. , tfCaV (i*n rasea « . ..J dailj «W* Stti^ HoWafe. Cana litte j« 96.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAKQDNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la «pravniški prestari: •067 8. LawndaU Ara. Office of Publication: MIT South Lawndala Ava. Telephon«, Rockwell 4904 - chime*, IUM. CHICAGO. ILL., PONDEUKK, 27. JULIJA (JULY 17). 193«. Subscription 06.00 Yaarly STEV.—NUMBER 147 Acceptance far Solling at ipacial raU of poatage provided far te aaeüoa HOB. Act of Oct S. 1»»T, authored on Juna 14. ISIS. panske ljudske čete drže fašiste v kleščah povsod BrezpotehiiasedB C0UGHL1N JAVNO Nove obtožbe dnavm zbornico ptiiftična vstaja odbita na vseh frontah. Re-publičanska mornarica in letalci neprestano bombardirajo divje Marocane na jugu, da ge ne morejo ganiti nikamor. Na severu to fašisti obtičali v gorskih soteskah nad Madridom. Gil Robles izgnan iz Francije. Blu-mova vlada dovolila "neoficielno" zalaganje španske vlade z orožjem in strelivom Jfcžt viada poroča, da je pro- Vlada Nove Zelan- rtnje fašistov obtičalo naj i frontah. Na jugu so zve-bojne ladje in letala Woki-fsšiatična gnezda v Cadizu. eviHu in Algecirasu; afriški iročani se ne morejo ganiti flumor. Ljudske čete so vče-l| okupirale mesto Albacete jugu. Napadi ljudskih čet Zaragozo na vzhodu se na-iljujejo in mesto kmalu pade. Fašistična ofenziva na se veje obtičala v gorskih prede-160 milj severno od Madrida fitoii pod vodstvom gene-ala Mole se počasi umičujejo ij proti Burgosu. Piriz, 26. jul. — Španska lada >e je obrnila na Blumovo lado Francije s prošnjo, naj ji rodu neko zalogo letal, orodja streliva za pobijanje fašistič-revolte. Zadeva je prišla kabinetno sejo, toda socialni idikalci so se uprli temu, čeA, Francija mora biti nevtral-i ozirom na civilno vojno v paniji. Nato je bil storjen promis, da francoske pri- Uveljavljenje krajšega delovnika v industrijah WelHngton, Nova Zelandija. 25. jul. — Parlament je včeraj sprejel zakonski načrt delavske vlade, ki določa zvijanje mezde v vaeh industrijah, v privatnih in državnih. Delavci bodo prejemali prav tako visoke mezde kakor pred depresijo in to od 1. julija naprej. ' — Vladni zakonski načrt so podprli tudi konservativci, ki tvorijo opozicijo. Bivši premier For-bes, vodja konservativcev v parlamentu, je dejal, da je njegova stranka obljubila zvišanje mezd, ko se bo gospodarski položaj dežele izboljšal, zato on podpira načrt. Delavska vlada je na krmilu pol leta in v tej dobi se je dežela izvlekla iz depresije. Izvoz produktov ae je silno povečal in vse u<* tvrdkft lahko «prejemaj* industrije izkazujejo porsst a* iročila ¿panske vlade. fašist izgnan iz Francije hvooae, Francija. 25. jul. — Maria Gil Robles, španski krofaiistični vodja in bivši •jni minister, ki je pribežal »kaj pred enim tednom, je il včeraj obveščen po franco-policiji, da mora zapustiti hncijo. Odlok za izgon Rob-je prišel iz Pariza. Francka vlada je ukazala izgnati dva španska fašistična veljaki sta tiskala fašistične W>. »k* v Biatriw in jih pošiljala »psnijo. Kam so izgnani fa-«lšli, ni znano. pošilja strelivo Španiji? ¿5. jul. — Danes poro- Pio pariški nacionalistični listi, J« Cristobal del Castillo, ™iik španskih poslov, ki na-«tuje poslanika v Parizu J* resigniral, kakor da bi bil ¡■jw»l ¿ek v plačilo za leUla, in strelivo, ki ga je Blu-Bri švicarska vlada prodala >Maki levičarski vladi. Fran-nacionalistični in fašistični valed tega ogorčeno na-jBlumovo vlado, češ, da ■J*» "mora držati roke j* civilne vojne na