KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 1 2 UVODNIK V tokratni številki boste lahko prebrali geslom ne more do KN dostopati vec številne zanimive prispevke, vendar uvo­kot ena oseba hkrati, lahko narocite dnik ne bo namenjen njim. Uredništvo dodatno uporabniško ime. Letna naroc­Knjižnicarskih novic ima za vas namrec nina za vsako dodatno uporabniško ime dve novici. Dobro in slabo. znaša 15€. Zacnimo najprej s slabo, da se bo njena Ker boste sedaj vsi narocniki tiskane grenkoba izgubila do konca uvodnika. oblike imeli vpogled tudi v elektronsko, Letna narocnina na tiskano obliko KN bomo temu prilagodili tudi vse do sedaj za leto 2009 se bo povišala za 5€ in bo narocene komplete obeh oblik, tako da po novem znašala 50€. Ceprav po eni boste prihodnje leto za narocnino morali strani 50 centov na številko ne pomeni odšteti precej manj. tako veliko, pa v casih, ko se knjižnicam krci sredstva, tudi ni tako malo. Ker ugotavljamo, da so naša uporabniška imena in gesla nekoliko kompleksna in si Zato je tu tudi dobra novica. Vsem naro­jih je težko zapomniti, vam bomo v letu cnikom tiskane novice bomo za vsako 2009 ponudili možnost njihovega spre­narocilo tiskanega izvoda podarili brez­minjanja. placni dostop do elektronske oblike pub-likacije. Tako boste v zacetku januarja Lepo preživite prihajajoce praznike, v dobili uporabniška imena in gesla, s kate­letu 2009 pa vam uredništvo KN želi cim rima boste lahko pregledovali tudi števil­vec delovnih in zasebnih uspehov in cim ke, ki so izšle od leta 2005 dalje. manj ovir na poti do njih. Narocnina za vse narocnike elektronske oblike ostaja nespremenjena, torej 30 €. Damjana Vovk Ker z enim uporabniškim imenom in Kazalo: Uvodnik Novicka Koledar prihajajocih srecanj Sprememba vrstilcev v skupini 1 Sprememba vrstilcev v skupini 7 3M RFID tehnologija v vaši knjižnici RFID v knjižnicah – stališce Sekcije za informacijsko tehnologijo pri IFLA Testiranje RFID v ICB Knjižnicarji smo ljudje, s posebno auro? Trondheim 3. skupno posvetovanje Sekcije za specialne in Sekcije za visokošolske knjižnice XII. evropska konferenca na podrocju digitalnih knjižnic ­ECDL 2008 Informacijska pismenost Razstava o Selmi Lagerlf v MKL, Knjižnici Bežigrad Tradicije dveh skupnosti v Tržaškem zalivu Knjižnicarstvo italijanske narodnosti v splošno izobraževalni knjižnici na dvojezicnem obmocju R Slovenije Novo na Mrežniku 1 1 2 3 3 4 7 8 12 13 14 16 18 20 21 22 26 HITRE INFORMACIJE Novicka Pozdravljeni, posredujem vam obvestilo o dveh, za splošne knjižnice zelo zanimivih konferencah: – prva bo junija v Aarhusu na Danskem, poudarek bo na novostih in inovacijah v splošnih knjižnicah: http://nextlibrary.net – druga bo februarja v Helsinkih, tema pa mladi v knjižnici: http://www.lib.hel.fi/ Page/09446be1-0e1d-4418-a551-b84e04d05cde.aspx?refererUrl=%2fen-GB% 2f&groupId=4604fa1b-3fad-4673-a82a-4baa58c6e5f2&announcementId=f09b2b45-bade -4090-954a-14ebf5356671. Lep pozdrav, Breda Karun Narodna in univerzitetna knjižnica Primorci beremo Vabilo Europeana - evropska kulturna dedišcina na spletu Koledar prihajajocih srecanj 27 29 30 31 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 12) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje februar 2009 – april 2009) .. 3.-5.2.2009, Bielefeld, Nemcija, 9th International Bielefeld Con­ference: Upgrading the eLibrary Enhanced Information Services Driven by Technology and Economics, http://conference.ub.uni­bielefeld.de/ .. 17.-20.2.2009, London, VB, Search Engine Strategies 2009, http://www.searchenginestrategies.com/london/ .. 20.-21.2.2009, Palo Alto, ZDA, 2nd International Workshop on Intercultural Collaboration (IWIC 2009), http://langrid.nict.go.jp/ iwic2009/index.html .. 25.-28.2.2009, Barcelona, Španija, IADIS International Confe­rence E-Society 2009, http://www.esociety-conf.org/ .. 5.-7.3.2009, Bremen, Nemcija, 5th European Symposium on Gender & ICT "Digital Cultures: Participation - Empowerment ­Diversity", http://www.informatik.uni-bremen.de/frautec/ gict2009/page/home.html .. 6.-8.3.2009, Tsukuba, Japonska, A-LIEP 2009 - Asian Pacific Conf on Library and Information Education and Practice, http://a­liep.kc.tsukuba.ac.jp/ .. 9.-11.3.2009, Providence, ZDA, NERCOMP 2009, http:// net.educause.edu/content.asp?SECTION_ID=384 .. 11.-13.3.2009, Valencija, Španija, 9. ISKO (Španski chapter): Perspectives for the organisation dissemination of knowledge, http://www.iskoix.org/?page_id=9&language=EN&lang=en .. 12.3.09, Seattle, ZDA, Radical Reference: ACRL Preconference Unconference, http://wiki.radicalreference.info/index.php/ ACRL_Unconference_2009 .. 12.-15.3.2009, Seattle, ZDA, ACRL (Association of College & Research Libraries) 14th National Conference: Pushing the Edge: Explore, Extend, Engage, http://www.ala.org/ala/mgrps/divs/acrl/ events/seattle/seattle.cfm .. 18.-21.3.2009, New York, ZDA, The Society for Textual Scholar­ship, http://www.textual.org/ .. 23.-27.3.2009, La Habana, Kuba, 5th Ibero-american conf "From papirus to digital library" 6 Coloquio Iberoamericano "Del Papiro a la Biblioteca Virtual" , http:// papiro.casadelasamericas.org/index.html .. 28.-29.3.2009, Madison, Wisconsin, ZDA, DOCAM 09, casmith24@wisc.edu .. 1.-3.4.2009, Konstanz, Nemcija,11. Internationales Symposium f Informationswissenschaft, http://www.isi2009.de/ .. 4.4.2009, London, VB, Library and Information History Group: One Day Annual Conference, http://www.cilip.org.uk/ specialinterestgroups/bysubject/history .. 30.3-1.4.2009, Cardiff, VB, LILAC 2009: Librarians' information literacy conference, http://www.lilacconference.com/dw/ index.html .. 1.-3.4.2009, Chapel Hill, ZDA, DigCCurr 2009- Digital Curation Practice, Promise and Prospects, http://www.ils.unc.edu/ digccurr2009/ .. 3.-4.4.2009, Tucson, ZDA,Information Ethics Roundtable: Misin­formation and Disinformation, http://sirls.arizona.edu/ier .. 6.-8.4.2009, Dunaj, Avstrija, General Online Research 09, http://www.gor.de/gor09/index_en.php .. 13.-15.4.2009, Mozhaisk, Rusija, Legal Deposit of Newspapers for Libraries: Challenges of the Digital Environment, ed.king@bl.uk; www.bookchamber.ru/download/IFLA%20conf% 20M-ENG.doc .. 15.-18.4.2009, Indianapolis, ZDA, Museums and the Web 2009. The International Conference for culture and heritage on-line, http://www.archimuse.com/mw2009/ .. 20.-23.4.2009, Hanoi, Vietnam, XIV Congress of Southeast Asian Librarians, http://consal14.vn/index.php? option=com_frontpage&Itemid=1 .. 22.-24.4.2009, Fez, Maroko, Research challenges in information science, http://www.farcampus.com/rcis Se nadaljuje na strani 31. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA SPREMEMBE VRSTILCEV V SKUPINI 1 UDC MRF 2006 je prinesel nekatere spremembe vrstilcev UDK, ki jih že uporabljamo pri klasifikaciji gradiva v vzajemni katalogizaciji. Spremembe so bile objavljene v Extensions and Corrections to the UDC (2002, 2003). V skupini 1 (Filozofija. Psihologija) je bilo malo sprememb. Dodani so novi vrstilci: 141.74 Rasizem, slednji je opisan tudi v skupini 32 (Politika ) 141.76 Nudizem 16.361.1 Vrste porok in skupnosti, s sorodno vsebino v skupini 39 (Etnologija. Etnografija. Šege in nava­de. Tradicija. Nacin življenja. Folklora). V skupini 159.9 (Psihologija) sta dodana dva nova vrstilca: 159.961.8 Izventelesne izkušnje 159.961.9 Obsmrtne izkušnje V skupini 168 (Znanstvena metoda) je crtanih pet vrstilcev, trije so nadomešceni v drugih skupinah s sorodno vsebino. Prenos je naslednji: 168.521 Naravoslovne znanosti . 5 (Matematika in naravoslovne vede) 168.522 Filozofska podrocja. Humanistika. Humanisticne znanosti . 7/9 ( Umetnost/Zgodovina) in . 3 (Družbene vede/Etnologija) 168.53 Tako imenovane uporabne znanosti . 6 (Uporabne vede. Medicina. Tehnologija) SPREMEMBE VRSTILCEV V SKUPINI 7 V skupini 7/727 je dodan en vrstilec: 711.558.5 Lidi (svetovljanska morska kopališca), je pa veliko vrstilcev z ohranjenim prvotnim pomenom, vendar s spremenjeno zgradbo vrstilca - natancnejše vsebine izražamo s kombi­nacijo glavnih vrstilcev, ki jih povežemo z dvopicjem. Za natancnejše oznacevanje vsebin vrstilce skupine 7.012 (Dizajn. Kompozicija) kombiniramo s splošnimi prive­snimi vrstilci za lastnosti. Primeri: 7.012-025.13 Vzorec, nacrt kompozicije 7.012-027.39 Dizajn, izdelan po narocilu Pri vrstilcu 72.01 izrazimo dodaten pomen s kombinacijo dveh ali vec vrstilcev, ki jih povežemo z dvopicjem. Primeri: 72.01:111.852 Estetika arhitekture. Arhitekturni okus 72.01:17 Moralni vidik arhitekture Skupina 72.012.1/.7 (Skica. Kompozicija) je prenešena v skupino 69 (Gradbeništvo. Gradbeni materiali. Grad-bene obrti in dela). Vrstilce skupin 72.05 uporabljamo s kombinacijo vrstilcev skupine 643.3/.5, kjer je to možno, in jih povežemo z dvopicjem. Primeri: 72.05:643.521 Kopalnice 72.05:643.522 Tuš kabine 72.05:643.528 Garderobe Nekateri vrstilci iz skupin 725.1/.8 so dobili nadomestilo v kombinacijah vrstilca 725.1 (Javna poslopja. Zakono­dajna poslopja. Poslopja javnih služb. Poslopja javnih uslužnostnih podjetij in izbranega vrstilca za namembnost stavbe, ki smo jih povezali z dvopicjem. Primeri: 725.125 . 725.1:354 Vladne zgradbe. Ambasade 725.13 . 725.1:352 Mestna hiša 725.211.5 . 725.1:339.372.5 Samopostrežne prodajalne z živili 725.74 . 725.1:613.47 Plavalni bazeni. Kopališca Vrstilci iz skupine 726 (Religiozna, cerkvena arhitektura. Posvecena in žalna poslopja) so dobili nadomesti-lo v kombinacijah vrstilca 726 s skupino 2 (Verstva. Teologija), ki smo jih povezali z dvopicjem. Primeri: 726.77 . 726:2-523.2 Spomeniki. Svetišca 726.54 . 726:2-523.6 Cerkve 726.6 . 726:27-523.41 Katedrale 726.591 . 726:27-526.2 Oltarji kršcanskih cerkva Vrstilci iz skupine 727.1/9 (Poslopja za vzgojnoizobraževalne, znanstvene in kulturne namene) so dobili nadomestilo v kombinacijah vrstilca 727 in izbranega vrstilca za namembnost stavbe, ki smo jih povezali z dvopi-cjem. Primeri: 727:061.1EU Sedež Evropske unije 727:022 Knjižnicna poslopja in oprema 727:069:7 Umetniške galerije 727:58:069.029 Poslopja v botanicnem vrtu. Vkljucno: Rastlinjaki. Herbariji Mojca Rupar Korošec Narodna in univerzitetna knjižnica RFID V KNJIŽNICI 3M RFID TEHNOLOGIJA V VAŠI KNJIŽNICI 3M s svojimi sistemi za varovanje in upravljanje knjižne­ga gradiva že vec kot 35 let zagotavlja varovanje, produk­tivnost in informacijske rešitve z uporabo novih tehnolo­gij, ki ustvarjajo uporabniku prijaznejše knjižnice ter raz­bremenjujejo knjižnicarje tako, da lahko veccasa posve­tijo obiskovalcem. 3M pristop temelji na sodelovanju in podpori pri tehnološkem napredku knjižnic. Med naprednejšimi tehnologijami, ki jih ponuja 3M, je RFID (radio frekvencna identifikacija), ki hitro pridobiva pomen med knjižnicami kot najhitrejši, najenostavnejši in najucinkovitejši nacin za upravljanje knjižnega gradiva. Ce knjižnice RFID tehnologije v tem trenutku še nimajo na seznamu za obvezno opremo, jo bodo nedvoumno imele v letu ali dveh. Razlogi so prepricljivi. RFID dela cudeže za produktivnost, od obdelave vec knjižnih enot hkrati do identifikacije založenega gradiva v le nekaj sekundah. Kaj je RFID? V osnovi ima RFID sistem dva sestavna dela: nalepko in citalnik. Informacije so zapisane v nalepki; citalnik jih prebere in posreduje osebi ali sistemu, ki jih potrebuje. RFID nalepke skrivajo mikrocip (ki nosi informacije) in anteno. Nalepke so samolepilne, tako da se lahko hitro in trajno namestijo na knjižne enote. So diskretne, velike le nekaj kvadratnih centimetrov in zelo tanke. RFID nalep­ke za knjižno gradivo so pasivne: nimajo baterije ali dru­gega pogona. Energija, potrebna za pogon in odci­tavanje nalepke, izvira iz citalnika. Na te nalepke je mogoce natisniti razlicne podatke - logotipe, crtne kode in podobno. Knjižnice, opremljene z RFID, imajo ponavadi citalnike na izposojevalnih pultih in pri knjigomatih. Dodatni citalnik je namešcen v varnostnih vratih - ta zaznajo knjižne enote, ki niso bile pravilno izposojene. Produktivnost se lahko še izboljša z rocnim citalnikom za inventuro, ki odcitava gradivo na policah in išce zalo­žene enote. Kako RFID deluje? Na splošno velja, da je RFID samodejno prepoznavanje ter sledenje enotam z uporabo identifikacijskega nalepke z mikrocipom, ki pošilja podatke do citalnika preko brez­žicne podatkovne komunikacije. Zato je smiselno razmišljati o RFID kot sistemu, ki omogoca, da nalepke "govorijo" o svoji identiteti, lokaciji, dejavnosti ali zgodovi-ni skozi citalnike in, koncno, integriranemu sistemu pro-gramske opreme knjižnice, ki te informacije lahko obdela in uporabi. RFID citalnik oddaja signal, ki išce nalepko. Ko se nalepka pojavi v dometu citalnika, jo signal doseže, »prebudi« in zagotovi pogon, da se nalepka odzove s tako informacijo, kot jo citalnik potrebuje. Ko si obiskovalec izposoja knji­ge, se vsaka nalepka uskladi z unikatno identifikacijsko številko knjige; ta je ponavadi enaka številki, ki se nahaja na crtni kodi, ki jih uporablja mnogo knjižnic. RFID sistem prenese identifikacijsko številko informacijskemu sistemu knjižnice, ki zbere naslove knjig, jih oznaci kot izposojene in natisne izpisek. V primerih, ko je knjižno gradivo sestavljeno iz dveh enot (ucbenik in delovni zve­zek, CD plošca in CD ovitek...), je mogoce obe nalepki uskladiti tako, da ju sistem zazna kot komplet ter ob izposoji le enega od delov kompleta na to opozori. Ko obiskovalec vraca knjigo, se nalepka odzove z identi­fikacijsko številko in sistem pa odcitane knjige zbriše z racuna obiskovalca. Ce sistem vkljucuje avtomatizirano upravljanje z materialom, bo usmeril knjigo v primeren zbiralnik za ponovno in pravilno umestitev na polico. Ko knjižnicar pri inventuri odcitava knjižne police, rocni citalnik zapiska, ko najde pogrešano, izposojeno ali zalo­ženo knjižno enoto, ali enote, ki so namenjene izlocitvi oz. so rezervirane. Ko obiskovalec zapušca knjižnico z gradivom, citalnik »vpraša« nalepko, ce je bila njena knjižna enota izposoje­na. Ce je odziv nalepke negativen, se v varovalnih vratih sproži alarm, ki opomni obiskovalca, naj enoto vrne ali si jo izposodi. Domet RFID sistema se vedno prilagodi aplikaciji. V knjižnicah so citalniki nastavljeni tako, da preberejo nale­pke v oddaljenosti približno 30 centimetrov. Kakšne prednosti RFID ponuja knjižnici? .. Hitrejša in preprostejša izposoja in vracila. Vec knjig, opremljenih z RFID nalepkami, knjižnicar ali obisko­valec (z uporabo knjigomata) odcita naenkrat. Ker je tehnologija tako preprosta za uporabo in tako hitra, se obiskovalci radi odlocajo za samopostrežne storit­ve. Tudi vracanje gradiva je z RFID sistemom veliko hitrejše in preprostejše. Rezultat so dokazano zmanj­šanje vrste tako pri knjigomatih, kot pri izposojeval­nih pultih s knjižnicarji, zmanjšano cakanje in vecje zadovoljstvo obiskovalcev. .. Bolj produktiven obisk knjižnice. Knjižnice se sooca­jo