ih odmerja tudi nagrado, da s tem vzpodbudi manj delavne, tudi zmožnim in dela-voljnim je tako priznanje v novo izpod-budo.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Kadar pa so pogoji za dovoz lesa iz skladišča za gotovo blago na oddajališče drugačni kot oni iz glavnega oddajnega skladišča, vodimo lahko sicer tudi skladišče na žagi kot del' skupnega oddajnega skladišča, vendar moramo pri vrednosti izgotovljenega in na tako skladišče oddanega lesa upoštevati, da je vrednost blaga na tem skladišču toliko manjša pri kubičnem metru, kolikor nas stane dovoz od tu na oddajališče več kot tam; nasprotno pa je vrednost kub. metra lesa na skladišču pri žagi večja za
Žaga št........
tisto razliko, za katero je strošek izvoza iz glavnega oddajnega skladišča na oddajališče večji od stroškov izvoza od žage do tja.
Ako vzamemo za primero, da imamo otvo-riti v knjigi produkcije račun za našo žago v II. Bistrici, katere skladišče tvori obenem tudi del našega skupnega oddajnega skladišča, in je ta žaga pričela obratovati brez zalog dne 1. IV. 1930- bo račun žage v knjigi produkcije izgledal približno tako:
. v II. Bistrici.
Datum	Tek. štev. ||	Predmet	Debet		Kredit		Pojasnilo j
			Din	P	Din	P	
1930							
5. IV.	336	200 m3 jelovih hlodov		34.000	—			i
10. IV	313	100 m3 bukovih hlodov		18.000	—			2
19. IV.	478	mezde žagarjem od 1. 15. IV				4.250	—	3
	480	na odd. sklad, prevzete jelove deske(140m ')			47.600	—	4
	481	„ „ „ „ bukove „ (65 m3)			24.050	—	5
»1	482	„ „ „ prevzeti odpadki				1.800	—	6
15. IV.	483	250 m3 jelovih hlodov		42.500	—			7
20. IV.	541	100 m3 bukovih hlodov		18.000	—			8
22. IV.	552	razni izdatki za obratov, pomočke . . .			2.200	—	9
30. IV.	630	na odd. sklad, prevzete jelove deske (150m:l)			51 (XX)	—	10
M	633	„ „ „ „ bukove „ (65 m3)			24.050	—	11
	635	„ „ „ prevzeti odpadki				1.900	—	12
	636	mezde žagarjem od 16. 30. IV				4.800	—	13
>1	637	bolniška blagajna				180	—	14
		(koncem aprila)		112.500	—	161.830	-	15
Pojasnilo vpisov.
Številke in cene so vzete povprečno se ne strinjajo docela z današnjim ■dejanskim stanjem. Priobčena tabela slu-21 samo v orijentacijo, kako knjižiti posamezne postavke. Vpisi ®e nanašajo na začetno obretovanje žage v mesecu aprilu. Obratovanje se je pričelo brez vsakih zalog.
Vrednost žage je izkazana v posebnem računu nepremičnega inventarja, ^ je naša last, deloma pa v račun inve-*hicij. Ako bi imeli žago v najemu, bi korali seveda njen račun v knjigi produkcije obremenjevati tudi z zneski, izplačanimi za najemnino.
Do posameznih knjižb, ki so seveda prevedene potom prima-note, je prišlo ha sledeči način:
1.	Za žago smo nakupili, ali pripeljali iz lastnih kompleksov 200 m3 jelovih hlodov po ceni Din 170 za m3.
Ker srno te hlode nakupili potom centrale samo za predelavo, vpišemo v kreditno kolono (izdatke) izplačano vsoto ha račun produkcije in obremenimo s lani račun žage v II. Bistrici. Teh hlodov h® vodimo v skupnem blagovnem raču-hu, pač pa jih mora voditi v .računu bla-§a (t. j. v kontrolni skladiščni knjigi) Zaga. Seveda je priporočljivo o zalogah ha žagi voditi tudi pri centralnem knjigovodstvu posebno evidenco.
Ako pa smo hlode pripeljali iz kakega lastnega gozdnega kompleksa, ki ima v knjigi produkcije ot varjen poseben račun, tedaj v P. N. najprej med prejemki (debet) razbremenimo račun dotič-hega kompleksa, za protivrednost pa v haslednji vrsti potom P. N. obremenimo zopet račun produkcije, konto: žaga v D- Bistrici.
V slučaju pa, da smo hlode za žago dobavili iz našega glavnega skladišča za okrogli les, katerega vodimo seveda v glavni blagovni knjigi v oddelku okrogli les, skupina jelovina, razbremenimo v D. N. najprej račun blaga in v naslednji vrsti obremenimo račun produkcije, kon-žaga v II. Bistrici.
Obremenitve, kakor razbremenitve Posameznih računov moramo izvršiti po lastni nabavni ceni, če smo blago nakupili neposredno za žago, po dnevni vred-
nosti pa, če smo ga dobavili iz kakega lastnega kompleksa, oziroma, če smo ga oddali kasneje iz glavnega skladišča.
2. Zag.i smo dobavili za rezanje še 100 kub. m bukovih hlodov po ceni Din 180 za kub. m. Vpis je isti kot pod 1. točko, razlika se nanaša samo na vrsto, t. j. skupino blaga in na ceno.
3. Zagovodji smo na podlagi mezdne liste izplačali znesek Din 4.250 za zaslužek osobja, zaposlenega na žagi za dobo ' od 1. do 15. IV. V 'P. N. smo knjižili ta izdatek na račun produkcije, ne na račun mezd in plač, ker to vodi bodisi žagar sam v posebnem seznamu, ali pa vodimo razpredelbeno evidenco stroškov za posamezne račune produkcije pri glavnem knjigovodstvu, iz katerih koncem poslovnega leta sestavimo skupni evidenčni seznam.
4. Po seznamu žagovodje oziroma skladiščnika na našem oddajnem skladišču je žaga oddala 140 m3 jelovih desk, ki imajo povprečno dnevno vrednost 340 Din za m3 Iranko oddajno skladišče.
V P. N. smo med prejemki (debet) odobrili odpadajočo vrednost Din 47.600 računu produkcije, konto žaga v II. Bistrici.
Ker smo ta kvantum lesa prevzeli na naše skupno oddajno skladišče, smo v naslednji vrsti P. N. med izdatki obremenili račun blaga ter množine in vrednosti prenesli na breme blagovne knjige v odpadajoči skupini na posamezne vrste blaga.
Tudi če zrezano blago iz žage prodamo neposredno kateremu kupcu, moramo razbremenitev žage izvršiti v P. N. na breme računa blaga, kakor da smo ga prevzeli na oddajno skladišče po dnevni ceni (tedaj naši povprečni nabavni ceni) in šele v naslednjem vpisu v P. N. izvršiti vknjižbo prodaje. To prakticiramo vsled tega, da imamo koncem poslovnega leta omogočeno evidenco dobička, ki izhaja iz računa produkcije ločeno od evidence ostalega poslovnega dobička. Poleg tega pa se s tem načinom knjiženja izognemo možnosti pomot pri računu blaga, kar nam služi v pomoček za točno kalkulacijo kapacitete žage, kakor tudi za določitev izkoriščene k u bat ure in odpadkov okroglega in zneskih.	(Dalje	sledi.)