Span- ¡Woski fašisti odprto eim- ■"'»Jo * španskimi fašisti | Pučuti ter Mihovo tmago. napovedujejo to fe JiTC("k(J oro*J# ¡9 strelivo ¡¡»J® španske ladje iz Mar-Španska vlada je od-■vj* v* španske konzul« in d'^mate v Franciji in V kl »^patizirajo s faši-"or *"ri omenjeni Ca-r* njihova mesU j« pa " levičarsko konzule, -verno «d Madrida Cr,d- f W. - &P*naka . je mobilizirala in * r*jn.anj ptt »rmad na b .r in vzhodni e na jug za pobija-r* rrvolto, ki j« iz-v* P^d tnm tednom, armado ao fUnkirane z ' m, ko, ki j« te nara-* "l/Hiaoč mat. Urgo Caballero. •ra!! kfl,t •ocioeelnih so prejeli veliko število telegramov iz vaeh krajev dežele, v katerih je bilo re-čeno, da ao na poti v glavno mesto nsdaljivje skupine brezposelnih. John Muldowney je dejsl. da bo v Harriaburgu več tisoč hrezposelnih v pondeljek Jio bo državna zbornks obnovila zasedanje. h k •y Berlin, 26. jul. — Charle* A. Lindbergh, sloviti ameriški letalec, je v avojem govoru pred skupino civilnih in vojaških U-talcev izjavil, da sta varnost narodov in civilizacija v njihovih rokah in apeliral, naj delujejo v interesu svetovnega miru. "Ko potujem po Evropi In opazujem situacijo, se zavedam nevarnosti, ki nam preti," j« rekel Lindbergh. "Letaki imamo veliko odgovornost, kajti medtem, ko smo SbliiaH narode v miru, smo Jim zaeno vzeli orožje v vojni. Nobena armada ne more več braniti srca svoje dežele s svojo anmado. \Nobena armada ne more preprečiti napada Iz zraka. Uver-jen sem. da j« razmah letalstva prinesel fundam en tal no spremembo v bojevanja. Odpravil je takozvano obrambno vojno. Reorganiziran je francoske banke Senat revidiral v zbornici sprejeti načrt ' Pariz, 25. jul. — Francoska vlada in parlament ae morata ponovno baviti z novim proble mom — reorganiziranjem dr žavne banke in eporadičnimi stavkami sedaj, ko je senat re vidiral in spremenil nekatere določbe vladnega načrta glede podržavljenja banke, ki je bil že sprejet v nižji zbornici. Novo določbe v načrtu zahtevajo redukcijo vladnih repre zentantov v direktoriju banko Te naj fel;hadomestili za*topni) ki bankirjev, delavcev in konzu-mentov. Finančni minister Vin-cent Auriol je naznanil, da bo podprl revidirani načrt in ga priporočil članom nižje zbornice v sprejetje. ' Nove stavke so v zadnjih dneh izbruhnile v mnogih industrijskih središčih kskor tud med poljedelskimi delavci v juž nem delu Francije. V Ahtaciji ao zastavkali rudarji in jeklarski delavci in Rogerju Salengru, notranjemu ministru, je bila poverjena poravnava atavk. kajti armada ne more protek tirati naših družin pred napadi iz zraka. Naša dolžnost torej je, da ne uničujemo stvari, ki bi jih morali ščititi, tekati moramo nov aistem varnosti ki bo baziral na znanosti Is na trdnjavah." Lindbergh je zaključil svo govor s pohvalo nemških letal eev in graditeljev čepeli nov, katerim gre zaslugs za velik na predek letalstva r Nemčiji. Člani nemškega zunanjega urada in letalskega ministrstva, ki so poslušali Lindberghov govor, so izjavili, da Je on Jasno očr-tal filitofijo modemih letalcev. PROSI ROOSEVEL-TA 0PR0SCENJA Radiopridigarju preti disciplinirana akcija baje jeöbt02en v RIMU Detroit, M k h., 26. jul.