Leto LIX. številka 1J6. rilBDijmii/1 soboto 7. floMonrazF. anom rar ■*h*ia vtik du popoldne, izvzemal nedelje ln praznine. — Inoeratt: do 30 petft a-2 D, do 100 vrst 2 D 50 p., veCji inserati pctit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, rettame, pgettici beseda v— dopust po dofc>-frcns. — inseratiti davek posebej. — „3 lovenski Narod" velfa letno v Jbgoetavgi 240 D^ra inozemstvo 4120 D i rr rr oea nUea atev. S, pritličje. — Telefon atev. 364. nliea *t. Iv L. nedstropje. — Telefon afer. 34, platena v gotovini. Razkrinkane intrige Jugoslovenski listi so že ponovno ,>!>ozarjali na neiskreno politiko, ki jo vodi Italija na Balkanu in ki vsa strelni le za tem, da bi oslabila in izolirala Jugoslavijo. Ko so naši diplomati sklepali in podpisovali za nas tako usodne ;'n škodljive konvencije z Italijo, ki rečejo v naše živo meso in zahtevajo od j las skoro nemogoče žrtve, takrat so lam v Beogradu zatrjevali da je sporazum z Italijo nujno potreben z ozi-•om na našo mednarodno pozicijo. Krogi, ki so v zvezi z zunanjim mi-aistrstvom, so več ali manj odkrito na-«ligavali, da smo dobili od Italije v zameno za Primorje, za Reko, za nešte-vllne druge žrtve dragocene koncesije. Šepetalo se je o Skadru, o Solunu, o godpori proti Avstrii, Madžarski in Bolgariji. Vse to v naših srcih in odtehtalo stotisočev naših, italijanskemu suženjstvu na milost in nemilost izročenih rojakov, ni odtehtalo izgube nage Notranjske, izgube Reke. A bila je vsaj mala tolažba, malo opore za razum, da se je lažje boril s srcem, ki je revof tiralo. Od takrat so minula leta in leta. Spoznali smo, da smo bili varani. Varani ali tui od naših diplomatov, ali pa varani t\ od Italije. Rimska vlada nam ne le n'i šla nikjer na roko, nas ni podpirala ne v Albaniji, ne napram Grčiji in Bolgariji, ampak nam baš nasprotno ob vsaki priliki metala oolena pod noge. S svojim denarjem, z intrigami in grožnjami je iašistovska Italija razrahljala prijateljske sosedne odnošaje, ki so po zadnjem albanskem prevratu eavladali med Albanijo in Jugoslavijo. Vedno bolj je spravljala tiransko vlado v odvisnost od Rima. vendo bolj spreminjala Albanijo v italijansko kolonijo. Ko so prihajale vesti o odtujen ju med Jugoslavijo in Grčijo, o poostrenju solunskega konflikta, so jih spremljala poročila o zbližaniu med Atenami in Rimom in celo o zvezi teh dveh, po zgodovini in geografski legi vse prej kakor prijateljskih dfžav. Naravno je bilo, da se je grška nepopustljivost v solunskem vprašanju spravljala v zvezo na intimnejše stike, ki so se raz-predli med Atenami in Rimom. Da ie Italija vedno iskala prijateljskih stikov v Budimpešti, Bukarešti in Sofiji, je znano. Nihče ni tako naiven, da bi verjel, da se je to godilo v našo korist ali vsaj v dogovoru z našo vlado, čeprav bi bilo to najmanj, kar bi smeli pričakovati in zahtevati z ozi-rom na ponovno iz Rima in Beograda zatrjevano ^prijateljstvo in prisrčno sodelovanje^. Zlasti sumljivo je bilo ljubimkanje Italije z Bolgarsko, s katero veže Italijo ravno tako malo pozitivnih skupnih interesov kakor s Finsko ali Estonsko. In preiskave v zadnjih akcijah makedon-stvujočih v Južni Srbiji so jasno pokazale, kake vrste je bilo to bratenje. Italija je dajala Bolgariji potuho, da ni nastopila proti makedonskim tolpam, te tolpe same pa je celo direktno podpirala. Našli so pri njih italijansko orožje, italijansko obleko, italijanski denar. Razkrili so ob tej priliki celo, da so italijanske oblasti v Brindisiju in Bariju ne samo tolerirale, ampak naravnost podpirale makedonske zarotnike. Jugoslovenski listi so na vse to že ponovno opozarjali, a vedno zaman. Te dni pa sta se javila dva največjih svetovnih in v evropski zunanji politiki gotovo najvplivnejša lista, londonske «Times» in pariški «Ternps». Oba sta obzirno sicer, a jasno opozorila na dvolično italijansko politiko na Balkanu. Da bi to kaj pomagalo in zaleglo v Rimu, o tem zelo dvomimo. Morda pa bo Ddprlo oči vsaj g. Ninčiču, ki danes še vedino slepo veruje v italijansko prijateljstvo in temu prijateljstvu na ljubo razpušca naše nacionalistične organizacije. Ako bo uspeh «Timesovih» in «Tempsovih» izvajanj vsaj ta, bomo obema listoma iskreno hvaležni. Prvo gorsko ocenjevalna vožnja za avtomobile in motocikle na Ljubelj dne 8. avgusta 1926. Start ob 10.30 Odhod vlakov ob 5.25 k JJ7 Polovična vožnja Posredovanje velesil v Beogradu in Sonji Odgoditev izročitve naše note« — Nenaden prihod poslanika Rakiča v Beograd. — Omahovanje ministra Ninčiča, — Pritisk Italije. — Ogorčenje javnosti. —: Beograd, 6. avgusta. Danes dopoldne je dopotoval v Beograd jugo-slovenski poslanik v Sofiji Rakič. Njegov prihod je v zvezi z noto, ki se ima izročiti bolgarski vladi. V zunanjem ministrstvu je bilo celo dopoldne zelo živahno. Opažen je bil poset francoskega poslanika Grenarda, ki je ostal pri zunanjem ministru dr. Ninčiču eno uro. Tekom te konference se je francoski poslanik zanimal za akcijo, ki jo bodo pokrenile Rumunija in Grčija skupno z Jugoslavijo proti Bolgarski radi vpadov makedonskega komiteja. Nenadni prihod našega sofijskega poslanika v Beograd je izzval v političnih krogih nepovoljen vtis. Sodi se, da se je dr. NinČič udal intervenciji italijanske vlade, ki je posredovala tudi pri beogradskem zunanjem ministrstvu, naj bi se spor z Bolgarsko mirnim potom uravnal ter se preprečila vsaka komplikacija z Bolgarsko. Politični krogi zamerijo dr. Ninčiču popustljivost ter oklevanje v usodnih momentih, ko bi bilo treba izročiti Ultimatum Bolgarski. V takih trenutkih ne najde nič boljšega, kakor da poziva jngoslo-venskega poslanika v Sofiji k poročanju čeprav je v posesti vseh podatkov in ugotovitev, ki sta mu jih izročila general žandarmerije in vojni minister Dušan Trifunovič. Dopoldne poslanika Rakiča ni bilo opaziti v ministrstvu zunanjih zadev. Sodi se, da se je sestal z dr. Ninčičem na njegovem domu. Potrjuje se poročilo, da je angleška vlada intervenirala v Sofiji in v Beogradu glede vpadov bolgarskih komi-tašev na jugoslovenski teritorij ter je izrazila željo, naj bi se odklonile neza-željene eventualnosti. Bolgarska vlada je izdala službeno objavo, v kateri zatrjuje, da poslednji dogodki pri Krivi Palanki niso bili tako težki, kakor jih prikazuje jugoslovenski tisk. Bolgarske obmejne straže so sicer res cule na jugoslovenski strani streljanje iz pušk, mislile pa so. da gre za manevre jngoslovenskih obmejnih čet. Bolgarske straže so pozneje do-znale, da se je na jugoslovenski strani vodila borba med oboroženimi mace-donskimi ban d am i in jugoslovenskimi obmejnimi žandarji. Bolgarske obmejne straže so takoj pregledale bolgarski obmejni teritorij in ukrenile vse, da preprečijo prehod oboroženih tolp na Bolgarsko. Kljub vsej opreznosti ni bil opnžen niti en kemitaš, ki bi bil prestopil na bolgarski teritorij iz Jugoslavije. Današnji dognati v nresfoiici Zanimanje javnosti osredotočeno na konflikt z Bolgarijo. — Dr. Ninčič kot predstavnik tsj&e diplomacije. — Seja anketnega odbora. — Vprašanje Gjuričičevega nasledstva. Beograd, 6. avgusta. Ves interes političnih krogov je bil danes osredotočen na zunanje ministrstvo, kjer se opaža intenzivna delavnost naših diplomatov. Ministrstvo sprejema neprestano poročila svojih poslanikov v poedinih balkanskih državah ter poslanikov na za-padu, ki so v zvezi z dotienimi vladami glede dogodkov na bolgarsko - jugoslovenski meji ter glede note, ki bo izročena Bolgarski. Ko je snoči minister zunanjih zadev dr. Ninčič zapuščal svoj kabinet, so ga novinarji vprašali, kdaj se odpošlje nota Bolgarski in kakšni koraki bodo storjeni. Dr. Ninčič je izjavil: «Jutri dosne naš poslanik Rakič radi pogreba Marka Gju-ričiča, pa bomo pri tej priliki tudi to stvar uredili.» Ko ga je vprašal novinar ali bodo naši koraki obstojali samo v noti. se je zunanji minister nasmejal in dejal: «Jutri bom čital v novinah, kaj je vlada ukrenila.