Letnik 2 Maribor, četrtek^ 15. maja 1919. Stev. H)9. Političen list. Naročnina znaša: " Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno. v četrtletno K 16’50. Ce si pridt naročnik sam v upravništvo po list: Me- j sečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon St. 242. Deželna vlada za Slovenijo. št. 3913 preds. Raiglas. Ker se v nekaterih okrajih, ki so v območju deželne vlade za Slovenijo, zlasti onih, ki meje ob Koroško, nevarno širijo hudodelstva punta, ropa in javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, proglašam dogovorno s gospodom poverjenikom za pravosodje, za območje okrajnih glavarstev v Celju (politične ekspoziture v Mozirju), v mariboru, v Slovenjem Gradcu in v Radovljici'ter avtonomnih mest Celje in Maribor preki sod \ ■ ' < za hudodelstva punta, umora, ropa, zažiga in javnega nasilstva-s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine. ^ To razglašam s poveljem, da naj se vsakdo vzdržuje vsega puntarskega stikanja v trope, umora, ropa in zažiga ter javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, vsega ščuvanja k temu in vsake dotične udeležbe ter pokori od obiastev izdanim ukazom, da se zaduše ta hudodelstva, ker bi se sicer vsak, kdor po njih oklicu zakrivi to hudodelstvo, po prekem sodu sodil in kaznoval w s smrtjo. V LJUBLJANI, dne 13. maja 1919. Golja ’________________________________________ __ poverjenik za notranje zadeve. svetom s prstom pokazali na nas, češ poglejte jih, kakšni barbari in roparji so. Daša vlada je uvidela nevarnost, ki preti našemu celokupnemu narodu, če bi v resnici prišlo tu ali tam do izgredov. Vsled tega je razglasila preki sod. Kdor čita oglas, na katerem se preti s smrtjo tistemu, ki bi zakrivil dejanja, navedena tam, se bo na prvi hip zgrozil. Toda stvar ni tako nevarna. Mirnemu človeku se ne more ničesar zgoditi. Ip večina pravih Slovencev se zaveda svojih dolžnosti napram svoji mladi domovini. Živimo v najresnejših dnevih našega narodnega življenja. V Versaillesu (odločajo ravno te dni o nažih severnih mejah. Težko je naše stališče, ker aliiranci nočejo priznati! 'zaslug, Ul jih ima slovenski narod za! srečni izid svetovne vojne. Težko učin kuje pa tudi vpliv Italije in intrige Nemške Avstrije, še težje pa. lire, s Red in mir. V nekaterih krajih Slovenije sp se pojavili nemiri in demonstracije. Vročekrvni, pa tudi nahujskani mladi ljudje so poškodovali imetje drugih ljudij. Mi vemo in razumemo, da so naši ljudje zelo razburjeni, ko slišijo o grozodejstvih, ki jih počenjajo nemške roparske tolpe na Koroškem. Menda g^ ni človeško čutečega človeka, ki bi mu spričo teh dogodkov ne vskipela kri. De smemo pa pripustiti, da bi se to vznemirjenje izpremenilo - v nedopustna dejanja, ki bi bila podobna dejanjfeiA koroških in drugih avstrijskih Nemcev. Znano je, da so med nami elementi, ki hujskajo na demonstracije in razbijanje šip i. t. u. Toda s takimi demonstracijami se doseže ravno nasproten učinek. Naši sovražniki, Nemci komaj čakajo, da bi mi pričeli s hrup- katerim se podkupuje francoska° javnost* nuni demonstracijami, da bi potem predi in v teh resnih trenotkih 'moramo [dokažati, da smo zreli za samostojno državnost. fDarsikaj nam ne ugaja. Vsepovsod vidimo na primer še nemške napise, slišimo nemško govorico, opazimo nemške uradnike; Toda zaradi tega se ne smemo dati zapeljati do izgredov. Mirno moramo čakati ure odločitve. In ko bo padla odločitev, se bo. nared-benim in postavnim potom preskrbelo vse, da izginejo Vsi spomini na starci Nemško Avstrijo. Kakor hitro bodo določene meje naše države bo vlada skrbela za to, da dobi naša država tudi pravo jugoslovansko lice. De delajmo torej svojemu lastnemu narodu, svoji lastni državi sramote, marveč čakajmo dostojno izreka sodnikov v Versaillesu. Nemška grozodejstva na Koroškem. " . > rt<; . •. ;• Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 10. tnaja ponoči; Deželna vlada za Slovenijo je ministrskemu predsedniku Stojanu Protiču brzojavno poslala podrobno službeno poročilo o