Tudi lesna trgovina
Danes se čudimo Rusiji, da za more metati na svetovna tržišča les po tako nizkih cenah, za nase pojme tako rekoč zastonj. Prvotna tolažba, da gre samo za trenutne poskuse, porojene vsled potrebe po tujem denarju, da se zamore tam nadaljevati z deli za industrializacijo in razširitev prometne mreže, se je razblinila v nič. Ne samo pri lesu in poljskih pridelkih, temveč tudi že pri industrijskih produktih postaja Rusija čim dalje bolj opasen konkurent vsem evropskim, pa tudi ameriškim državam.
Med našim izvoznim blagom je najbolj važen les, ter bi moral biti deležen še prav posebne pozornosti merodajnih faktorjev, kfer zaposluje stotisoče delavcev.
Visoke takse in razmeroma visoka prevozna tarifa poleg vseh drugih bremen ovirajo lesno trgovino v njenem razvoju in napredku ter celo ogražajo doslej pridobljene pozicije na lesnih tržiščih.
Najbolj obdavčeni predmet domačega konsuma je poleg tobaka vino. Tudi vinogradniki pa morajo priznati, da se navzlic neugodni konjunkturi in navzlic visoki trošarini konsum vina pri nas do-aia ni močno zmanjšal, vsaj tako ne, da ■oi se zamoglo — upoštevajoč splošno gospodarsko depresijo — zvračati vso Krivdo na trošarino.
Izvozu vina pa, ki po svoji količini predstavlja konta j 025%, po vrednosti pa komaj O-72%, tedaj niti ne en odstotek celokupnega izvoza, je posvetila država toliko pozornosti, da je poleg ukinitve vseh taks globoko znižala tudi (prevozne tarife za izvoz vina, k temu pa uvedla še izvozno premijo, da banaš-ko vino ob svojem pasiiranju v Mariboru spričo teh olajšav ni imelo samo zase prav nobene cene ter je prišlo na avstrijsko mejo popolnoma zastonj, plačana je bila samo normalna voznina. Dobička od izvoznih premij niso imeli vinogradniki, tudi ne vinski trgovci, pač pa so se tudi s to ugodnostjo okoristili razni špekulanti.
Pričakovani efekt je izostal; izvoz vina se je po teži sicer podvojil, po vred-
potrebuje zaščite.
nosti pa ostal na svojem starem mestu. Glavno pa je vrednost in ne množina. Ako od vrednosti odbijemo še ogromno vsoto, ki je bila izplačana na račun premij, je učinek še vidnejiš.
Les'pa, ki je navezan po svoji veliki večini na izvoz, ker je domača poraba v primeri s produkcijo naravnost mini-/nalna ,oddaleč ni deležen sličnih ugodnosti, dasiravno je še lani navzlic neugodni konjunkturi, navzlic ruskemu dumpingu in navzlic vsem taksam in drugim obremenitvam • predstavljal po teži nad 40% odstotkov, po vrednosti pa skoraj četrtino celokupnega izvoza.
Konkurenca našega lesa v inozemstvu je vedno manj mogoča ter ga preti iz vseh naših glavnih tržišč iztisniti drugo blago, ne samo rusko, ker so tudi druge diržave, ki izvažajo les, omogočile lesnim izvoznikom konkurenco s tem, da so jim dale razne izvozne olajšave in jih ne obremenjujejo s tako visokimi taksami, dobro vedoč, da je lesna trgovina in z njo gozdarstvo ter lesna industrija potrebna v času ostre konkurence izdatne podpore.
Dosedanja praksa pri nas priča, da je lesni izvoz deležen najmanjših olajšav med našimi izvoznimi produkti, istočasno pa preobremenjen s fiskalnimi dajatvami.
Dokler pri nas lesna trgovina ne bo deležna vsaj tistih olajšav, ki ji kot najvažnejši gospodarski panogi pristojijo, ne more biti govora o uspešnem tekmovanju z inozemsko konkurenco.
ie pri nas in v inozemstvu imihnlj iiriljubtjena
krema za čevlje
Gospodarske beležke.
Predpogajanja z Avstrijo.
Ker poteče s 30. junijem naša trgovska pogodba z Avstrijo, so se pričeli na Punaju predrazgovori o posameznih Očrtih, da se s tem olajšajo oficijelna Ugajanja, ki bodo v kratkem sledila, ^a dobimo novo pogodbo še pred potekom ©tare. Po vsej priliki bo nova pogodba sklenjena na podlagi istih ugodnosti, katere uživa v Avstriji Madžarska, fa Avstrijo pa pride bržčas v poštev na--Sa pogodba s Češkoslovaško.
Telikonočne izložbe v Zagrebu.
Na
poziv zagrebške Zbornice TOI eo Se odločili zagrebški itirgovci, da aranžirajo velikonočne izložbe izključno le z Jugoslovanskim blagom, obenem pa označijo razstavljene predmete tudi s tvrdko producenta. Ta karanžma ima za do-«ia6o produkcijo velik propagandni pomen.
Črtanje vagonskega davka.
Med vsemi banovinskimi davščinami Je uvedba davka za cestni fond, ki naj ^ se plačeval od vsakega naloženega Vagona, zadela v naših gospodarskih krogih na največji odpor.
Finančni minister je uvidel upravičenost želj naših gospodarskih krogov ter ta davek črtal, pač pa je dovolil povišanje taks za električni tok.
Stanje naših pogajanj s češkoslovaško.
Po vesteh praških listov se pogajanja za sklep trgovinske pogodbe razvijajo llg<xlno ter bližajo koncu. Tekoči teden se obravnavajo tekstilije.
Kriz« v obrti izdelovanja brusnih kamnov.
Izdelovanje brusov je v okolici Rogatca močno razvito, ker je tamošinji kamen Pripraven za to obrt ter je tudi na glasu kot prvovrsten po kvaliteti. Vsled inozemske konkurence, zlasti bavarske, so, prisiljeni mnogi obrtniki ustaviti °hrato\anje. Naravno je ta važna panoga potrebna carinske zaščite ter upa-nio, cla bo naša Zbornica TOI ukrenila P -trebne korake v prospeh obrti izdelave tirusov.
Iz tekstilnega tržišča.
Med veletrgovci s tekstilijami vlada veliko nezadovoljstvo, ker imajo nekatere domače tekstilne tvornice lastna skladišča, iz katerih oddajajo blago neposredno trgovcu. Tekstilni veletržci pa zahtevajo, naj bi tvornice blago oddajale izključno le njim. Naša tekstilna industrija bi na ta način padla v izključno odvisnost ožjega kroga velebržcev, zato se brani pristati na to zahtevo.
Iz 9tališča trgovine in konsuma moramo pozdraviti odpor tekstilne industrije, ker posredovanje prodaje potom ve-letržcev blago podraži, kar gotovo ni v interesu našega gospodarstva. Trgovina naj bo svobodna, in tudi pri tekstilijah, id so tako važen predmet vsakdanje potrošnje, gotovo ne gre, da bi postale piedmet monopola ožjega kroga pridobitnikov na škodo konsuma in nadrobne prodaje.