* Nato je novinar pristavil: ednik ni ho» tel odgovoriti na tc neobičajne predloge* nato pa jih je kategorično odbil. Ker j« odklonitev delovala neprijetno na italijaih skega poslanika in ker stanujejo v Italiji številni begunci, prijatelji prejšnje albansk« vlade, je albanska vlada podvzcia varnost« ne korake, da se ubrani eventualnega napad« od zunaj. Radi tega je povečala svote za vojne operacije, ki si jih jc i>:posIovaIa ni ta način, da je razpi>ala prisilno posojila za razne občine. Kaj je z invalidnino ? Invalidska deputacija na Bledu — Beograd, 6. avgusta. Invalidske organizacije so naložile svojim delegatom, naj se pritožijo pri ministru fiuanc in predsedniku vlade, da se jim odbija od invalidske podpore 1 odstotek, kar se je storilo že 1. avgusta- Vsakemu invalidu brez razlike je bilo zadržanih na račun invalidnine od 1. avgusta dalje do nadaljne odredbe 10 odstotkov. Invalidske organizacije so sklenile, da odpošljejo v slučaju potrebe posebno delegacijo na Bled. Izjava predsednika vlade Uzunoviča, da mu je vse to neznano, je vrlo karakteristična, ker so se navedeni odstotki odbili že 1. avgusta, kar treba tako tolmačiti, da je finančni minister dr. Peric izdal ta sklep na lastno inicijativo. Še o Radicevi avdijenci — Beograd, o. avgusta. V političnih krogih se mnogo komenitirajo poročila Ste-pana Radiča. Skoro vsi politiki obsojajo Stepana Radiča radi njegove neobičajne avdijence na Bledu. Stepan Radič je izjavil,- da je odpotoval na Bled v privatnih poslih, med tem ko je v resnici zaprosil za avdijenco. Tudi pri tem ni postopal po predpisanem načinu, ker bi bil moral že iz Zagreba zaprositi za avdijenco. Nepričakovane prijave za avdijenco so običajne samo v izjemnih slučajih in v zelo važnih stvareh. Po izključitvi dr. Nikiča iz HSS je Stepan Radič zahteval še en ministrski port-felj kot kompenzacijo za izgubljeni portfelj dr. Nikiča. Ta Radičeva zahteva je bila, kakor znano, svoičas odbita, zato 30 je Radič odložil na poznejši čas. S smrtjo ministra pravde Marko Gjuričiča je Stepan Radič menil, da je prišel ugoden trenutek. Odšel je na Bled v avdijenco ter poskušal ustvariti svoj cilj direktnim potom. Uspeh avdijence je bil negativen, to je z najvišjega mesta ie bilo Radiču svetovano, naj reši to vprašanje rednim potom. Vse to pojasnjuje, zakaj je bil Stepan Radič po avdijenci tako slabe volje. — Zagreb, 6. avgusta. Snoči ob pol 10. se je vrnil Stepan Radič s skupščine, ki j} je priredil v Krivem Putu nad Senjetn. Skupščini je prisostvovalo tisoč ljudi. Razen g. Radiča sta bila na skupščini tudi dr. Maček in poslanec Kemfelja. V svojem govoru se je Radič dotaknil vseh aktualnih vprašanj. Danes zvečer potuje Stepan Radič z brzoviakom v Bosno, kjer priredi v nedeljo skupščine v Travniku, Zenici in Žepcu. NOV «TIMESOV» DOPISNIK ZA BALKAN _ Beograd, 6. avgusta. Dopisnik >Time- sa« za Balkan MacGordi, ki je napisal knjigo >59 evropskih nesreč«, je prispel v Beograd. Mac Gordi bo posetil Zagreb in Ljubljano, na kar odpotuje v Albanijo, v Drač in Tirano, od tam pa zopet preko Beograda v Bukarešto. Iz Bukarešta so vrne najprvo v Anglijo, potem pa odpotuje v Sofijo, kjer ostane stalno kot dopisnik za Beograd, Bukarešto, Sofijo in Atene. Dosedanji dopisnik >Timesa< za Balkan je premeščen v Ga-rigarad. GOSPODARSKI SVET V GRČIJI — Atene, 6. avgusta. Vlada j* sklenila, da ustanovi v najkrajšem času gospodarski svet, kojega člani bodo višji činovni- Trst: Beograd 52—52.50, Pariz $6.50-ki in profesorji atenskega vseučilišča. Go- j 87, London 145.50—146, Newyork 29J>0-< ZAPLEMBA SOVJETSKIH DEPOJEV V FRANCUI — Pariz. 6. avzusta. Civilno sod**č« seinskega. departemetita je odredilo zal plembo vseh depojev sovjetskega posl*' ništva v Parizu. Zaplemba je v zvezi t Škodo, ki so jo utrpeli francoski razstavljale! na veliki raz^tnvi. ki se je vršila mci seca maja v Moskvi. Kakor znano, razpolaga francoska podružnica sovjetskega ura« da za zunanjo trgovino s precejSvJUlri do-poji v francoskih bankah. SOVJETSKE TUJSKE LEGIJE — TarsflTfl, *->. ftvgustft. Sovjetr-ke vol jafke oblasti, ki zborujejo v Tuli, »n mtH novil« sovjetske tujsko ligo pod poveljj stvom madžarskega polkovnika Kosa. Kern* ci, Madžari in Ju^osloveni dobe srvoje p*> s ebne oddelke. STRAHOVITE POPLAVE NA KITAJSKEM — NewyorH, h. avgusta. Po pnročiin iz riankaua ie reka Yanjrtsekian?: prodrl^ nasipe v iužnovzhodnem delu province Hupe ter preplavila kvadratnih mili plod« ne zemlje. Poplava je zahtevala jnon člo* veških žTtev. Mesto Ma-nkau je pod vodo. Ohstoia nevarnost, da bo vsled pop^e uničena žetev in da izbruhne radi tega lakota, ki ba mnogo hujša nego lakota proslega leta. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Borovi hlodi, od 25 ctrt naprej, 4 m, 1. in II. monte, franko vagon namembna postaja, 5 vagonov, denar in blago 240, zaključek 240. — Smrekovi hlodi, od 25 cm naprej. 4 in, T. iti II. monte, franko vagon nakladalna postaja, 1 vagon denar in blago 200, zaključek 200. Efekti: Investicijo posojilo 1921. 71 —£5, Loterijska državna renta za vojna škodo 2^7—295. Zastavni listi Kranjske dei želne banke 20—22, Kom. zadoRnice Kranjske deželne banke 20—22, Celjska posojil* niča Celie 193—194, Ljubljanska kreditni banka Ljubljana 175—195. Merkanttlna banka Kočevje 90-90, Prva hrvatska šteuiru mca Zagreb 8n5—870. Slavenska banki ZagTeb 50. Kreditni zavod Ljubljana 165—j 175, Združene papirnice 102, Sta\bna dru< žba Ljubljana 55—65, Šešir Škofja Lok» 103—104. * ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Wien 799.25—£4A3.25, Berti* 13.4925-—13.533&. Italija 1^.01—190.21, London 275.037—276.237, Newyork 56.6lit^ nritj fi^m nntff^ Dvignil je desko točilne mize in Kerry je stopil v sobico, ki se je naha* jala za barom. Na umazani mizici je stal telefon- Nadinšpektor je dvignil slušalo in poklicaL «City 400...» in trenutek pozneje: «Halol... Da ... nadinšpektor Kerry govori,., Z vezite me prosim z mojim oddelkom. *> Čakal je nekaj časa s slušalom v ro* ki in se divje nasmehnil, ko je Cul, da je v baru molk ponehal in se je spet začelo glasno govorjenje. Brezavomno je dal Jack znamenje, da ni nobene ne* varnosti. Potem pa je govoril: «Nadinspektor Kerry govori. Ali se je detektiv Lawton kaj javil?* «Da, pred pol ure,» se je'glasil od* govor. «Caka pred policijsko stražnico v Limchou*eu. Sledil vam je v taksiju, a vas je v megli izgubil.* «Ni Čuda,* je dejal Kerry. «Toda njegova izguba ni tako velika kot m©» ja. Še kaj drugih nervio? N«3*».* Hvala. Z Bogom h» Odložil je slušalo in premišljal. Sklenil je, da gre v stražnico v Lime* house. Naglo je odprl vrata in sunil v posestnika, ki je bil prisluškoval. Po« rogljivo se mu je nasmehnil v p repi a* Šeni obraz in počasi odšel. Ni pa še storil deset korakov po nepredorai megli, ko je Cul, da nekdo Oi«fl te kot himk- va nato. Nekateri potniki na -vprašanja niso znali povedati, kaj »e sploh vrši v Chicago Med njimi so nekateri bili pravoslavni, nekateri pa celo židi. Nastane vprašanje, kdo nosi odgovornost za te ne»i ečne žrtve. Samo ob sebi umevno bi bilo, da so morali biti organizatorji tega izleta na chicaaki kongres o razmerah udeležencev poučeni. Saj vendar to ni bilo navadno romanje h kaki slovenski romarski cerkvi. Udeleženci bi pač bili morali dobiti podrobna in točna navodila. Poročilo pa omenja, da nekateri o kongresu sploh niso imeli pojma! Izgleda, da so se organizatorji bolj brigali za svoj lasten sprejem v Chicagu kot pa za ostale udeležence kongresa, ki so žrtvovali morda svoje poslednje od ust pritrgane prihranke za to, da so imeli dvomljivo oaet, spoznati stroge ameriške predpise, o katerih jim organizatorji prej skoraj gotovo niso niti crknili. Kdo jim bo povrnil velike stroške, zamujen čas in vse sitnosti. Tako početje diši precej po brezvestnem izrabljanju nezavednih mas, ima pa tudi svojo dobro etran. drugič se ljudje ne bodo več dali zapeljati na tako drage izlete! Izpred sodišča Tiho! Vse bom zapri! Tako je zadonelo po razpravni dvorani, po kateri je brnelo in šumelo kakor v pa* aju. Preplašene so se spogledale še enkrat ženske, pokazale so se pesti in fige. nato pa se je oglasil zopet sonoren glas sodnika: «Tino, — uvidim sam in vem, da je vsem težko molčat:. Ljudje včasih v naglici in v hipnem razpoloženju kaj reko. česar dobro ne vedo; uide jim, pa je, in to tako hitro, da pozabijo besedo, ki jim potem hodi včasih na pot. — Menda bo to tudi pri vas. Cela kopa vas je na obeh straneh in tožbe Švigajo nad vami kot grozeče strele. Ne bi bilo bolje, da dvignemo ta grozeči oblak in naj posije na vas soince tople ljubezni in medsebojnega odpuščanja? Pre* kličite drug drugemu vse žalitve, plačajte vsak svoje stroške, podajte si roke in pojdite v miru domov. Bolje bo za vse in še za likof vam bo nekaj ostalo.