grozodejstvih na Koroškem in ga naprosila, naj poskrbi, da pride Jo poročilo čim prej v roke jugoslovanske delegacije v Parizu, h obširnega el.'borata, ki se je hkrati poslal tudi predsedniku Narodnega predstavništva, dr. Draži Pavloviču, posnemamo: Potem ko nam je bila ameriška misija pod vodstvom polkovnika Shennana Milesa zvezala roke, da za rešitev svojih pod nemškimi na-silstvi ječečih koroških bratov nismo mo^li ni-česav storiti, so Nemci jeli sistematično in nadrobno pripravljati vojni pohod nad slovenske krajine koroške dežele. Njihova namera je, z ognjem in mečem zatreti slovenski živelj na koroškem in si na ta način zagotoviti posest ozemlja, do katerega nimajo in no morejo imeti nobenih pravic.^Da.prikrijejo svoj pravi namen in da si ustvarijo navidezen povod za svoj nastop, so svetu natvezili bajko, da so Slovenči na koroškem začeli z ofenzivo. Ko so bili z Vse Nemške Avstrije zbrali zadostno silo vojaštva ter vojnih pomočkov. so udrli nad slovensko prebivalstvo. la zajelo se je na Koroškem pred nemi mirovne konference morenje, ropanje in diyjanje, polno toiikih in takih grozovitosti, kakršnih hiti rfe pozna zgodovina nemškega besnenja do Srbiji Ki Belgiji. V zasmeh humaniteti vrsi pod celovškim poveljništvom stoječe nemško vojaštvo na slovenski zemlji koroški grozodejstva, kakršnih je zmožen edinole krvoločnik, ki je v svojem elementu, kadar gleda v smrtnih mukah vztrepetajočega človeka. Odgovorni za nečloveške strahote, ki te dni vladajo po slovenski 'zemlji koroški, so oni nemški voditelji, ki $o s sistematičnim hujskanjem in razvnela- njem strasti zavestno pripravili baš tak vse uničujoči, brez usmiljenja z umorom in pobojem svoj smoter zasledujoči pohod. Na sto in sto slovenskih kmetov, žen in otrok, so nemški vojaki pritirali v taborišče za internirance v Špitalu, potem ko so jih bili imeli nekaj časa zaprte v nekem vrtu, kjer so bili predmet neprestanega psovanja in kjer jim je drhal pretila, da jih pobije vse, in klicala, da jih je treba politi z bencinom in sežgati. V špitalskem taborišču so Nemci obesili tri slovenske duhovnike. V, Podrožčicah so nemški vojaki mrtvega | nemškega vojaka grozno razmesarili in ga z1 razparanim trebuhom pribili na zid, potem pa Nemce vabili, naj piidejo pogledat, kakšne strahotne krvoločnosti uganjajo Jugoslovani. V Celovcu so Nemci javno razstavili človeške odrezane nosove, odrezana ušesa in iztaknjene oči ter gledalcem lagali, da so nosove in ušesa rezaii in oči iztikali jugoslovanski vojaki. Razburjenje, ki so ga s tem dosegli med svojimi nemškimi soplemenjaki, je še bolj raz-plamtilo strastno sovraštvo rlapram Slovencem in gledalce podžgalo, da se nad Slovenci »maščujejo«. Kakor početkom leta, tako ne puste Nemci tudi sedaj nobenega slovenskega duhovnika na svobodi. Obdolžujejo jih vsega mogočega, samo da najdejo navidezen vzrok za nasilen cdgon. V duhovnikih vidijo ljudske voditelje in zato jih spravljajo s pota. Iz Ziljske doline so te dni odgnali neznano kam sedem duhovnikov. V Celovcu so nekega slovenskega duhovnika, čigar ime poročevalcu ni znano, opljuvali in hudo pretepli.' Dne 28. aprila so vojaki koroške Volkswehr v Medborovnici od pogreba prihajajočega župnika Jožefa Kuhačka iz Šmarjete v Rožu napadli ter ga čez Humperk peš gnali v Celovec. Pri hiim-perškem gradu so ga tamošnji vojaki koroške Volkswehr kamenjali. Da ni vmes posegel slučajno prišedši nemški častnik, bi 'ga bili ubili. Župnik Kuhačka je sedaj v Celovcu zaprt, čeprav je brez vsake krivde. Na glavo slovenskega posestnika v Svečah, Franca M., je bila razpisana nagrada 1000 kron onemu, ki ga dobi živega. Posrečilo se mu je ubežati, ali njegovo posestvo v Svečah so Nemci popolnoma izropali ter odnesli najmanj za 20.000 kron premičnin, živeža itd. Po vseh nemških krajih se gode roparstva, katerih se udeležujejo vojaki in nemškutarski civilisti. V Selah so posestniku Jankotu N. uplenili tri vole, enega konja, dve svinji, vse meso, vso moko, žito itd. Drugemu posestniku so nasilonia odvzeli vso obleko, domačega