Banovinska vinska razstava.
0 priliki občnega zbora Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru v dneh 10. do 16. maja bo prirejena v unionski kleti v Mariboru tudi razstava vin iz dravske banovine. Razstavljeni sanejo biti vsi proizvodi vinske trte iz dravske banovine v steklenicah po 7 dl, in sicer bela vina v renskih, rdeča pa v bordo steklenicah. Na razstavi bodo poleg vseh vin in drugih produktov vinske trte razstavljeni tudi vinarski stroji in orodje.
Natančnejša navodila so na razpolag« pri gori navedenem Vinarskem društvu.
Ford napravi skladišče avtomobilov v Jugoslaviji.
Po stari rajonizaciji je Jugoslavija spadala v področje Fordove podružnice v Trstu. V novejšem času je dodeljena Jugoslavija kot rajon caringrajske Fordove podružnice. Te dni pa se je mudil v Jugoslaviji Fordov odposlanec, ki ima nalogo nakupiti 1500 kv. m zemljišča za zgraditev avtomobilskega skladišča z železniškim tirom ter po, možnosti v bližini pristanišča.
Reklama na pisemskih ovitkih.
Po odloku prometnega ministra se na pisemskih ovitkih od 15. aprila naprej ne bo več dopuščala reklama. Na gornji strani pisemskega ovitka sme biti naznačena samo tvrdka, na gornji levi četrtini prednje strani pa risbe ali opis poslov, s katerim se tvrdka bavi. Pre-. povedano je naznačati blago s cenami. Točna navodila dobijo trgovci na vseh poštah.
Žitne izvozne tarife.
Veljavnost ugodnosti žitnih izvornih tarif, ki je bila določena do 16. februarja, je podaljšana do 30. junija t. 1.
Obsodba radi bankrotstva.
Te dni sta bila po konkurznem zakonu obsojena splitska trgovca Vlade in Ivan Vidic vsak na leto dni zapora in na 12.000 Din kazni, njihov soudeleženec Mihael Perič pa na 6 mesecev. V napovedanem konkurzu sta Vidica izkazala 3 milijone Din pasiv a le 800.000 Din aktiv.
Izplačevanje dobitkov vojne škode.
Dne 15. t. m. se prične izplačevanje dobitkov zadnjega žrebanja vojne škode. Dobitki ki do 15. februarja 1932 ne •bodo dvignjeni, zapadejo. Lastniki obveznic vojne škode naj pregledajo sezname žrebanj, da ne bodo oškodovani.
Nova tekstilna tovarna v Sloveniji.
V (kratkem prične v Studencih pri Mariboru z obratovanjem novoustanovljena tekstilna tovarna, ki bo proizvajala zlasti zefime tkanine. Lastnika sta čehoslovaška državljana Stanko Breu in Hinko Effenberg.
Nova ladjedelnica.
V Beogradu se je ustanovila z glavnico 6 milijonov dinarjev delniška družba za izdelavo in popravo ladij z imenom: »Jugoslovansko društvo za izgra-du i Opravku brodova<.
Novi menični blankcti.
V promet so prišli novi menični blan-keti. Stari blanketi se smejo uporabljati še nadalje, dokler zaloga ne poide.
Redukcije pri svinčenem rudniku.
Svinčena rudnika v Mežici in Žerjavu* ki sta bila do jeseni v polnem obratu, sta pričela preko zime skrajševati delovni čas, poleg tega pa postopoma odpuščati delavce, .tako da jih je doslej že okoli 100 brez posla.
Prepoved uvoza nekaterih vrst ruskega blaga.
Vlada je prepovedala uvoz sledečih ruskih produktov v našo državo: mizarski klej, amonijakova voda, natrijev in kalijev hidrat ter kaborit.
Prodaja denaturiranega špirita.
Nekatere naselbine v naši državi imajo pravico denaturirati špirit s polovico odstotka terpentinovega olja. Tak dena-turirani špirit smejo proizvajalci prodajati samo obrtnikom in industrijoem za izdelavo laka lakastih barv in politure. Ker se je ugotovilo, da so tak denaturi-rani špirit proizvajalci prodajali tudi drogistom in farmacijam, kakor tudi trgovcem v svrho preprodaje, je finančno ministrstvo naročilo finančnim organom poostreno kontrolo, naselbinam pa, ki bi denaturirani špirit prodajale drugam kot je dovoljeno, je zagrozilo s takojšnjim odvzetjem dovoljenja za denaturi-ranje.
Proti nelojalni konkurenci.
Na pritožbo trgovskih krogov je beo-gradska Zbornica TOI morala vložiti več tožb po zakonu o nelojalni konkurenci radi zlorabe tega zakona potom oglasov.
V zvezi s tem je beogradska Zbornica TOI objavila v listih glavne vzroke, ki so jo prisilili do vložitve tožb, ker so po zakonu prepovedani in kaznjivi sledeči oglasi:
1. taki, iz katerih 'bi zamegla publika sklepati, da gre za razprodajo;
2. v katerih je neupravičeno zabeležena beseda: razprodaja;
3. oglasi, ki vsebujejo neresnične podatke, ki zamorejo napraviti utis, da se tam lahko prodaja blago po nižjih cenah v kolikor se to ne krije z resničnim dejanskim stanjem;
4. oglasi, v katerih se obljublja kupo-valcem povračilo gotovega dela kupnine ali posebne nagrade.
JANUARSKA ZU
Statistika našega januarskega izvoza izkazuje 254.750 ton (lani v jan. 422.180 ton) v vrednosti 284-1 (lani 616-2 milijona dinarjev. V primerjavi z lanskim januarjem je tedaj naš izvoz nazadoval letos ,po teži za 39-6, po vrednosti pa za 37-6 odstotka. Tudi v primerjavi z Janškim decembrom kaže izvoz po vrednosti nazadovanje za 25 odstotkov.
Najvažnejši predmeti našega izvoza z vrednostjo v milijonih dinarjev so bili sledeči:
pšenica 2‘2, koruza 25-9, fižol 5'5, vino 7-6, fconji 2-6, goveda 19'2, svinje “1'6, perutnina 84, sveže meso 25-6, jaj-ca 29'2, gradbeni les 614, drva 71-4, hrastovi pragovi 10-2, izdelki od lesa 2-5, e-kstrakti za strojenje 4-3, cement 9-0, baker 154 in rude 14-4).
Uvoz v januarju je pravtako nazadoval ter izkazuje 89.153 ton v vrednosti
TRI ČETRT PRORj
V poročilo oddelka za ekonomske štu-idje pri Narodni banki za tretje gospodarske četrtletje (od 1. oktobra do 31. decembra preteklega leto) se kažejo posledice splošne gospodarske depresije skoraj v vseh gospodarskih panogah, pa tudi pri državnih dohodkih.
Zunanja trgovina je v primeri z odgovarjajočim četrtletjem pretečenega Proračunskega leta nazadovala po vrednosti za 25%, po količini pa za 11-5%.