* Kot mrzel curek vode so vplivale te resne besede pametnega sodnika na raz* grete pravdarje in za hip je nastala tišina. Toda dolgo ni vladala ta tišina, ki so se ji itak vsi čudili. Zapihal je veterček in zasukalo se je zopet kolesce in oglasil se je visok glasek. «Ja, pa da ne bo mene več davil!* Sodnik: «Tiho! Rekel sem, da ljudje večkrat zmerjajo, pa še ne vedo, da zmerjajo.* «Jaz pa nisem že življenja žiher!» «Tiho — še enkrat in zadnjič, če. ne, bom sodil 1» In molčala je družba in gledala sodnika kot gledajo pobožni verniki v cerkvi duhovnika pred oltarjem. Po kratkih notra* njih bojih so segle roke v spravo in sodnik je zaključil svoje delo z zapiskom. «Vsi dosedanji družinski spori 60 med vami poravnani. Obljubili ste si, da se boste pustili med seboj pri mira. Plača naj vsak svoje stroške in pojdite mirno na svoje domove!» In umaknile so se vse tožbe in tožbice in pobotale so se hude Poronice, Katrice, Helence, MariČke in Francke in vesele so odšle iz zaduhlege in zasopljenega «spetir-sola» na ljubljanski sodniji na sveži zrak. kjer so se zopet odahnile, njihovi akti pa so šli v visoko štelažo »rad acta». § 104. Terezija, služkinja pri neki rodbini v Ljubljani, si je hotela prihraniti delo in čas na ta način, da je otepala preproge kar skozi okno na cesto, mesto bi jih nesia v podstrešje ali na dvorišče. Imela je pa smolo, da je prišel pod okno stražnik, ki jo je seveda opozoril, da je otepanje preprog na cesto prepovedano. Reziki se je zdelo to za malo in odrezala se je: «Piš me v uh», udarila še parkrat po preprogi in izginila od okna. Toda stražnik je zafrkljivo Reziko poiskal in danes je bila obsojena pred senatom deželnega sodišča radi žaljenja uradne osebe v službi za enkrat samo na 50 Din flobe ali 12 ur zapora, stroške in takso. — iha je bila in je odšla. Malo bolj neroden pa je bil delavec državne železnee Lovro K. Ta je prišel ne» kega večera precej vinjen iz neke ljubljanske male kavarne. Ko ga je stražnik Bel* tram opozoril, naj ne razgraja, ga je Lovro pograbil, mu zlomil pendrek, in ga hotel vreči. Končno pa ga je stražnik le užugal in ga je odpeljal. Danes se je zagovarjal s polno pijanostjo, česar pa mu senat z ozirom na izpovedbe prič ni verjel in ga je obsodil radi te nerodnosti na tri tedne zapora. «Gospod inšpektor,» je zašepetal razburjen glas. «Da. Kdo ste? Kaj želite?* Majhna postava se je izluščila iz megle in teme. «Mo je ime je Peters. Inšpektor Preston me pozna.» Kerry je stopil takoj pod cestno svetiljko, pogledal možaku v obraz in dejal: «Čul sem o vas. Ali mi imate kaj javiti?» «Da, toda stopiva malo naprej.* Peters je bil policijski ogleduh. Še* peta je je pripovedoval Kerry ju, ko sta stopala naprej: «Mladi Chada in princesa Sorija sta pred približno eno uro pripeljala^ svo* jem avtomobilu domov damo, ki je bi« la menda uspavana.* «čemu?» je rezko vprašal Kerry. «Stal sem na drugi strani ulice. Lu Chada je odklenil vrata in ko je posi* jala luč, sem zapazil, da je nesel damo v hišo.» «Notri jo je nesel?* «Da. Bila je v večerni toaleti in ele* gantnem plašču.* • «In avto?* Chada je prišel spet ven in ga zapeljal okoli hiše v garažo, ki se nahaja zadaj. Princesa pa je šla takoj v hišo.* «Zakaj niste 51i tega takoj javit?* «Na potu sem bil ravno, ko sem videl sioDiti iz Jadcovefia barajp Sport Petletnica SK Slavije Simpatični vod m a ts k i klub Siavija proslavi jutri in v nedeljo 5letmco svojega obstoja z nogometnim turnirjem, slavnostnim občnim zborom in vrtno veselico. Nogometni turnir se vrši na igrišču Ilirije. Jutri, v soboto ob 16. nastopita Siavija in Slovan, ob 17.45 pa Hermes in Jadran, v nedeljo pa ob 16. premaganca in ob 17.45 zmagovalca sobotnih tekem. Turnir se vrši za dr. Perkov pokal, ki je sazstav* ljen z drugimi darili vred v trgovini Štor v Vodmatu. V nedeljo ob 10. je v šolski telovadnici v Novem Vodmatu slavnostni cbčni zbor, popoldne in zvečer pa v gostilni Štor vrtna veselica, na kateri prejme zmagovalec pokal, drugi udeleženci nogometnega turnirja pa spominske plakete. Opozarjamo športnike in drugo občinstvo, zlasti iz šentpeterskega okraja in Vod* mata, na vse te prireditve. — Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo dne 8. avgusta stafetno dirko na progi: Celje»2alecsCelje*Vojnik-Celje-LaškosCelje (56 km). Start in predaje na križišču Ljubljanske kreditne banke cb 1. popoldne, a cilj na Bregu pri gostilni R^* dej. — Hozena Ptuj*Mura. V nedeljo se vrši v Murski Soboti rcvanžna bazenska igra med družinama obeh imenovanih klubov. — Pri zadnji tekmi v Ptuju je zmagal SK Ptuj z 12 : 3. SK Mura bo šel nato na gostovanje v Budimpešto, kjer so nedavno tudi uvedli hazeno, in bo igral z družinama tamošnjih klubov UTK. in FTC. — Naša nogometna reprezentanca, ki bo igrala v nedeljo v semifinalu za kraljev pokal z beogradsko reprezentanco, odpotu* je v Beograd danes popoldne ob 5. z brzo-vlakom. — Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Za turnir S. K. Slavije na igrišču Ilirije se delegirajo; sobota 7. t. m ob 16. Siavija — Slo* van g. Finj^; ob 17.45 Jadran — Hermes g. Kramaršič; nedelja 8. t. m. ob 16. premagan ca prvega dne g. Smole; ob 17.45 zmagoval* ca prvega dne g. Kramaršič. Namestnik za delegirane g. Ahčan. — Juniorske tekme za utesno darilo S. K. Liri je sodijo: nedelja ob 9. uri Reka — Panonija g. Perko, ob 10. Mladika — Svoboda g. jSošrjančič. Slednje tekme se igraj d samo 2 X 30 minut! — Vprašanje slovanskih športnih dru* Itev v Italiji. Ponovno smo že pisali o izpadih fašistovskih glasil in tudi italijanskih športnih organizacij proti slovanskim športnim društvom. Sedaj je postalo vprašanje zopet aktualno. V zadnjem času je bilo precejšnje vrvenje v vodstvr italijanske nogometne federacije, ki se je končalo s tem, da je stopil na čelo federacije vladni komisar v osebi fašistovskega poslanca Fer* rettija. V Trstu samem se vleče že več dni skozi časopise debata o bolj ali manj, skoro bi rekli manj f üstovskem duhu, ki vlada v enem laj-^očnejših italijanskih športnih društev v Trstu «Edera^. «Popoio di Tri* este» piše v zvezi s tem vprašanjem slede* če: «Ko bo rešena zadeva «Ederen, ki je mimogrede povedano, bila edino društvo, kjer se je skušal šport pretvoriti v politiko, se bo moralo rešiti tudi vprašanje sloven* skih nogom. društev, ki bodo morala raz= umeti, da ni mogoče živeti ločeno od naci* je, ki je sedaj tudi njih nacija. Naj le uga* njajo šport, ^oda ne bodo več smela braniti se pristopiti k nacijonalnim federacijam, ne bodo smela več vztrajati na tem, da živijo daleč od ostalih mestnih in državnih društev. » Nato se citira primer s Češkega, kjer so tudi nemška športna društva včlanjena v skupr.i d žavni federaciji. Članek konča tako==le: «G vorili smo torej jasno. Sport se ne more in se ne sme odtegniti fašistov-sk: Vortroli.; — Plavalno pri'enstvo splitskega pod* saveza. Dne 31. julija in 1. avgusta so se vršile v Splitu na plavalnem prostoru «Ja* drana» tekmovanja za prvenstvo splitskega podsaveza v plavanju in vodnem polu. Ve* čino tekmovalcev je dal «Jadran*, katerega člani so se odlikovali z lepim stilom in dosegli par izvrstnih rezultatov. Zlatko Mir* kovic je postavil na 100 m hrbtno nov ju» goslovenski rekord z 1 : 20.2. Prvak v vod* nem polu fe ostal «Jadran», ki se nahaja letos v izredni formi. Vsekakor bi moral JPS upoštevati rlavače tega kluba pri sestavi državne reprezentance. — Italijansko nogometna pr\fen*tvo s je v nedeljo po trikrat ponovljeni, a vedn< neodločeni tinaini igri priborila turinškj «Juventus» proti Bologni. Tekmi, ki se j« kljub veliki vrečini vršila v izredno ostren tempu v Milan.u, je prisostvovalo 25.00< ljudi Obojestranski drukerji so se pripet ljali s posebnimi vlaki iz Bologne in Turi. na. Obe moštvi sta igrali lojalno in dostoj. nh, tako da je imel sodnik Gama prav lahkfl delo. niča KOLEDAR: Danes: petek, 6 .avgusta \925i kato.iča ni: Spremeni eni e Gospodovo; pravos!avni 24. julija, Hristina; muslimani: 26. rnoha-renia 1345, jidje: 26 aba 56S6. Jutri: sobota. 