—"Fs-ther" Charles E. Coughlin. de-troitaki radlopridigar, jo Javno proail predsednika Rooaevslta uproščenja, ker ga je v ovojem govoru na konvenciji Townaen-dove pensijeke organizacijo imenoval lsžniks. Coughlin jo objavil avojo izjavo, v kateri Isrsks obžalovanje, ker je rabil «ido besedo, v zadnji izdaji rovijs "Social Juetice", v glasilu Narodne unije zs socialno pravičnost '______ Neki visok cerkveni prelst Je v zvezi s tem izjavil, ds Je Coughllnovo blatenje predsednike Združenih držav Izsvslo "boleč vtia v Vatikanu." Mož-noet je. ds bo Vstlksn discipliniral radlopridigar j a in mu prepovedal vmešsvsnjo v politične zadeve. Vae je sed*j odviano od poročila, ki ga bo detroitakl škof Michael Gallagher, Coufhlinov predstojnik, ki je sedaj v Rimu, predložil papežu. Coughlin je že izjavil, ds se bo duhovnik pokorU Vatikanu, če bo ta odredil disciplinarno akcijo in mu prepovedsl politične aktivnosti. Coughlin je na konvenciji Townaendove organizacijo Izjavil, "da kolikor ae ttte Narodne unijo ss socislno pravičnost, ne bo smel noben kandidat, kl ga bo ta organizacij« ¡»odprla, sgl-. . os« i tirati za izvolitev Roooevelta, angleškega kralia v*,|k«*« ^ izdsjsics, ki ' je obljubil, ds bo izgnsl menjal-ce denarja is templa, kl pa je iegnaJ le farmarje z njihovih farm in drugo državljsnje iz njihovih stsnovsnj." Ns Townsendovi konvenciji Je Coughlin tudi rekel, ds bo njegovo organizacija podpirala kongresnika Lemkeja, pred a« d-niškega kandidata u n l J a k e stranke. "Kot predsednika Združenih Jack McGovern je dejal, da Je drt^ v" £ no kralj "nizkotna oseba", dva dru- J?^ v iti okrtačili črnih legionarjev 2rtve pokopane v močvirju v bližini Detroita Detroit, Mich.. 26. jul. — Day-ton Dean, ¿lan Črne legije, ki jo prisnal umor rollfnegs delavca Chsrleas Poolejs, jo povedal detektivom, da so trupla nadaljnih sedem Žrtev teroristov sakopsns v močvirju v bližini Detroits. Dean Jo podal to izjavo, ko ao ga detektivi odvedli na me-ato. kjer ao člani Orne legije uotrelill zamorca S i lass Cole-mans. "da vidijo, kako bo zamorec umirat.** WUNam Dow-ling. pomottni državni proseku-tor. še ni Izjavil, da verjame Desnovi izpovedi, ¿eprsv se u-jema v vaeh podrobnostih s sa-priaoženo isjavo enega izmed petih članov teroristično oku-pino, ki je ugrabila in umorila Colemana. Močvirje, v katerem ao po Doanovi Izpovedi zakopana trupla žrtev teroristov, se nahaja dvsnsjat milj od Pickneyjs. To močvirje je na zemljišču, ki ga laatuje avtni magnat Henry Ford. . Avtoritete ao izrazile upanje, da ne bo potežkoč, ko bodo vprašale lastnika as dovoljenje glede izsušitve močvirja, katerega bodo preiskali, da odkrijejo trupla žrtev. Zamorec Coleman je bil u-morjen meseca maja preteklega leta. Njegovo truplo ao našli v omenjenem močvirju s šestimi kroglami v rasnih dolih teieea In ts umor jo bil šolo se-daj pojssnjen. Pet člsnov Črne UgiJo, kl so Obtoženi umora, bo prišlo ponovno pred sodnika prihodnji torek in takrat bodo odločili datum obrsvnsve proti teroristom. Viharna debata izzvala kraval v parlamentu London, 26. jul. — V teku vroče debate o novih vladnih regulacijah podpiranja brezposelnih so neodvisni laboriti povzročili kraval s vojim napadom na kralja Edwarda in Johna Simona, ministrs notranjih zadev. Nemčija še molči na povabilo Konf«r« držav nr>Jn|pirn»tfih mSTaZakati ga laborita, George Buchanan in Campbell Stephen, pa sta na-zvala Simona "prekletega laž-nika in lopova." Prav tako vas spoštujem kot človeka in aodržavljana. ker vem, da so vaši nameni dobri, čeprav sem mnenja, da M bilo _ . * . . v interesu dežele, oko bi drugi Debata o novih vladnih rogu-j ^ ng m9aU) 0dkr|to lacijah, ki določa o redukcijo obu^iem> VM v Ivo. podporo brezposelnim, so Je pri Jf|n govoru imen0Vll, ^^ jn čela zadnjo sredo s je bila pre- ^^ VM j(|vno ,m ^^^ kinjena. ko so laboriti pričeli nja» zmerjati kralja in