z osupljivim izzivom upravljanja z vsemi svojimi viri. V svojih zbirkah imajo na tisoce knjižnih enot, vsaka od njih edinstvena in enako pomembna za obi-skovalca, ki pripravlja porocilo ali ker je zadnje delo priljubljenega avtorja. Z RFID sistemom so vse te enote tam, kjer morajo biti, kjer jih obiskovalci in knjižnicarji lahko najdejo. .. RFID ponuja prednosti tudi knjižnicarjem. Zadovolj­stvo z delom se poviša, zniža pa se raven poškodb zaradi ponavljajocih se gibov, kar lahko pripišemo manjšemu obsegu dela z gradivom. S tem ostane vec casa za delo z obiskovalci. .. Tradicionalno je bil namen knjižnic zagotoviti enako­vreden dostop do informacij in idej. Danes skupnosti pricakujejo tudi to, da se v knjižnicah odvijajo mnoge aktivnosti, kot so predavanja, prireditve, razstave in podobno. Z izboljšano produktivnostjo in zadovolj­stvom zaposlenih lahko RFID pomaga tako pri izpol­njevanju tradicionalne vloge knjižnic, kot pri novih izzivih in pricakovanjih obiskovalcev. .. Prilagajanje spremembam. Izboljšanje produktivnosti s pomocjo RFID tehnologije morda ni trenutna pot-reba knjižnice, vendar je v hitro rastocih skupnostih vedno težje ohranjati enako raven storitev. Vecja populacija pomeni vec obiska, vec povpraševanja in vecjo izposojo. Nekatere knjižnice vidijo RFID kot rešitev pri pomanjkanju virov. .. Upravljanju prostora na policah. Hitrost in spretnost, ki ju ponuja RFID pri upravljanju s policami, so motivacija za marsikatero knjižnico. Veliko jih prica­kuje hitrejše in ucinkovitejše iskanje enot po policah, iskanje izgubljenih enot, razvršcanje in seveda inven­ture. S 3M rocnim RFID citalnikom so ti procesi hitrejši in bolj ucinkoviti. Nezanemarljivo je tudi dejs­tvo, da mnogo knjižnic ob prvi uporabi RFID tehno­logije najde veliko izgubljenih enot, ki so skupaj pre­cej vredne. .. Hitrejša pot do polic. RFID lahko znatno skrajša cas, v katerem se knjižne enote vrnejo na police in so spet na voljo za izposojo. S pomocjo avtomatiziranega razvršcanja lahko knjižnicarji enote, ki so že bile vrn­jene, vendar še niso na svojem mestu, hitreje vrnejo na police. To je pomembno predvsem pri uspešnicah, poleg tega pa lahko prispeva k povecanju izposoje na letni ravni. Na ta nacin lahko pozitivno vpliva na investicijske nacrte mnogih knjižnic. .. Varovanje. Ceprav RFID tehnologija pri zašciti gradi­va ni tako ucinkovita kot elektromagnetne tehnologi­ja, vseeno lahko zagotovi raven varnosti za zašcito gradiva pred nepooblašceno odstranitvijo iz knjižni­ce. 3M ponuja elektromagnetno varnost v kombinaci­ji s svojim RFID sistemom za knjižnice, ki želijo vecji varnosti ali ki želijo preiti na RFID postopoma. Velike obljube, visoka cena? Zakaj pri tolikih prepricljivih prednostih knjižnice ne hitijo, da bi namestile to revolucionarno tehnologijo? Mnogi knjižnicarji mislijo, da je RFID prevec motec in namestitev predraga, vendar ni treba, da gre na "vse ali nic". RFID se v knjižnico lahko vpelje postopoma, v skladu s financnimi viri ter nalogami in cilji knjižnice. Pri postopku konverzije prav tako ni nobene potrebe za prekinitev vsakodnevnih dejavnosti knjižnice. Zapisovanje informacij na RFID nalepko je ponavadi preprosto in zelo hitro. Vsak proizvajalec ima svoj sis-tem. Poglejmo, kako pretvorba s crtnih kod na RFID nalepke deluje pri 3M sistemih za knjižnice: .. Vsa oprema, ki jo potrebujete, je vsebovana v premi-cni konverzijski postaji, namenjeni gibanju med knjiž­nimi policami, tako da ni potrebe po prenašanju in ponovnem vracanju na police. Pri pretvorbi vecje kolicine gradiva obstaja možnost najema konverzijske postaje; dodatne pretvorbe se lahko brez problemov opravijo na delovni postaji. .. Knjižnicar nastavi crtno kodo pod citalnik in infor­macije so zajete. .. Podajalec na postaji podeli prazno RFID nalepko. .. Medtem, ko knjižnicar prilepi nalepko na enoto, pos­taja avtomaticno zapiše informacije, ki so bile odcita­ne s crtne kode. Pri tem se optimalno mesto, kamor knjižnicar prilepi nalepko, prikaže na ekranu. .. Knjižnicar vrne enoto na polico in vzame novo. Pri 3M sistemih je konverzijski proces visoko avtomatizi-ran. Ni kompleksnih priprav ali zapletenih navodil. Ko je konverzijska postaja vklopljena, knjižnicarju ni treba pritisniti nobenega gumba vec. Z uporabo ene postaje lahko en zaposleni pretvori do 500 enot na uro. Z vec postajami lahko ena knjižnica pretvori zbirko v velikosti 160.000 enot v 10 dneh. Za uvajanje 3M RFID sistema v knjižnico ni nujno, da se odvije v enem kosu - lahko poteka v fazah glede na pot-rebe in zahteve knjižnice: .. V prvi fazi se uvedejo RFID citalnik z anteno in pro-gramom za vpis identifikacijske številke knjige v spo-min mikrocipa, RFID nalepke in podajalec nalepk. S tem je omogoceno izposojanje in vracanje gradiva. Rocni citalnik je smiselno uvesti, ko knjižna zbirka doseže 10.000 enot. .. V drugi fazi se uvedejo varnostna vrata, ki šcitijo gra­divo pred odtujitvami. .. V tretji fazi pa se uvede knjigomat 3M SelfCheck, ki ponuja samopostrežno storitev izposoje in vracila. Pri tem velja omeniti, da dodatnega dolgorocnega place­ vanja za programsko opremo in vzdrževanje ni. Zakaj 3M? Preden knjižnice sprejmejo odlocitev o implementaciji RFID tehnologije, bi morale dobro raziskati RFID ponudnike in njihov ugled med knjižnicami. Kako dolgo proizvajalec že sodeluje s knjižnicami? Katere druge vrs­te izdelkov ponuja in koliko strank ima? So njihovi izdel­ki usklajeni s evropskimi standardi? Ali nudijo prožne konverzijske poti od crtne kode k RFID tehnologiji? Katere vrste storitev in jamstev ponujajo? Ali stojijo za svojimi izdelki? Ali zaracunavajo vzdrževanje? Predvsem pa, zakaj bi se odlocili za 3M? .. Odlicna tehnologija. Da bi povrnil investicijo, mora RFID sistem izboljšati storitve knjižnice za obisko­valce in produktivnost pri knjižnicarjih. To pomeni, da mora biti trpežen, zanesljiv in natancen – spet in spet. 3M sistemi so takšni, saj so osnovani na desetle­tjih raziskav kljucnih tehnologij, od signalne industri­je, lepil do sistemskih programov in napredne proiz­vodnje. 3M RFID nalepke prestanejo stroge teste pospešenega staranja, ki dokazujejo, da je njihova življenjska doba enaka življenjski dobi knjige. .. Odlicen dizajn. 3M RFID sistem je intuitiven, prep-rost za uporabo in privlacen – zahvaljujoc bogatim izkušnjam pri oblikovanju in proizvajanju mnogih podobno kompleksnih in visoko integriranih siste­mov za raznolike industrije in dejavnosti. Med našimi izkušnjami so programske rešitve, elektro in teleko­munikacije, zato znamo združiti strokovno znanje s cloveškim faktorjem in industrijskim dizajnom. Rezultat je odlicna kombinacija funkcionalnosti in elegance, ki vabi obiskovalce, da sistem preizkusijo in jih nagradi, ko to res storijo: vec kot 90 odstotkov uporabnikov je uspešnih pri prvi uporabi 3M Self-Check knjigomata. .. Izkušnje s knjižnicami. 3M sodeluje s knjižnicami že vec kot 35 let. Bili smo zraven, ko se je odvijal pre-hod s kataloških kartic na integrirane baze podatkov. Pomagali smo, ko so zbirke razširile še na DVD nosilce. Razumemo potrebe knjižnic, izzive pri vašem delu in zavezanost zaposlenih. Razumemo tudi obis-kovalce knjižnic in na kakšen nacin želijo delati z materiali in s programsko opremo. .. Nikamor ne gremo. 3M deluje že vec kot stoletje. Vsak dan mnogo knjižnic uporablja naše izdelke, pa naj bodo to samolepilni listici Post-it, zasloni za RFID V KNJIŽNICAH – STALIŠCE SEKCIJE ZA INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO PRI IFLA Predstavnik vodilnega štaba IFLA, Stuart Hamilton, je v 13.8.2008 Québecu zaprosil Sekcijo za infor­macijsko tehnologijo pri IFLA naj pripravi stališce v zvezi z Osnutkom priporocil o zasebnosti, varovanju podatkov in nacelih informacijske varnosti pri implementaciji opreme, temeljece na RFID tehnologiji (v nadaljnjem besedilu »Osnutek pri­porocil«). K temu ga je spodbudila zaskrbljenost podjetja 3M in drugih ponudnikov radiofrekvencne identi­fikacije (RFID), ki menijo, da Osnu­tek priporocil nejasno opredeljuje nekatere koncepte, kot je npr. »javni prostor«, se ne ozira na obstojece standarde na tem podrocju ter moc­no zagovarja varovanje osebnih podatkov, vendar v kontekstu pro-daje na drobno. Na Mednarodni organizaciji za stan­dardizacijo (ISO) deluje posebna delovna skupina za RFID (ISO TC46/SC4), ki se je osredotocila na standarde podatkovnih formatov in interoperabilnost RFID s knjižnicni-mi sistemi (ISO/CD 28560/1-3). Obenem je obravnavala tudi proble­matiko varovanja osebnih podatkov. RFID V KNJIŽNICI Poleg dela skupine ISO, v ZDA deluje nacionalna organizacija za standardizacijo (National Information Standards Organization - NISO), ki je pred kratkim izdala standarde Pripo­rocena praksa za RFID v knjižnicah ZDA (NISO RP-6-2008). Te stan­darde je NISO razvila v sodelovanju z ISO in v širši razpravi z ameriški-mi knjižnicami. Kljub obsežnemu delu pri standar­dizaciji implementacije RFID vse kaže, da se zahteve v evropskem Osnutku priporocil prekrivajo s standardi, ki sta jih razvili ISO/ NISO, vendar jih Osnutek sploh ne omenja. Poleg tega je treba poudari-ti, da se upravljanje z gradivom v knjižnicah mocno razlikuje od upra­vljanja z zalogami, cemur je tehnolo­gija RFID primarno namenjena. Knjižnicne »zaloge« so trajne in RFID omogoca dolgorocno korist knjižnicam s pomocjo nalepk, kate­rih življenjska doba mora biti enaka življenjski dobi knjige. RFID lahko tako dobi pomembno vlogo pri izposoji, lokalizaciji in inventuri gra-diva v knjižnicah. Ce knjižnica upo­rablja nalepke s krajšo življenjsko dobo, namenjene prodaji na drobno, se lahko RFID tehnologija izkaže kot nezanesljiva. Evropski Osnutek priporocil zahte­varovanje zasebnosti pri delu z racunalnikom ali pra­kticno brezhibni varovalni sistemi. Naše stranke se zavedajo, da 3M ne le vzdržuje neprimerljive ravni kvalitete in storitev – še izboljšujemo se. Maja Podgoršek 3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani mpodgorsek@mmm.com va, da se zaradi varstva osebnih podatkov v trenutku izposoje trajni identifikator RFID izbriše ali ones-posobi. To pa ima lahko resne pos­ledice pri knjižnicni logistiki. Njiho­va zahteva temelji na trditvi, da naj­vecjo grožnjo varstvu podatkov povzroca možnost sledenja izposo­jenega gradiva na podlagi podatkov, shranjenih na RFID, ter ustvarjanje baze teh podatkov. Je pa res, da vecina knjižnic na cip shranjuje le minimalne podatke, torej tiste, ki so potrebni za identifikacijo gradiva. Na ta nacin knjižnice otežijo sleden­je in lokalizacijo izposojenega gradi­va ter tako poskrbijo za varovanje osebnih podatkov. Brisanje podat­kov ob vsakokratni izposoji in ponovno zapisovanje ob vracilu gradiva bi namrec zelo otežilo delo v knjižnicah. Clani Sekcije za informacijsko teh­nologijo IFLA so izrazili svojo zas­krbljenost predvsem zaradi vzpore­dnega obstoja cipov RFID, ki so bili dodeljeni gradivu pri prodaji na dro­bno, s cipi RFID, ki jih istemu gra­divu dodeli knjižnica. Cip RFID, ki ga pridobi gradivo v prodajalnah, lahko vsebuje ISBN, na podlagi katerega bi lahko nepooblašcene osebe identificirale gradivo. Zato naj bi prodajalci obvezno odstranjevali ali onesposobili te cipe, preden bi gradivo predali knjižnicam. Ce tega ne storijo, naj bi cipe onesposobile knjižnice same, še pred tem ko bi opremile gradivo s svojimi cipi. Sekcija za informacijsko tehnologijo pri IFLA je v Quebecu podala nas­lednje stališce v zvezi z Osnutkom priporocil: 1. Evropski standardi morajo biti umešceni v okvir obstojecih ISO standardov in specificnih stan­dardov za knjižnice, ki jih je obli­kovala delovna skupina ISO TC46/SC4. 2. Prednost je treba dati implemen­tacijam, ki na podlagi minimalnih podatkov, shranjenih na cip, omogocajo identifikacijo gradiva le sistemom za upravljanje knjiž­nic. 3. Prednost je treba dati sistemom, ki podpirajo kodiranje s privatno enkriptiko oz. dostop do RFID podatkov z geslom. 4. Knjižnice bi morale, preden opremijo in postavijo gradivo na svoje police, odpraviti kodo EAN ali onesposobiti cipe RFID, ki jih gradivo dobi ob RFID V KNJIŽNICI TESTIRANJE RFID V ICB V Informacijskem centru za bibliotekarstvo (ICB) v NUK testiramo RFID sistem ponudnika 3M od spo­mladi leta 2006. V tem casu smo prišli do številnih ugotovitev, ki jih v okviru organiziranih predstavitev sistema posredujemo zainteresirani javnosti. Na ogled delovanja RFID ne prihajajo le knjižnicni delavci in obcinski svetniki, temvec tudi vodje skladišc in pred­stavniki avtomobilske industrije. RFID smo zaceli testirati v smislu priprav na organi­zacijo dela v novo zgrajeni knjižnici NUK2, kjer naj bi bilo v prostem pristopu okoli 200.000 knjig. Zaradi ugodnejših pogojev smo se odlocili za ponudnika 3M, predstavljenega v tej številki. ICB je bil za testiranje sistema izbran, ker je edini oddelek v NUK, ki ima gradivo v prostem pristopu in je (vsaj 40% gradiva) namenjeno izposoji na dom. Tudi kolicina gradiva, ki ga hrani oddelek, je bila pri­merna za testiranje. Poleg približno 150 naslovov serijskih publikacij hranimo nekaj manj kot 5.000 enot monografij. Odlocili smo se, da bomo z RFID nalep­kami opremili le monografije, ne pa tudi serijskih pub-likacij, ki jih izposojamo prezencno, po drugi strani bi to pomenilo opremiti vsako številko serijske publikaci­je posebej, torej vecje število nalepk in s tem dodatne stroške. prodaji na drobno. (Prispevek je skrajšani prevod clan-ka: Balnaves, Edmund: System spot­light : RFID. ITS Newsletter, Dec. 2008. Dosegljivo na spletnih straneh http://www.ifla.org/VII/s21/news/ ITSnewsletter_December_08.pdf dne 16.12.2008). Alenka Kavcic-Colic clanica Sekcije za informacijsko tehnologijo pri IFLA Narodna in univerzitetna knjižnica Namestitev opreme je bila izvedena v dveh dneh, v zacetku maja 2006. Poleg citalnika, ki smo ga dobili že v aprilu 2006, smo namestili knjigomat in varovalna vrata. Dobili smo tudi rocni citalnik, racunalniški pro­gram za zapisovanje podatkov na RFID nalepke, ter drugega, ki omogoca izposojo in vracanje gradiva v segment Cobiss/Izposoja na podlagi RFID tehnologi­je. Monografsko gradivo smo z RFID nalepkami opremi­li v casu od 13.4.2006 do 20.6.2006. Delo sta izmenic­no izvajali 2 delavki, ICB pa je med tem nemoteno deloval. Podatek, ki smo ga zapisali na cip, je številka za izposojo. Sprva je delo potekalo tako, da smo RFID nalepko namestili na notranjo stran zadnje plat-nice in nato s citalcem crtne kode s knjige prebrali številko za izposojo, ki se je avtomaticno vnesla v pro­gram za zapisovanje podatkov. Gradivo, opremljeno z nalepko, smo nato položili na citalnik in s pritiskom na tipko »Enter« se je podatek shranil na cip RFID nalepke. Ko smo ugotovili, da je dolocen del nalepk okvarjen, smo nekoliko spremenili potek dela: nalepko smo nalepili na gradivo šele po tistem, ko smo nanjo shranili številko za izposojo. Tako ni