7. avgusta 1926; tetoHČani Kajetan; pravoslavni: 25. julija, TJsp. sv Ane; muslimani: 27. moharema 1345, DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino: Ljii>ljanski dvor: «Moruarieva usoda*. Kino «.Maüca» in «Ideal» zaprta. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Sušnik, Marijin U£ 5; Kuralt, Cro» sposvetska cesta 10. Jutri: Trnkoczv, Yiestni trs 4; Ramon Miklošičeva cesta 36. Soince zaide dant^s ob 19-21 in vzide jutri ob 4.51. Mesec raide danes ob 1S.17 ia vzide jutri ob 3.28. Drzni uitncviči ped ključem Pred dnevi so se pojavili v Ljubljani trije miadi, precej elegantni mladeniči, ki so si prišli ogledat Ljubljano iz krajev preko Sotle. Pohajkovali so, dobro živeli, toda v prenočiščih po Kolodvorski ulici so se zapisovali v priglasilno poio vsako d pod drugim imenom. V njih družb! se je nahajala tudi prikupna deklica, oblečena v lahen, rdeč svilnat kostum, z bubi-frizuro seveda. Tudi ona je menjavala svoje ime, sedaj je bila Marica, sedaj Jožica, drugič' Anica in tako dalje. Rada se je po noči po nekaterih lokalih pojavljala v družbi raznib fcavalirjev in se sploh smukala okoli moških, pri kateri t je slutila. C 3 so precej pe-tični. Kakor je iz dosedaniih poizvedovanj posneti, je vršila za one Ui elegantne mladeniče funkcije, zaupnice in vohunke. Kakor srno že pred dnevi javili, so fcHe zadnii čas v Kolodvorski ulici izvršene jafinlrana tatvine. Sum je padel na to elegantno In brezposelno družbo. Intenzivna poizvedovanja in opazovanja kriminalnih organov so v toliko uspela, da so jih končno prijeli in spravili v policijske zapore. Vrše se na-daljna poizvedovanja in radi preiskave za danes še ne priobčujemo podrobnosti in imen uzmovičev. Madžarski komunisti obsojeni V sredo popoldne se je končal v Budimpešti tri tedne trajajoči proces proti mal-žarskim komunistom. Matij«. Rakosi Je bil obsojen na S in pol težke jece, Zsoltan Weinberger na 8 let, Karel Oeri na 4 leta, Ignac Gogos na 3 in pol leta, Katarina Ka* manova na 2 leti id 4 mesece, Stefan Sagi na 1 mesec, Aladar Weisshaus pa na 1 leto. Drugi obtoženci so bili oproščeni. Čitanie obsodbe je trajalo nad 1 uro. Policija jo mobilizirala v a? aparat, da vzdrži red ia mir. Poslopje budimpeštanskega sodišča so oblegale že zjutraj velike množice radovednega občinstva. Vse ulice okrog sodišča jä zasedla policija, Po precitonju obsodbe je pri*lo v so »i-ni dvorani do burnih prizorov. Ko je predsednik senata prečita! obsodbo Rakosija, je obsojeni vzkliknil: >Živela zakonita madžarska komunistična stranka !< Vsi obtoženci so se pridružili temu vzkliku in predsednik je imel obilo posla, predno je pomiril razburjene komuniste in njihove somis-t Ijenike. Ko ie bila prečitana obsodba Z sultanu Weinberger ju, je obsojeni vzkliknil: >2ivela komunistična internacijonalaU In zopet se je pridružilo vzkliku vseh 53 obtožencev tako, da je nastalo v dvorani strašno vpitje. Predsednik senata je reagiral na vzklike e tem, da je obsodil obtoženca Zeinerja na S dni zapora s poetom. Rakosija pa na 2 dni v temno celico. Državni prav cinik se je pritožil proti prenizko odmerjeni kazni odnosno proti osvoboditvi. Tudi zagovorniki ■O prijavili ničnostno pritožbo. Oproščene obtožence in nekatere obsojence, med njimi Nagi ja in Weisshausa, so takoj izpustili. Glas se je možaku kar tresel od razburjenosti. Kerry ga je še osorno vprašal: «Imate še kaj javiti?» «Ne, ne,» je zamrmral Peters. «Sa* mo zdi se mi, du me je videl.» ccKdo vas je videl?» «Lu Chada.» «In potem? «Prosim, ne zapustite me. dokler ne prideva do stražnice.» Kerry je zaničljivo prhriil skozi nos, potem pa se naenkrat ustavil. «Stojte,» je zapovedal aPrisIuško* vati hočem.» Tiho in nepremično sta stala na temnem mestu, ki ga ni razsvetljevala nobena cestna luč. Nobenega glasu ni büo slišati skozi megleni zastor. Azij* ski misterij ju je obdajal, toda Kerry je občutil samo zaničevanje za boja* zen svojega spremljevalca. Dejal mu je hladno. «:Ne rabim vas več. Lahko noč!* «Toda...» je zajecljal možak. «Lahko nočU je ponovil Kerry. Naglo je odkorakal in vdarjal ob tlak s svojo palico. Petersova postava jc izginila v temi. Toda... nadinšpek* tor ni še napravil tucat korakov, ko je začul strašen krik, nato pa besede: *Moj Bog, zabodli so me!» Skxül je globok vzdih, potem pa molk, «Prokleto!» je zamrmral Kerry; «re* vež se ni motil I» Bliskoma se je obrnil in začel teci nazaj. Pri tem je iskal v žepu svojo elek* trično svetiljko. V trenutku, k,o jo je našel, se je spotaknil ob Petersa, ki je ležal napol na cesti, napol na hodniku. Kerry je pritisnil na gumb sveliljke in v njenem svitu zapazil, kako so umira« jočemu ugašale oči. Spustil se je na ko* leno poleg njega. Peters se je še en* krat stresel, zamahnil z rokami, stra« hovito zakašljal in se zvalil na svoj obraz. Kerry je ugasnil luč svoje svetiljke, napel mišice svojih čeljusti, ostro pri* sluškoval in zadržaval sapo. Toda ni bilo čuti glasu skozi meglo. Trenutek se je obotavljal, dobro si svest nevar* nosti, potem pa je spet pogumno pri* žgal luč in začel preiskovati okrvavlje* no, razhojeno cestno blato okoli umoi* jenega moža. Zmagoslavno je polglasno vzkliknil. Napol pokrit od Petersove rame je ležal na tleh žepni robec iz najfinejše svile, kakršnega gospodje nosijo v prsnem žepu smokinga. Robec je imel v zlatih črkah vezen monogram «L. C.». Čuden slučaj je bil, da je bil vogal rob* ca, v katerega je bil všit monogram, ves premočen od krvi fctev. I7fi. •SLOVENSKI NAROD* dne 7. avgust* 1926. Stran 3w Dnevne vesti. L Ljubuani, im — Z ljubljanske univerze. Imenovani i*o: za docenta na medicinski fakulteti dosedanji asistent dr. Albin Seliškar, za docenta na filozoiski fakulteti dosedanji asistent dr. Roman Kenk in za uradnica v rektoratu dosedanji zvaniČnik Stefan Prebil. — Iz prosvetne službe. ^Službene Novinec poročajo. Imenovan je za ravnatelja ženskega učiteljišča v Mariboru dosedanji ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru Franjo Kaduac; iz ženskega učiteljišča v Mariboru je premeščen na moško učiteljišče upravitelj dr. Matija Potočnik; na srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovana za «alno strokovno učiteljico začasna učiteljica Marija Hibi; v višjo skupino je pomaknjen profesor na državni rudarski šoli v Celju Rudolf Lovrenčič. — S tem popravljamo naše včerajšnje, radi slabe telefonske zveze netočno poročilo. — Iz sodne službe. Premeščen je sodnik okrajnega sodišča v Gornjem Gradu 3-Iirko Dežela k okrajnemu sodišču v Šmarje pri Jelšah. — Akcija fakultetnih uradnikov. V aredo zvečer se je vršila seja centralne uprave Saveza državnih uradnikov, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o akciji državnih uradnikov s fakultetsko izobrazbo. Sprejet je bil sklep, da se v kratkem skliče kongres vsfch uradnikov s fakultetno izobrazbo, da tako skupno z ostalim državnim uradništvom, pa še posebej zase, protestirajo zoper redukcijo uradniških plač. Resolucija, sprejeta na tej seji, naglasa, da so e tem prizadeti bas dobri in spesobni uradniki, ki za svoje delo niti do slej niso bili dovoljno plačani. Zato nikar ne morejo prenesti tega znižanja, pa o« tudi bi trajalo samo en mesec. Ako se položaj državnega uradništva ne bo takoj izboljšal, bo to imelo za posledico, da bodo bas najboljši izstopili iz državne službe ia si poiskali zaposlenja pri privatnih podjetjih, kjer bodo zaslužili vsaj toliko, da bodo mogli dostojno živeti. Podporo, ki so je poplavi jenci potrebni, naj