Tudi železniški promet je v istem razdobju nazadoval za 55.900 vagonov ali za 11-5% ter je bilo lani od 1. okt. do 31. decembra naloženih le 433.300 vagonov nasproti 489.200 vagonom v Pretečenem letu.
Pomorski promet pa kaže dalnje napredovanje in razvoj, dasiravno se vse druge evropske in prekomorske države borijo s pomorsko krizo. Skupni promet v celem pretečenem koledarskem letu izkazuje 96.120 ladij s 15,290.000 tonami nasproti 91.913 ladjam s 14,940.000 tonami v letu 1930. Pomorski promet Je v nezadržanem naraščanju ter se je tekam zadnjih sedmih let po številu la-
OJA TRGOVINA.
410-3 milijona dinarjev (lani v januarju 119.270 ton v vrednosti 560-9 mil. Din), tedaj je nazadoval po vrednosti za 150-6 milij. Din ali skoraj za 27 odstoitkoy.
Glavni predmeti uvoza z vrednostjo v milijonih dinarjev so bili: bombaž 10-6* bombažno predivo 38-0, 'bombažne tkanine 39-9, volna 127, volneno predivo. 44, volnene tkanine 14-2, svilene tkanine 6-6, železo in polfabrikati 5-5, železna pločevina 5'3, železniški materijal 1'2, razni izdelki iz železa 20-2, stroji in a-parati 23'1, elektrotehnični predmeti 16'3, prevozna sredstva 11-6, premog 15-9, nafta 4-6, sirove kože 15-5, čevlji 2-3, kava 9'2, riž 3-6.
Trgovinska bilanca za januar izkazuje tedaj 384-1 mil. Din izvoza in 410-2 mil. Din uvoza ter je pasivna za 26-2 mil. Din, dočim je bila lanska januarska trgovinska bilanca zaključena še 55-2 mil. Din aktivno
3UNSKEGA LETA.
dij več kot podvojil, po tonaži pa celo potrojil.
Davčni dohodki države so tudi v za-stanku ter znaša skupni dohodek na davščinah v prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta (od 1. aprila do 31. decembra 1931) 6127 milijonov dinarjev nasproti 6294 milijonom v pretečenem proračunskem letu. Po posameznih davščinah izkazujejo davčni dohodki v tem času sledeče zneske v milijonih dinarjev:
	1929	1930
neposredni davki	1715	159«
trošarine	676	663
takse	879	914
carine	1183	1141
monopoli	1841	1813
Najbolj so padli neposredni davki in dohodki iz carin, dbčim so itakse in trošarine nekoliko pomstle, tudi monopol-ski dohodki so nekoliko nazadovali.
V industriji je produkcija zmanjšana pri: piritu za 57%, železu za 28%, pri premogu pa za 6%. Povečana pa je, produkcija: svinca za 57% , bakra pa za 14%.
NAJNIŽJA TOČKA SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE.
Dnevno časopisje objavlja poročilo instituta za proučavanje gospodarske konjunkture v Berlinu, po katerem naj bi bilo najnižje stanje gospodarske depresije že doseženo, vendar ni innogo pogojev, da bi se to stanje v doglednem času izboljšalo.
Poročilo slove:
Svetovna kriza je zajela vsa narodna gospodarstva in je dosegla maksimum, kakršnega gospodarska zgodovina ne pozna.
Brezposelnost je v preteklem letu silno narasla in institut računa, da je bilo ob koncu preteklega leta po vsem svetu brezposelnih 19 do 22 milijonov delavcev.
Od agrarne strani ni pričakovati zboljšanja za splošno situacijo. Omejitev agrarne produkcije je le v daljših razdobjih izvedljiva, zato ni čuda, da kažejo letošnje številke o obdelani površini le neznatno nazadovanje. Ogromne
zaloge žita bodo še dolgo časa izvajale pritisk na trg, če ne pride do izrazito slabe letine.
Sicer pa jo naraščanje zalog ostalih sirovin postalo v zadnjem času vedno počasneje.
Na gotovih tržiščih je opažati že nazadovanje zalog pri trgovini in pri industrijskih konsumentih sirovin. Čeprav je v splošnem tendenca za cene sirovin nadalje nazadujoča, vendar je treba ugotoviti, da so se že ob koncu preteklega leta pojavili simptomi, ki obetajo olajšanje situacije.
Za zboljšanje splošne situacije bodo prišle v poštev tudi nasprotne sile, na polju konsuma. Konsum se je omejil bolj, kakor bi odgovarjalo sedanjim okolncstim in je pričakovati, da se bodo prej ali slej pojavile na trgu te rezerve povpraševanja. Morda je oživlje-nje na mednarodnih tržiščih efektov in deloma tudi na nekaterih tržiščih sirovin prvi ugodni simptom v tem smislu.
NAJEM NOTRANJEGA DRŽAVNEGA POSOJILA?
Beograjska »Politika« se obširno bavi l možnostjo najema notranjega državnega posojila, ki naj b,i se porabilo za najnujnejša javna dela.
Jugoslovansko časopisje, pa tudi večina gospodarskih in finančnih krogov pozdravlja to idejo kot izdaten pomoček za omiljenje krize. Finančni strokovnjaki povdarjajo likvidnost našega denarnega trga, čemur je najlepši dokaz dejstvo, da smo nakupili v pretečenem letu za nad pol milijarde Blairovega posojila, kar pomenja za nas izvoz kapitala. Navzlic temu pa je še sedaj težko najti ugodno plasiranje za odvišno gotovino, če tudi v kratkoročnih posojilih.
V potrebi najema notranjega posojila soglašajo vsi gospodarski krogi. Nesoglasje vlada samo v obliki posojila, ali naj bo to dolgoročno ali kratkoročno, kar pa končno nima velikega pomena; saj so tudi večjih državah inozemstva v navadi kratkoročna notranja posojila, ki se ob zapadlosti zopet obnavljajo.
Naš gospodarski položaj je tak, da zahteva hitre odločitve. Vsako oklevanje samo poostruje krizo, zato bi bilo umestno in potrebno, da se najem notranjega posojila čimpreje sklene in takoj prične z javnimi deli. Morda bi se pri tem našlo tudi financiranje za zgradbo železnice Kočevje —Sušak.
VINO ZASTONJ.
V zadevi 9 vagonov zaplenjenega vina pni gl. carinarnici v Ljubljani je dnevno časopisje poročalo, da gre za uvoženo 'inozemsko vino, katerega lastnik je — n»anan! V resnici pa je to haaiaško vino, ki je bilo navzlic zakonu o kontroli nad živili pojačano s špiritom ter nakupljeno po 80 par lliter in izvo-
žeon v Francijo — seveda z izvozno premijo 1 Din od litra. Francija pa je vino zavrnila, ker ni odgovarjalo predpisom.
Zaud za pospeševanje zunanje trgo viue se trudi, da dvigne v inozemstvu glas naših vin; izvoznik dobi vino za stonj i;i poleg tega še 20 par nagrade.