bilo potrebno odstranjevati iz gradiva nalepk z okvarjenim cipom, ki so jih v zameno za nove nalepke zahtevali ponudniki opreme. Okvarjenih je bilo približno 7% nalepk. Nalepke smo lepili na 3 razlicna mesta na notranji strani zadnje platnice. S tem nacinom opremljanja gra-diva se zmanjša možnost motenj v delovanju radijske­ga signala. Še na nekaj je potrebno opozoriti pri opre­mljanju gradiva - ce se številka za izposojo pricne s cifro 0, to lahko zavede program za vpisovanje podat­kov, ki nicel na zacetku ne upošteva, razen ce mu predhodno nastavimo koliko mestno število shranjuje-mo na nalepko. Ker programa za zapisovanje podatkov in za izposojo gradiva ne moreta delovati istocasno, smo se odlocili najprej opremiti celotno zbirko in šele nato izposojati s pomocjo RFID. Ker je zbirka majhna to ni povzro-calo vecjih težav, le uporabnike, ki so si izposodili gra­divo na dom smo opozorili na morebitne težave v ustanovah s podobnim varovalnim sistemom. Na težave z vzpostavljanjem RFID tehnologije pa lahko naletijo knjižnice z vecjo zbirko gradiva. Ce se knjige opremljajo ob izposoji, to podaljša samo storitev, hkrati pa, dokler ni opremljeno vse gradivo, knjigoma­ta ne moremo dati v uporabo. Druga, za uporabnike še neprijetnejša možnost, je zaprtje knjižnice za nekaj dni, dokler se ne opremi vse gradivo v prostem pristo­pu. Prav tako ni smiselno z RFID nalepkami opremiti le del gradiva, dragocenejše enote zbirke. V takem pri­meru knjižnica ne more uporabljati knjigomata, tudi postopek izposoje gradiva je zamudnejši, veckrat se lahko pozabi tudi »odkleniti« varovalni bit na nalepki in zvocni alarm na varovalnih vratih lahko spravi upo­rabnika in knjižnicarja za izposojenim pultom v zaga-to. 3M program za izposojo gradiva je s Cobiss2/ Izposojo povezan s protokolom SIP2. Ker 3M pro­gram prepozna ukaze, ki jih vnesemo v Cobiss2/ Izposojo, obratno razumevanje pa ni vzpostavljeno, je najbolje vnašati že znane ukaze v npr. Reflection, medtem ko 3M program poskrbi za prenos podatkov s citalnika v Cobiss2/Izposoja. Ceprav citalec bere tudi do 30 cm oddaljen RFID sig­nal, je priporocljivo da nastavite obmocje branja na 10 cm ali manj. Tako se boste izognili, da bi se preko citalca izposodilo gradivo, ki ga imate trenutno na izposojenem pultu ali gradivo, ki ga je uporabnik pri­nesel na izposojo k sosednjemu izposojevalcu. Svetu­jem tudi, da se na citalec polaga maksimalno 6 knjig naenkrat, saj le tako na zaslonu lahko preverite, ce izposoja oziroma vracanje gradiva poteka pravilno. Edino navodilo, ki ga damo uporabnikom knjigomata je »Sledite navodilom na zaslonu. Zaslon je na dotik.« Dodatna pomoc uporabnikom pri prvi uporabi knji­gomata je potrebna v 70%. Odstotek je tako visok zaradi naslednjih razlogov: – uporabnik ne sledi navodilom na zaslonu, – uporabnik si želi izposoditi citalniško gradivo, – uporabnik položi gradivo na citalec, preden bi moral; v tem primeru knjigomat izposodi gradivo, vendar izposoje ne navede uporabniku na zaslonu, zato ta misli da si gradiva ni izposodil, – uporabnik si predolgo izposoja gradivo, v tem pri­meru ga sistem odjavi, da ne bi prišlo do zlorabe; ce bi uporabnik zapustil knjigomat brez odjave, bi si lahko naslednji uporabnik gradivo izposodil na njegovo izkaznico, – ker ima knjigomat privzeto možnost »Izposoja«, mora uporabnik ob vracanju pritisniti na »Vracanje gradiva«; ce tega ne stori, si še enkrat izposodi gra­divo, zaradi cesar je potrebno naknadno preverjan­je vrnjenega gradiva s strani knjižnicnega delavca, Pri uporabi knjigomata se srecujemo tudi z drugimi težavami: – ob izposoji/vracanju uporabnik dobi le potrdilo o takrat izposojenem/vrnjenem gradivu, nima pa pregleda nad še neporavnanimi obveznostmi, – uporabniki niso pozorni na obvestilo, da je vrnjeno gradivo rezervirano in ga morajo odnesti k izposo­jevalnemu pultu, tudi zato je potrebno naknadno preverjanje vrnjenega gradiva, – ob morebitni poškodbi vrnjenega gradiva uporab­nika ne moremo soociti z njegovo odgovornostjo za poškodbe. Ker v našo knjižnico zahajajo predvsem knjižnicni delavci in študentje, predvsem bibliotekarstva, nismo naleteli na odpor za uporabo knjigomata s strani upo­rabnikov. K temu pripomore vabeca zaslonska slika, zaslon na dotik ter lokacija knjigomata ob izhodnih vratih. Ce ga primerjamo s knjigomati, temeljecimi na crtnih kodah, je ta mnogo enostavnejši za uporabo. Uporabniki, tudi ce so pri prvih poskusih potrebovali pomoc, z navdušenjem uporabljajo knjigomat, zasledi­li pa smo tudi da, predvsem študentje, zelo radi izob­ražujejo sošolce za njegovo uporabo. Knjigomat, ki ga testiramo v ICB, omogoca preprosto spreminjanje osnovnih nastavitev kot so jezik navodil, tema ozadja, prilagajanje besedila navodil glede na izkušnje in okolišcine (»Položite gradivo na regal« ali »Položite gradivo v zaboj«), lahko omejimo storitve knjigomata samo na izposojo ali vracanje ipd. Sprem­ljamo lahko tudi statistiko uporabe knjigomata po šte­vilu uporabnikov in številu izposojenega gradiva preko knjigomata. Knjigomat v ICB omogoca tudi branje crtne kode. To možnost uporabljamo za branje podatkov iz uporab­niških izkaznic, saj te niso opremljene z RFID. V pri­meru, da je knjižnica do sedaj za varovanje gradiva uporabljala varovalne nitke, so na tržišcu tudi knjigo­mati, ki ob izposoji nitko razmagnetijo in tako hkrati »odklenejo« oba nacina varovanja (RFID in nitko). Zaradi prostorskih pogojev v ICB ter premajhnega obrata gradiva se nismo odlocili za testiranje sortirnika vrnjenega gradiva. Rocni RFID citalec na videz zgleda prevelik in neo­kreten (str. 5, slika 3)., vendar velika antena omogoca, da z njo sežemo tudi med gradivo na policah. Zato je priporocljivo, da to ni postavljeno prevec na tesno. V ICB imamo kovinske police, vendar te ne predstavlja­jo velike ovire »branju« gradiva s pomocjo RFID roc-nega citalca. Ceprav ponudniki RFID opreme pravijo, da je s cital­cem mogoce v nekaj minutah najti založeno gradivo, to ni tocno. Kot vemo, je lahko npr. knjiga napacno postavljena na katero koli polico v knjižnici in tako moramo s citalcem pregledovati police drugo za dru-go, dokler ne najdemo založenega gradiva. Glede na to, da citalec omogoca tudi možnost kontrole pravilne postavitve gradiva, je priporocljivo, da vsak dan z njim pregledamo podrocje ali dve. Tako bi npr. UDK sku-pine pregledali v 14 dneh, preverili postavitev gradiva, iz polic odstranili napacno postavljeno gradivo, hkrati pa izvedli tudi kontrolo pravilnega delovanja cipov; ce pride do napake v delovanju posameznega cipa, nas rocni citalec na to opozori. Z rednim izvajanjem tovr­stnih pregledov bi lažje vzdrževali urejenost zbirke, hkrati pa poskrbeli tudi za vecji izkoristek rocnega citalca. Tudi inventura je z uporabo rocnega RFID citalca mnogo lažja, saj jo lahko opravi en knjižnicni delavec v nekaj dneh. Ker gradiva ni potrebno jemati s polic za potrebe odcitavanja crtnih kod in ga potem vracati nazaj, nam pri tem lahko pomaga tudi tehnicno osebje ali prostovoljci. Podatke o »prebranem« gradivu citalec shrani na spominsko kartico. S posebnim 3M progra-mom lahko te podatke prenesemo v tabelarni prikaz in nato sami primerjamo odcitane podatke s tistimi, ki jih kaže racunalniški katalog. RFID nalepke se lahko uporabijo tudi za inventuro drobnega inventarja. Le pri ponudniku se morate pozanimati, kako se izogniti, da bi RFID rocni citalec bral knjižnicno gradivo. Ker so RFID nalepke po novem standardizirane, lah­ko zamenjate njihovega dobavitelja, saj oprema ostaja kompatibilna. Paziti je potrebno le pri novem tipu RFID nalepk, ki prihaja na tržišce, o tem pa bomo vec pisali v kateri od prihodnjih številk Knjižnicarskih novic. Ce se ustavim še pri težavah, ki jih je izpostavila Sekci­ja za informacijsko tehnologijo pri IFLA, moram pou­dariti, da imajo RFID nalepke, ki jih knjižnicno gradi­vo dobi v t.i. prodaji na drobno, krajšo življenjsko dobo. Vseeno pa je priporocljivo iz njih izbrisati vse podatke, da ne bi prišlo do zlorab na zacetku, ko je cip še aktiven. Ceprav na cip lahko shranimo podatke o avtorju, nas­lovu, založbi, letu izida ipd., to ni priporocljivo zaradi varovanja osebnih podatkov. Sedaj se nam mogoce zdi neverjetno, da bi nepridipravi hodili naokoli z roc­nim citalcem in na skrivaj ugotavljali katero gradivo smo si izposodili v knjižnici. Ker ni receno, da ti podatki v prihodnosti ne bodo zanimivi za nikogar, je priporocljivo na cip shraniti le toliko podatkov, da lahko sistem deluje. Tako je v knjižnicah priporocljivo na nalepko shraniti le številko za izposojo. Ce se v javnem knjižnicnem katalogu onemogoci iskanje po številki za izposojo / inventarni številki, potem ta ne koristi nikomur, ki nima dostopa do naših programov. Sama številka za izposojo zadostuje za uporabo tako knjigomata kot izposoje s pomocjo RFID citalca na izposoji. Uporabo rocnega RFID citalca lahko naredi-mo prijaznejšo, ce na spominsko kartico shranimo seznam številk za izposojo s pripadajocimi naslovi knjižnicnega gradiva in njegovimi avtorji. Tako bomo pri pregledovanju gradiva lažje ugotovili, katero gradi­vo je napacno postavljeno, saj se nam bosta na zaslo-nu izpisala podatka o avtorju in naslovu tega gradiva in ne le številka za izposojo. Glede na to, da tudi drugod RFID tehnologija še ni uveljavljena in da se vsi ucimo pretežno na svojih izkušnjah, vabim zainteresirane knjižnicne delavce, da si pridejo v ICB ogledat opremo. Kot sem že nekaj­krat poudarila, je v ICB-ju z namenom, da jo testira-mo. Iz dosedanjih ogledov sem ugotovila, da se po dveh letih in pol ukvarjanja s to tehnologijo tudi sama ob vsakem ogledu naucim nekaj novega, saj se vsakic srecujem z novimi vprašanji. Zato vas vabim, da tudi vi zastavite kako vprašanje, saj je težko v enem prispe­vku strniti vse izkušnje. Seveda se z vprašanji lahko obrnete tudi na ponudnike RFID opreme, ki smo jih v Knjižnicarskih novicah že predstavili oziroma jih še bomo, vendar le knjižnicarji vemo, kako kompleksna je implementacija nove tehnologije v knjižnice. Zato vabim tudi kolege iz drugih knjižnic, ki so se že srecali s to tehnologijo, da opišejo svoje izkušnje in tako pomagajo drugim. Damjana Vovk Narodna in univerzitetna knjižnica KNJIŽNICARJI SMO LJUDJE, S POSEBNO AURO? Teh nekaj vrstic sem namenila kot nadaljevanje razmišljanja clanka Knjižnicarji kot »Gospodarji in suž­nji?« iz prejšnje številke Knjižnicar­skih novic. Branje javnih dnevnikov je danes odprto seznanjanje s posamezniko­vimi dobrimi, vecinoma pa slabimi izkušnjami s svetom. V tak segment lahko uvrstimo tudi prispevek na blogu Katje G., ki nas je, knjižnicar­je, oznacila kot osebke s posebno auro. Temu popolnoma nic ne nas­protujem, štejem si v dobro. Kaj pa vi? Ponavadi, ko ljudi oznacujemo z auro, mislimo na dobro lastnost, pozitivno energijo, le redkokdaj na negativne lastnosti cloveka. Ostalo doživljanje knjižnice Katja G. navaja kot skupek nenatancnih opisov in nic drugega kot nerganja. Ceprav knjižnicarje predstavi v slabi luci, kot nezainteresirane, zdolgocasene, zadrte, arogantne in nesposobne, ne moremo na podlagi tega šteti, da s (m)o vsi knjižnicarji taki. Res je, kot pravi komentar Jana Pisanskega (KN 2008, str. 9), da se dogajajo slabi dnevi tudi knjižnicarjem, ne samo uporabnikom. A take dneve je treba reševati v tistem trenutku. Knjižnicarji kot uporabniki, morajo reševati nastale konflikte, da se tako naucijo ravnati v prihodnosti, v podobnih situacijah, ob drugacnih priložnostih. Ker smo in želimo biti knjižnicarji konkurenca vsem modernim tehno­logijam, smo vedno manj navajeni takih preprostih vprašanj, kot je naslov neke knjige. To je bil bistven predmet spora prej omenjene upo­rabnice knjižnice. Kar me je zmotilo v tem primeru, da knjižnicarji nisouporabnice opozorili ali ji vsaj ponudili pomoc pri iskanju zaželene knjige s pomocjo COBISS-a. Vsakodnevno delo z istimi uporab­niki v knjižnici prinaša prednosti, da jih spoznavamo in s tem tudi že vnaprej znamo oceniti njihove pot-rebe, zahtevnost… Tako, da upora­bnike, ki že leta obiskujejo knjižnice, naucimo osnov, s katerimi se v knji­žnici znajdejo, s cimer bodo postali samostojnejši pri svojem delu ter iskanju. Da bi to vse dosegli in str­meli k vecji popolnosti, bi bilo tudi zelo koristno v knjižnicah imeti vec zaposlenih knjižnicarjev. Kajti pona­vadi en knjižnicar opravlja veliko vec del, kot jih uporabniki opazijo. Res je tudi, da celotno knjižnicno okolje deluje urejeno in ustrežljivo, ce vse delo v knjižnici poteka profe­sionalno. Tako odvisnost od sodela­vcev knjižnicarjev je zelo pomem­bno in potrebno. Na ta nacin tako prihaja vedno manj do napak in neprijetnih situacij s koncnimi upo­rabniki. To pa spet vodi k zakljucku, da izobraževanje uporabnikov, kate­ri bodo sami znali izkorišcati novo tehnologijo, uporabniške vmesnike racunalniških katalogov, ki postajajo vedno manj zapleteni ob vecji upo­rabnosti, prinaša zadovoljive rezul­tate. Izmenjava znanja med knjižni-carji in koncnimi uporabniki prav tako. Metanja knjižnicnega okolja v pri­merjavo z drugimi tržnimi elementi (mislim na trgovinske mreže) se mi ne zdi najbolj primerno. Knjižnica ni samo neka izposojevalnica, ki bi hlapcevsko sledila vsem muham obiskovalcev knjižnice. V prvi vrsti gre tako knjižnicam kot knjižnicar­jem za posredovanja informacij, zaloge znanja, katera si uporabnik želi pridobiti. Nikakor ne ugovar-jam, da bi morala biti v vseh tipih knjižnicah mora biti vecja poveza­nost med bibliotekarji, ozavešcenos­tjo in nujnim izobraževanjem. Le tako bomo kos napredni tehnologiji, novostim in v pomoc obiskovalcem. Namerno sem izpustila, da moramo biti kos uporabnikom, kajti temu verjetno ne bo nikoli dodana konc­na pika. Ljudje se rajši zapletamo v stresne situacije in s tem posledicno referencne pogovore barvano v temacne barve. Tako bodo podobne zgodbe o knjižnicarjih, s posebno auro, le da ne pozitivno, še prisotne. Zadnji argument Janu Pisanskemu in Katji G., postavljen v bran knjiž-nicarjem, ki nenehno sodelujemo v referencnih pogovorih, tudi aure se lahko izcrpajo, vendar že v nasled­njem trenutku, ko stece pogovor za oba sodelujoca koristno, je aura bogatejša, mogoce tudi modrejša. Ce pa že knjižnice primerjamo s trgovinskimi mrežami, kjer ima stranka vedno prav, imejmo v mis-lih, da v takih situacijah, izposoja knjig, prodaja izdelkov, vedno nas­topata dve strani. Tudi knjižnicarji bi se lahko razpisali o razlicnih vedenjih naših uporabnikov in o njihovih zahtevah. Vedno, ko sode­lujeta dva, nastajata dve zgodbi. Knjižnicarji, naucimo se tudi mi obrambnih mehanizmov, predvsem tisti, ki sodelujemo z uporabniki, kajti svoje delo opravljamo dobro in težimo, da bo vsak dan še boljše. Lija L. Borovnjak RAZMIŠLJANJA [sic] IN KOMENTARJI utrinki z raziskovalnih cajank TRONDHEIM Tokratna rubrika bo po svoji vsebini nekoliko drugacna, manj knjižnicarsko