zahteva država od celokupnega prebivalstva po njegovem premoženjskem stanju, nikakor pa ne gre, da bi vse breme ali vs?j pretežno večino zvalila na ramena uradništva, ki v današnjem položaju ni mnogo na boljšem kot poplavljene i sami. _ >DcIaveka Politika«, glasilo soc. dem. stranke v Sloveniji, ki je začela izhajati kot dnevnik, a se morala iz finančnih razlogov omejiti na dvakratno tedensko izhajanje, se tiska že dlje časa v Ljudski tiskarni v Mariboru. Uredništvo je še vedno v Ljubljani. Kakor pa poročajo iz Maribora, se v kratkem preseli tudi redakcija v Maribor in bodo v njej baje izvršene tudi osebne spremembe. _ Zelesniške zveze z Ljutomerom povodom Miklošičeve slavncsti. Direkcija državnih železnic je dovolila, da bo na Miklošičevo slavnost v Ljutomeru dne 8. t. m. izjemoma odhajal večerni vlak proti Mariboru ob 20.30 in proti Murski Soboti ob 20. Vlak proti Gornji Radgoni bo odhajal radi zveze z inozemstvom redno ob 19.OK. — Vožnja na vseh progah, je polovična. Na odhodni postaji kupljeni cel vozni listek, opremljen z vlažnim žigom postaje, velja tudi za povratek, ako se udeleženec elavno-sti izkaže z legitimacijo, ki se dobi v občinski pisarni in na veseličnem prostoru. Znižana vožnja le do 11. L m. — Poljski dijaKl v Beogradu. Po za-Aj'ucku kongresa v Sremalvih Karlovcih je -joljska delegacija posenia tudi Beograd, kjer si Je ogledala vse zanimivosti mesta Veraj so poljski dijaki odpotovali v notranjo Srbijo, da obiščejo zgodovinsko važna mesta. V Beogradu so bili gostje Poljsko-jugoslovenskega društva, ki jim je priredilo lep sprejem Poset poljskih dijakov je napravil v Beogradu najugodnejši vtis, zlasti še, ker so Poljaki edini izmed vseh delegacij kongresa posedli rudi našo presto-Iko. _ Osemdesetletni turist na Triglavu: Očaka naših gora, sivi Triglav, je te dni obiskal prav tako častitljivi očak: osemde-seüetnik g. Karol Studi iz Prage. G. Studi je star znanec naših turistov in lovcev. On je etalen gost naših planin in posebno znan in priljubljen med ljudstvom v Mojstrani. Kljub svoji visoki starosti, saj je danes že v 81. letu, vsako leto poseti Triglav, kamor je dospel tudi včeraj v spremstvu vodnika Janeza Hlebanje (Luksov Janez) iz Mojstrane. G. Studiu želimo, da bi *e mnogo let užival lepoto naših planin! — Razpis stavbnih del Rdečega križa. Glavni odbor Rdečega križa namerava zgraditi za poplavljence okrog 800 malih, enodružinskih hiš po 1 oziroma 2 sobi in loihinjo. Stavbe naj bodo iz lesa ali beton- plošč. Sobe naj obsegajo po 20 odnosno 12 kv. metrov, kuhinja po 10 kv. metrov. Hiše se bodo postavljale na že pripravljene ernelje. Ponudniki naj vračunajo v kalkulacijo samo prevozne stroške do svoje nai-bližnje postaje, ker se bo vršil prevoz materiala na stavbišča na stroške Rdečega križa. Gradilo se bo okrog 500 do 600 hiš v Vojvodini, ostale pa v Srbiji. Ponudniki naj navedejo sistem zgradbe, ceno in čas dobave ter količino, ki jo nameravajo prevzeti. Plačilni pogoji se bodo z vsakim ponudnikom posebej ugotovilL Podrobne in-formacije dajejo oblastni odbori Rdečega križa. _ Viharna seja novosadskega občinskega sveta. V sredo popoldne se je po daljšem času vršila seja novosadskega občinskega sveta. Radi avtokratičnega nastopanja župana vlada že dlje časa med njim in delom občinskega sveta globok razdor. Ker je tudi na tej seji župan nastopal proti nekaterim občinskim svetnikom zelo samovoljno in hotel preprečiti vsako kritiko svojega delovanja, je prišlo na seji do ostrih prepirov in eelo dejanskih napadov, tako da je morala biti aeja dvakrat preki-aifiaa in nazadnje zakliu^ena 6. avgusta t**26 — Statistika izseljene«v Iz Ljubljane v Ameriko. V mesecu juliju t. L je odpotovalo z ljubljanskega glavnega kolodvora v Ameriko 272 oseb. Ti potniki so skoro vsi Slovenci, po večini iz krajev ljubljanske oblasti. Od teh je odšlo 170 v Kanado, vsi izključno poljedelci. Največ izseljencev je bilo iz srezov: Loga Lee, Črnomelj, Ncvome-sto in Kočevje. V Kanado potujejo brez vsakih ovir. Izseljenci v Kanado so po večini poljedelci iz omenjenih srezov, ki so obenem zelo vešči v gozdarstvu in tesarstvu. V Združene drŽave Severne Amerike so odpotovali v pretežni večini oni, ki so tam rojeni, dalje tu bivajoči otroci roditeljev, ki so ameriški državljani In tako zvani povratniki, ki so zadnji čas samo poselili svojce v Sloveniji. Ti dobe nadkvot-ni vizum. Na kvoto se je iz ljubljanske oblasti odpeljalo samo Šest oseb. V Kanado so odpravile izseljence naslednje parobrod-ne družbe: Royal Mail 15, Cunard Line 6. Kanadian Pacif.c 90 in Transailantique 19. — Ävtomob. zveza Stična-2užemberk, S I. avgustom le bil otvorjen pri nas redni osebni avtomobilni promet; fin in udoben avtobus vozi aa progi Žužemberk-Stična in obratno dvakrat dnevno. Odhaja iz Žužemberka ob 4.45 in 17.30 iz Stične ob 8.25 iti 20.25. Ima torej z vsemi vlaki najbolj ugodno zvezo. Tudi cena je iako zmerna, za osebo Din 30, ia prijetna vožnja traja komaj pičlo uro. Ker je želeti, da se ta cbče koristna naprava pri nas vzdrži, opozarjamo nato vse potujoče občinstvo in iz-emike, da podpirajo z obilnim obiskom io ivalevredno domače podjetje. — Kongres Jugosiov.-češkoslov, lig in českoslov. organizacij iz Slovenije v Ljub' liani se udeleže: kot odposlanec osrednje lige v Pragi g gen. konzul dr. Otakar Be-neš iz Prage in kot odposlanca lige v Beogradu gdč. prof. Katrina Jovičič In g. MIlan Ristič, generalštab. polkovnik v p., iz Beograda. Sprejem na kolodvoru odpade, ker pridejo gostje z raznimi vlaki. — Polovična vožnja za izletnike na Bled. Za udeležence kongresa Jugoslov.-češkoslov lig in češkoslovaških Organizacij iz Slovenije v Ljubljani in na Bledu je dovolilo železniško ministrstvo z aktom 23.037 50% popust pri vožnji po železnici. Udeleženci kongresa naj si na vstopni postaji kupijo do Bleda ceio karto, ki velja ;udi za povratek proti potrdiiu, da so se udeležili kongresa. To potrdilo bo izdajaj tajnik »Ju-goslov.-češkoslov. lige« v Ljubljani g. dr. Radej v soboto 7. t. m. na zborovanju v mah dvorani v I. nadstropju v »Kazini«. — Planinski dan v Kranjski gorL Na planinski dan v Kranjski gori, ki se bo vršil dne 7. Ln 8. t. m. pridejo slovenski in hrvatski planinci v velikem številu. Člani H. T. K. »Sljeme« potujejo iz Zagreba v 3 skupinah in sicer: v petek z glavnega kolodvora ob 22. uri in pridejo v Kranjsko goro v soboto, ob 10.45. Druga skupina odpotuje iz Zagreba v soboto ob 9.20 in pride v Kranjsko goro ob 17.50, tretja skupina ob 12.50 in pride ob 22. uri. Kranjskogorska podružnica priredi pri tej priliki 8 izletov v Julijske Alpe Ln Karavanke. Komerz planincev bo v soboto v hotelu Razor. Zvečer prirede planinci veselico. — Vojni tovariši, 8. avgusta naš dan na Brezjah! Ob vsakem vremenu, v najlepši discipüni in sporazumu, sirauKarstvo ta dan v koš! Vsi vlaki primerno ojačeni, zlasti štajerski že v soboto, 7. avgusta pepoidne. Zadnji jutranji vlak (poseben) bo odpeljal iz Ljubljane 8. avgusta ob 7.4U zjutraj. Tega naj se poslužijo zlasti Ljubljančani. Večerni mešanec bo ojačen m se 8. avgusia izredno ustavi tudi na Utočah na povratku v Ljubljano. Dnevni red: Ob 10.- govor tajnika licnača na prostem, med govorom dve minuti molka v počaščenje padlim, gcpba zaigra žalostinko, govor se nadaljuje; ob pol 11. masa na prostem, ki jo služi bivši kurat Fi. Kogej. Mašo bPTeailja železnicarska gedba sSloga«. Takoi nato zapoje združeni tcvariši pevci: Blagor mul Bivši kurati in-tonirajo: Libera, pevci odpojo »Oj ta solda-ški boben« in »Oj Doberdob«! Vse tovariše pevce prosimo, naj prineso gotove note teh pesmi seboj. Vaja ob 9. pod vodstvom tovariša Juvana v samostanski dvorani. Po 11. uri otvori predsednik zveze Colarič javen občni zbor in glavno zborovanje na prostem; kdorkoli hoče govoriti, naj govori kratko, stvarno in naj se prej javi pri predsedniku. Posebno dobrodošel referat invalidov in govor tovariša, ki se je udeležil strašne Kalvaiije, znanega umika preko albanskih gora. Med drugim še poročila tajnika in blagajnika Zveze, volitve novega odbora za poslovno leto 1926/27. Odmor Stari znanci si segajo v roke in obnavljalo stara prijateljstva. Ob 2. naj se zbero odposlanci vseh naših podružnic, kakor tudi zaupniki iz raznih krajev kjer še ni podružnic na važno posvetovanje v veliki samostanski dvorani. Ondi dobe točna pojasnila na razna vprašanja in želje. Vozne listke dajte žigosati z mokrim žigom, ne oddajte jih nikomur, izkaznice dobite na Brezjah! Na Otočah na mostu pripravite mostmno. Tovariši ob vsakem vremenu S. avgusta na Brezje! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. — Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Danes in jutri zvečer od 6. do 8. zvečer se vrši v društvenih prostorih vpisovanje novih Članov in članic v zbor »Ljubljanskega Zvona«. Vabimo dobre, resne pevce in pevke, ki niso včlanjeni pri drugih ljubljanskih zborih, da pristopijo k nam in se posvete študiju koncertnega petja. — Odbor »Ljubli. Zvona«. — Umor na javnem trgu. V Zagrebu se je danes zjutraj ob 8. na trgu pred kavarno «rGranaU odigral krvav prizor. Tramvajski sprevodnik Nikola Živanovič je naletel na svojo ločeno ženo, s katero se je po par besedah sporekel. V prepiru je potegnil nož in ji ga zabodel v prša tako, da *e Je na mestu zgrudila. Potem jö Je Še enkrat zabodel naravnost v srce, nato pa odvrgel okrvavljeni nož in Id mimo na- sproti stražnikom, ki so na klicanje ljudi prihiteli na pomoč. Zena je obležala mrtva. Pri zaslišanju je Živanovič izjavil, da ga je jezilo, ker se žena ni hotela vrniti k njemu in voditi skupnega gospodinjstva. — Preiskavo * ladevi umora Reich-henerja v Osijeku vodi sedaj preiskovalni sodnik. Oba osumljenca, Kirchlechner in Rehely, sta rudi pri sodnem zaslišanju izpovedala soglasno s svojimi prejšnjimi izjavami, da je Reichherzer izvršil samomor. Sodnik pa se upira na razne, potom zaslišanja prič ugotovljene okolnosti, ki govore za to, da je bil Reichherzer umorjen. Tako je med drugim bil, ko so ga našli umorjenega, popolnoma zavit v pelerino, ki pa nI bila okrvavljena na prsih, kakor je bilo pričakovati, temveč na hrbtu, iz česar sklepa sodnik, da je bil Reichherzer šele po umoru zavit v pelno. Bodež, s katerim so bile zadane rane, Je tičal pod levim ramenom, pod pelerino, desna roka pa je bila iztegnjena. Vse te okolnosti kažejo po mnenju preiskovalnega sodnika na to, da v tem slučaju ne gre za samomor. Mogoč je le umor, bodisi z vednostjo Reichherzer ja ali pa proti njegovi volji. — JnstlflkacUa v Dubrovniku. V sredo je bil v Dubrovniku justrficiran Ante Per-kovič, ki je bil radi umora svojih rediteljev obsojen na smrt Perkoviča sta dva stara se!jaka brez otrok vzela za svojega in mu v oporoki določila vse svoje premoženje. On pa ni mogel dočakati njune smrti in je oba 1. decembra umoril. Perkovič se Je pri justifikaciji vedel zelo hladnokrvno. Ko mu je krvnik položil zanjko krog vratu, mu je smeje zaklical, nzij se ne žuri tako, ker se mu nič ne mudi. Vso prejšnjo noč je v svoji celici prebedel Poslane so bile tri prošnje za pomilostitev. Med drugimi je tudi dubrovuiška občina prosfa, naj se smrtna kazen odpusti, ker je minulo že celih petdeset let, odkar je bila v Dubrovniku izvršena zadnja smrtna obsodba. Predsednik senata, ki že 43 let službuje v Dubrovniku, je bil pri justiffkaciji zelo razburjen, ker le bila to prva smrtna kazen, ki ]o ]e moral tekom svoje dolge službene dobe izvršiti. Tudi prebivalstva se je justrfikacija neprijetno dojmila. Značilno pa je, da v Dubrovniku ni bilo one radovednosti, ki se ob takih prilikah jpaža v drugih mestih. Justifika-ciji so prisostvovali le oni ljudje, ki so bili v to obvezani po svoji služben! dolžnosti. — Velika skupščina >DruŽ"be sv. Cirila in Metoda* se vrši radi nastalih ovir 19. septembra v Rogaški Slatini in ne 8. septembra, kakor je bilo javljeno. Podroben program se pravočasno objavi 776-n OKraloa Gb tflo-gösp.razsfaf/a v Ormoža od 8, tio 15- avgusta 2926« (Glej inserat) Iz Ljubljane —lj Bivša grška kraljica t Ljubljani. Sinoči se je pripeljala iz Pariza v Ljubljano bivša grška kraljica Helena, ki je odpotovala z istim SOEvlakom v Rumunijo. —U Truplo dr. Milka Lubca najdeno. Včeraj je našel pastir Razinger iz Podkorena na južni strani Prisoinika truplo koncem maja izginulega vladnega svetnika dr. Milka L u b c a iz Ljubljane. Truplo je ležalo pod žlebom ob Slovenski poti, že na italijanski strani. Pri ponesrečencu so našli nedotaknjene vse predmete, kakor zlato uro, listnico z denarjem in druge listine. Izgleda, da ie dr. Lubca med plezanjem zadel plaz in ga potegnil v prepad. Truplo je že močno rakrojeno in se je glava že odločila od telesa. —lj Petkov živilski trg je bil zadovoljiv v vsakem ozira. Poleg raznih mlečnih in mlevnih domačih izdelkov je bilo na tr gu tudi na izbero najrazličnejšega sočiv-ja, zelenjave in sadja. Pa tudi ribji trg je bil za naše razmere bogat. Dobile so se izredno lepe ščuke, cene po velikosti, toda ne pretirane, belice in Črnooke po 4 do 6 D. per si i po 25 Din kg in lepi somiČi po 26 D leg. Tudi žab je bilo nekaj in so se prodajale po dinarju. Da je bilo cvetlic vse polno, je umevno. —lj Eapelnik RyneS, dirigent restavracijske godbe v >Zvezdi<, odhaja v inozemstvo. Gosp. kapelnik bo priredil nocoj poslovilni koncert s posebno izbranim sporedom. —lj Državni dečji dom, oddelek I. ▼ Ljubljani, je prejel po društvu >Dobrodel-nost< znesek Din 100.—, ki ga je daroval g. Jurij Klemene, posestnik in mesar, mesto venca na grob pokojnega Franca Žana. Iskrena hvala! Posnemajte 1 —lj Jubilej del*. Dne 6. t. m. slavi g. Ivan Zoran, livar Strojnih tovarn in livarn, 301etnico svojega službovanja pri tej tvrdkL Bil je ves čas vesten in zvest delavec, ki je radi tega priljubljen pri svojih tovariših in predstojnikih. K redkemu jubileju naše iskrene čestitke I —lj Pasji kontumac. Mestni magistrat objavlja: Ker je bila v Ljubljani na enem psu ugotovljena pasja steklina, je mestni magistrat za mestni okoliš odredil pasji kontumac. Kontumacne odredbe so razvidne iz javnega razglasa na občinski deski. Mestna konjač je dobil točna navodila za najstrožjo pažnjo. —lj Kongres Jugoßlov.-eeskoslov. Lig in čeSkosior. organizacij ii Slovenije. Zbo-i o vanje se prične točno ob 18.30 jutri v soboto dne 7. t. m. v mali dvorani >Kazine« v I. nadstropju. Zborovanje se zaključi ob 20.30. Nato je skupna večerja. Nove priglasitve za večerje in za kosilo na Bledu se še sprejemajo do 10. dopoldne v soboto 7. t. m. v direkci.fi >Jutra< v Knafljevi ulici št. 5, II. Polovična cena za vožnjo na Bled, Iva mor je odhod v nedeljo zjutraj ob 5.25 s turistovskim vlakom! Potrdila se dobijo po zborovanju v Kazini pri tajniku Lige g. dr. V. Rade ju. —lj Za ftokoUki Tabor. Pohodom domaČe jubilejne ilavnofti C. M. na čast go-qpema A. PodkraSkovi in Kokaljevi so da- rovali za Tabor ga. Podkrajškova Din 200, br. Jos. Türk Din 2000. Iskrena hvala. — Odbor. —lj Strelišče pod R«>i*i i kom. Danes dopoldne je bilo strelišče ; od Rožnikom policijsko komisijelno pre *Iano in odobreno. —i; Podoücirsko p„ orno društvo ljubljen. garnfzlje pri rt v soboto, 7. avgusta b 20. v Mestnen -jmu zabaven večer s plesom in šaljive .^.-sto. Za obile« cbisk se priporoča odbor. 