® Ca izvozi ter s tein dvigne glas lia-S1h produktov . . . Rezultat pa potrjuje n,<* 1 trditev, da imajo od izvozne pre IIUJe korist samo špekulanti, škodo pa ■vinogradništvo in reelna vinska trgovina.
yino se je prodalo na javni dražbi po Pfibližno 43 par liter. Dasiravno se ;e r°g° poudarjala zahteva, da se vino sune prodajati, temveč predelati v sPirit in kis, so prodrli v javnost glaso-Vl> da je šib pri nakupu za nekak kon-
zorcij, pri katerem so udeleženi ljudje, ki vina gotovo ne 'bodo predelali v kis, še manj pa v špirit!!
Zakon o nadzorstvu nad živili naj se strogo izvaja zlasti .pri večjih kvantu-mih, ker priča prav ta slučaj, da se kontrola sicer vrši pri malih množinah, velike množine pa na čudežen načiri lahko prevarijo kontrolo ter tako škodujejo ne samo ugledu reelne trgovine, marveč narodnemu gospodarstvu sploh!
Po širnem sveiu.
Mednarodna žitna konferenca.
^ne 26. t. m. prične v Kirnu zasedati jttednarodna žitna konferenca, na kateri bodo poleg evropskih držav zastopane tudi prekomorske, zlasti Amerika in po dolgem času tudi Kusija. Konferenca se bavila z vprašanji produkcije in konsuina ter kreditov za žitno trgovino.
0 izjavi direktorja naše privilegirane Uvozne družbe g. Tomičiča je pričako-Va^i, da bo konferenca ugodno vplivala naš žitni trg, kakor tudi na gospo-dar.sko stanje agrarnih držav; saj evropske industrijske države krijejo komaj d&setino svojih potreb po žitu v evropskih agrarnih državah.
Novejše, še nepotrjene vesti, trdijo, <*a so Združene države odpovedale svoje 8°delovanjje na tej konferenci.
Izvozna moč evropskih držav.
Statistika produkcije za posamezne ev-r°pske države, kaže, da zamorejo te od Sv°je skupne produkcije izvoziti v inozemstvo sledeče množine (v odstotkih Praženo), ki jih pridelajo nad lastno Porabo: Madžarska 646, Danska 51, Nemčija 47, Finska 46, Švica 39, Norveška 38, Jugoslavija 37, Avstrija 36, Če-hoslovaška in Holandska po 34, Švedska 29, Romunija 28, Anglija 25 in Franca 24 odstotkov celokupne produkcije ®?rarnih in industrijskih izdelkov.
Ali s<e poravnali naročnino?
Pred gospodarsko združitvijo Avstrije z Nemčijo.
Obisk nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa na Dunaju komentirajo gospodarsko - politični krogi kot temelj za ustvaritev gospodarske unije med obema državama, ki naj bi bil obenem tudi prva etapa k dosegi politične združitve. Tudi Madžarska bi rada pristopila k tej uniji. Radi lepšega se dodaja, da bi se k bloku kasneje pritegnile tudi vzhodnoevropske države, zlasti Romunija.
Rusija in evropske države.
Medtem ko se Rusija trudi pridobiti si čimveeje zveze pri evropskih državah ter na ta način doseči tudi vedno večji gospodarski vpliv ih povečati svoj izvoz, kar se ji je tudi deloma posrečilo v Nemčiji, Italiji in Angliji, se vzdiguje v vodilnih gospodarskih krogih evropskih držav, zlasti Franciji, vedno večji odpor proti sovjetski trgovinski ekspanzivno-sti. Temu pok ret u daje povdarek tudi Amerika, ki zahteva gospodarsko izolacijo Sovjetov v interesu »čuvanja koristi svetovnega gospodarstva.
$
Ruski transit preko Romunije prepovedam.
Radi prepovedi uvoza ruskega blaga je romunska vlada odbila tudi prošnjo Dunavske plovbe, da se dovoli uvoz ruskega žita in petroleja v romunske luke.
Romunsko-nemška trgovinska pogajanja
Dne 6. t. m. so pričela v Berlinu pogajanja za sklep trgovinske pogodbe Romunije z Nemčijo. Romunija zahteva zlasti za svoje žito prvenstvene ugodnosti, katerih sprejem pa je odvisen od vprašanja, kakšne kompenzacije bo Romunija dovolila nemškim industrijskih izdelkom. ,
Težak položaj Romunije.
Poročali smo že o najemu romunskega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev v Franciji, ki bi se porabilo za gospodarsko sanacijo in investicijska dela v državi. Nepričakovano pa so francoski finačniki izplačilo posojila odklonili, ker romunski narodna banka ni hotela pristati na to, da ima francoska finančna skupina svojega stalnega kontrolorja. Znaki kažejo, da bo morala vsled tega neuspeha romunska vlada odstopiti, če ne bo državna banka popustila ter dovolila nastavitev stalnega kontrolorja.
Po novejših poročilih je prišlo v tej zadevi do sporazuma ter je pričakovati skorajšnjega pozitivnega sklepa.
Zopet konfernca o gospodarski krizi.
V Ženevi se vršijo priprave za novo mednarodno konferenco o splošni gospodarski krizi, ki bo ob udeležbi vseh držav in s sodelovanjem raznih strokovnjakov razpravljala o ukrepih za izboljšanje gospodarskega položaja s posebnim ozirom na ruski dumping.
Tudi Grčija ima težave z brezposelnimi.
Grčija je že pred vojno imela številno emigracijo, posebno v Ameriko je odhajalo vedno mnogo grških delavcev. Splošna gospodarska depresija pa je število brezposelnih v Grčiji tako pomnožila, da je prišlo te dni do resnih nemirov v Kavali; tudi po drugih krajih države raste nezadovoljstvo.
Bolgarsko-madžarska trgovska zbornica.
Po vzorcu nedavno ustanovljene jugo-slovansko-madžarske trgovske zbornice se je te dni ustanovila v Sofiji bolgarsko-madžarska trgovska zbornica z namenom pospeševati medsebojno trgovino. Slična ustanova se v kratkem udej-stvi tudi v Budimpešti.
Nesoglasja v čajnem sindikatu.
Angleško-nizozemski sindikat je te dni dokončal neuspela pogajanja za skrčenje čajevih nasadov, ker Angleži očitajo Nizozemcem, da se niso držali dosedanjih dogovorov ter niso lansko leto nasadov skrčili v tisti meri kot je bilo pogojeno. V zvezi s temi neuspelimi pogajanji se pričakuje dalnje padanje cen čaja.
Rusija kupuje v Avstriji plemensko živino.
Ker je vsled prehoda na komunalno gospodarstvo živinoreja v Rusiji utrpela velike izgube, se Sovjeti pogajajo z raznimi avstrijskimi živinorejskimi organizacijami za dobavo plemenske živine. Rusi bi nakupili v Avstriji kakih 100.000 glav, v zameno pa hi dobavili žito in perutnino.
Lipski velesejem.
Posledice svetovne gospodarske depresije se kažejo*^udi na lipskem velesejmu, kjer je število razstavljalcev sicer po rasti o, močno pa je padlo število posetnikov in sklenjenih kupčij.
Francoska moka v Avstriji.