fanta pa krvavo pretepli. Istotam so izropali tudi župnišče in odnesli celo kuharičin’šivalni stroj. — 5. maja je v črno prišla prva nemška patrulja šestih mož. Vojaki so takoj začeli ropati pri županu. Naslednjo noč je prišlo v vas še nekaj drugega vojaštva in potem se je začela obča plenitev. Izropali so župnišče ter se po vasi kazali odete v mašne plašče. Iz cerkve so odnesli soho Matere božje in razpela ter oboje sramovalno nosili in razkazovali. Da bo zabava večja, sd nemški vojaki v Jelah iz cerkve znosili sohe in podobe svetnikov, jih postavili kot tarče in vanje streljali. ' (Konec prih.) H Političen pregled. Regent Aleksander natančno informiran o dogodkih na KoroSkem. Beograd, 12. mija. Danes je sprejel regent Aleksander v daljši avdijenci ministra dr. A. Kramerja, ki ga je natančno informiral o dogodkih na Koroškem, ki je napravilo globok vtis in je iziazil svojo globoko žalost in sožalje nad tolikim trpljenjem koroških Slovencev. Izrazil je nado, da je to zadnja izkušnja, ki jo mora pretrpeti naš narod in naglašal, da bo morala država voditi natančne račune, da slovenski mučeniki dobe svojo zadoščenje. Na§e meje. — Korožko in Reka v Pa- predseduie Tardieu. komisijsko poročilo bi imelo biti končano 10. t. m, vendar se pa to ni zgodilo. Prvotni predlog je nameraval po- tegniti mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrfjo tako, da bi pripadel Jugoslaviji ves slovenski del Koroške, dočim bi s« v mešanem delu Ko- roške okrog Celovca napravil plebiscit. Odbor petoriče je ta prvotni predlog komisije vzel na znanje. Pozneje ga je pa reasumiral. Verjetno LDU. Berlin, 15. maja. (BTU.) Kakor javlja »Berliner Telegraphenkompagnie«, se je minister za zunanje posle grof Brockdbrff-Rantzfau odločil, da na vsak način odstopi, ako se mu ne bi posrečilo izdatno izprerneniti odločitve glede teritorijalnega vprašanja mirovne pogodbe v prid Nemčiji. Italija postaja uljudna. LDU. Rim, 13. maja. (ČTU.) Minister Crespi je izjavil politikom, da morejo biti vse države bivše podonavske monarhije, ki imajo preko Trsta in Reke svojo pomorsko trgovsko pot, uverjene, da se jim bodo nudile v teh dveh je da se bo.n^a_meja na Koroškeo, potegni a lukah vs’e možn' olajšave. v zmisju naših želja, zlasti-)> er smatrajo takšno ureditev za ko-npenv.aajo za druge naše izgube okrog Trbiža in v Primorju. l^otem, Uo je prvotni komisijski predlog propadel, je ceio vpraša n j e za nekaj dni odgodeno. dementiral vesti, da bo v vprašanju Reke količ- kaj popustil. O njem se sedaj zopet poroča, da misli zapustiti Francijo 5. junija. Do takrat bo morala Nemčija že zdavnaj podpisati. — Laška Italija nabira prostovoljce. LDU. Reka, 12 maja. U P,«».||.......... v I. Nemški in Italiji. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo gotova. LDU. Pariz, 13. maja. (ČTU.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo je® kakor se razglaša v političnih krogih, že gotova. Mirovna pogodba vsebuje določbe o odgovornosti, ki odgovarjajo onim nemške mirovne pogodbe. Določba, ki se tiče cesarja, je izpuščena in se zahteva le sodnijska preiskava vojaških dejanj pred meduaroduirn razsodiščem. Južna Tirolska naj pripade navzlic svojemu nemškemu prebivalstvu Italiji, da bo Italija strategično zavarovana. Pogajanja z Nemčijo. LDU. Pariz, 13. maja. (DKU) „Agence Havas“ poroča : Načelniki vlade so se v seji včeraj dopoldne posvetovali o odgovoru na obe noti, podani v soboto po grofu Brockdorff-Rantzau. Pristojni odseki so bili zaslišani. Svet desetorice se je zbral ob štirih popoldne. Seji je prisostoval Tardieu Svet je uredii .program glede mej Avstrijske m Ogtske; ob tem ostanejo v veljavi določbe, ki jih je skleni! svet petih zunanjih ministrov. LDU. Basel, 13. maja. (CTU) „Daily News" javlja iz Pariza, da prično razpravljati z Nemčijo o mirovnih pogojih najbrž v kratkem. Usoda teh pogajanj pa odvisi edinole od Amerike. LDU. London, 13. maja (DKU) Reuterjev urad poroča: Ako Nemci ne bi hoteli sprejeti mirovno pogodbo — kar se pa smatra snoraj za