notranjega . -- minUtra. Ker ti niso hoteli u- tihniti ns poziv predsednike parlsmenta, so bili s eilo vrženi is zbornice. Zbornico Je potem glssovsls o vladnih regulacijah, ki ao bile aprejete s 876 proti 166 glasovom, nakar je bilo za- sedsnje pretrgano. Ko je Simon govoril o novih regulacijah in poudarjal, da Je vsakega aina dolžnoet, da pod Sezona delavske dramske skupine Na repertoarju ima tri znamenite igre Berlin, 26. Jul. — Nemški zunanji urad je včeraj naznanil, da se vlada še nI odločila, ali bo poslala svoje reprezentante na konferenco lokarnsklh držav, k so jo sklical« Francija, Anglija in Belgija. "Kacumeti Je treba, da mora Nemčija dobro preteh tati povabilo predno bo dala avoj odgovor," *Je rekel predstavnik zunanjega urada. Novo povabilo je bilo poslano Nemčiji in Italiji po seji repre zentantov Francije, Anglije in Belgije, ki se. Je vršila v Londonu. Vse te države so podpisale lokamskl pakt, katerega Jo Hitler raztrgal, ko Je odredil remi I i Uri serijo Porenja. Nemčija tudi še ni odgovorila na vprašanje Anglije, ki so ji bila zastavljena po vojaški okupaciji Porenja. V zvezi s Utni vprašanji Je predstavnik nemškega zunanjega urada izjavil, da ae je situacija temeljito aprs-mcnils od tiatega čaaa in tiata vprašanja ao zastarela STANJE CIVILNIH SVOBODŠClN V ZDRUŽ. DRŽAVAH V proilem letu se je situacija nekoliko isboljiala nasiuaVe C j a V industrijah ro/o Land o no v govor Chicago. — Chicago Reprr tosry oroupt ki je bila lani or pira svoje stari*», ee Je oglssil ganizirana za postavljanje ne McGovern: "Zakaj kralj Rd- oder najboljših dramskih del ^ ne ^pira^Je meUn»? jocialne J» radikalne voebl»., j DllaVški Vodji kritizi. On je nizkotne oseba, ker dovo- tudi za prihodnjo sezono ubets ' ljuje. da država podpira njego- ^x>gat progrom. No repertoar vo mater." Ju ima že tri znamenite i gre: j Predsednik parlamenta je po- "Black Pit", ki portretira živ* z val McGoverns. naj prekliče I jen je in boje rudarjev. MBark žalitev, s a tem je izzval še večji Where You Came From", ki j« kreval. Ogtasils sta so Bucha- muzikalna komedijo o rebellh in nan in Stephen in izjavile, da so torfjih is dobe ameriško revo-člani kabineta roparji in morilci lucije. In "Bury the Dead", an delavcev, nakar so bili vsi trije tivojna drama, ki dela velik u-vrženi iz sbornico, apeh v New Yorku. __Te dramska skupine skuša Skoraj polovico bu- reaširKi evoJ krog a novkn ne 9 trV>m. ki deje ugodnosti poaet j-. • rrvmi, ki najv uvMjmMU cimeta gr« za vojno nikom nJ#njh prrdllUv UiU. i Waahington — Vladni pro- novlla je razred "posetnih čla- tačun ta fiskalno leto nov" Z letno članarino enega znaša 10 milijard 4M9 milijo- dolarja vaak član dobi 10'* nov, od katere vsote gre štiri popusta zs dve vstopnici za milijorde 762 milijonov ell 46'« vseko predstavo skozi vae leto za financiranje preteklih in bo- Svoj urad ima na iS Weet On- dočih vojn. , , i tario st. , ^ Wsshington. D. C.r 26 Jul.— Voditelji orgsnizirsnega delavstva, ki imsjo «stke stik«* s K«*» •ev«dtov«» administracijo, so ožigosali govor kansaškega guvernerja landona. s katerim Je aprejel nominacijo za prtniaed niškega ksudidsta republiksn-akr «trsoke. V svojih komentarjih naglašajo, da Je Ij^don očitno tmkazai svojo naklonje-noat kompanijskim unijam, ds je govoril v "indoatrijakem jeziku it leta 1MW" in tako poka-zal. ds hoče biti glasnik Žvete ameriških tovarnarjev, ki je na prla vse aile, ds ubije delsvsko zskoifi^ajo. ki jr bila aprejrta v kongresudobi l(4M>aeveltove adminiatrš^je. Now