Za ponudbo Italije se na Dunaju množe ponudbe najfinejše moke iz francoskih mlinov po nizkih cenah. Še pred vojno so bile take ponudbe zelo redke, tem bolj čudno je, da se pojavljajo ponudbe neagrarnih držav v času agrarne krize. Očividno gre le deloma za moko, mleto iz ameriškega žita, pač pa v večji meri za rusko blago, kar je v času borbenih proglasov proti ruskemu durnpin-<u pač vse prej kot moralno.
Nov prekop v ameriški ožini.
Poleg panamskega prekopa nameravajo Američani zgraditi še drug prekop v državi Nikaragua, ker panamski prekop komaj obvlada naraščajoči promet. Stroški zgradbe so proračunani na 700 milijonov dolarjev ter bi bila ta investicija po dosedanjih kalkulacijah visoko rentabilna.
Francija še vedno kupuje zlato.
Tekoči teden je francoska narodna banka iznova sklenila nakup zlata v Londonu za 1 milijon funtšterlingov.
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaji Prosti tečaj 1	angleški funt	276—	276-20
1	ameriški dolar	56	5	56 60
1 avstrijski šiling	7-96	7'97
} belga	7-92	7'90
1 ‘bolgarski lev	—-41	—-41
l češkoslovaška krona	1-676	1-68
1 francoski frank	2-218	2-22
1 italijanska lira	2-975	2'98
1 grška drahma	—-73	—73
j- madžarski peng5	9-88	9‘89
1	nemška marka	13-45	13'50
1 Poljski zlot	6-33	6-32
1 noniunsiki lej	—-336	—-33
' španska peseta	5-88	6-21
1 danska krona	15-13	16-12
1 švicarski frank	10959	10-96
l holandski goldinar	22-77	22-78
1 turška lira, papir	26-70	26-70
1	zlati frank	10	959	10-96
1 kanadski doilar	56-02	56-01
j norveška krona	15-13	15-09
1 brazilski nulreis	5-40	5-40
f argentinski peaos	17'20	17-15
1 švedska krona	15-15	15-12
1 egiptovski funt	281-80	281-50
Spričo odločitve španske vlade, da Peseto zakonsko stabilizira, je porastel Njen kurz. Sicer malenkostne izpremem-be, ki prihajajo v poštev le pri statistikah.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 420—421, 7 V2 % Blairovo posojilo 8275—83-—, 8% Blairovo posojilo 92-75 do 93, investicijsko posojilo 87-25 do 88'—, tobačno srečke 25 ponudba, A% bosanske obveznice 51-50 do 52-—, beg-luške obveznice 68—69, Rdeči križ 48 ponudba, Seligmanovo posojilo 1% do 82-75—83-—.
Vsi državni papirji so tekom tedna močno porastli ter imajo čvrsto tendenco. Nazadovale so zopet nekoliko srečke rdečega križa in tobačne srečke.
Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 127 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 900 povpraševanje, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokop-na 333 do 334, Kranjska industrijska • družba 312, Združene papirnice Vevče 132 povpraševanje. Nar. banka 8150 do 8250, Kreditni zavod 170-180, Ruše 235 do 237, Obrtna banka 36 povpraševanje.
Povpraševanje po papirjih Združenih papirnic je popustilo, vsled česar so šli zopet navzdol. Pomnožila pa so se povpraševanja po »Kreditni banki«. Sicer stanje čvrsto — neizpremenjeno.
Tržna poročila.
Žito.
Na ljubljanski borzi so šle cene žita Nekoliko navzdol ter notirajo cene za takojšnjo dobavo ob promptni dobavi, 'hlevska voznina, slovenska postaja (če "i drugače pripomnjeno) pri plačilu v SO dneh sledeče:
Koruza: bačka, stara: zobata, suha, 'ešetana 147'50—150 Din; bačka, stara, zobata, suha, rešetana, navadna vozni-"a 152-50—155; bačka, stara mlevska okrogla, suha, rešetana 157'50—160; |>ačka, stara, mlevska, okrogla, suha, rešetana, navadna voznina 162-50—165; n°va, umetno sušena, zdrava, rešetana 140-142-50; nova, umetno sušena: zdrave, rešetana, navadna voznina 145 do
147-50; nova, času primerno suha, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, navadna voznina 137-50—140.
Oves: baranjske provenience, navadna voznina 192-50—195.
Pšenica: bačka potiska, 80-81 kg, 1 % primesi 207-50—210 Din; bačka srbo-branska, 79-80 kg, 2% primesi 207'50 do 210; gomtjebačka, 79-80 kg, 2% primesi 202-50—205; bačka, Sombor okolica, 79 kg, 2% primesi, mlevska voznina 187 50—190; baranjska, 79-80 kg, 2% primesi 187-50—190.
Moka: banatska nularica, slov. postaja, dobava promptna 335—340 Din.
Padanje cen poljskih proizvodov.
Zanimive podatke nam daje primer java gibanja oen glavnih poljskih proizvodov v zadnjih treh letih, ki kaže sledeče stanje:
Pšenica:	1928	1929	1930
začetkom leta	325-—	265-—	209-—
koncem leta	237-50	202-50	147'50
Koruza:	1928	1929	1930
začetkom leta	229'		256-—	120-—
koncem leta	248 —	118-—	87'50
Fižol:	1928	1929	1930
začetkom leta	825'—	875-—	445'—
koncem leta	875-—	500"—	245-—
Dočim je bilo leta 1928 nazadovanje cen razmeroma še majhno, je leta 1929 že pričelo močneje padanje cen in je lansko leto doseglo rekord skoraj pri vpeh glavnih vrstah. Če pa pomislimo, da naše današnje cene še vedno ne odgovarjajo nižjim cenam na ostalih svetovnih tržiščih, smemo letos računati zopet s padanjem cen.
Živinski trg v Zagrebu.
Na zadnjem živinskem trgu v Zagrebu so se ob živahnem prometu dosegle sledeče cene:
Goveja živina: krave mlekarice 3000 do 3500 Din komad, za meso 4—6 Din za kg žive teže; junice za rejo 2000 do 2500 Din komad, za meso 7-50—8-25 dinarjev z akg žive teže; voli II. 7-50 do 8-25 Din, bosanski 6-25—7-50; junci
7-25—8 Din; biki 7—8 Din; teleta živa
10-50—11 Din, zaklana 13—14 Din za kilogram.
Konji par 3000—12-000 Din; žrebeta 1500—3000 Din za komad; konji za meso 1-50—2 Din za kg žive teže.
Prašiči: domači pitani 10-50—11 Din, nepitani 8-50—9-25; sremski zaklani
11-50—12 Din; pujski 100—180 Din komad.
Pmlpisi za prodajo jajc v Beogradu.
Bengradsko tržno nadzorstvo je odredilo, da se smejo na trgu prodajati samo taka jajca, k;i so opremljena s štampiljko prodajalca ter z datumom. Jajca se klasificirajo v sveža in konserviTana ter morajo biti pred prodajo preiskana na luči. Prodaja jajc po hišah je v Beogradu prepovedana.
Baker zopet dražji.
Mednarodni bakreni kartel v Ne\v Yorku je zopet povišal cene od 10-55 na 10-80 vsled česar so poskočile tudi cene v Berlinu 98-75 na 101 marko.
Vino.