ter bolj literarno in doživljajsko obarvana kot obicajno. Ob pisanju namrec skozi gle-dam okno deželo, kjer se v tem letnem casu luci ugasne­jo le za nekaj kratkih uric dnevno – Norveško. Trond­heim je mesto študentov. Mladi obrazi z velikimi nahrb­tniki na ramah, v trgovinah obsežni oddelki zamrznje­nih pic, zvecer pa ulice preplavljene s skupinami mlad­cev, ki se odpravljajo v lov na zabavo, je le nekaj vsako­dnevnih prizorov. Tu v okviru bilateralnega raziskovalnega projekta gostu­jem pri somentorju dr. Trondu Aalbergu na Oddelku za racunalništvo in informacijsko znanost Norveške uni-verze za znanost in tehnologijo. Skoraj trije meseci gos-tovanja se v teh predpraznicnih dneh pocasi iztekajo, s tem pa prihaja dober cas za refleksijo in epiloge. Morda nekoliko nenavadno, a z gotovostjo lahko recem, da mi bo ta cas najbolj ostal v spominu po sklepanju novih poznanstev in prijateljstev ter spoznavanju razlicnih življenjskih zgodb doktorskih študentov iz vsega sveta. Norvežani se namrec le redko odlocajo za doktorski študij, zato univerza z mamljivimi pogoji išce in privab­lja doktorske in podoktorske študente iz vseh celin. Po prijavi na razpis izberejo najboljše kandidate, jih povabi­jo na osebni razgovor in tudi placajo njihovo pot do Trondheima. Študenti povedo, da je bil del pogovora namenjen tudi njihovi pripravljenosti na življenje v nekoliko drugacnih vremenskih razmerah (pri tistih iz bolj južnih dežel) ter skrbi, ali so resnicno pripravljeni zapustiti svoje domace okolje za štiri leta. Ce se kandi­dat tudi na razgovoru izkaže za ustreznega, dobi placa-no mesto na univerzi, kjer bo nadaljnja štiri leta posvetil študiju, raziskovanju ter predajanju znanja mlajšim generacijam (cetrtino casa mora namrec nameniti izvaja­nju vaj in predavanj). Novi študenti prihajajo vse mese­ce v letu, na oddelku, kjer sem gostovala, pa zanje pos­krbijo tako, da jih najprej namestijo v vecji skupni sobi, kjer lažje sklenejo nova poznanstva in starejši pomagajo novim prišlekom z nasveti in izkušnjami. Po nekaj mesecih se kandidat preseli v manjšo sobo, ki si jo deli le še z eno osebo. Tako podroben opis »bivalne« sheme na tem mestu morda ne bi bil resnicno potreben, a je bil zapisan z namenom, da še malo opozorimo na našo prostorsko stisko, kjer si vec profesorjev deli manjšo pisarno kot je tukaj na voljo študentom in se ob vsakem obisku v zadregi sprašujemo, kam namestiti gosta. Seve­da se prostorska stiska ne odraža le pri profesorjih, ampak kot vemo tudi pri študentih. Naj postrežem le še z enim primerom iz teh severnih krajev, kjer so dodi­plomskih študentom, poleg velikega števila citalniških mest, na voljo tudi študijske sobe, kjer študenti v urah med predavanji in še pozno zvecer skupaj rešujejo nalo­ge ali pišejo magistrska dela. Gostovanje v sekciji za podatkovne baze Oddelka za racunalništvo in informacijsko znanost pa je seveda zanimivo zaradi spoznavanja vsebin, s katerimi se srecu­jejo tukajšnji študenti. Nekoliko težje sicer zapišem, kaj natancno raziskujejo, saj novi doktorski študenti (s kate­rimi sem imela najvec stika) šele dobro zacenjajo z iska­njem idej za svojo študijo. Sem pa v tem casu opazila, da v resnici beremo iste knjige in clanke, predvsem s podrocja poizvedovanja in iskanja. Pravzaprav bi lahko rekla, da vsi gledamo isto stvar, le vsak iz svoje perspek­tive. Bibliotekarji se tako bolj osredotocamo na opisane probleme, vzroke in rešitve, racunalnicarji pa si ogledu­jejo predvsem formule in algoritme v prispevkih. Že samo to kaže, kako dobro bi se lahko dopolnjevali, ce bi se le nekoliko bolj zavedli tega prepletanja in dopolnje­vanja. Vendar pa je na žalost tudi v teh krogih še vedno preveckrat zaslediti spoštovanje le do študentov, ki se ukvarjajo s kodo in programiranjem (ali t.i. »hardcore« zadevami) ter posmehovanje tistim, ki »le rišejo diagra-me«, kot se je nedavno izrazil en izmed študentov. In še za konec malo bolj tipicna knjižnicarska. Kot ved-no ob spoznavanju novega mesta, so me tudi tu prvi dnevi vodili k iskanju in raziskovanju knjižnic. Splošna knjižnica v centru mesta je že na prvi pogled delovala toplo in domace, še posebno ob vrsti obiskovalcev, ki so si ob zgodnjih sobotnih popoldnevih (ko sem tudi sama navadno obiskala knjižnico) drug za drugim poda­jali vrata. S sveckami osvetljena kavarna knjižnice je bila na ta dan vedno polna. Prav tako je skoraj po šivih pokala knjižnica, v kateri se je zbrala cela vrsta mladih družin, imigrantov, ki so se v naslonjacih lahkotno pogovarjali v vrsti jezikov in brskali po internetu, ter mladih, ki so pridno študirali ob knjigah in prenosnikih. Vpis v knjižnico se je izkazal za enostaven (in brezpla-cen) dogodek, prav tako tudi izposoja in vracilo knjig ob za to namenjenih knjigomatih. Primerjave s stanjem doma so seveda neizogibne. Da pa se ne bomo vedno spotikali le ob naše pomanjkljivosti, se vcasih velja usta­viti tudi ob kakšni prednosti. In v tem primeru je to vsekakor veliko vecja in obširnejša zbirka avdio vizual­nega gradiva, ki je bila tu na moje veliko presenecenje zelo okrnjena, vsaj ce primerjamo s stanjem po sloven­skih knjižnicah. Tudi sicer bi težko rekli, da knjižnica ponuja idejne presežke, nad katerimi bi lahko vzdihovali in si želeli, da bi se prvo porodili v naših glavah. S tem zakljucujem tokratno pisanje, ki je v svoji naravi in vsebini nekoliko drugacno od siceršnjega, a upam, da prav tako zanimivo za širše obcinstvo. Morda bi le še izpostavila, da je študij v tujini vsekakor zelo lepa izkuš­nja, za katero potrebujemo le nekaj poguma, odlocnost in vedoželjnosti. Veckrat namrec mislimo, da vse to Sekcija za specialne in Sekcija za visokošolske knjižnice sta pod okril­jem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije dne 23. oktobra 2008 v Ljubljani organizirali 3. skupno stro­kovno posvetovanje s tematskim naslovom »Kakovost v visokošol­skih in specialnih knjižnicah«. Posvetovanje je potekalo pod pokroviteljstvo Ministrstva za kultu­ro Republike Slovenije in sponzor­jev: Atlantis, Cabi, Ovid, Proquest, Swets, Krka in drugi. Uvodoma je udeležence nagovoril dr. Tomaž Pisanski, predsednik Sve­ta Republike Slovenije za visoko šolstvo in dr. Melita Ambrožic, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Udeleženci Posvetovanja se je udeležilo 166 udeležencev (slika 1) iz razlicnih okolij, udeležba strokovnjakov iz drugih podrocij pa je doprinesla k pestrosti. Visokošolske knjižnicarje je zastopalo 71 udeležencev (42,8 %) iz treh slovenskih univerz in nobe­nega samostojnega visokošolskega zavoda in 14 predstavnikov (8,4 %) Narodne in univerzitetne knjižnice. zahteva velik denarni vložek, pa vendar v marsikaterem primeru to ni res, saj študenta navadno zaposli univerza in ga za delo nagradi s poštenim placilom. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 3. SKUPNO POSVETOVANJE SEKCIJE ZA SPECIALNE IN SEKCIJE ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE porocilo Specialnih knjižnicarjev je bilo 47 (28,3 %); najvecji delež predstavljajo specialni knjižnicarji iz zdravstvenih knjižnic, sledijo pa knjižnice indus­trije in vladne knjižnice. Predvideva-mo, da je tematika posvetovanja bila tista, ki je na posvetovanje privabila tudi 7 splošnih knjižnicarjev. Podro­bna analiza seznama udeležencev je pokazala, da je na posvetovanju bilo zastopanih 49,2 % vseh visokošol­skih knjižnic oz. 15 % vseh visoko­šolskih knjižnicarjev. Na posvetova­nju je bilo zastopanih 23,4 % speci­alnih knjižnic oz. 20,1 % vseh slo­ drugi 6% študenti 7% sponzorji 4% splošne k. 4% venskih specialnih knjižnicarjev. Prispevki Na posvetovanju je bilo predstavlje­nih 12 zanimivih predavanj in 3 pos­terji, ki so objavljeni v priložnost­nem zborniku. Dr. David Bawden je v uvodnem predavanju (v soavtorstvu z dr. Lyn Robinson in dr. Andrew Calver-tom) predstavil tri pristope k ugota­vljanju kakovosti v knjižnicah, kar je danes pomembna in zahtevna naloga za knjižnice. Dr. Roswitha Poll je v drugem uvodnem prispevku (katerega so udeleženci v pisni anketi ocenili za vsebinsko najbolj kakovo­stnega) opozorila na ustrezno izbiro kazalnikov glede na pricakovane rezultate in zahteve financerjev knji­žnice. V sklopu »Modeli na podrocju vode­nja kakovosti v knjižnicah« je pet razpravljavcev predstavilo modele EFQM, CAF, ISO 9001:2000 ter merila za akreditacijo visokošolskih zavodov, s katerimi lahko svojo knji­žnico primerjamo z drugimi knjižni­cami v domacem in mednarodnem okolju. Pridobljene rezultate pa moramo pravilno razumeti in razla­gati, saj bomo le na ta nacin lahko dvigovali kvaliteto našega dela. V sklopu »Obvladovanje kakovosti v slovenskih knjižnicah« je bilo pred­stavljenih pet primerov dobrih praks. Priceli smo z nacinom ugota­vljanja kakovosti prakse študentov bibliotekarstva v specialnih in viso­košolskih knjižnicah (avtorji: Kristi­na Hacin Ludvik, mag. Maja Božic in dr. Primož Južnic), kjer so se udeleženci seznanili z novos­tmi na tem podrocju. Sledil je izred-no zanimiv prispevek Polone Car o razlogih knjižnice Evropskega parla­menta za pristop k obvladovanju kakovosti, njihovih rezultatih in ukvarjanjem z identificiranimi prob-lemi kakovosti. Mag. Sabina Fras Popovic je s kratko igrico predstavi-la pravi izziv prihodnosti: vodenje kakovosti ali kakovost vodenja. Pri­mer, kako se lahko specialna knjižni-ca vkljuci v sistem za obvladovanje kakovosti svoje maticne ustanove je, na primeru Krke d. d., predstavila mag. Angela Cuk (v soavtorstvu z mag. Evridiko Morosini Berus). Za zakljucek pa je Miro Pušnik (v soavtorstvu s Tatjano Intihar) predstavil nemški index BIX, njego­ve cilje po ucinkovitem opisovanju in primerjavi delovanja javnih in akademskih knjižnic. Predstavil je tudi zakljucke, ki jih je Centralna tehniška knjižnica, kot prva sloven-ska knjižnica vkljucena v index BIX, pridobila. Zakljucki posvetovanja a. Strokovni zakljucki 1. Živimo v obdobju informacijske družbe oz. družbe znanja, v kateri imajo posebno vlogo knjižnice. Pri svojem poslanstvu je zdaj pomem­bno, da si prizadevamo za visoko kakovost naših storitev, tako, da bodo le-te v celoti zadostile spremi­njajocim se informacijskim potre­bam uporabnikov. 2. S posvetovanjem smo bibliotekarji in drugi zaposleni v knjižnicah ter informacijski dejavnosti pridobili dragocen pregled modelov (orodij) za vodenje kakovosti in kriterijev za ugotavljanje dosežene stopnje kako­vosti, ki so primerni za uporabo v visokošolskih in specialnih knjižni­cah. 3. S predstavitvami primerov dobrih praks smo bili seznanjeni s pozitivni-mi in negativnimi elementi posamez­nih modelov, kar nam bo v pomoc pri odlocanju knjižnice oz. maticne organizacije za dolocen model. Spre­jeli smo predlog dr. Roswithe Poll, da oblikujemo delovno skupino za izbor modela in kriterijev za knjižni­ce. Nato bi se v pilotski projekt vkljucilo doloceno število raznolikih knjižnic, ki bi model preizkusile in izkušnje predstavile še drugim. 4. Pri ugotavljanju stopnje kakovosti v posamezni knjižnici, bomo v prvi vrsti pred ocmi imeli našega uporab­nika - njegova pricakovanja, in po uporabi knjižnice, njegovo stopnjo zadovoljstva s storitvami knjižnice. Po strokovnem nasvetu dr. Davida Bawdena si bomo pri ugotavljanju kakovosti v knjižnicah prizadevali, da bi ocenjevali "resnicne vrednosti" knjižnicnih oz. informacijskih storitev ter njihov vpliv na delo in življenje uporabni­kov. b. Položaj knjižnicarjev in biblio­tekarjev v visokošolskih in speci­alnih knjižnicah v novem plac­nem sistemu Po zakljucku posvetovanje so udele­ženci na njihovo zahtevo v razpravi spregovorili o trenutno aktualni pro-blematiki na podrocju razvršcanja zaposlenih v visokošolskih in speci­alnih knjižnicah v placne razrede, na podlagi nove placne zakonodaje. Razprava je tekla v naslednji smeri: knjižnicarska stroka že skoraj dve desetletji opozarja na probleme nee­nakovrednega vrednotenja delovne­ga mesta knjižnicarja oz. bibliotekar­ja v razlicnih dejavnostih javnega sektorja (šolstvo, visoko šolstvom raziskovanje, kultura), kar je posledi-ca financiranja razlicnih ministrstev in razlicnih pravil o napredovanju v strokovne nazive in placne razrede. Novi placni sistem za javne usluž­bence je razlike, žal, še povecal. Po izvedenem preimenovanju in zdru­ževanju delovnih mest ter razvršcan­ju v placne razrede ugotavljamo veli­ka odstopanja in neskladnosti plac­nega sistema v dveh segmentih: – neenakovredno razvršcanje posa­meznih delovnih mest v knjižni­cah v placne razrede v razlicnih dejavnostih javnega sektorja, – neenakovredno razvršcanje viso­košolskih in specialnih knjižni-carjev v placnih razredih skupine D in J oz. C. V novem placnem sistemu so delov­na mesta knjižnicarjev v visokošol­skih in specialnih knjižnicah praktic­no izginila, dobili smo knjižnice brez knjižnicarjev. Knjižnicarje so nado­mestili Strokovni delavci V, višje knjižnicarje Strokovni delavci VI, bibliotekarje oz. samostojne knjižni-carje pa Samostojni strokovni delav­ci VII. Visokošolski in specialni knjižnicarji se ne strinjamo z uvrstitvami v novem placnem sistemu in ugotav­ljamo, da je obstojece stane v nas­protju s temeljnim nacelom »enako placilo za delo na primerljivih delov­nih mestih, nazivih in funkcijah.