izključeno — bi aliiranci takoj vse potrebno ukrenili ter vkorakali v deželo, kakor bi se to bilo zgodilo, če bi Nemčija ne bila sprejela pogojev premirja. LDU. Pariz, 13. maja. (Brezžično.) »Echo de Pariš« doznava, da se bo odpotovanje predsednika Wilsona, ki je določeno na daa 13. junija, odgodilo pa poznejši čas. Wilson da bo ostal v Franciji toliko časa kakor je potrebno. Aliiranci Nemcem ne bodo dovolili dolgega Padli junaki. Na koroški fronti so padli sledeči naši slovenski junaki: dne 12. maja pri Vratih poročnik Kvartič od 3. stotnije slovenskega planinskega polka in pa četovodja Markič od istega poika. Pokopali so ju v Vuzenici. Pri napadu na Muto dne 9. maja sta padla štab. narednik Franc Rakovec in narednik Glad od 2. stotnije slovenskega planinskega polka. Ta dva sta bila zadeta od Civilistov. Občni zbor Tiskovne zadruge se vrši danes, v četrtek zvečer ob 8. uri v „Narodnem domu". Nemška grozodejstva na Koroškem. 1. maja je bil v Labudu ranjen nadporočnik C e r n e, poveljnik 7. stotnije planinskega polka. Nemške zveri so mu živemu odrezali noge. Tam so tudi podivjane nemčurske žene vlivale krop na naše vojake. Roparski nemški akademiki. Po slovenskem Koroškem, ki so ga zavzeli Nemci, hodijo takozvane „Studentenkompanije", ki ropajo in pobirajo po slovenskih kmečkih hišah živež in sploh vse, kar jim pride pod roko. Nemci izginjalo. Mariborski Nemci in nemškutatji so začeli misliti na odhod iz Maribora. Eden prvih je bil Kokoschinegg, ki je prodal svojo hišo na Tegetthoffovi cesti Jadranski banld in sicer za 900 000 kron. Jadranska banka bo v hiši otvorila filialko. Neumesten napad. Naši javnosti je dobro znano, kako zvesto in požrtvovalno so vršili in še vrše svojo težko in o<'govorno službo nasi železničarji. Ni ga poštentga človeka, ki bi tega ne priznal. Toda še se najdejo ljudje, ki denuncirajo naše vrle želežničarje ter jih sumničijo. Tako so napadle „Male' Novice" z dne 13. maja postajenačelnika v Vuzenici, da se je dne 7 t. m. odpeljal s prvini vlakom ter na dva voza naložil vse svoje pohištvo. Koneeno pa zahtevajo „Male Novice", da se bojazljive in gostobesedne uradnike, ki so prvi zbežali in tako res vznemirili prebivalstvo, takoj odstavi. Nasproti temu moramo konštatii ati. da se je postajenačelnik v Vuzenici odpeljal na izrecno brzojavno p>velje vojaške oblasti, in ne samovoljno. Pravtako so se tudi drugi železniški uradniki odpeljali na izrecno povelje vojaške oblasti. Tozadevne originalne brzojavke SO na razpolaganje. Upamo pa tudi, da bo naša vojaška oblast na primeren način ožigosala .to neumestno di-nuncijacijo, ki 'izvira »najbrže le iz osebne 'ali pa strankarski mržnje. Sicer premisleka. Do 15. junija mora biti podpisana .pa vpiašamo : alt šo o ta i na svojem mestu mirovna pogodba, sicer bosta *Foch in admiral j oni, ki morajo skrbeti za dušni blagor svojih Beatiy ukenila potrebne korake.v j bližnjih. In ravno dolžnost teh bi l>i'a, da se LDU. Versailles, 13. maja (ČTU.) Nemška ne umaknejo z mesta, vsaj je bilo treba toli-delegacija je dokončala sinoči noto, ki ste tičejkim in tolikim pomagati v njihovi /adnji uri. krajevih odredb v osnutku mirovne pogodbe, j Preki sod je proglašen med drugim Noto izročita danes aliiranim vladam dva pos- tudi za hudodelstvo poškodovanje tuje last-lamška tajnika, ki ju je določil Clemenceau v,nine po § 85 kaz. zak. Da ne bi se kedo ta namen. pustjl zapeljati k nepremišljenim dejanjem, \ pojasnujemo, da zagreši vsakdo hudodelstvo po navedenem paragrafu, kdor zlobno poškoduje tujo lastnino in 1. če znaša škoda, ki jo je povzročil in tudi le imel namen povzročiti, 200 K. 2. če more vsled njegovega dejanja nastati nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi ali v večji meri za tujo lastnino'in 3. vsaka hudobna poškodba na železnicah, k njej spadajočih napravah, vozovih, strojih, orodju ali drugih za vožnjo namenjenih rečeh ali na parobrodih, parnih strojih, parnih kotlih, vodnih napravah, mostovih, pripravah v rudnikih ali sploh v posebno nevarnih okoličinah. Svarimo