York. — V poliUčnem osiru oe jo otanjo civilnih avo-bodčin od lanakogs do letošnje-ga JuliJs nekoliko itbolJUlo, tods narasla so nsoiljs v ekonomskih bojih. Tako porota American Civil Liberties unija v svojem letnem pregledu. Situacija se Jo na oploAno nekoliko Isboljšala, razen v Indue-trijsh, le v primeri s velikimi repreeijsmi leta 1964 In 1986, ko jo bil dosežen višek v povoj-nih lotih. Isboljšanje je torej le relstlvno. Unljs to tudi poudsr-Ja in opozarja na atalne repre-aijsko novamoati a stranY reakcionarnih ail, ki se bore zs "status quo" sli ohranitev atarogo reda. Situacija se je v prošllh IS mesecih isboljšala le v tem, da kongroa ni aprejel nobeno novo repreelvne postave, ds vlšjs ao-diščs niso okrnila olvllnlh svo-bodščln, da imajo brezpoeolni na eplošno več pravic do organizacija in demonstracijo, ds držsv-ne zskonodsjo nlao sprejelo novih ropreeivnlh zakonov, ds Je bilo sprejeta Ls Follettovs resolucija ss prolsksvo kršitve civilnih svobodMln. "kar bo rsskoi-Jo prvič postsvilo v defonsivo" In ds je končno več odpora med delavstvom in boljša vsajem-noet med obrambnimi organizs-cljemi. Unija pravi, da ots za to isboljšanje odgovorna dva fsktor-js: prvi je ekonomsko Izboljšanje v deželi, druffo ps to, ds Jo federalna vlada ifrala nevtralno vlogo — repreaijskemu gibanju nI prilivsls olja, pa tudi nasto- ' pila ni proti naailnešem. To je v kratkih potetah svetla stran slike. Temna stran alike pa Je vedno večjo zatiranja delavcev, kl se »kušajo organi-tirati. Unija pravi, da se podjetniki bolj In bolj poslužujejo nasilja proti stavkarjem, odkar jim Je bila več sli manj vzeta prilika zatekati ae ns sodišča po injunkcije. Najbolj jim to preprečuje zvezni antllnjunkcijski zakon, katerega Je v bistvu osvojilo tudi neksj držev. Namestu sodišč so podjetniki zatekajo k vigilantom, privatnim gardistom, drhali, vojaštvu in policiji. Lansko Isto Je bilo ubitih 60 stsvkarjev, letos do 1. Junijs po nadaljnjih šest. Vojo-štvo Je nastopilo proti stavkarjem devet na Jat krat, leto prej pa štiriindvajsetkrat, kar Je rekord zs dolgs leto. Te vrste ns-sllje, pravi unljs, je veliko resnejše kskor j»s represije t zs- M Najbolj notorično zstirsnje delavcev Je na Jugu. "ki ims vodilno mesto pri nspsdsnju orgs-nizirsruga delavstva in radikalnih gibanj." Zs Jugom Je dolins Imperial in drugI poljedelski krsji v TsIKornijl; potem so svtna mesta v Michiganu, okrsj Harlan v Kenturkyju, premo-garake kempe in Jeklaraka me-ate poMibno v Pennaylvaniji. Najslabše mesto s ozirom ns svolsslo govora in tborovanj* ima Chicago. V represijah in nasiljih se je ' tudi prošlo leto nejholj odllko-I vala Ameriška legijo. Za njo pridejo trgovske Zbornice, kla novci na jugu, Trna legije na arednjem «apadu, Hčerke ame-; riške revolucije in lleeratovo ča-sopuje Slednje Je Intelektuolni vodja amrriške reakcije In dr-halskega nasilja ter rssšlrjeva-lec fašizma. Temna alike t vrta ameriške kapitalistične demokracije torej (lMi)a aa S. sweet) 1 PR08VETA THE K.M. K. Il TE» MEUT CLAMU) I* LAHKI** POOPMKI JUKOtV W w «w ti in v zadnjih isdihljajih, bi na, O. Po nesreči, kakor je po- mu moral podeliti zadnje zakra-ročalo časopisje, jt duhovnik mente ali sveto olje. Toda vse Slaje zbeial proti domu v Lo- te njegove dolžnosti niso bile rato. kjer ga je že čakala držav-1 Slajetu prsv nič mar. In kaj na policija, ki gs je takoj areti-neki si morejo misliti njegovi rsla ter privedla naiaj v Cleve- farani in ostali katoličani? (Tu- Ameriške reforme izvirajo ,iz manjšin