« V sodelovanju s sindikati in Ministr­stvom za javno upravo si bomo v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije prizadevali za spremembe, ki bi odpravile neenakovredno in neustrezno razvršcanje knjižnicarjev in bibliotekarjev v placne razrede. Maja Božic predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice in Nataša Glavnik predsednica Sekcije za specialne knjižnice XII. EVROPSKA KONFERENCA NA PODROCJU DIGITALNIH KNJIŽNIC - ECDL 2008 Letošnja evropska konferenca ECDL (European Con­ference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries) na temo »Naproti evropski digitalni knjižnici« (Towards the European Digital Library) (glej URL: http://www.ecdl2008.org), je od 14. do 19. sep­tembra 2008 potekala v Aarhusu na Danskem. Gostitel­ja sta bila Univerza in Državna in univerzitetna knjižni-ca v Aarhusu. Tako kot na preteklih posvetovanjih sta bili tudi letos glavni niti vecine predavanj distribuirane uporabniške skupnosti in povsod navzocna digitalna knjižnica. Za razliko od prejšnjih konferenc je letos pro-gramski odbor izbral bolj prakticno naravnane prispev­ke. Zato smo imeli priložnost obcudovati mnoge rešit­ve, ki so jih že izvajali v razlicnih digitalnih knjižnicah oz. se seznaniti z rezultati raziskovanj, ki so zelo korist­ni tudi za slovensko okolje. Programski odbor, sestavljen iz 68. ekspertov iz 28. držav sveta, je pregledal 98 prispevkov in 27 plakatov. Dobra tretjina le-teh je bila izbrana za predstavitev in objavo v zborniku: Christensen-Dalsgaard, Birte, … [et al.] (Eds.) : Research and advanced technology for digital librar­ies. 12th European conference, ECDL 2007, Aarhus, Den­mark, September 2008 : proceedings /. - Berlin ; Heildel-berg : Springer, 2008. - (Lecture notes in computer sci­ence, ISSN 0302-9743; LNCS 5173). Avtorjem 28. clankov, ki niso bili sprejeti v okviru rednih predavanj, je programski odbor predlagal, da svoje rešitve predsta­vijo kot plakat v posebni za to namenjeni seji, kar so ti tudi sprejeli. Konferenca je vzporedno potekala v dveh konferencnih dvoranah. Pred konferenco so bili organizirani uvajalni tecaji (tutorials), po konferenci pa je potekalo vec delav­nic, na katerih so bila natancno obravnavana dolocena podrocja, kot na primer arhiviranje spleta (IWAW 2008), informacijski dostop do kulturne dedišcine (IACH 2008), temelji digitalnih knjižnic (DLFoundations 2008) in druga. Konference se je udeležilo okrog 200 udeležencev iz 36. držav iz celega sveta. Najvec udele­žencev je bilo iz Danske, Nemcije, Italije, Velike Brita-nije in Združenih držav Amerike. Iz Slovenije smo se konference udeležili trije, Tanja Mercun iz Filozofske fakultete ter Tine Musek in Alenka Kavcic-Colic iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Slednja sta polovico stroškov udeležbe krila s sredstvi evrop­skih projektov, v katerih sodelujeta. Vodilne misli na konferenci so predstavili Brewter Kahle, bivši direktor Internet Archive, Carole Goble, predavateljica na Univerzi v Manchesterju in Daniel Teruggi iz Institut National de l'Audiovisuel (INA) iz Francije. Brewseter Kahle je govoril o drasticnem narašcanju kolicine publiciranih informacij v digitalni obliki, ki so posledica sodobne informacijske tehnologije. Razvoj informacijske tehnologije, z rastjo pomnilniških kapaci­tet in nižanjem cen, vpliva na razvoj novih storitev, ki omogocajo uresnicevanje cilja univerzalnega dostopa do informacij. Prof. dr. Carole Goble je opozorila na delovne tokove in procese (workflows), ki so rezultat dolocenega znanja, prakticnih izkušenj in metodologij. Ti podatki so lahko neprecenljivi pri znanstvenem delu in zato je menila, da bi jih bilo potrebno ohranjati in vzdrževati v knjižnicah tako kot ostalo gradivo ter znanstveni skupnosti omo-gociti njihovo ponovno uporabo in revizijo. Po besedah Daniela Teruggija moramo imeti pri razvoju domacih strani in uporabniških vmesnikov v mislih ne le eno, ampak vec skupin uporabnikov, in sicer glede na njihove potrebe in specializacijo. S prilagajanjem vmes­nikov tem skupinam bomo povecali ucinkovito upora­bo informacij, ki jih ponujamo javnosti ter izboljšali sodelovanje z našimi uporabniki. Na konferenci so bili predstavljeni prispevki iz nasled­njih podrocij: trajno ohranjanje digitalnih virov (orodja za nacrtovanje trajnega ohranjanja in projekti s tega podrocja), uporabniške študije, evalvacija digitalnih knji­žnic, poosebljanje vmesnikov, interoperabilnost, infor­macijsko poizvedovanje, sistemi anotacij in citiranj, sis-temi za oznacevanje (geografske oznake, oznacevanje delov publikacij), storitve spleta 2.0 v digitalni knjižnici (družbene oznake – social tagging), razlicne vizualizacije informacij, sodelovanje uporabnikov pri ustvarjanju vsebin za digitalno knjižnico – participative digital archi­ving, …), orodja za generiranje digitalnih knjižnic itd. Tudi letos sta bili dodeljeni denarni nagradi za najboljši prispevek na konferenci in najboljši prispevek študen­tov. Prvo sta dobila George Buchanan in Jennifer Pearson iz Univerze v Walesu (Velika Britanija) za pris­pevek: Improving placeholders in digital documents; drugo pa Ying Jiang in Hui Dong iz kitajske Univerze v Wuhanu za prispevek Towards ontology-based Chinese e-government digial archives knowledge management. Zbornik letošnje konference bo kmalu dostopen v Informacijskem centru za bibliotekarstvo NUK. Naslednja letna konferenca bo potekala na otoku grš­kem Krf od 27. septembra do 2. oktobra 2009. Infor­macija o konferenci bo kmalu dosegljiva na URL: http://www.ecdl2009.org/. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica INFORMACIJSKA PISMENOST Nakljucje je verjetno hotelo, da je v zadnjih tednih v moje roke prispelo kar nekaj gradiva, ki naslavlja infor­macijsko pismenost. Tako vas lahko navdušeno povabim k branju dela Christy Gavin Teaching Information Literacyą, zbornika razprav Information Literacy˛ in zadnje številke revije Computers in Libraries, ki je med dru­gim postregla tudi z zanimivim clan-kom Encouraging Global Information Literacył. Vsa ta dela namrec poma­gajo k neki celoviti osmislitvi sodob­nega fenomena informacijske pisme­nosti in problemov, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Prvo navedeno delo je pravzaprav zelo uporaben ucbenik za vse tiste, ki izvajajo informacijsko opismenje­vanje. Uporablja povsem preprost jezik in ponudi ogromno pomoci, ki je lahko v veliko oporo izvajalcem tecajev, šolskih izbirnih vsebin ali kakega drugega ucnega procesa, ki vkljucuje aktivno poucevanje infor­macijske pismenosti. Avtorica se zaveda, da je slednja postala nekaj samo-po-sebi umevnega, kar je evi­dentna napaka sodobnosti. Samou­mevna je edinole potreba po nepres­tanem izobraževanju, tako razisko­valcev, študentov, ucencev, kot tudi tistih, ki dejavnosti opismenjevanja tudi izvajajo. Vsekakor je s sistemati-cnim programom potrebno kljubo­vati informacijski nepismenosti in sprejeti zagotovost tega, da posedo­vanje osebnega racunalnika in vnaša­nje gesla v Google še zdalec ni dovolj za informacijsko pismenost. Avtorica predlaga konceptualno zas­novo postopnega ucenja informacij­ske pismenosti, ki za svoj temelj jemlje razlikovanje med podatkom, informacijo, znanjem in modrostjo. V ciljni okvir namenov, ki jih pokaže kot posledico njenega sistema, tako spadajo ne le informacijska pisme­nost kot taka, temvec tudi kreativ­nost, prenos informacij v širše ideje in sisteme, upoštevanje drugih kon­tekstov, plemenitenje idej z osebno izkušnjo in jemanje v obzir mnenja drugih. S tem avtorica sicer pogum-no stopa na pot, ki je že brez teh dodatkov dovolj težka, a koncni vtis, ki ga bralec dobi, je dovolj zadovol­jujoc, da ji lahko pritrdi in izrece pohvale. Glavni napor tako ali tako ostaja na uciteljih in predavateljih, katerim pa širokogrudno ponuja veliko pomoci v že omenjenih vajah in nalogah. Delo sestavljajo poglavja o izboru teme (za seminarje, diplo-me, ipd.), ožanju teme, razvijanju tez, Boolovi logiki, vrednotenju znanstvenih casopisov, iskanju po OPACu in na koncu tudi po spletu. Zakljucek tvori obsežna bibliografi­ja, ki ponuja obcutek ažurnosti, stro­kovnosti in verodostojnosti zapisa­nim informacijam in povezavam, hkrati pa omogoca raznovrstne poti v raziskavi informacijske ne/ pismenosti. Zbornik Informational Literacy, Interna­tional Perspectives je v mnogih pogle­dih še bolj zanimivo ctivo, saj vsebu­je zelo raznolike poglede na stanje informacijske pismenosti širom sve­ta. Prispevki, ki so vkljuceni v zbor­nik, so nastali bodisi za kongres IFLA World Library4 ali v okviru letnega srecanja sekcije IFLA za Informacijsko pismenost, bodisi pa so bili spisani prav za potrebe izdaje zbornika. In prav njihova raznoli- 1 Gavin, Christy: Teaching Information Literacy, a conceptual approach, The Scarecrow Press, Inc., Lanham (Maryland), Toronto, Plymouth (UK)2008. 2 Information Literacy, International Perspectives, Edited by Jes Lau, IFLA Publications 131, K G Saur Mchen 2008. 3 Horton, Forest Woody Jr. and Keiser, Barbie E.: Encouraging Global Information Literacy, v Computers in Libraries, november/december 2008, str.6-11 in 27-32. 4 Na spletnem naslovu http://www.ifla.org/IV/ifla74/Programme2008.htm (8.12.2008), lahko pregledate program in nekatere pris­pevke letošnjega kongresa. kost je obenem najbolj zanimiva in najbolj zastrašujoca. Svet 21. stoletja bi po eni strani lahko dojeli kot zelo predvidljiv, saj so nacela iskanja informacij po vsem svetu zelo podo­bna, a hitro bi na tej poti odkrili, da razmišljamo napacno. Podobe prob-lemov informacijskega opismenjeva­nja so enostavno prevec razlicne, poleg tega že opredelitev informa­cijske pismenosti povzroca marsikje veliko terminoloških zagat. Na vse te izzive pricujoci zbornik odgovarja z zanimivimi prispevki. Že prvi pris­pevek nagovarja problem opredelit­ve in preiskuje potrebe po spremem-bi. Najbolj ustaljena opredelitev informacijske pismenosti je namrec že skoraj 20 let tista, ki so jo podali v ALA: »Informacijsko pismen je tisi, ki je sposoben prepoznati potrebo po informaciji, najti njeno lokacijo, informacijo ovrednotiti in jo ucinkovito uporabiti«5. Celoten prispevek je spisan pod predpostavko, da je le soliden termi­nološki temelj zadosten pogoj za ucinkovito oplemenitenje njega vse­bine v praksi. K temu moram pritr­diti in sam bi šel še dlje, namrec pot-reben je nenehen preizkus zadostno­sti tako pomembne definicije, saj je svet informacijske pismenosti vse prej kot staticen in nespremenljiv. Za zdrav korak z napredkom in raz­vojem pa je absolutno nesprejemljiv pocitek na zastarelih konceptih. V kolikor seveda so zastareli. Avtorica Sandy Campbell si zastavlja natanko ista vprašanja in na koncu bolj kot ne pokaže, da je opredelitev zaenkrat še povsem zadovoljiva in pravzaprav smo veckrat mi, ki se uvršcamo med tehnološko in informacijsko napred­nejše prebivalce sveta, tisti, ki v to opredelitev ne spadamo6. S povsem drugimi problemi se soo-cajo v Latinski Ameriki. Tam so pro-grami informacijske pismenosti na voljo le univerzam, kar pomeni le okoli 3% populacije. In vse to rezul­tira v naravnost grozni statistiki pis-menosti, ki si jo lahko ogledate v šestem prispevku doticnega zborni­ka. Cisto drugacen, navzet z optimi­zmom in uspehi, je osmi prispevek, ki opisuje uspešno integracijo infor­macijskega opismenjevanja v redni program finskih univerz. V prispev­ku boste lahko prebrali, kaj se da s pomocjo sodobnih tehnoloških pri­jemov in malo vladne podpore stori-ti v vkljucitvi informacijskega opis­menjevanja v bolonjski proces. Povsem neprimerno se mi zdi, da v naši dobi sistematicnemu procesu informacijskega opismenjevanja ne namenimo dovolj pozornosti7. Gre za eno temeljnih lastnosti cloveka v sodobni družbi in kot tako jo je tre­ba poucevati, graditi, negovati, izpo­polnjevati in hkrati pozitivno ogro­žati njen temelj. Seveda je potrebno ostati tudi v stiku z mednarodnimi pobudami, diskusijami in standardi. Temu v pomoc je vec kot prijeten clanek v casopisu Computers in libraries8, kjer se boste zlahka poucili o dokaj zajetnih vsebinah doseda­njega razvoja informacijskega opis­menjevanja na mednarodni ravni (UNESCO, IFLA…). Izpostavljena je pomembnost širjenja kulture informacijskega opismenjevanja izven krogov knjižnic in univerz, podane so osnovne tocke Praške deklaracije9 (»Na poti k informacijsko pismeni družbi«), izredno dobrodošle pa so prav poslednje strani clanka, kajti na teh boste našli ogromno spletnih povezav do uporabnih vse-bin za celotno podrocje informacij­ske pismenosti. Za vse tiste torej, ki imate željo po dodatnem izobraže­vanju, raziskovanju ali le osnovnemu poduku. Vsa tri dela so torej vredna prebiran­ja. Širjenje obzorij, navodila za pou-cevanje, teorijske terminološke dis-kusije in vzpodbude za nadaljnje delo. Informacijska pismenost je nekaj o cemer ne smemo molcati. In omenjena dela temu nacelu vsekakor sledijo. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 5 V izvorni obliki: »To be information literate, a person must be able to recognize when information is needed and have the ability to locate, evaluate and use effectively the needed information«. Navedek iz Campbell, Sandy: Defining Information Literacy in the 21st Century, v Information Literacy, international perspectives, Edited by Jes Lau, IFLA Publications 131, K G Saur Mchen 2008. 6 Avtorica postreže z zanimivo primero Eskimov, ki imajo svoj sistem informacijske pismenosti, povsem skladno z opredelitvijo ALA, a smo mi sami v njej popolni analfabeti. Primerjaj gradivo na http://www.erudit.org/revue/etudinuit/2004/v28/ n2/013194ar.html. 7 V vzajemni bibliografski kataložni bazi (COBIB) je dne 8.12.2008 za letošnje leto (2008) v slovenskem jeziku na voljo manj kot 10 enot gradiva, ki nosijo predmetno oznako »informacijska pismenost«. Ne glede na druge kanale, po katerih bi lahko prišli do gradiva s to tematiko pri nas, se mi zdi rezultat dokaj pomenljiv. 8 Besedilo clanka je dostopno tudi na elektronskih virih EBSCO in ProQuest, v skladu z licencnimi pogoji in dostopnostjo teh virov v knjižnicah ali preko oddaljenega dostopa. 9 Besedilo dostopno na spletu: http://www.melangeinfo.com/Doc/Prague_Declaration2003.pdf (8.12.2008). KNJIŽNICNE RAZSTAVA O SELMI LAGERLÖF V MKL, KNJIŽNICI PRIREDITVE BEŽIGRAD 150. obletnica rojstva švedske pisateljice, prve ženske Nobelove nagrajenke za književnost Razstavne prostore MKL, Knjiž-nice Bežigrad smo tokrat namenili veliki osebnosti švedske, pa tudi svetovne književnosti, Selmi Lagerlf. Novembra tega leta je minilo 150 let od njenega rojstva, hkrati pa se njen rojstni datum ujema z našim nacionalnim praz­nikom knjižnic, dnevom sloven-skih splošnih knjižnic. Selma Ottilia Lovisa Lagerl se je rodila 20. novembra 1858 v na posestvu Mĺrbacka v Östra Ämterviku v pokrajini Värmland na jugu Švedske. Leta 1885 je nastopila prvo službo kot uciteljica na višji dekliški šoli v Landskroni na jugu Švedske, kjer je ob svoji telesni pohabljenosti in prizadetosti dosegla oseben uspeh v boju za cloveško enakopravnost. V casu družbenih sprememb, prehoda ljudskih množic z dežele v mesta, uvajanja mehanizacije in oblikovanja delavskih središc se je izpostavilo žensko vprašanje in z njim boj za uveljavitev ženske enakoprav­nosti, za katero se je zavzemala tudi Selma Lagerl – ne le v nacelu, tudi prakticno. Eden zunanjih dokazov emancipacije je bil škandal, ko si je ostrigla lase – z odre­zanimi kitami naj bi se odpovedala tudi svoji »ženskosti«. Njeno prvo, pri nas najbolj poznano delo, Gta Berling (Gta Berlings saga), saga o zapitem pastorju Gti Berlingu, »najlepšem in najšibkejšem od vseh moških«, junakom, ki je izražal tedanjo švedsko resnicnost, je izšlo leta 1891. Kljub temu, da je Lagerlfova za prvih pet poglavij romana na nagradnem natecaju žen­skega lista Idun leta 1890 prejela prvo nagrado, je bil med literarni kritiki kasneje hladno sprejet; kakor pravi sama, so ji »prevec surovo pristrigli peruti«. Preobrat v gle­danju na Gta Berlinga je prineslo šele leto 1892, ko ga je posebej pohvalil in opozoril nanj danski kritik Georg Brandes. Po romanu je bil leta 1924 celo posnet film Mauritza Stillerja z Larsom Hansonom in Greto Garbo v glavnih vlogah. Po uspehu z Gto Berlingom je Selma odpovedala uciteljsko službo in se odlocila za pisateljski poklic, dobila pa je tudi štipendije za potovan­ja. Roman Antikristovi cudeži (Antikrists mirakler) iz leta 1897, v katerem Lagerlova poskuša spraviti kršcanstvo in socializem, ji je prinesel koncno