pred vsakim takim dejanjem. Po prekem sodu se vsako zagrešeno hudodelstvo, za katero je proglašen preki sod, kaznuje z smrtjo. Smrtna kazen se izvrši 2 uri potem, ko je sodišče sodbo izreklo. Pritožbe ni in tudi nobena milostna prošnja ne more sodbe spremeniti. Prepričani smo, da se nihče naših ljudi ne bo dal zapeljati h kakim kaznjivim dejanjem. Protidržayne hujskanje našiti soci-jalistov presegajo pa res že vse meje. V soboto so se zedinila vodstva vseh strank v Ljubljani v tem, da se opustijo vsi strankarski napadi, zlasti pa da se preprečijo vsi protidržavni napadi. Drugi dan pa nastopi hubljanski oficijelni govornik naših mednarodnih socijalistov v Laporju pri Slov. Bistrici in govori neverjetne hujskarije proti našemu kralju, proti, mobilizaciji in slično. Čudimo se našemu orožništVu, da je bilo gluho in slepo in ni poseglo pravočasno vmes. Obilnem smo obvestili pristojne oblasti o StV^M. Nelojalnost socialnih demokratov. Dne 10. maja so poslali v javnost spomenico, ki sta jo med drugimi podpisala tudi zastopnika jugosidvanske socialne demokracije in v kateri pravijo: ^Vse naše > misii morajo bitr v teh dneh posvečene skrbi > kako rešiti in obraniti slovensko ozemlje. Zato naj - prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju." To spomenico je na*uvocfc nem mestu objavil „Naprej" dne 12. maja. V isti številki pa čitnmo sledeče cvetke strankar-vske strasti :• „ . . . so nas prišle izzivat neke naročene cvetke iz Šmartna . . . nesramno delo { . . pustite hujskače .- . . itd. Naše poštene slovenske železničarje v Mariboru nazivlje Jane/e, ki kimajo. Našega poslanca nazivlje „novega odrešenika slov. ljudstva, ki se sedaj povsod ponuja kot Fellerjev balzam." Vprašamo: ali se to strinja z omenjeno spomenico: Ali je to lojalno postopanje? Ne bomo pisali komentarja. Ne dajmo se zapeljati od hujskačev 1 Po Mariboru se skrivajo razni nevarni elementi, kj bi radi kot agenti provokaterji povzročili ne-, mire in izgrede ter spravili s tem naše ljudi v nesrečo. Dolžnost vsakega Slovenca je, da takoj naznani take ljudi, če jim pride na sled. Našim ljudem pa polagamo na srce: Bodimo dostojni v teli resnih časih in zavedajmo se, da gre za našo usodo, za srečo naše domovine Jugoslavije. Socialni demokrati in orožne vaje. >Vse naše misli motajo biti v teh dneh posvečene skrbi, kako rešiti in obraniti slovensko ozemlje«, pravi spomenica vseh troh sl venskih strank. Vendar pa prinaša ista številka interpelacijo Alelhjjora Cobala in tovarišev na ministra za, vojno in mornarico v zadevi odredbe orožnih vaj. Mi nočemo ponavljati besed, ki jih navaja .ta interpelacija, ker nočemo vzbujati med našim narodom in pa med vojaškimi obvezanci nevoljo in pa dtugo.« Mi mislimo, da bi bila danes dolžnost vsakega praveja državljana, di vspodbuja našo mladino ter goji v njenem srcu ljubezen do domovine. Mi to le registriramo s pripombo, da nosijo eventuelne posledice takih neumestnih notic priobčevali sami'. Razmere v kuhinji na koroškem kolodvoru. „M riborski De sveC" je v'svoji številki 1O2. ožigosal razmere v kolodvorski kuhinji, kakor vidimo brez uspeha. Pri tem sme si seveda d miš j i j, da n s m ra čuti vodstv tega nemčursi ega br uga Zahtevah smo sv<- je pravice kot za ■ « d i s.m e:S,- i \dela\ci. In nič manj ne ■> z hte>.n,o to tudi danes Ako se vodstvo< ne zaveda s.-oje dolžnosti in misli, da je kie na Madžarskem, bodemo enostavno to1 sršenovo gnezdo brez nadaljnih opominov sami' iztrebili. Ne moremo netnčurjev več smatrati ?ta kulturen narod, proti katerim bi se mi morah klanjati ter jih z našimi trdimi žulji še naprej rediti. Na naših tleh smo mi. gospodarji. Odkrito' povemo, da bom > brezobzirno in brez glace-rokavic tudi še marsikaj drugega obračunali. Naše potrpljenje je pri koncu! Subskripcija 4% državnih bonov. Pri j Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Ma- j riboru podpirali so I. 4% državno posojilo:! Posojilnica v Mariboru K 250.000.—, Viljem Fretind K 20.000.--, Fran Zvvirn, podpolkovnik K 15.000.