Nedavno tega je profesor čikaške univerze rekel v radio, da se mora Amerika zahvaliti manjšinskim strankam za svoje politične in socialne reforme To je nepobitna resnica. Sleherna politična, ekonomaka, kulturna in socialna reforma. kaU-ra je (Unas v ustavi ali drugače zakon, je bils najfrvo v programu kakšne majhne skupine ali neznatne manjšinske stranke, od katerih jih danes mnago ne eksistira več. I dej s nekaterih teh reform se je porodila fte pred petdesetimi ali šestdesetimi leti. Na primer v «godnjih osmedesetih letih se je pojavila "Union Labor party," ki je med drugim sahtevaia žensko volilno pravico. To zahtevo je kasneje prevzela znana popuJ»stična stranka, kf je že davno mrtva. Nekaj let pozneje jo je socialdemokratska stranka postavila v svoj progrsm in ko se je ta stranka leta 1899 razcepila v socialistično in socialistično delavsko stranko, sta obe nadaljevali to zahtevo. Trajalo je potem še dvajset 1st predno je amendment ženske volilne pravice prodrl v kongresu in ratificiran postal del ustave. Prohibkionisti so poleg svojih tiranskih morslnih reform zahtevah tudi marsikaj dobrega. Tako so že leta 1879 imeli v svojem programu točko za direktne volitve senator« jev. Kskor je znsno, so federslne senatorje do medvojnih časov volile državne abornice. Te volitve so bile v mnogih primerih spremljane s korupcijo, kar potrjuje Lorimerjeva afera v Ulinoisu in več drugih. Socialisti so že od začetka zahtevali odpravo senata iz razloga, da ena sama reprezentativna zbornica zadostuje. Ta reforma še ni dosežena, so pa prišle direktne volitve senator« jev in progresivci t zapada vodijo le več let boj za direktne volitve predsednika in podpredsednika. Predsedniški elektorski sistem je že silno zastarel, je skrajno nereprezenta-tiven in čim bolj konfuzen; po tem sistemu je mogoče, d« manjšina izvoli predsednika. Ror4>a za dohodninski davek je trajala dol-gs desetletja in vodile so jo razne politične in reformatorične manjšine. In končno je bil sprejet amendment tudi te reforme, katera se je nekoč zdela vladajočim strsnkam zelo radikalna. Marsikatera radikalna točka v davnih soci-alističnih in drugih delavskih programih je danes že zakon, ko so demokratje sli republikanci sprejeli te točke v svoje programe. Na primer nocialno zavsrovsnje. Socialisti so zahtevali to zavarovanje že trideset let, toda šele Irla 1932 je prvič prišlo v platformo demokratske stranke in pod llooseveltovim pritiskom je bilo lani uzakonjeno — seveda ne v taki popolnosti kallbr so predlagali socialisti, vendar skromen začetek je, iz katerega se lahko razvije poštena socialna zaščita. Tako so ameriške radikalne skupine po dolgi dobi le dobile zadoščenje, da so imele prav. To se bo nadaljevalo pod pritiskom razmer in sčasoma pride za radikalce |>opo4no zadoščenje. Roesevetl je v svoje krpucarske zakone ■ sprejel mnogo drotioev iz socialističnih programov; ti drobci ne pomenijo dosti, ker niso efektivni, kljub temu so priznanje, da socialisti nino taksni tepci, za kakršne jih imajo burbonske buče. 8 tem še ni rečeno, da ImmIo demokratje ali republikanci v prihodnjih letih odpravili pro-fitni sistem in ga nadomestili z brezrazredno, kooperativno družbo. To je zadnje, kar bi oni hoteli storiti. Vse to in se mnogo drugega dokazuje, kako r*4ik*.m\ napredne munjAjm potrahna \ Kakemu narodu. Te manjšine, ki so mogoče te v demokraciji, so konstruktivna izobraževalna sila, katera oploja sterilno maso z novimi idejami in razvija te ideje, dokler ne do-zore za praktično