773-n —lj Drobna policijska kronika. Ljubljana je bila ponoči precej živahna. Policijska straža je bila prisiljena nekega pijanca radi razgrajanja na ulici aretirati in zapreti. Dve osebi sta se zelo nedostojno vedli v javnem lokalu, šest mladeničev iz finejsi/i krogov pa je pO ulicah kravaliziralo in so ovadeni radi kaljenja nočnega miru. — Na policijo prihajajo zadnji čas ovadbe proti lastnikom psov, ki so popadljivi. Prijavljenih je več slučajev, da so psi popadli razne osebe in jih ugriznili- Psi niso po živino-zdravniški konstataciji oboleli na steklini. — Prijavljena je ralinirana goljufija in neka tatvina perila v vrednosti 200 Din. —lj Nagla smrt. V Trstu bivaječemu gostilničarju in leta 1856. v Kamniku rojenemu Jakobu Trdini je včeraj ob 17.30 prišlo v gostilni pri >Tišlerju« nenadoma slabo in se je mrtev zgrudil pod mizo. Poklicani zdravnik dr. Avramovič je mogel kon-statirati le nastop smrti. Trciplo so na odredbo zdravnika prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pokojnik ima svoje sorodnike v Lukovici pri Brdu, kamniški srez, katere je prejšnje dneve posetil. —lj Pogrešan. Delavec Josip Željan je policiji naznanil, da je njegov brat Jakob Željan, pristojen v občino Košano pri Postojni, že od 31- julija t. 1. pogrešan. Splošno menijo, da se je- morala Željanu pripetiti kaka nesreča, ni pa tudi izključen samomor. —Ij Nesramen tat. Skozi okno se je sinoči okoli 21. splazil v stanovanje vdove po italijanskem konzulu ge. Comellijeve ne&ramen in drzen tat ter odnesel gotovine 500 Din. V znak svojega poset a je pustil v stanovanju >vizitkör. kakršna je pri tržaških vlomilcih običajna. Iz Maribora —ta Uradne ure pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru za sprejem strank so, kakor objavlja urad, izključno le v soboto od 8. do 11. dopoldne. Stranke se bo-bo sprejemale samo v tem času in so vse. in:ervenciie v drugih dneh brezuspešne. —m Mariborski realeani prirede v »o-boto, dne 7. t. m., na odru Bralnega društva v Rušah gledališko predstavo. Uprizorili bodo Funtkovo dramo >Tekma<. Cisti dobiček je namenjen za izletniški fond abi-turijentov, ki fi hočejo na ta način sami zbrati potrebna sredstva za evoje potovanje. Pri predstavi sodeluje tudi njihov lasten orkester. —m Mariborski skavti so se včeraj vrnil s svojega taborenja iz Majstrane na Gorenjskem. Vsi so zdravi In ožgani od soinca. Fantje so polni navdušenja za lepo naravo In jedva čakajo, da se podajo na kak večji izlet. —m Velika nesreča na mariborskem kolodvoru. Včeraj popoldne se je pripetila na mariborskem kolodvoru teška nesreča. 63-Ietni čevljar in posestnik Fran Carin i; okolice Ljutomera se je po opravkih v Mariboru vračal z ljutomerskim vlakom domov. Ker je bil vlak nabasan je stal zur>aj na pločniku. Pri izcglbalisču tik za izvoznim signalom je radi močnega sunka Izjubil ravnovesje te; padel pod vlak, ki mu jo odtrgal levo roko pri ramtnu. Nesrečneža, ki je dobil tudi teške poškodbe na glavi, so nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je kmalu na to podlegel poškodbam, ne da bi prišel k zavesti. Uvedena je preiskava, da se dožene, kdo nosi krivdo za nesrečo. litii lalii in Senzt.cijon&ino odkritje zagrebške policije, — V Zagrebu je bila centrala za iihotanijenje kokaina po celi Srednji Evropi. — Vodja družbe je bil ugleden zagrebški zdravnik. — Tihotapci so razpečavali tudi ponarejene dvodinarčke* Tihotapstvo bo za našo državo krnalo poseben, prav akuten problem. Kljub najstrožjim meram in visoki kazni cvete v zadnjem času tihotapstvo ka kor še menda nikdar poprej. Ne mine dan, da bi ne odkrili kake večje ali manjše tihotapske družbe. Mariboru so sledili Zagreb, Sombor, Subotica, Brod, Beograd itd. Povsod se *dela« na veliko, kar po cele vagone. Človek bi mislil, da bodo tihotapci kmalu izginili, ako Jih bodo kar tako po vrsti zapirali, toda pohlep po hitrem obogatenju Še vedno razjeda našo družbo. Bilo bi razumljivo, ako bi si kak železniški ali drugi mizerno plačani državni uslužbenec skušal dobit mal priboljšek s prenašanjem par škatljic vžigalic ali drugih takih malenkosti, toda novejše tihotapske afere kažejo, da se pečajo s tem poslom večinoma dobro situirani ljudje, ki bi jim pač ne bil potreben nepošten zaslužek. Včeraj so v Zagrebu odkrili zopet novo tihotapsko afero, ki je vzbudila veliko senzacijo in bo dvignila bržčas še mnogo prahu. Policija je prišla na sled razpredeni in dobro organizirani družbi, ki je vtihotapljala kokain kar na debelo, ter je po dosedanjih ugotovitvah zalagala ž njim celo Srednjo Evropo. Mden glavnih kompanjonov te druž be je uglede zagrebški zobozdravnik dr. Jovo Mrvoš, ki ima svoj atelje na Zrinjevcu. Policija je v zvezi s to afero zaprla 7 oseb, med njimi tudi par ugled-nejših trgovcev. Glavni pomagač dr. iVlrvoša je bil invalid z leseno nogo in časopisni kolporter Alar, ki je običajno prodajal časopise na Jelačičevem tr^u. in ga je poznal ves Zagreb. Dognano je, da je Alar vtihotapljai največ blaga. Pri tem se je posluževal svoje lesene proteze, katero je izdolbel in Je v njej brezskrbno lahko shranjeval kokain pred carinki. Vendar pa je njegovo cesto potovanje v inozemstvo vzbudilo pozornost policije, ki se je začela zanj bolj zanimati. Na ta način so mu tudi prišli na sled in to tem bolj, ker je v zadnjem času postal že popolnoma brezskrben in radi tega nepreviden. Nedavno se je odseljal z večjo količino kokaina v Pariz, kjer je imela družba svoje stalne odjemalce. Toda Alar se je hotel polakomniti večjega zaslužka in je začel v Parizu prodajati kokain na lastno pest. V Parizu seveda ni poznal tako dobro običajev in policijskih trikov, radi Česar je zbudil pozornost pariške policije. Tudi v Italiji je imela družba svoje zastopnike, ki pa so tudi že pod ključem. Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da je družba zalagala skoro pol Evrope s svojim «blagom». Tihotapci pa so se čutili tako varne, da si niti od daleč niso mislili, za kaj gre, ko so bili pozvani na policijo. £ele tekom zasliševanja, ko so se že zapletli v protislovja, so spoznali usodno pomoto ter končno priznali ter izdali vse člane družbe. Ustanovitelj in glavni vodja družbe je bil zobozdravnik doktor MrvoŠ. ki si je poiskal prave ljudi, v katerih je znal vzbuditi pohlep po denarju In lahkem zaslužku. Tekom zaslišanja pa je prišla policija na sled še drugi, nič irumj nevarni družbi: ponarejevalcem dvodinarskih novcev. Radi tihotapstva aretirani so namreč izdali, da obstoja v Belovam družba, ki izdeluje dvodinarske novce in ki SO jih tihotapci nato rarpečavali. Policija je takoi odposlala v Belovar posebno komisijo, ki ia ugotovila, da so izpovedbe tihotapcev resnične. Odkrili so celo delavnico ter takoj zaplenili stroj in ga prepeljali v Zagreb. M Belovaru je bilo v zvezi s tem aretiranih več oseb, vendar pa čuva policija podrobnosti v interesu nadaljne preiskave še v tajnosti. Ni še povsem jasno, ali gre za dve družbi, ali pa so bili člani tihotapske in ponarejevalske družbe isti ljudje. V Zagrebu in Beiu-varu je zbudila afera veliko senzacijo. O tej aferi poročajo današnji zagrebški listi še sledeče podrobnosti: Tihotapci so imeli dobavo kokaina, iz Avstrije dobro organizirano. V Za«, greou obstoja glavni depot lekarniški^ potrebščin, ki dobiva blago direktno ia. inozemstva in zalaga vse tukajšnje dr« žavne in zasebne lekarne. Naravno je* da je ta depot dobavUaJ blago brez ca< iio so izrabili tihotapci, ki so si med ušluzdenstvom poiskali svoje zaupnike* \" Avstriji Jio med pošiljke, namenjene 2a ta depot, po svojih zaupnikili oorne«, >iuj svoje pošiljke pa 1—IV2 kg kokaina, ki so ijh nato zaupniki v Zagrebu zopet vzeli nase in izročili Članom druioe. Iz Zagreb se je »razpošJjalo< blago po vsej državi, v pretežni večini Pa v inozemstvo, Italijo, zlasti pa \ Pariz. Za prenos blaga preko mej sq uporabljali študente in invalide. V Švh ci, Italiji in Parizu je imela družba svo«. je agente, ki so skrbeh za razpečava* nje blaga. Bili so za to dobro plačani in so dobivali od vsakega potovanja pq 20.000 dinarjev. V Zagrebu je policija zaprla več oseb, med njimi tudi paij uglednih dam, o katerih je dognano, da so od te družbe kupovale kokain i\ ga uživale. Do včeraj zvečer je policija, zaprla skupno 10 oseb. Kolikoj se doi znava, je pričakovati še nadaljnih are«( tacij. Preiskave se vrše tudi v vseli drugih mestih, ker ni dvoma, da sq imeli tihotapci povsod organizirane, svoje lilijalke. it 1 najboljše,najtrpažnejše* zato najcenejše Iz Celja —c Električna lu£ pod železniškim Tia* duktoin. Pretekle dni 90 inštalirali pod že* lezniškim viaduktom pri Rebenscheggu 7 novi električni &vetiLki, ki ta prostor sedaj lepo razsvetljujeta. Prej je brlela tam sam^ ena petrolejka, ki je ta važen podvoz le nezadostno razsvetljevala. —c V pomoč poplaTljeneem. Krajevnj odbor Rdeče ja križa v Celju objavlja pro8* njo do prebivalstva za vsakovrstne