—, Okrajna bolniška blagajna v Mariboru K 10.000.—, Dr. Josip Rapoc, Maribor K 10.000.—, Lovro Petovar,' Ivanjkovci K 5.000—, Opekarna, Pragersko K 5.000.—, Notar dr. Firbas K 5 000.—, Rosina dr. Fir-basova, Maribor K 5.000.—, Anton Novak, Kamnica K 3.500.—, Major Edvard Vavpotič K 3.000.—, Leopoldina Grilc,' Maribor K 3.000.—, Janko Štuhec, Bolehnica K 2.500.—, j Ivo St. Rikarič, Maribor K 2.000.--, Ivan j Kodrič, Fram K 2.000— /Kapetan Mirko Rajh j K 2.000.—, Ferdo Sert, Maribor K 2.000.—,! Brata Vošnjak, Ptuj K 2.000—, prof. Nikola' Žagar, Maribor K 2.000.—, nadpor. Antoni Osterc K 2.000.—, Maks Robič, Središče1 K 2.000.—, Ivan Roglič, Maribor K 2.000.—,' Ivanka Brečko, Maribor K 1.500.—, ing. Henrik Mohorčič, Maribor K 1.000.—, Vilko Weixl, Maribor K 1.000.—, Vladimir Vošnjak, Ptuj K l.otO,—, por. Gustav Šilih K, 1.000.—, dr. Henrik Haas, Maribor K 1.000—, dr. Anton Žižek, Ormož K 1.000.—, Ivanka Žižek, Ormož K 1.000.—, Martin Erhartič, Ptujska gora K 1.000.—, Ivan Frole, Maribor R 1.000—, Matjaž Ivanuša, Središče K 1.000.—, Josip Zupanič, Slivnica K 500.—, Marija Paj, Maribor K 500.—, Janko Kranjec, Maribor K 500.—, Ivan Knop, Maribor K 50o,—, Jakob Rižnar,1 Maribor K 500—, Mara Kašovic, Bresternica K 500.—, Edvard Rojic, Maribor K 500.—. Amerikanska bela moka v Ljubljani. Ljubljanska aprovizacija prodaja belo ameri-kausko moko po 4 K 66 vin. za kilogram. Vsaka straiua jo more dobiti do 100 kg. Tudi v Mariboru so dobili precej te amerjkanske moke, vendar se nam pa zdi cena nekoliko previsoka v razmerju s ceno v Ljubljani, čeprav priraeunamo še voznino. Nova slovenski trgovina v Mariboru. Mydlilovo h.šo in trgovino s špecerijskim blagom in vinom v Lutrovi ulici štev. 9 je. kupil Slovenec Franc Starčič. Dozdaj je imel trgovino pri Sv. Barbari v Halozah. Novega slovenskega. trgovca pozdravljamo in priporočamo. Inozemsko vojaštvo v, naši državi. V zadnjem času dopisujejo nekateri slovenski časniki, da se, ljudstvo spotika nad dejstvom, da se nahaja nemško-avstrijsko vojaštvo v Mariboru celo v uniformi. V pomirjeuje ljudstva se priobči, da smeja prestopiti tuji državljani demarkaciisko črto le s posebnim dovoljenjem merodajnih mest. Inozemsko vojaštvo,. ktero se nahaja še v aktivni službi, je pa po dogovoru z inozemskimi vladami primorano nositi uniformo in kokardo svoje države, ker se na ta način olajša kontrola inozemskih vojaških pripadnikov. Nošenje, orožja je seveda tem osebam prepovedano. V Mariboru imajo sedaj le 3 nemško avstrijski podčastniki dovoljenje za začasno bivanje, ■ ker so tu v službenih opravkih, sporazumno dogovorjenih med deželno vlado v Gradcu in štaj- obm. poveljstvom v Mariboru Ti imajo dovoljenje nositi uniformo in kokardo svoje dižave, ker tudi naše vojaštvo, ktero je na Dunaju, v Lipnici in v dru gih inozemskih mestih začasno komandirano v enakih službenih pošlih, nosi tam istdtako uniformo naše drža, e. Vsak inozemski državlja kteri je pri el brez dovoljenja v naše premije, e takoj, iztira čez mejo. Ker pa ni mogoč« našo mejo hermetično zapreti, se tujim držav-lianom semtertja posreči prevariti našo obmejni kontr lo. Dolžnost vsakega državljan '\ .e prija it' sumljive osebe v Mariboru poli cij-ikeiuu komism i j atu aii prvemu redarju, na deželi pa orožniški postaj. L? na ta način bo ,ohtt oia popolnoma uspešna.Dopisi v časnikih brek imen in^podatkov ne zadostujejo na kak način. Nov slovevski zdravnik dr. Raišp Ivan je pričel svojo privatno - prakso v Vitrinjski ulici 12 (prej dr. Terc). Dr. Raišp je bil več iet asistent na Franc Jožefovi bolnici na Dunaju. Priporočamo novega slovenskega zdravnika ! Podraženje umetnega leda. Vsled vedno rasteče cene premoga in'drugih izdelovalnih stroškov se v mestni klavnici cena ?.a en kos umetnega ledu z dnem 15. majem zviša na eno krono. Dr. Vilko Marin, večletni sekundarni zdravnik na kirurgičnemv in gynekologičnem oddelku štaj. deželne Štefanijne bolnišnice v Leobnu, sedaj sekundarij na mariborski deželni bolnišnici, se je naselil s početkom t. 1. v Mariboru ter prične