V Dalmaciji se gibajo cene vin v Bi-lioah, Dubravici in Danilu okoli 250 Din pri črnem in 300—325 Din pri belem vinu. V Zatonu se prodaja črno vino po 270, opolo pa po 300 Din. Iz Šibenika se izvaža belo vino po 350—375 Din, črno pa po 260—300 Din. V Vodicah, Pirovcu in Tijesnem se računajo navadna črna vina po 16 Din za alkoholno stopinjo. Crna kaštelanska vina 11 do 13% imajo ceno Din 20 za alkoh. stop. Hvarska bela vina 11 do 12-50 % se plačujejo po 18—20 Din; viška navadna bela vina 11—12% po 20 Din, boljša bela 13—14% po 24—25 Din; navadni opoli 12—13% po 18—20 Din, boljši 13—14% 25 Din za alkoholno stopinjo. Pelješki opoli 12—14% se plačujejo po 18—20 Din, korčulansko vino 11—12% po 16—18 Din, neretvanska črna vina 10—11-50% okoli 14 Din za alkoholno stopinjo.
Banaška vina v Vršcu se plačujejo ob precej poživljeni trgovini po 1-80 do 2-50 Din za bela vina z 10—11% alkohola. Prodaje se vršijo samo za tuzem-stvo in so pričakovani inozemski kupci izostali.
Krnm na zagrebškem trgu.
Detelja 100—110 Din, otava 95—105 dinarjev, seno 60—75 Din, slama za nasteljo 50—55 Din za 100 kg.
Ruska rž.
Na nizozemskem tržišču so se pojavile velike množine rži iz Rusije, ki se prodajajo po 3-65 hol. goldinarjev ali 83-50 dinarjev met. stot franko holandska luka.
Cena gumiju narašča.
Vsled predstoječega sestanka proizvajalcev gumija v Londonu, ki se bo 1 bavil z vprašanjem omejitve produkcije, so ta teden cene gumija nenadoma poskočile za 5—15 odstotkov. Tudi delnice gumijevih podjetij so porastle na londonski borzi.
TRŽlNE CENE v LJUBLJANI.
dne 12. marca 1931.
Govedina za kg: V mesaricah po mestu: ■ vrste 16—20, II. Vrste 14—18 Bin; na trgu: I. 16—(20, II. 14—18, III. 10—12, jezika jO—22, vanupov 10—12, pljuč 6—8, jeter 16 20, ilediic 18—24, možganov 25—30, loja'
8-10.
Teletina za kg: I. 23, II. 18, jeter 25—30, ■Pljuč 20 Bin.
Svinjina za kg: prašičjega mesa I. 20—23, II. 16—18, pljuč 10, jeter 18—20, led.ic 2o, glave 8—10, parkljev '6—8, starine trebuš-®e 14, slanine ribe in sala 16, slanine ane-saine 15—16, slanine, na debelo 15, masti 16 “° 18, šunke (gnjati) 28, prekajenega mesa
28, II. 20—22, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 28 Dom.
Drobnica za lig: ikcštru. novega 15—15, jagnjetine 18—20.
Konjsko meso za kg: I. 8, II. 6 Din.
Klobase za kg: krakovskih 40, debrecin-'skih 40, hrenovk 30—32, safalad 30—32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, 'P°l prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 17—18 -Din.
Perutnina; piščanec 20, kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 40, nepitana gos 80, domači zajec, manjši 4—10, večji 12—20 Din.
Ribe za kg: karpa 25—30, linja 35, ščuke 30—35, ikliina 20, mrene 15—20, pečenke 10 ,J<> 15 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2’50 3, 1 kg surovega masla 36—44, masla 36 'do 40, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 1—1-25 Din.
Pijače: 1 liler -starega vina 16—22, ,nove-Sa vina 10—14, 1 čaša ipiva 3—4'50, 1 vrček Piva 4—4 50, 1 steklenica piva 5'50—6.
Kruh: 1 kg belega 4, črnega 3"50, rženega S‘50, l kos navadnih žemelj 0-50 Din.
Sadjje za kg: luksusnih jabolk 12, jabolk II. 8, III. o—-6, ena cranža 1—2, limona ®‘75—1, 1 kg rožičev 8, fig 10—12, datelj-
nov 24—40, mandeljnov 50—52, orehov & do 10, luščenih orehe v 28, suhih češpelj 10—12.
Špecerijsko blago: 1 kg kave »Portoriko« 80—84, »Santos« 52—54, »Riio« 36—40, pražene kave I. 90— 1C0, II. 80—90, III, 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega) sladkorja 12, sladkorja v kockah 18, riža I. 9, II. 7, i liter namiznega olja 18, (jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, miletega popra 72, paprike III. vrste 32, siladke paprike, pa kakovosti 46, 1 liter petroleja 7'50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3'75, čaja 80.
Mlevski izdelki za kg:	0	na debelo 310
do	3'55,	na	drobno	3-75,	»2«	na	debelo	2'80
do	3'25,	na	drobno	350,	»4«	na	debelo	2 25
do	2’40,	na	drobno	3'25,	»6«	na	debelo	1-85
do	2-—,	na	drobno	2-75,	kaše	5—6, ješprenja
5—6, otrobov 150—2, koruzne moke 3—3’50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3'50 Din.
Žito za 100 kg: pšenice Din 200—210, rži 180—185, iječmena 180—190, ovsa 190—230, prosa 180—190, koruze 140—145, ajde 175-do 185, fižola ribničana 270, prepeličarja 280, 1 kg graha 8—10, leče 8—10.
Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 140—150, mehkih drv 70.
Krma za ICO kg: sladkega sena 100. pol sladkega sena 85, kislega sena 70—75, slame 50—70'Diin.
Zelenjava za kg: glavnate solate 16, ajse-nice 16, endivije 10—12, motovilca 18—20, radiča 10—16. poanega zelja 6—7, kislega zelja 3, ohrovta 6—7, karfijoil 6—8, kolerab podzemljic 1-50—2, špinače 10—12, čebuile 3 do 6, česna 8—,10, krompirja 1—1-25, repe
0-75—1, kistle repe 2, korenja 2—3, peteršilja 6—12, zelenjave za juho 2—3.
Lesno iržtšče.
Novo lesno podjetje v Beogradu.
V Beogradu se je te dni ustanovila n ločna delniška družba z osmimi milijoni glavnice pod imenom »Zeta« d. d., 'ki se bo bavila z ustanavljanjem lesne industrije, eksploatacijo gozdov, predelavo lesa ter z nakupom, in prodajo.
Ovire za uvoz lesa v Nemčijo.
Po izjavi nemškega ministra javnih del se bo tam odslej za javna dela moral uporabljati prvenstveno domač les, s čemer bo občutno prizadejana poljska in avstrijska lesna trgovina.
Konferenca malih žagarjev.
Iz Beograda poročajo, da se vrši tam po Veliki noči konferenca predstavnikov malih žagarjev iz cele države. Radovedni smo, kako merilo se jcT“vzelo za lo-oenje tnalih žagarjev od lesne industrije, kakor tudi, po kakem ključu se j& izvršil izbor predstavnikov.