pripoznanje. Socializem po njenem gledanju ni nasprotje kršcanstva, temvec le poseben socialni program kot nadaljevanje in odmik od kršcanstva. V njem gre zlasti za uresnicenje kršcanskega nauka o ljubezni do bližnjega, ki je v kršcanstvu prevec­krat le teorija. Lagerlfova je poskušala s kršcanskega stališca zagovarjati socializem, obenem pa nastopati proti kršcanski odtujenosti svetu in njegovi nesocialnosti. Na Švedskem je še danes poznana prvenstveno kot avto­rica otroške knjige Cudovito popotovanje Nilsa Holgersona (Nils Holgerssons underbara resa genom Sverige, 1906–1907). Delo je bilo sicer naroceno kot poljudna pomožna šolska knjiga za domovinoznanstvo, vendar je preraslo svoje okvire in se iz mladinske knjige o kmeckem otroku, ki zacaran v palcka potuje na gosaku po Švedskem, razma­hnilo v svetovno uspešnico in klasicno bralno knjigo. Po izidu Nilsa Holgerssona se je za švedsko šolstvo zgodil neverjeten pedagoški preobrat. Univerza v Uppsali je Selmi Lagerl podelila castni doktorat in njena petdeset­letnica se je spremenila v švedski praznik. Podelitev Nobelove nagrade leta 1909, za katero je bila že od 1904 vsako leto znova predlagana, je bila tako rekoc nacional­na dolžnost. Z izkupickom nagrade je lahko Lagerlfova odkupila svojo rojstno hišo Mĺrbacko, ki ji je ogromno pomenila in se je vanjo vracala ne le v svojih spominih, temvec tudi v drugih pripovedih. Že med prvo svetovno vojno se je Selma Lagerlf posvecala predvsem clovekoljubnim ciljem, tik pred dru-go svetovno vojno in ob njenih zacetkih pa se je izkazala kot zagovornica miru in varuhinja vseh preganjanih, celo do te mere, da so bila njena dela v Hitlerjevi Nemciji prepovedana. Ko je Sovjetska zveza stremela po polastit-vi Finske, je Lagerlova finski vladi ponudila svojo Nobelovo medaljo kot financno pomoc. Nedolgo zatem, 16. marca 1940, je umrla v svoji hiši Mĺrbacki. V razstavnih prostorih enot Knjižnice Bežigrad si lahko ogledate nekatere slovenske izdaje romanov Selme Lagerl, kopije clankov o njej iz Modre ptice, Naše knjige, Nove poti, Obzorij, Slovenskega naroda, Žen-skega sveta, Življenja in sveta, si preberete kratko biogra­fijo o njej, izbrano bibliografijo in seznam prevodov njenih del v slovenšcino, s spremljavo slikovnega gradiva in izbranih odlomkov iz romana Gta Berling. Razstava bo krožila po enotah MKL, Knjižnice Beži-grad od novembra 2008 do sredine leta 2009. Vablje­ni! Tanja Curhalek Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Bežigrad tanja.curhalek@lj-bez.sik.si KNJIŽNICNE TRADICIJE DVEH SKUPNOSTI V TRŽAŠKEM ZALIVU PRIREDITVE dejavnosti skozi stoletja povezane z morjem TRADIZIONI DI DUE COMUNITŔ NEL GOLFO DI TRIESTE - attivitŕ attraverso i secoli legate al mare Mestna knjižnica Piran - Bibliote-ca civica Pirano je letos maja v galeriji Gasspar v Piranu uspešno predstavila domoznansko obarva-no monografijo o pomorskih in ribiških tradicijah v Tržaškem zalivu z izredno zanimivo vsebin­sko zasnovo. Dvojezicna knjiga »Tradicije dveh skupnosti v Trža­škem zalivu – Tradizioni di due comunitŕ nel golfo di Trieste« prinaša znanstvene in strokovne prispevke slovenskih in italijan­skih raziskovalcev s podrocja tra­dicionalnega ribogojstva, pomors­tva, ribištva, solinarstva, gradnje ladij in ladjedelnic v Tržaškem zalivu. Knjiga je izšla že leta 2007 v Trstu ob zakljucku projekta »Terra d'amar« v okviru programa sodelovanja na pod-rocju kulture Interreg III A Italija – Slovenija 2000-2006. Projekt je odob­rila in financirala Centralna direkcija mednarodnih skupnosti in lokalnih pobud - služba skupnostnih odnosov in evropske integracije pri deželi Fur-lanija-Julijska krajina. Zmagovalec natecaja, nosilec projek­ta in založnik knjige, ki je zakljucna faza projekta, je bilo Kulturno druš­tvo Ribiški muzej Tržaškega pri­morja iz Križa pri Trstu pod vods­tvom ing. Franca Cossutte. Vsebinsko je knjiga razdeljena na štiri poglavja: Plovila v Tržaškem zalivu (predstavljena so lesena plovila zna-cilna za to geografsko obmocje), Ribolov (opisane so vrste ribolova in ribiških mrež, ribolovna mesta in obmocja, toponimi na severni obali tržaškega zaliva, v slovenskem Pri­morju ter med piranskimi ribici), Živ-ljenje in dejavnosti povezane z morjem (ribja predelovalna industri­ja, Secoveljske soline, škveri, ladjedel­niški mojstri, potapljaci, barkovljan-ski šavornanti, gojenje ostrig) in Dodatek (pomorski termini, biblio­grafija). Teme so predstavili avtorji: Bruno Volpi Lisjak, Franco Cossutta, Slobodan Simic Sime, Barbara Costamagna, Vinko Oblak in Ondina Lusa. Knjigo je uredil kap. Bruno Volpi Lisjak, ki je napisal tudi predgovor in sklepne misli. Poudaril je, da knji­ga, ni pomembna le iz strokovnega vidika, ker prinaša tudi sporocilo, da obe zgodovinski etnicni skupnosti na ozemlju okoli Tržaškega zaliva lahko mirno in plodno živita skupaj, morje pa je, kot dokazujejo pomorske tradi­cije povsod, vedno povezovalni ele­ment za prebivalstvo. Ostala spremna teksta sta podala še Franco Cossutta in Maurizio Tre­mul, predsednik Upravnega odbora Italijanske Unije. Vlado Bernetic Morska biološka postaja Piran vladimir.bernetic@guest.arnes.si Vir: Povzetek predstavitve – nagovora k promociji knjige Tradicije ... Ksenija Petaros Kmetec, MK Piran, maj 2008 KNJIŽNICARSTVO ITALIJANSKE NARODNOSTI PREDSTAVLJAMO V SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI NA DVOJEZICNEM OBMOCJU R SLOVENIJE Dolgorocni cilji knjižnice, v okviru nalog splošnih knjiž­nic za pripadnike narodnih skupnosti, so namenjeni zagotavljanju osnovnih knjižnicarskih uslug in storitev za pripadnike italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Za Mestno obcino Koper je, tako kot za vso Istro, zna-cilna veckulturnost, ki je zgodovinsko pogojena in na vsakem koraku vtkana v vsakdanje življenje. Poleg Slo­vencev živi tu avtohtona narodna skupnost Italijanov, veliko pa je tudi prebivalcev iz nekdanjih jugoslovan­skih republik. Posebnosti okolja vplivajo tudi na delo knjižnice. Pri oblikovanju zbirk, dejavnosti in storitev skušamo upoš­tevati geografske, gospodarske in demografske znacil­nosti svojega okolja. Kot knjižnica na dvojezicnem obmocju ima Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper ustanovljen Oddelek za italijaniko in bibliotekarja, ki skrbi za knjižnicne in informacijske potrebe pripadnikov italijanske narodne skupnosti. Zgodovinski oris in pregled delovanja Oddelek za italijaniko v Osrednji knjižnici S. Vilharja Koper je zacel uradno delovati leta 1986 na pobudo Obalne samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti v Kopru. Ugotovljeno je bilo, da je bila prisotnost italijanskih knjig (novi naslovi) v slo­venski Istri zelo šibka in da je treba zaposliti bibliote­karja, da bi skrbel za knjižnicarske potrebe pripadnikov narodnosti. V Osrednji knjižnici so zaposlili bibliotekarko sociologi­njo italijanske narodnosti za izvajanje maticne dejavnos-ti, za informiranje italijanskih šolskih in društvenih knji­žnic v okviru Italijanske skupnosti, za nakupovanje knji­žnega in neknjižnega gradiva v italijanskem jeziku ter za socializacijo italijanske kulture. S tem namenom je bibli­otekarka organizirala srecanja s pisatelji, predstavitve knjig, pripravljala je knjižne razstave in številne druge prireditve. Vec kot dvajset let je izvajala knjižno in knji­žnicno vzgojo ter s ciljno nabavno politiko ustvarjala veckulturno vzdušje v slovenski Istri. Hranjenje, varovanje in ovrednotenje kulturne dedišcine bivše »Biblioteche civiche«. Bibliotekarka za italijaniko (bibliotecario per il settore italiano) je zacela svoje poslanstvo v Osrednji knjižnici prav, ko je bilo potrebno, zaradi neustreznega skladišca, rešiti dragoceno italijansko knjižno gradivo iz bivše »Biblioteche civiche« in druge dragocene knjige obmoc­ja, ki jih je državna uprava zaplenila takoj po drugi sve­tovni vojni. Gradivo je bilo strokovno obdelano, opremljeno in primerno postavljeno, nastala je bibliografija, zgodovin-ska študija in kasneje še tri monografije: 1. Biblioteca civica. Fondo antiquario - Antikvarni fond, 1996, 2. La biblioteca Besenghi, 1999, 3. Fondi librari e biblioteche a Capodistria, 2002. Tako so bile knjige, ki so bile štirideset let hranjene v neprimernem skladišcu, ovrednotene, restavrirane in so pridobile mesto v koprski kulturni dedišcini in v sloven-skem prostoru. Projekt je financiralo Ministrstvo za Kulturo R Slovenije. Pregled sredstev Za knjižnicarsko dejavnost pripadnikov narodnosti je bilo potrebno pridobiti ustrezna materialna sredstva. Na zacetku so bila financna sredstva skromna, potem pa vedno ustreznejša. Ministrstvo za kulturo R Slovenije je natancno sledilo projektom Osrednje knjižnice namen­jenim pripadnikom italijanske narodnosti in zagotavljalo ustrezno financiranje. Financiranje programa Oddelka za italijaniko od leta 1991 do 2008 je bilo naslednje: Podatki govorijo sami zase. Desetim letom zelo uspeš­nega delovanja je grozilo obcutno zmanjšanje sredstev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije; od leta 2000 do leta 2004 je bil program namenjen pripadnikom narodnosti v okviru Osrednje knjižnice Koper okrnjen. 1991 423.000,00 sit 1992 1.086.145,00 sit 1993 4.402.970,70 sit 1994 3.880.000,00 sit 1995 5.401.471,50 sit 1996 5.840.772,00 sit 1997 7.100.000,00 sit 1998 7.402.855,00 sit 1999 8.558.140,00 sit 2000 5.734.000,00 sit 2001 4.749.300,00 sit 2002 5.001.100,00 sit 2003 8.346 EUR 2004 19.327 EUR 2005 21.728 EUR 2006 30.383 EUR 2007 24.000 EUR 2008 29.000 EUR Nakup knjig in periodike je sicer potekal po istem inde­ksu, manj številne so bile kulturne prireditve. Do danes (2008) so se sredstva namenjena za pripadnike italijan­ske narodnosti na podrocju knjižnicarstva pocasi urav­novesila. Tudi Mestni knjižnici Izola in Piran nakupuje­ta monografsko in periodicno knjižno gradivo iz namenskih sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo R Slovenije kot tudi obcine Koper Izola in Piran. Branje kot sredstvo medsebojnega razumevanja in soocanja razlicnih kultur V zadnjih dvajsetih letih se je v Osrednji koprski knjiž­nici povecalo linearno število na novo nabavljenih nas­lovov knjižnega gradiva v italijanskem jeziku. Letno kupimo približno 950 novih naslovov monografskega gradiva, 45 naslovov periodicnega gradiva in tudi nekaj DVD-jev, to je približno 10 % celotnega nabavljenega gradiva. V tem casu je bil z italijanskimi knjigami obogaten fond v vseh oddelkih knjižnice. Doloceno italijansko gradivo, ki ga hrani koprska knjižnica je zelo dragoceno, ne samo za lokalne uporabnike, ampak za vso Slovenijo. Po Unescovih priporocilih je naloga splošno izobraže­valne knjižnice, da skrbi za prisotnost italijanskih knjig na dvojezicnem obmocju. Slovenski zakon o knjižnicar­stvu pa ji nalaga še skrb za knjižno in knjižnicno vzgojo. Nakup knjig je le prva faza bibliotekarskega dela, pomembna dejavnost je razširitev knjige, da njeno kul­turno izrocilo doseže posameznika in vpliva na njegov razvojni proces. Knjige so kot mostovi, ki pomagajo k jezikovnemu približevanju in sožitju z drugimi. Za zma­njšanje konfliktov med razlicnimi narodi Unescova združenja po vsem svetu porabijo veliko sredstev za širjenje in promocijo branja knjig, ki vzgajajo k spošto­vanju razlicnih ljudstev in ras. Bibliotekarka za italijaniko je v Osrednji koprski knjiž­nici vzpostavila dvojezicno komuniciranje med delavci knjižnice in med njenimi uporabniki. Ure pravljic v itali­janskem jeziku so lep nacin pridobivanja bralcev. Ni vedno enostavno vzpodbuditi otrok ali odraslih k bran-ju knjige ali revije in še težje jih je pripraviti na spreje­manje druge kulture. Javne knjižnice na dvojezicnem obmocju se morajo še posebej angažirati za razlicne prireditve, kjer se ljudje srecujejo in s katerimi lahko preverjamo vzdušje in crpamo predloge za nadaljnjo dejavnost. Pomembna je tudi priprava posebnih sezna­mov italijanskih avtorjev ali seznam novitet italijanskih monografij za otroke in odrasle. V koprski Osrednji knjižnici so bile organizirane številne prireditve tudi v sodelovanju s šolami in kulturnimi ustanovami, srecanja z italijanskimi pisatelji, razni natecaji, delavnice za osno­vnošolce in srednješolce, kvizi, razstavno dejavnost itd. Naštela bi nekaj razstav in predavanj: – Predstavitev italijanskega mladinskega pisatelja Giannija Rodarija, – Ilustratorji in pisatelji iz Furlanije Julijske krajine (to je bila velika promocija Italijanskih, Slovenskih in Hrvaških avtorjev ob meji), – Razstava italijanske periodike, – Dante Alighieri v ilustracijah, – Mediteranske dežele, morje in knjige, – Znacilnosti Trsta in književnost, – Tržaška ilustratorka in pisateljica Nicoletta Costa v razstavi in delavnici, – Tržaški kipar Marcello Mascherini (delavnica za 4.5.6. razred osnovne šole) in - druge tematske in priložnostne knjižne razstave. Razstavna dejavnost je zelo pomembna za mlado in šolsko populacijo, odpira tudi poti sodelovanja z drugi-mi ustanovami. Za predstavitve mladinskih avtorjev in ilustratorjev je Oddelek za italijaniko veliko sodeloval s Centrom za mladinsko književnost »A.Alberti« iz Trsta. V sodelovanju s Polivalentnim centrom iz Ronk, Unije Italijanov, Izolske mestne knjižnice je prišlo do tiskanja publikacije »Il territorio«, to je bila številka posvecena problematiki italijanske manjšine v Istri. Srecanja s pisatelji so kulturna obogatitev, možnost, da se poglobimo v duhovno razsežnost kreativne osebnos-ti, ki je sposobna zaznati stvari in custva, ki jih drugi ne zaznajo ali ne znajo opisati. Med številnimi italijanskimi avtorji, ki jih je povabila bibliotekarka za italianiko, bi omenila pisateljico Dacio Maraini, pomembnega istrskga avtorja Fulvia Tomizzo in priljubljenega tržaškega avtorja Claudio Magrisa (letos). Za vzpodbujanje branja je biblioteka za italijaniko prire­dila bralne natecaje za otroke in mladino, v katere so bile vkljucene splošnoizobraževalne knjižnice in italijan­ske knjižnice iz Kopra, Izole in Pirana. Med bralci je vzbudil veliko zanimanje roman »Isabel«, švedske pisa­teljice Mecke Lind. Zgodba romana je postavljena v favele v Rio de Janeiro. Ob tem smo spoznali, da so mladi sposobni zelo dobro zaznati resnicna sporocila in da so obcutljivi za probleme v svetu, kot so revšcina, izkorišcanje otrok, razsizem. Še imamo otroke in mlade bralce, ki se navdušujejo nad dobro vsebino knjige. Seveda stalno išcemo nove nacine in vsebine, s katerimi bi poživili ali ustvarjali interkulturne odnose. Veckultur­na vzgoja je za knjižnicarje na dvojezicnem obmocju izziv, ki ga sprejemajo z veseljem najprej z nakupom in evidentiranjem avtorjev in tekstov, ki se ukvarjajo s tematiko veckulturnosti, potem pa z vodenim branjem in širitvijo informacij med bralce ucimo živeti v spošto­vanju razlicnosti. Oddelek za italijaniko Osrednje knjižnice Srecka Vilharja Koper v lastnih prostorih z razširjeno dejavnostjo Od leta 2006 Oddelek za italijaniko Osrednje knjižnice Srecka Vilharja Koper izvaja dejavnost za italijansko narodnost in drugih raziskovalcev italijanskega jezika in kulture v preurejenih prostorih v Cevljarski ulici 22. Naziv enote: Bibliotekar je koordinator in izvajalec knjižnicne dejav­nosti za italijansko narodnost. Sodeluje z Obalno samo­upravno skupnostjo pripadnikov italijanske narodnosti iz Kopra, z Italijansko skupnostjo Giuseppe Tartini iz Pirana, z Italijansko skupnostjo Pasquale Besenghi degli Ughi iz Izole, Italijansko skupnostjo Santorio Santorio iz Kopra ter s tremi obcinskimi samoupravnimi italijan­skimi skupnostmi in z italijanskimi šolami v slovenski Istri. Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper Biblioteca centrale Srecko Vilhar Capodistria Oddelek za italijaniko / Settore italiano Informacijski center za italijansko narodnost Centro informativo per la nazionalitŕ italiana Naslov: Cevljarska 22, 6000 Koper Calegaria 22, 6000 Capodistria Urnik: Ponedeljek, torek, sreda, cetrtek od 9.00 do 14.00 (petek in sobota zaprto) Dejavnost: 1. Program izvajanja knjižnicne dejavnosti za italijansko narodno skupnost, 2. Informacijski center za italijansko narod­nost - Centro informativo per la nazio­nalitŕ italiana Kadri: bibliotekar Program Oddelka za italijaniko: .. Nakup knjižnicnega gradiva in informacijskih virov za potrebe narodne skupnosti. Nakup poteka pred­vsem v Italiji, in sicer bibliotekar nabavlja 1000 nas­lovov monografskega gradiva in 45 naslovov serij­skih publikacij. Oblikujejo se knjižnicne zbirke z letnim rednim nakupom v Oddelku za italijaniko, v Domoznanskem oddelku, na Bibliobusu, v Oddel­ku za mlade bralce in v Študijskem oddelku; .. Obdelava in posredovanje knjižnicnega gradiva in informacijskih virov za potrebe narodne skupnosti je sprotna (strokovna obdelava poteka v racunalniš­kem sistemu Cobiss); .. Zagotavljanje komuniciranja v jeziku narodne skup­nosti. Ustanova uradno posluje dvojezicno: biblio­tekarji komunicirajo v jeziku okolja, bibliotekar za italijaniko je na voljo po dolocenem urniku, razstave in prireditve upoštevajo dvojezicnost, spletna stran knjižnice je za razliko od drugih slovenskih knjižnic tudi v italijanskem jeziku, zagotovljeno je tudi komuniciranje v italijanskem. jeziku. .. Informacijsko opismenjevanje uporabnikov - pripa­dnikov narodne skupnosti. Bibliotekar za italijaniko je dostopen osebno, po telefonu ali po elektronski pošti za posredovanje strokovnih informacij ali informacij o italjanski narodnosti. Izvaja se redni pretok informacij z obiski ter s sodelovanjem s šola-mi in drugimi ustanovami. .. Usposabljanje zaposlenih za delo s pripadniki naro­dne skupnosti. Za osvežitev italijanskega jezika bibliotekarji obiskujejo sejme v Italiji. Letos je bila organizirana strokovna eskurzija v Ravenno in Fer­raro, kjer smo si ogledali tamkajšnje knjižnice. .. Bralna kultura in knjižnicna vzgoja za pripadnike narodne skupnosti. Potekajo natecaji za otroke in mladino, predstavitve knjig in avtorjev za otroke, mladino in odrasle. Letošnje prireditve so bile posvecene morju; srecanja z avtorji in s knjigami iz Italije, Hrvaške in Slovenije so bila zelo zanimiva. Imeli smo lepo razstavo školjk. S srecanjem s pomembnim italijanskim pisateljem Clavdiem Magrisom smo zadovoljili veliko število uporabni­kov. Prisotna je tudi dejavnost posvecena ciljnim skupinam kot so ženske in mladina. .. Strokovno sodelovanje z maticnim narodom. Vzpo­stavljeni so stiki s centrom »Centro di ricerche stori­che« iz Rovinja in z založbo »Edit« iz Reke. Obcas-no sodelujemo z bibliotekarskim društvom iz Italije ter z Italijanskim inštitutom, ki ima sedež v Ljublja­ni. .. Druge dejavnosti za pripadnike. Digitalizacija. Sodelujemo z madžarsko narodnostjo v Lendavi in v Murski Soboti . Letos je bibliotekarka za italijani­ko sodelovala na simpoziju posvecenemu vprašanju razvoja knjižnicarstva madžarske narodnosti v Slo­veniji, ki je bil organiziran v Lendavi. Glavna tema je bila digitalizacija gradiva narodnostne skupnosti. Koprska Osrednja knjižnica se ukvarja z vprašan­jem digitalizacije knjižnega gradiva v italijanskem jeziku in upa, da bo to izvajala skupaj z Unijo Itali­janov iz Kopra in Reke, s pomocjo sredstev, ki bi jih crpali tudi iz evropskih skladov. Program knjižnicne dejavnosti za italijansko narodno skupnost je bil od letu 2006 dopolnjen z novimi vsebinami, ki smo jih poimenovali Informacijski center za italijansko narodnost - Cen­tro informativo per la nazionalitŕ italiana. Informacijski center za italijansko narodnost je namen­jem pripadnikom italijanske narodne skupnosti in vsem ostalim uporabnikom knjižnice kot pomoc pri iskanju informacij, ki se nanašajo na življenje, dejavnosti in pot-rebe italijanske narodne skupnosti. Gradivo in informacije o italijanski narodni skup­nosti Informacijski center za italijansko narodnost, zbira, hra­ni in posreduje informacije, ki se nanašajo na italijansko narodno skupnost in sicer: 1. bibliografske informacije, 2. informacije za dijake in študente italijanskih osnov­ni in srednjih šol, 3. informacije o italijanski narodni skupnosti, njeni strukturi in notranji organizaciji, 4. selektivne informacije za raziskovalce o in v zvezi z narodno skupnostjo. V ta namen Informacijski center za italijansko narod­nost razpolaga s posebnimi knjižnimi zbirkami ter obli­kuje posebne nove zbirke gradiva, ki so namenjeno crpanju informacij. In sicer: .. zbirke maticne službe v italijanskem jeziku: bibliote­karstvo, dokumentalistika, bibliologija, bibliografije, založništvo in bibliopedagogika, .. italijansko jezikoslovje, ucenje jezika, viri za filologi­jo in jezikoslovje, .. sociolingvistika, jezikovna politika, .. hemeroteka, informativne izdaje in bilteni vezani na italijansko narodnost. Center za samostojno ucenje italijanskega jezika Dolgoletne izkušnje v koprski knjižnici so privedle do spoznanja, da obstaja potreba po individualnem izpo­polnjevanju italijanskega jezika. Italijanšcina se kot pogovorni jezik vedno manj uporablja in je njeno poz­navanje vedno bolj pomanjkljivo. Zaradi tega smo se odlocili, da bi v okviru naše ustanove in v prostorih oddelka za italijaniko nudili kvalitetne jezikovne ucbeni­ke, razne tecaje in multimedijske pripomocke za samou-cenje italijanskega jezika kot dopolnitev rednega izobra­ževalnega procesa. Tako oddelek za italijaniko nudi: – možnost samostojnega ucenja italijanskega jezika, – program permanentnega ucenja ob multimedijski podpori, – možnost audiovizualnih projekcij. Z razvojem ucne tehnologije se je koprska knjižnica v zadnjih letih dobro založila tudi z raznimi racunalniško podprtimi tecaji in drugim gradivom s podrocja italijan­skega jezika in kulture. Pri samostojnem ucenju uporabnik lahko uporablja tiskano in multimedijsko gradivo. Bibliotekar ga usmer­ja k virom informacij, mu svetuje zanj najprimernejši nacin dela, ali mu pomaga poiskati pomoc drugje. . Socializacija italijanskega jezika in kulture Bibliotekar za italijaniko koprske splošnoizobraževalne knjižnice zadovoljuje knjižnicne potrebe pripadnikov italijanske narodnosti in izvaja socializacijo italijanskega jezika in kulture .. s spodbujanjem in z razumevanjem kulturnih vsebin italijanske narodnosti, .. s skupinskim branjem, s predstavitvami knjig in avtorjev in s knjižnimi razstavami, .. z uresnicevanjem interkulturnih odnosov (interaktivnimi konverzacijami). V organih upravljanja knjižnice je v skladu z ustanov­nim aktom, tudi predstavnik avtohtone italijanske naro­dne skupnosti. Na program dejavnosti za uporabnike italij. narodnosti, ki ga pripravimo v knjižnici, daje soglasje italijanska narodna skupnosti. Ta postavka je zelo pomembna za pridobitev financne podpore za ure­snicevanje dejavnosti, ki je namenjena italijanski narod­nosti. bibliotecario responsabile per il settore italiano – bibliotekar za italijaniko Amalia Petronio NOVO NA MREŽNIKU Library PressDisplay je najnovejši elektronski infor­macijski vir, ki je zapolnil vrzel v ponudbi dnevnih casnikov s celega sveta. Tako vkljucuje vec kot 450 casnikov in casopisov iz Evrope, Azije, Avstralije, Afrike, Latinske Amerike in Severne Amerike. Predstavlja naravnost navdušujoce iskanje in branje clankov vsem, tudi tistim, ki niso profesionalno vpeti v vsakodnevno brskanje za znanstvenimi informacija-mi. Vse to jim namrec omogoca nadvse prijazen uporabniški vmesnik za iskanje ter sila pregleden prikazovalnik casnikov, ki omogoca enostavno povecavo besedila, preklapljanje med clanki in druge funkcije, ki izkušnjo listanja po casnikih še olajšajo. Poleg iskalnega vmesnika (logicni operatorji, frazno iskanje, omejevanje na dolocen/e jezik/e, casnik/e, razlicni casovni razpon, deželo, omejevanje iskanja po naslo­vih ali/in besedilu clanka, iskanje po avtorju prispevkov) Library PressDisplay ponuja tudi brskanje po skupi­nah novic kot so gospodarstvo, šport, zabava; pomagamo si lahko tudi s pregledom najbolj branih casnikov, avtorjev in tudi blogerjih. Naslovna stran vira omogoca uporabno personalizacijo, kjer stran in pregled najnovej­ših prispevkov lahko prikrojimo po svojih željah (jezik…). Arhiv clankov, ki jih ponuja vir, seže 60 dni nazaj in se dopolnjuje dnevno. Prav zato je primeren predvsem za vse, ki so si kdajkoli želeli imeti najvecjo izbiro svetovnih dnevnih casopisov na svojem zaslonu, kjer mu enostavna navigacija vije hitro pot do želenih vsebin. Oddaljen dostop do Library PressDisplay je namenjen clanom NUK z geslom; brez gesla pa lahko do vira dos-topate z lokacij NUK.. Vabljeni na: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/vir_abc.asp? Link=398 Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica Naj bo leto 2009 za vse knjižnicarje polno osebne srece, zadovoljstva, osebne in strokovne rasti. Sekcija za visokošolske knjižnice ZBDS predsednica sekcije mag. Maja Božic PREDSTAVLJAMO PRIMORCI BEREMO glede na podrocje doslej najvecji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Primorci se lotijo brati Projekt Primorci beremo je nastal tako kot vecina stvari v današnjem svetu – na podlagi osebnih poznan­stev. Z bibliotekarko Liljano Kle­mencic iz Knjižnice Ivana Potrca Ptuj sva se dogovarjali, kako bi se Tolminci pridružili njeni „Bralni znacki za odrasle“. Ker jih je potem sosedska bližina potegnila k mari­borskim kolegom, smo Tolminci sklenili, da naredimo nekaj svojega, primorskega. Projekt Primorci beremo je bil že v zacetku zastavljen bolj ambiciozno od že obstojecega ptujskega modela tako po idejni zasnovi kot tudi celos­tni podobi in številu sodelujocih knjižnic. A bi probal enega Slovenca? V knjižnicarskih krogih se že dolgo govori o upadu nivoja bralne kulture (dela, ki so nekoc veljala za lahko branje, so sedaj v razredu srednje zahtevnega ctiva) in o prepricanosti naših bralcev v neberljivost in preza­htevnost sodobnega slovenskega leposlovja. Ker Primorci nismo zadosti modri za presekanje zagone­tke vzrokov in krivcev (avtorji, zalo­žbe, knjigotržci, šolski sistem, knjiž-nice) za obstojece stanje bralne kul­ture v Sloveniji, smo se zadeve lotili tam, kjer lahko nekaj konkretno Sloveniji spremenimo. Namen projekta Primorci beremo je nagovarjanje k branju berljivih sodo­bnih slovenskih avtorjev, s poudar­kom na berljivosti. Ciljna publika so ženske srednjih let, ki berejo lahko ctivo, vecinoma prevedena žanrska dela. Dolgorocen cilj projekta je pre­usmeriti jih na branje domacih avtorjev in (posledicno) dvig njihove bralne kulture. V izboru priporoce­nih knjig smo se torej izrecno izogi­bali slovenskim „klasicnim“ avtor­jem in avtorjem, ki imajo sloves zah­tevnejšega branja za bolj elitno pub-liko. Prvo leto smo na seznam uvrs­tili še nekaj kvalitetnih, a široki pub-liki prebavljivih tujih avtorjev, po dobrem odzivu bralcev smo si drzni­li drugo leto narediti izbor 42 izklju-cno slovenskih knjig. Seznam pripo­rocenih del Primorci beremo je pac tako kot vsi seznami zaznamovan z bralno izkušnjo in okusom svojega sestavljalca, temu se pac ni možno izogniti in vsakdo ima svoj vatel berljivosti. Ko je padla dokoncna odlocitev, so knjižnice dokupile dodatne izvode posameznih naslo­vov, da so jih imele v zadostnem številu. Nekaj za na dopust Izposoja t. i. lahke literature še pose-bej naraste v poletnih mesecih. Tudi bralci, ki med letom posežejo po zahtevnejši literaturi, si poleti zaželi­jo nekaj lažjega. Bralci, ki si branje privošcijo samo med poletnim dopustom, pa skoraj praviloma s seboj v kovckih prevažajo „nekaj za na plažo“. Zacetek projekta smo sprva nacrtovali 23. aprila ob svetov­nem dnevu knjige. Ker pa so mlini Ministrstva za kulturo predolgo mle­li prispele vloge na razpis za spodbu­janje bralne kulture, smo morali zacetek prestaviti v junij, to je na zacetek poletne bralne sezone. Kar se je izkazalo za dobro potezo. Za zakljucek takšnega slovenskega pro-jekta se nam je zdel najprimernejši rojstni dan našega najvecjega pesni­ka. Modro za morje in rumeno za veselje Tolminski knjižnicarji smo imeli že nekaj izkušenj z zelo uspešnim pro-jektom spodbujanja bralne kulture Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin, ki je namenjen ucencem 3. razredov na našem pod-rocju. In zakaj bi clovek zavrgel, kar se je izkazalo kot dobro? Podoben sistem kot za otroke smo uporabili tudi za malo vecje bralce. Vedeli smo, da mora biti zunanja podoba projekta oblikovana celostno in da potrebujemo prepoznaven logotip. Logotip, ki ne bo klišejsko knjižni-carski in ki bo v sebi imel nekaj radoživo primorskega. In kaj boljše­ga od Primorci beremo nismo bili stuhtati. V „celostno obdelavo“ tol­minskega racunalnicarja so tako pad- li: zgibanke s pravili projekta, bralna znamenja, nalepke za knjige, vabila za uvodne in zakljucne prireditve, plakati, priznanja, panoji, kratke vse­bine knjig, obvestila za kabelske TV in spletna podstran Primorci bere-mo. Knjižnice so ob zacetku projekta postavile koticke Primorci beremo, kjer so bili obešeni plakati, ki so vabili k sodelovanju, nalepljena pra­vila sodelovanja in postavljene knjige s seznama. Knjige smo oznacili s posebnimi nalepkami z logotipom. Tako so bile hitro najdljive za bralce, pa tudi knjižnicarjem so olajšale pos­pravljanje. Bralci so si v teh kotickih lahko prebrali kratke vsebine knjig. Izbiro jim je olajšal tudi napovedni stavek, ki smo ga natisnili na zgiban­ki. 6 + eno pesniško Ceprav je projekt Primorci beremo zasnovan z mislijo na tocno doloce-no ciljno publiko, seveda lahko sodelujejo vsi clani knjižnic. Glede na število sodelujocih je še toliko bolj pomembno, da so pravila cim bolj enostavna. V casu od junija do konca novembra so bralci ob izpo­soji knjige s seznama Primorci bere-mo dobili bralno znamenje. Nanj so napisali svoje misli o prebranem in ocenili knjigo, ter ga vrnili v knjižni-co. Bralna znamenja smo vodili pod imeni bralcev v posebnih