svojo privatno prakso v Elizabetini ulici št; 15, na severnem voglu Reiserjeve in Elizabetine ulice. Priporočamo mladega slovenskega rojaka vsem porodnicam, kakor tudi vsem drugim bolnikom in telesnim ponesrečencem. Ordinacije od 14. do 16. ure (2—4) popoldne. Amerikanska slanina se bode prodajala v petek dne 16. in soboto dne 17. t. m. po 24 K za kg v Mestni prodajalni na Stolnem trgu in v tržnici na Glavnem trgu. Pokazati se ima nakupovalna izkaznica in dobi vsaka oseba po pol fcp Prodaja suhega mesa in jajc. Danes v četrtek popoldne od 14. do 18. ure se bo v Vitrinjski ulici št. 11 prodajalo prekajeno meso po 20 K za kg in jajca po 50 v. Izprememba krušnih okoliš. Krušni okoliš 5 je opuščen in stranke tega okoliša imajo kruh pri krušn. okolišu 4 za dobivati. Izdaja sladkornih nakaznic. Za mesec junij in jplij se bodejo delile nove sladkorne izkaznice. Ker se morajo 26. maja hišne pole s spričevalom cepljenih koz oddati, se bodo izdajale sladkorne izkaznice za Graško predmestje dne 23. maja, za notranje mesto in Koroško predmestje dne 24. maja, za Mag-dalensko predmestje dne 25. majnika v izdaji krušnih izkaznic, na Mestnemu trgu 6, vsakokrat piedpoldne med pol 9. in 11. uro. Kvas. Občinski gospodarski urad Ima zasigurano vsak dan gotovo količino kvasa (drož), ki se prodaja po 16 K za kg v Mestni prodajalni na Stolnem trgu ter v trgovinah M Berdajs na Zofijinem trgu in A. Vertnik v Sodnijski. ulici. Zastavice vsakovrstne v veliki izbiri pri tvrdki V. Weixl, Glavni trg 22. Zadnje vesti. (Posebna telefonska In brzojavna poročila Mariborskemu delavcu”). Koroška fronta. LDU. Ljubljana, 14. maja opoldne. Iz uradnega vira poroča ljubljanski dopisni urad: 13. mala so Nemci nadaljevali napad v smeri proti Slcfv. Gradcu. Zavzeli so St. Janž. V Dravski dolini je položaj neizpremenjen. LDU. Ljubljana, 14. maja 1919. K poročilu lista »Reichspost« z dne 12. maja o strahovladi v južnoštajerskem okraju Slovenjegraškem dostavlja ljubljanski dopisni urad: Na svojem roparskem in plenilskem pohodu po slovenskem ozemlju so, kakor piše »Reichspost«, samo prodrle na štajersko ozemlje nemške vojaške tolpe, katerim se je pridružila civilna nemška drhal. Maloštevilna jugoslovanska posadka se je morala umakniti in ozemlje okoli Slov. Gradca je bila v oblasti nemške soldateske in njenih pristašev. Nemške tolpe so takoj sklicale vse rene-gate, proglasile boljševiško anarhijo in poživljale k ropanju,’ plenitvi, moritvi in požigu. Razdeljene v manjše oddelke so se tolpe najhitreje razkropile po vsem okrožju, ki so nemudoma napadle najprvo večje slovenske posestnike, potem pa. tudi manjše ter jim vzele vse, kar je bilo premično. Tolpe so ropale sistematično, ker so imele imenike, ki so jim jih dali renegati in na katerih so bili .zaznamovani slovenski posestniki natančno z vsemi- podatki, kaj bi bilo pri tem ali onem dobiti in kako naj bi se proti njimi postopalo, ali bi ga bilo tfeba umoriti ali pa ravnati manj brezobzirno ž njim. Ko je na-stal3 s tem popolna brezpravnost, so se nemškim roparjem pridružili tudi taki slovenski eieihenti (?), katerim se je. zdelo koristno, nastopatj tako, kakor Nemci in renegati, in izrabiti priložnost za nasilno prisvajanje tujega imetja. Dogajala so se grozodejstva, zaradi katerih je bilo treba takoj proglasiti preki sod nad tem ozemljem. Preki Sod je že proglašen. S tem .je dana podlaga za kar najhitrejŠo obnovo reda. Kd so jugoslovanske čete zopet osvdjile okraj, so nemški pjenilci pobegnili. Zdravnik ordinira od 19. majnika naprej vsak dan od 14,—16. ure popoldne Elizabetna cesta št. 15, Maribor Telefon št. 205. Vreft, sodov in steklenice kupita vsako množino Jerausch & Gerhold, Maribor, Stolni trg 2. 10—10 Poslano.