prispevj ke v pomoč poplavijencem. Razen deriami^ sredstev je dobrodošla vsakovrstna oblek^ perilo, obutev itd. Denarne prispevke bO| do v jvrthod ni i h dneh pobirale naprosenq dame in gospodje, obleko in perilo pa spre« jezna ves prihodnji teden vsakokratni dež urni oficir v vojašnici Kralja Petra* M7 — /^DOyrENSKr II ARO T3» Oha T. avgusta 192$ btev 176 To in ono 'Strašen konec ljudske veselice M Castello Franchi pri Avigliani v Italiji se je pripetila v ponedeljek groz* na nesreča. IV neki hiši je bUa nasta* njena pirotehnična delavnica, čije last* nik je hotel napraviti rakete za ljudsko veselico. Ker se je že mudilo, je delal pri sveči, s katero je slučajno zažgal i^aketo. Nastala je strahovita eksplo* <7ija, ki je uničila celo skladišče. Italijanski listi priobčujejo podrob* osti o katastrofi. Pri eksploziji je bilo bitih 20 oseb, 30 pa težko ranjenih. V estecu se je vršila ob tem času ljud* ka veselica in ko so začeli zažigati akete, je nastala strahovita eksplozi* a. *Trinadstropna hiša, v kateri je bila pirotehnična delavnica, je zletela v ferak. Njene razvaline so se takoj vne* ae. iVsi udeleženci veselice so pobegnili • na varno, vrt se je hipoma izpraznil, pstali so samo stoli, mize, tramovi, raz* bita okna in podrte stene, med njimi jpa mrtvi in ranjeni meščani. Bila je ijievarnost, da se požar razširi tudi na druge hiše. Castello Franchi nima vo* Öovoda, niti telefonske centrale. Zato le bilo zelo težko gasiti požar. Ljudje bp na hitro roko organizirali pomožne toddelke in po napornem delu lokalizi* tali požar. Šele zjutraj, ko je požar že pojemal, so potegnili izpod razvalin 20 ftrupel, ki so jih položili na mrtvaški bder v cerkvi. Težko ranjene so prepe« fjali v bolnico v Aviglianu. Justični škandal v Nemčiji ! Dokaz Haasove nedolžnosti. Iz Berlina poročajo, da je v škan* 5dalozno magdeburško afero zapleteni Schröder, ki 'so ga berlinski policijski organi aretirali kljub odporu magde« ourške sodnije in policije, v noči od srede na četrtek priznal, da je on urno* lil knjigovodjo Hellinga. Schröder je Ne uvidim, da bi bile naše železniške tarife previsoke- Pa tudi, če bi bile, bi znižanje no moglo ublažiti gospodarske krize. Znano je, da je prometno ministrstvo lani v oktobru znatno znižalo železniške ta rile, da je ukinilo tako zvano lomljeuo tarifo in znižalo voaarino za pasivne kraje na 50 odstotkov. Tudi mlini in druga podjetja imajo na železnicah razne olajšave. In kaj vidimo? Kljub vsem tem olajšavam smo zelo malo pripomogli k ublažitvi gospodarske krize. To je razvidu^ najbolje iz sledečega primera: 1. 1924—1925 so bile železniške tarife zna!no višje in vendar je bil promet mnogo večji kot fedaj, ko imamo znižane tarife tako, da smo imeli suficit. Razlog povečanja prometa je v tem, da smo lahko takrat konkurirali s svojimi izdelki na inozemskih tržiščih, v prvi vrsti z žitom. Zdaj, ko so tarife znižane, pa ne moremo konkurirati. V normalnih razmerah naši pridelki ne morejo konkurirati z inozemskimi, in sicer radi neracionalnega obdelovanja zemlje, ki podraži produkcijske stroške, ne pa radi previsokih tarif. Ne emetfno tudi pozabiti, «ia sedanje tarife ne igrajo odločilne vloge v gospodarski krizi- Večji del našega izvoza ni odvisen od železniških tarif, ker gre po rekah. Nad 90 odstotkov našega izvoznega blaga gre v inozemstvo vodnim potom. Ako bi znižali železniške tarife, bi doprinesli samo uepotrebno žrtev, železnice bi imele deficit, ki bi ga bilo težko nadomestiti, a izvozu in gospodarstvu bi s tem presneto malo koristili. O znižanju železniških tarif se bo dalo govoriti šele takrat, ko bo koučana reorganizacija žel. administracije, pri kateri bomo prihranili okrog 20 od?tfotkov celokupnega proračuna c. « Na vprašanje, kaj je z graditvijo Jadranske železnice in ponudb neke možem-rke finančne skupine, je prometni minister odgovoril, da je graditev te železnice nujno potrebna za napredek našega gospodarstva. Ponudba dotične finančne skupine se zdi prometnemu ministru povsem resna. Ta skupina je predložila naši državi, da zgradi železniško progo Split — Sarajevo — Beograd — Pančevo pod pogojem, da bi ostala nova železnica nekaj let v njeni eksploata-ciji. Prometni minister je pri tej priliki naglasa!, da mora država nehati s svojimi investicijami in iskati posojila v inozemstvu. Država mora skrbeti, da se njen gospodarski aparat Čim bolj izpopolni. Bolje je napredovali s tujo pomočjo kakor pa držati roke krizam in prepustiti bodočnost usodi. Zelo značilna je ministrova izjava o razdržavljenju. >Splošno lahko lečem,: je izjavil Vaso Jovanovič, >• m prepustiti graditev železnic in druiüh objektov prej privatni iuinialivi, kakor je U> v drugih diZavali, kot pa državni, ki se je že cesto izkazala nesposobno. Vsa dela * državni režiji so predraga, vrše M pofiM^ ker so združena z birokratsko admiiii*rra»-eijo. Stojimo na blišču, da je treba v-a državna podjetja deetatizirati, v koli!:or bi ne bili pri tem državni in narodni interesi direktno ogroženi. Samo s privatno iniciativo se lahko gospodarsi vo uspešno raa-vija.< Končao je govoril prometni minister o vagonih za izvoz. Izjavil je, da je* vagonov za izvozno sezono dovolj tako, da je v tem pogledu uspeh izvoza zagotovljen. —g Zakon o pospeševanju industrije. Na zadnji seji beogradske industrij vke zbornice je bila sprejeta resolucija, v kateri industrijalci zahtevajo, naj vlada čim prej izda zakon o pospeševanju industrije. Sfectf raj vse države S > potom posebnih zakuno^' priskočile industriji na pomoč z rasnimi podporami in olajšavami. Pri nas mečejo merodajni činitelji industriji celo polena pod noge in jo ogrožajo z visokimi davki —g Ccrinski dohodki v prvi dekadi jm lija so znašali 48,790.830 Din. Od tega od pade na carinarnico v Beogradu 11,044,31^-v Zagrebu 11,953.6SS, v Novem Sadu osem milijonov 107.610, v Mariboru 3,904.o7u, enem tudi za sigurnost vlagateljev. —g Proračun bosanskih železnic. O^u tek proračuna sarajevske železniške d:ri h cije za tekoče leto je že sestavljen. Za ha sanskoshercegovinske železnice je predvidc no 400 milijonov dinarjev. —g Doba\*e. Ekonomsko odelenje di rekcije državnih železnic v Ljubljani spre jema do 10. avgusta t. I. ponudbe za doba vo ležiščne volne; do 13. avgusta t. 1. zi dobavo žičnih natezalcev in glazure zt bločne aparate ter Lutzovih peči in kolen do 20. avgusta t. 1. za dobavo mecesnovil klincev, livarskega peska, motvoza in vžigalic. Pogoji so na vpogled pri imenovanerc odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure — Vršile se bodo naslednje ofertalne lici tacije: Dne 25. avgusta t. 1. pri upravi dr Žavnih monopolov v Beogradu glede doba ve pisarniškega in drugega materijala; dn« 26. avgusta t. 1. pri glavnem sanitetsken slagalištu v Zemunu glede dobave emajll rane posode in pri direkciji državnih žo leznic v Ljubljani glede dobave banka*km sitra: dne 28. avgu?ta t. 1. pri direkciji dr žavnih železnic v Ljubljani glede dobav« velikega orodja. — Podrobnosti v pisarn! Zbornice za trgovino, obrt in industrijo t Ljubljani. Premog- drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. T-5i Dve moški obleki dobro ohranjeni ter zimska snknja se takoj proda. Ponudbe na upr. lista pod .Obleka 2259* Lokal s stanovanjem za trgovi* no z nešanim blagom na prometnem kraju v me* stu ali v večjem kraju na deželi — isč~m. — Ponudbe pod Lokal/2227 n* upravo «Slov. Nar.». Invalid ubog brez starišev išče službe kot pis. sluga ali kaj stičnega. Dopise na upravo lista pod .Pošten 2252- Par sto dinarjev zaslužite na dan pri prodaji do-voljenih drž srečk. Garanci a nt potrebna. Tudi za izven Ljub'jane. Ponudbe na Josip Vardjan, Ljubljana, Wolfova l/I desno. 2250 Gospodična S vajena vseli pisarniških del in zmožna slov, kalfcr tudi nera-kesa jezika, išče službo. Gre tudi za blagainlčarko. Ponudse na upr. I sta pod .Zmožna 22-58". Otvontev gosli! JAn v Somi iti 29 Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel znano gostilno .Prešernov hram" v Rožni ulici 29, jo popolnoma preuredil ter jo nanovo otvor