kartotekah. Kdor je do konca projekta zbral šest bralnih znamenj za prozna dela in še eno za pesniško zbirko, si je prislužil priznanje Primorci beremo in knjiž-no nagrado, ki smo jih podeljevali na zakljucni prireditvi. Od obale do Trente Zdi se, da imamo Primorci zaradi zgodovinskih okolišcin še vedno poseben odnos do slovenskega jezi­ka in slovenskih knjig. Morda pro-jekt kot je Primorci beremo drugje ne bi naletel na tako dober odziv kot prav pri nas. Tolminci smo prvo leto k sodelovanju povabili svoje sosede: Mestno knjižnico in citalnico Idrija, Goriško knjižnico Franceta Bevka in Lavricevo knjižnico Ajdovšcina. Letošnje leto je projekt prerastel svojo knjižnicarsko „obmocnost“, zapustila nas je sicer naša osrednja obmocna novogoriška knjižnica, pridružili sta se nam Kosovelova knjižnica Sežana in Mestna knjižnica Izola. V skupnem projektu smo uspeli združiti bralce od Trente do obale. Kdo bo pa tole placal Knjižnica Tolmin je kot nosilka pro-jekta dve leti zapored pridobila sred­stva na Ministrstvu za kulturo. Prvo leto so nam namenili 2.000 €, letos še tisoc vec. Ostali sponzorji: Ucila International in Založba Mladinska knjiga sta podarili knjige, Go-Partner je pokril del honorarja za nastop na zakljucnih prireditvah. Skupni stroški so letos znašali nekaj vec kot 4.700 €, knjižnice so same poravnale še ostale stroške, ki so nastali v posameznih knjižnicah. Poleg financne pokritosti projekta smo tolminski knjižnicarji poskrbeli za oblikovanje, tiskanje in dostavo tiskovin ostalim sodelujocim knjižni-cam, se dogovorili za nastope z avtorji, poskrbeli za obvešcanje na nacionalnem nivoju, zbirali skupne statistike in koordinirali potek proje­kta. Tolmin je tudi vodil blagajno skupnih prihodkov in odhodkov. Ostale knjižnice so pripravile kratke vsebine priporocenih del, promovi­rale in izvedle projekt v svojih knjiž­nicah, dokupile manjkajoca dela, poiskale knjižna darila za nagrajence ter poskrbele za obvešcanje bralcev in medijev v svojem lokalnem okol­ju. 425 Letos je v projektu skupno sodelo­valo 425 bralcev, kar je 34 % vec kot lani. Od tega si jih je 240 pribralo priznanje in knjižno nagrado (30 % vec kot lani). Morda bo kdo iz gosteje poseljenih krajev pripomnil, da so to zanemar­ljive številke. Treba je upoštevati, da marsikateri od sodelujocih bralcev v tem letu ne bi prebral slovenske knjige, ce jih ne bi pritegnili s proje­ktom. Kot za ostale navade tudi za bralne velja, da jih je težko in nemo­goce kar cez noc spremeniti. Skupaj je bilo prebranih vec kot 2.500 slovenskih knjig (17 % vec kot lani). Med najbolj branimi s seznama so bile: Benka Pulko: Pocestnica, Marinka F. Kunc: Janov krik, Svetla­na Makarovic: Prekleti kadilci, Boris Pahor: Nekropola in Matjaž Pikalo: Modri e. Med sodelujocimi je bila vecina zaposlenih žensk med 30 in 60 letom, razlicnih stopenj izobrazbe. Najvec bralcev je k projektu uspela pritegniti Lavriceva knjižnica Ajdov-šcina (170 bralcev), zelo dober odziv pa je bil tudi v Sežani in Izoli, kjer je projekt potekal prvo leto. Pocestnica za konec Projekt se konca z zakljucnimi prire­ditvami v posameznih knjižnicah z znanim slovenskim avtorjem. Lan­sko leto je bila to Desa Muck, letos je priznanja podeljevala Benka Pul­ko. Tako kot Desina knjiga lansko leto, je bila letos Pocestnica med najbolj branimi knjigami s seznama. Obe avtorici sta medijsko zelo pre­poznavni osebnosti, njune knjige pa pisane na kožo naši potencialni pub-liki. Knjižnice so se pri knjižnih darovih za nagrajence vecinoma odlocile za priznane slovenske avtorje iz svojega lokalnega okolja. V tolminski knjiž­nici smo prvo leto podeljevali Gre-gorciceve pesmi, letos pa Kosmace­vo kratko prozo Mavricni lok življe­nja. Bralcem smo na dom poslali tudi fotografije s podelitve. Primorci na spletu V dobi elektronskih medijev se že skorajda spodobi uporabnikom ponuditi tudi možnost sodelovanja preko svetovnega spleta. Na domaci strani tolminske knjižnice smo obli­kovali podstran Primorci beremo, na kateri smo predstavili projekt, pravi-la, seznam knjig in njihove kratke vsebine, aktualne novice, sodelujoce sponzorje in knjižnice. Bralci so lah­ko projekt komentirali, preko spleta oddali bralno znamenje in ocenili knjige. Podstran je zastavljena tako, da jo bomo lahko v prihodnjem letu razširili še s prispevki ostalih sodelu­jocih knjižnic in oblikovali skupen forum bralcev projekta Primorci beremo. V tretje gre rado Ali na dolgi rok knjižnice res lahko vplivamo na stereotip o neberljivosti in nezanimivosti slovenske literatu­re? Na dvig izposoje slovenskih avtorjev? Na dvig bralne kulture? Odziv pri bralcih nas je preprical, da je bil prvi korak uspešen. Jožica Štendler Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin VABILO Spoštovane kolegice in kolegi! Obvešcam Vas, da je ravnokar izšla nova številka biltena "ITS Newsletter", ki ga objavljamo v okviru Ifline Sek­cije za informacijsko tehnologijo. Dosegljiva je na URL: http://www.ifla.org/VII/s21/news/ ITSnewsletter_December_08.pdf. Obenem Vas vabim k sodelovanju s prispevki s podrocja informacijske tehnologije (novosti, rešitve, mednarod­na posvetovanja itd.) v naslednji številki, ki bo predvidoma izšla julija 2009. Lep pozdrav! Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 12) EUROPEANA - EVROPSKA KULTURNA DEDIŠCINA NA SPLETU Nedavno je svoja digitalna vrata odprla evropska mul­timedijska spletna knjižnica Europeana. Na otvoritvi, ki je bila 20. novembra 2008 v nacionalni kraljevi knjižni­ci v Bruslju, ustvarjalci in slavnostni gostje niso skriva­li zanosa in velikih pricakovanj. »Europeana je veliko vec kot le knjižnica,« je ob tej priložnosti povedal predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, »je spodbuda, s katero želimo Evropejce iz 21. stoletja opogumiti, da posnemajo ustvarjalnost svojih predni­kov, kakršni so bili vodilni predstavniki renesanse. Predstavljajte si možnosti, ki jih ponuja študentom, ljubiteljem umetnosti ali akademikom za iskanje, kom­biniranje in dostopanje do kulturnih zakladov vseh držav clanic prek spleta. To jasno dokazuje, da je kul­tura v osrcju evropskega povezovanja.« Zacetno navdušenje ni neupraviceno. Obsežni vseev­ropski projekt je leta 2005 zacela Evropska komisija, pri njem pa je tesno sodelovalo vec kot 1000 kulturnih ustanov in organizacij iz vseh 27 držav clanic EU, med njimi tudi institucije svetovnega kova, kot so pariški Louvre, amsterdamski Rijksmuseum ter londonski Natural History Museum. Razen tega je Europeana prak-ticno edini javno financirani projekt, ki lahko konkurira raznim komercialnim pobudam za digitalizacijo (Google Books itd.). Slednje so, ce smo povsem odkriti, zaradi svoje komercialne narave in torej prakticno neo­mejenih sredstev v doloceni prednosti. Vendar so po drugi strani prav javen in popolnoma prost dostop, nadzor nad kvaliteto in avtenticnostjo vsebine, ki ga zagotavljajo partnerske institucije, multimedijski znacaj vsebin ter konec koncev širok družbeno-politicni kon­senz o potrebi po digitalizaciji tiste konkurencne pred­nosti, ki Europeano postavljajo ob bok sorodnim proje­ktom, morda pa celo korak naprej. Trenutno je vsem, ki jih zanimajo književnost, zgodovi­na, umetnost ali film, na voljo vec kot dva milijona digi­talnih objektov, vse od knjig, slik, fotografij, zemljevi­dov, rokopisov, zvocnih in tudi video gradiv; to število naj bi do leta 2010, ko bo zacela delovati koncna verzija Europeane (trenutna verzija je zgolj prototip), zraslo na 10 milijonov gradiv. Dostop do gradiva je mogoc preko enotnega iskalnika, kar pomeni, da lahko uporabniki po obsežnih zbirkah brskajo iz enega samega mesta. Posa­mezni objekti so shranjeni na strežnikih institucij, ki so gradivo prispevale, Europeana pa o njih zbira kontekstu­alne (meta)podatke (vkljucno s predogledno slicico objekta) ki omogocajo najdljivost gradiv. Za ogled celo­tne vsebine je uporabnik nato preusmerjen na strežnik kulturne ustanove, kjer se gradivo nahaja. Partnerske institucije tako ohranijo popoln nadzor nad svojimi digitaliziranimi vsebinami. Hkrati to pomeni, da je hit-rost dodajanja novih gradiv in posledicno rast števila objektov na Europeani odvisna izkljucno od tempa digi­talizacije v državah clanicah oziroma pri partnerskih ustanovah. Države, ki se pomena digitaliziranja lastne kulturne dedišcine že dlje casa zavedajo in vanj tudi sistematicno vlagajo, so na Europeani tako precej bolje zastopane, kar je v morda dolocenem nasprotju z vsee­vropskim znacajem projekta. Ce to ponazorimo s pri­merom: kar 52 odstotkov vseh gradiv na portalu prihaja iz Francije, medtem ko je devet na portalu najmanj zas­topanih držav clanic skupaj prispevalo manj kot odsto­tek gradiv.ą In Slovenija?˛ Slovenski 1,5 odstotni delež gradiv na portalu proti francoskim 52 odstotkom deluje precej nebogljeno. Vendar je po drugi strani s tem odstotkom Slovenija prakticno v samem vrhu evropskih državł, še zlasti, ce vzamemo v obzir relativni delež Slovenije v skupnem številu prebivalcev EU (približno 0,4 odstot­ka). Kot kaže, se slovenska kulturna identiteta ne bo razgubila v evropskem »talilnem loncu«, kot so napove­dovali tisti bolj skepticni do evropskega projekta. Slove­nija je na podrocju digitalizacije uspešno ujela prikljucek z najbolj razvitimi državami in našla svoj prostor v gigantskem kulturnem konglomeratu Evrope. Le upa­ 1 To nesorazmerje naj bi se postopoma odpravilo, ko bodo svoje vsebine na portal pricele pospešeno prispevati tudi države, ki do sedaj v digitalizacijo kulturne dedišcine niso sistematicno vlagale in ki za enkrat še gradijo ustrezno infrastrukturo za množicno digitalizacijo gradiv. 2 Dodajanje slovenskih vsebin na Europeano koordinira Narodna in univerzitetna knjižnica. 3 Vec gradiva je prispevalo le 6 držav: Francija 52%, Združeno kraljestvo 10%, Nizozemska 10%, Finska 8%, Švedska 7% in Grcija 2%. mo lahko, da bodo kulturne politike na podrocju infor­macijske družbe tudi v naprej spodbujale razvoj v zacr­tani smeri. Nekoliko vec naporov bo potrebno posvetiti le povecanju prepoznavnosti slovenskih vsebin, ki bodo sicer, cetudi številne, ob imenih kot so da Vinci, Dante, Joyce in Chopin, neupraviceno ostale neopaže­ne. Zanos ustvarjalcev in velika pricakovanja javnosti glede skupne evropske digitalne spletne knjižnice so že v Nadaljevanje z 2. strani: .. 24.-26.4.2009, Cambridge, ZDA, International Conference Media in Transition 6: stone and papyrus, storage and transmissi­on, http://web.mit.edu/comm-forum/mit6/ .. 27.-29.4.2009, Las Vegas, ZDA, 6th International Conference on Information Technology: New Generations, http:// www.itng.info/index.php .. 4.4.2009, Yale, VB, Authority and the Book in Medieval Culture, http://www.yale.edu/medieval/documents/CallforPapersv1.pdf .. 30.3-2.4.2009, Albuquerque, ZDA, LOEX 2009: Blazing Trails: On the Path to Information Literacy, http:// www.loexconference.org/callforproposals.html Sodelovanje na posvetovanju (roki za oddajo povzetkov) .. 10.1.2009 za 19.-20.8.2009, Florence, Italy, Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology, http://www.ifla.org/IV/ifla75/index.htm .. 15.1.2009 za 23.-27.8.2009, Milan, Italy, Libraries create fu­ prvem dnevu po otvoritvi portala doživeli hla-den tuš, ko so se zaradi prevelikega zanimanja strežniki, na katerih gostuje Europeana, dobese­dno sesuli. Vec kot 13 milijonov klikov na uro (drugace povedano, med 3000 in 4000 identic­nih iskanj istocasno!) je odgovorne na Evropski komisiji in v vodstvu Europeane prisililo, da so portal zaprli za javnost, dokler ne povecajo racunalniških kapacitet.4 Kljub temu nepricako­vanemu zapletu pa ustvarjalci portala ostajajo optimisticni in dogodek jemljejo kot znak, da je med državljani Evrope zanimanje za lastno kulturno dedišcino izredno in da je bila ustanovitev skupne evropske digitalne knjižnice vsekakor korak v pravo smer. Evropska digitalna knjižnica Europeana bo kmalu dosto­pna na naslovu www.europeana.eu. Žiga Cerkvenik Narodna in univerzitetna knjižnica 4 Po napovedih bo Europeana zopet dostopna sredi decembra, bolj verjetno pa je ponovni zagon pricakovati v zacetku novega leta. KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ tures: Building on cultural heritage, http://www.ifla.org/IV/ifla75/ index.htm .. 1.2.2009 za 29.-30. 10. 2009, Haag, Nizozemska, International UDC Seminar 2009: "Classification at a Crossroads: Multiple Directions to Usability", http://www.udcc.org/seminar2009/ index.htm .. 1.2.2009 za 22.-23.6.2009, London, VB, ISKO 2009 - Internatio­nal Society for Knowledge Organization, http://www.iskouk.org/ conf2009/index.htm .. 20.2.2009 za 23.-27.3.2009, La Habana, Kuba, 5th Ibero-american conf "From papirus to digital library" 6 Coloquio Iberoa­mericano "Del Papiro a la Biblioteca Virtual", http:// papiro.casadelasamericas.org/index.html .. 28.2.2009 za 24.-26.6.2009, Pariz, Francija, ICDL 2009 : "International Conference on Digital Libraries", http:// www.waset.org/wcset09/paris/icdl/ .. 6.3.2009 (le poster) za 3.-4.4.2009, Tucson, ZDA, Information Ethics Roundtable: Misinformation and Disinformation, http:// sirls.arizona.edu/ier OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana geografinja in sociologinja kulture z opravljenim bibliotekarskim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okolici. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270-303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stro­kovnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogi­zacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. DELO IŠCE FRANC MAGAJNE Glinška ulica 7 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Ljubljana, 13.11.2008 PONUDBA ZA SPREJEM V DELOVNO RAZMERJE Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu za polni delovni cas v knjižnici.. Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republi­ke Slovenije. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja). Delovne izkušnje: .. aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upo­rabljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknjižnega gradiva, Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. .. redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, .. trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cer­kljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, .. dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: .. tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, .. racunalništvo: urejevalnik besedila . Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu . pridobljen certifikat ECDL Start, .. vozniško dovoljenje B-kategorije ter lastno vozilo. Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas, v prica­kovanju vabila na informativni razgovor, na katerem bi me še podrobneje spoznali prisrcno pozdravljam. FRANC MAGAJNE NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!