* ritnic! na li«bo prosim, da priobčite v Vašem ceni. listu z ozirom na notico v »MarburgercU št. 98 odi 7. tbaja 1*919 »Brand in der Karntnerstrasse 80« naslednje: NI res, da bi bila požarna bramba alarmirana ob 5*40 ter prišla na kraj nesreče ob 5-45, res pa je, aa je bila alarmirana ob 5'30 ter prišla na kVaj nesreč’ ob 7. Nesramna laž je, da so stanovalci jftrepbnio opazili požar, res pa je, da je dekla takoj pri izbruhu požara letela v gol. stražnico naznaniti. Od kpder sp takoj alarmirali pož. brambo. Popolnoma izmišljeno je, da so sosedje naznanili požar, nasprotno na glas so se izrazili: »Recht geschieht es dem VVin-disčnert!« Ni res, da je radi tega požar upepelil streho, res pa je, da ako bi pož. bramba pravočasno došla in pravilno postopala, rešilo bi se celo stanovanje. Ni res, da sem zidanje ognj. stene opustil radi stroškov, re's pa je, da stavba ni bila še dovršena. Ni res, dei ml je pdVeljnik pož. brambe dal navodila, res pa je, da sploh z nikomur od pož. brambe nisem govoril kot ? istim, ki sem ga k hudiču poslal, ker je, ipCKto da bi vodo brizgal na ogenj, isto brizgal na refeno pohištvo. Kriva je seveda trobojnica, ki je >. maja ponosno plapolala in so pred njo mariborski ognfegasci pljuvali, ko so se na sprehod peljali. Na-daljne podrobnosti še pozneje. Edmund Konjedic. Razdelitev spričeval o cepljenju za mesto Maribor. Spričevala p cepljenju se bodo onim osebam, katere so se'dale cepiti na zbirališču v deški šoli IV, vežbališče, istotam pričela izdajati od pondeljka, dne 12. maja naprej dnevno ob 17. uri popoldne. Cepljeni se poživljajo, da pridejo po spričevala osebno po preteku 8 dni po izvršenem cepljenju. Do 25. maja 1919 mora biti vsak v posesti spričevala o cepljenju. Mi nistnt Miin, ine a m tsio. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. r. Zdravnik ordinira vsak dan od 14.r—16. ure popoldne Vetrinjska ulica št. 12, Maribor (preje dr. Terč). 3—3 j ®®®®®®®®®®®®®®®©|®|®®®®®®®®®®®®®®®® ! Ju raj Gred/ič, brivec , v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. 86®®«®®®®®®®®®®®!®!®®®®®®®®®®®©®®©® Naznanilo. m Cenj. občinstvu si usojam naznaniti, da sem svojo trgovino s špecerijo v Luterjevi ulici št. 9, prodal Francu Starčič. Zajedno se zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim isto tudi mojemu gospodu nasledniku blagohotno izkazati. Z odličnim spoštovanjem , Aleksander Mydlil. \ %. , tV 't / Nova slovenska trgovina. S tem si usojam cenj. občinstvu javljati, da sem kupil trgovino s Spenijo od Aleksandra Mydlil v Luterjevi ulici št. 9. .. Up Kot trgovec-strokovnjak se bom trudil imeti v zalogi samo prvovrstno blago in z istim svojim cenjenim odjemalcem po mogoče najnižjih cenah postreči ter se priporočam za blagohoten obilen obisk. Prodajal bom v steklenicah čez ulico pristna haloška vina lastnega pridelka. Z odličnim spoštovanjem .2-1 ' Franc Starčič, trgovec. f Stanovska zveza slovenski!) akademikov i—-®——11 □©□ || c Rojaki! Velika draginja živil grozi onemogočiti nad 800 visokošolcem v Zagrebu nadalnje študije: akademska menza, kjer-dobivajo hrane, nitna več prihrankov in tako stoji na cesti velikansko število naše akademske mladine brez kruha, brez možnosti nadaljevati svoje študije. Nevarnih posledic za naraščaj naše inteligence zato ni treba posebej povdarjati. Da se prepreči grozeča katastrofa, priredi »Stanovska zveza slovenskih akademikov« v Zagrebu pod pokroviteljstvom gospe general Majstrove in sodelovanjem slovenskih dam in gospodičen 17. in 18. maja 1919 v Mariboru v korist Akademskega doma v Zagrebu obširno akcijo, na katero vabimo tem potom vse Slovence,-posebej še one iz Maribora in okolice s prošnjo, da z obilno udeležbo podpro prireditve. Spored: 17. maja, dopoldne: cvetlični dan, kjer bodo gospodične prodajale cvetlice; zvečer ob pol 20. uri igra v Narodnem domu Nušičev ,,Svet“ komedija V 4. dej. 18. maja, dopoldne: cvetlični dan soboto. V parku ob 10. uri dopoldne koncert vojaške godbe pod vodstvom g. kapelnika F. Herzog-a. Popoldne ob pol 16. uri V Narodnem domu: velika ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma s*rs plesom v veliki dvorani. ODBOR. 1 n B feg 1 §f P d S «§»j d B jf d H B M * Za »flibino uredništvo m odgovorno. r.ai aJsi 0—n; oja 0 0 © S Tl,kovu« Mdruit«. pdgovornl oredaik * Fr. VQgl«r, Tiskarna * Karl Rabitnch v Mariboru,