„TRIBUIA‘* ff. B- I.. tovarna dvokoles In ■■■■■■■■■■■	otroških	vozičkov
Ljubljana, Karlo* s ka cesto 4
Prodaja na obroke
Izvoz lesa še vedno nazaduje.
Primerjava letošnjega januarskega izvoza lesa z lanskim z vrednostjo v milijonih dinarjev kaže sledeče razmerje:
	1930	1931
stavbni les	134-2	61.4
drva	32 —	17-4
pragovi	8-—	14’6
lesni izdelki	6-7	2o
Po vrednosti je tedaj izvoz lesa letos za polovico manjši kot je bil v lanskem januarju. Izjemo delajo samo pragovi, katerih izvoz seje sicer nekaj povečal, kar pa spričo nazadovanja glavnih izvoznih vrst ne prihaja v poštev.
Predno pride les na tržišče . . .
Kako se j>odražuje les, predno pride do najbližjega tržišča neobdelan v hlodih, nam zanimivo pojasnjuje diagram zagrebške šujnske direkcije, ki izkazuje za kubični meter bukovine sledeče cene:
na panju	180	Din
poleg panja	210	»
poleg gozdne železnice	250	>
na postaji Majur	300	>
na tržišču v Zagrebu	350	>
Predno dospejo hlodi na najbližje tržišče, stane približno polovico vrednosti cena blaga na panju, na podiranje m obsekavo odpade približno 9%, približno 40% pa odpade na prevoznino. To velja za povprečno na dobrem mestu rastoči les. Pri oddaljenejšem lesu pa se seveda cena lesa na panju zniža, prevoznina pa zviša.
LJUBLJANSKA
Razpoloženje na borzi neizpremenje-no mlačno, promet majhen.
Cene neizpreonenjene kot smo jih javili v šesti številki.
Povprašuje se po sledečem blagu:
Hrastovi boules, prima kvalitete, debelina saino 40' mm. Franko meja italijanska.
1000 komadov hrastovih ali bukovih žaganih kvadratov, 41X41 cm, vse v eni sami dolžini, 6 m. Franko Sušak pristanišče.
8 m3 bukovih letev, prima, 30 mm debeline, dolžina 1-70, širina 12 cm; 7 m3 bukovih letev, prima, 30 mm debeline, dolžina
1-70, širina 11 cm; 5 m3 bukovih letev, plima, 30 mm debeline, dolžina 1-70, Strina 7 cm; 12 m3 bukovih letev. 40/40 nun, dolžina 93 cm; 6 m* bukovih letev, 40/40 mm, dolžina 50 cm; 5 m3 bukovih letev, 40/40 mm, dolžina 83 cm.
Proti šušmarstvu v lesni trgovini.
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani je na svoji zadnji seji razpravljala o šušmarstvu v lesni trgovini in je sklenila podvzeti akcijo, da se to zlo omeji.
Šušmarstvo v lesni trgovini tvorijo predvsem neupravičeni nakupovalci lesa, ki oddajajo les zopet dalje neupravičenim trgovcem. Da bi se tako prekupčevanje z lesom od strani neupravičen-cev preprečilo ali vsaj omejilo, je izdala Osrednja sekcija vsem gremijalnim sekcijam navodila, po katerih naj sekcije in gremiji izdajajo vsem nakupovalcem lesa, ki so nameščeni pri lesnih podjetjih, izkaznice po predpisanem enotnem vzorcu.
Osrednja sekcija bo pod vzela tudi pri 'kr. banski upravi potrebne korake, da bodo obrtna oblastva kaznovala vsakega neupravičenega nakupovalca lesa.
\
Za uspešno pobijanje tega šušmar-stva pa je seveda tudi neobhodno potrebno intenzivno sodelovanje lesnega trgovstva, ki naj z navedbo konkretnih primerov naznani vsakega neupravičenega prekupčevalca Osrednji sekciji.
Nogavice, rokavice, volna in bombaS
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG, Ltublfana
Žldovkka ulica	—	Stari trg
LESNA BORZA.
Lipove letve od 1 m naprej; 7 X 55, 7 X 100, 7 X 120 m. Vse franko meja Postojna tranzit.
Bukove doge, I. in II. kvalitete, za izdelovanje sodov, dolžina 090 m, debelina od 18 mm polnih, širina od 7 do 12 cm (medija 9 do 10), paralelno, cilindrično rezano. Za takoj 1 vagon, pozneje več. Franko meja Postojna tranzit.
30 m3 jesenovih plohov za kolarstvo, od 20 cm premera naprej, zdravo in negrčavo. Kvnntum: 2 vagona.
1500 do 2000 komadov jelovih tramov, merkantilne kvalitete, 7 in 8 m dolžine, debeline: 15/15, 15/10. 16/16, 16/17 cm in 1500 do 2000 komadov jelovih hlodov, zdravih za eksport premer na debelejšem koncu 30/35 cm, dolžina 7 in 8 m, brez 1 u b a. Dobava 2 meseca po naročilu — Franko Sušak pristanišče.
1 vagon javorje vi h plohov: 400 kil 40 mm; kil 60 mm; 200 kdl 70 mm; 200 kil mm; od 2 m dolžine naprej, od 16 cm naprej, I. in n kvalitete, lepo blago, brez "ladeiev. Franko meja italijanska.
1 vagon naravne bukovine, neobrobljene, samo I._n. kvalitete, suho, od 2 m naprej, “‘, 38, 70 (večina 70). — Franko meja Pogojna tranzit.
^Lipovi plohi za eksport za Grčijo, 60, 80, i^O mm debeline. — Franko grška meja ujevdjelije tranzit.
Bukovi testoni, IV. kvalitete in ozki. — Cena Iranko prihod Sušak pristanišče.
1 vagon lipovih plohov, suhih, I., II., odn. I. II. III. — Cena Iranko meja italijansko -jugoslovanska.
Hrastovi pragi: 2'60 m X 16/16 X 26 cm polnomerni; 260 m X 15/16 X 25 cm polnomerni s toleranco 8 cm krivine vsakih 50%._— Dobava do 1. avgusta 1931.
Bukovo glje »samo canello«, po ceni Lit. 36-— za 100 >kg franko vagon meja Postojna tranzit.
Ko zahtevate pri Vašem en grosistu vanilinov sladkor in
pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte
Dr. ©e&erjev pecilni prašek
■n
Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor
ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „SVETLA GLAVA“, ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto.
Ako pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. OETKERJEVIH izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno
Dr. Oetflter Maribor
katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum.
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni aadomesžBtc
okusen i cenen.
Dobiva se v vsej)
dobro asotOraaiO kolonl/alniG troovtaa&.
Vam uslveči
naša želja!
■Eadcv oljne sl odjemalcev
pa dosežete, če jim postrežete z dobrim med najboljšim; i	zato	jim	ponudite
Dr. Dirčcvc slad.no kavo
Velep ražama » PROJA« i-ju
bij ana, Aškerčeva ulica 3
!	vin» ^'oniialne in ŽP0Cerif
J Velet^g0	«.19 	«e	robe
] IVAN JELAČIN - LJUBLJANA
j Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode |	Točna	in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured ništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur : Otmar Michalek, oba v Ljubljani.