porabo. Ve« napredek človeštva izvira iz |tonamsznikov in posameznih skupin, nearbtčnih plemenitih ljudi, ki nove ideje poljudno ra«toWna* ijo In, če je mogoče, demonstrirajo, nakar jih poklonijo masi. da jih sprejme ali zavrže, Težko je danes ta popa »ti mogočen napredek na vseh -poljih, ki prjfd«». kadar ho človeška masa v aplošnem laobražena in hitreje dostopna novim idejam To pride takrat, ko ikgine skrb (HMtameznika sa materialni obstoj, ko bo druflia skrbela sa blaginjo vseh in po»ameini. ki bodo imeli svobodo In dovolj priložnosti, da raamahasjo svoj« muli brez mej. kaj ga že obsojajo!) Zakaj to pišem? Imamo pač vzrok, in tega vam bom na tem tand na Izpraševanje in zaaiiša nje. Ubiti Blegfer je bil doma iz Marshflelda. Oreg. V sprem- mestu pojasnil. Najprej, kdo stvu svoje žene je hotel čez ce- je rev. Slaje? Ker je ie mnogo sto na drugo stran Buiklej bul- članov SNPJ in 8SPZ ter dru-varda In 54th st. v Clevelandu gih naprednih organizacij, ki Še pit vodo. Licenčno številko sv- ne vedo kdo je ta Kristov na-ta, ki ga je vozil Slaje, so opa- mestnik, *1 je potrebno, da se s sili mimoidoči ljudje, ki so bili' par besedsmi to pove. Rev. Sla-priča nesreči, ter jo dali policiji, i je je eden najbolj strupenih na-katera je Slajeta aretirala. Sla-' padalcev na članstvo in gl. od-je je na policijskem sodišču iz- bor SNPJ, tako tudi bolj indi-povedal, da je po nesreči svto rektno na članstvo drugih na-ustavil in se vrnil na mesto ne- prodnih organizacij in posamez-sreče, nato pa odšel k avtu in se nikov (proti pisatelju Adamiču, odpeljal naprej. Ponesrečenega socialistom, komunistom itd.). tli; i , mmm^ Strolki naturalizacije (Trinajsti {Unele o n.tur.lilMiji. Nedavno je neki federalni «odnik , je Slaje postil na cesti brez pomoči! V Slajetovem svtu je bila neka m rs. Samsa iz Loraina, ki je bila s njim na neki cerkveni zabavi v Clevelandu. In kdo se bi brigal za ponesrečenca, ko se pelje v dobrem razpoloženju z dobre zabave! Slaje je baje policiji rekel, da je nameraval o nesreči naznaniti šele naslednji dan, v pondeljek po msši! Torej razumete — šele naslednji dan po maši! Kaj pa, če se fant (Slaje) ne bi nikdar oglasil in sam prijavil, da je on povzročil smrt omenjenega človeka? Ce bi bil pravilno ravnal, menda ne bi bilo trebs pasantom jemati licenčne številke avta, ksterega je vozil Slsje. Dan pozneje smo Čitali v lokalnem časopisju, da je bil Slaje oproščen vsake odgovornosti ubojstva človeka. To oprošče-nje je izrekel pomožni policijski prosekutor Dan Sammon. Pri Izpraševanju pred prosekutor-jem je Slaje izjavil, da se je do-tični dan (v nedeljo) nahajal na Nadalje je proti Prosvetl, Prole-tarcu, Enakopravnosti, najbolj pa je strupen proti Prosvetl in njenemu uredništvu. Dalje je zavajalec proti svofcodnomiselni organizaciji Progresivne Slovenke. Imenoval jih je za nekakšne pocestnice. Svobodnomisleci, ki ne verjamejo kar on in njegova cerkev uči, vsaj v večini, so pri njem nekskšni pohotneži itd. Poglejte v glasilo SZZ, kako je Slaje poročal na prošli konvenciji v Mibvaukeeju. Poglejte par številk Zarje od lanskega leta! Poglejte v več številk A. D., pa boste videli kako se frčali ta prečastiti! Tudi &2Z se lahko čestita, ker ima tako vzornega duhovnega vodjo. Živijo in s pozdravom! Anton Jankovič, 147. Informacije za volilce Detroit, Mich.—Upam, daje vsakemu državljanu znano, da ima mesto Detroit stalno registracijo volilcev, to je, ako se volilec registrira in potem st*l- R. G. Tugwell (levo), liams, član administracij* Celil i ., T rii 'i ■ i i 1 I,I ■ css&jScaaa— Registrirate se lahko vsak dan v mestni hiši od 8.80 dopoldne do 6. popoldne; registracija ne stane nič. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je pravilno registriran ter stanuje V Michiganu 6 mesecev in mestu Detroit 20 dni. Priporočam, da bi od časa do časa rojaki, kadar se bližajo volitve, pojasnili v slovenskih lf-stih glede ¿asa in kandidatov v rasne urade, ker ima skoraj vsaka drŽava posebne določbe. Mary Bemik, 121. laki tajnik in Aubrey Wil- ac ■ no voli ter vedno stanuje na neki farni zabavi v Collimvoodu, istem naslovu. kjer je prej kaplanoval. N*J Država Michigan ima tudi po-vprašanje prosekutorja, kako HUv0t ftko volilec ne voIi dve to, da je imel s seboj v avtu omenjeno žensko (mrs. Samsa) n Še ponoči, je Slaje izjavil, da e bila na omenjeni zabavi tudi ona in da ga je projila, da bi jo peljal domov v Lorain. In on ji e ustregel. Nadalje je izjavil, da je začasa nesreče vozil po prometni cesti od 25 do 30 milj na uro. (Morda pa še z večjo tirzino, kajti če se človeka ubije, mora biti pač hud udarec.) Videl, da je nekega človeka ležati na cesti, ni ae pa zavedal, da je dotični resno ranjen! Ifa, ha. ha t Ljudje božji! Kot du hovnik in povzročitelj nesreče pa se ni prepričal, če je bil bolj ali manj ranjen. O tem se bi bil moral na vsak način prepričati na licu mesta, ne pa drveti na prej proti I guage Information Service, 222 tout _ New York City. Knjižica sUne 26 cent« Suša na farmah Sheldon, Win — Tukaj vlada suša že dva meseca. Zadnje dni jr padlo nekoliko dežja, ki pa stilih ni prišel v pošte v, da ga _ bi bilo vredno omenjati. Pašniki so docela uničeni, tako tudi žito. Koruaa še nekoliko kafte, toda tudi ta bolj slabo rsste. Nevarnost preti tudi krompir-, ju in ostalim poljskim pridelkom. Zadnje čase se je tukaj mudilo na oddihu precej Cikaia-nov. Omenil bom le one. s katerimi sem prišel v dotiko. TI so Joa. Valenčič ml. s svojo soprogo. miss Marian Rokovina in miss Cristina Auguštis. Zadnji dve se še mudita tukaj in več drugih, katerih imena pa mi niso znana. John Pugel, Route S, Box 3. Pred dvajietimi leti (Iz Prosvete « dne 27. julij« »*»«) -Jkmoče - V Akmnu, «V Frank Zalar. štar ITTiE ¡J^T v^ del skozi okno druge** nadstropjii lina. Kan.., je strel, udsnls.t poalopjs rojsk- John.^^ ^ osem ton krme in mnogo pen« skega orodja. h drformkrga m < fn. - V je začela marljivs J J|ViX rudarjev. Tudi v K.nsdi^ ££ ^ (uasrjvv. iuu< * ------ LAi 'iâiiif gibanje med rudarji za lsWj»w 4f*f msnjilh suvfc na vthod" je zaključilo s zm.r<> Svet,m m vojn* l'"«11*^ francoski in ru.ki fn»«ti se ^ je s večjimi in manjàim» ««P? _ ^ tudi o .vojlh velikih niji. 27. JULIJA^ Vesti iz Jugoslavije! .......................'"'Tyrrrr-rrrrrffn I M«""*» (Urin» »arelUe Is v An j u s železnico, je te ugodnosti vse) sli omejil. > - D« bi Ml Slomšek svetnik, to akcijo vodijo klerikalci fte ve« let Pogoeto prirejajo v U na-,____________men verske pebožnosti, shode, oonTI ATENTAT» fotovo »del, če bi bil hotel res J^jf*^^ *** VM hkrati k^rfi ADNEGA meriti nanj. Drugega važnega tudi politična manifestacija. H1' ^JfdNIKA ni ispovedal nič. Revolver * *** *> «« vršili v Ma- pgED^NI^ ^^ ^ i9ig ^ pa £ riboru Slomškovi dnevi, ko so nroii ooalan- kuoil od poelanca Stoiadinovi- .««»M* sbobneli v " M je*. 6. ^reljal v akupščtei na ¡¡Za predsednika dr. CMe- ¡¡¡¿vičs, in proti P«ti» se-pivce* ^ nDe 10. aprila se je pričela Jbatfrsjskim sodiščem »a L države velika razprava -ti ¿estim poslancem, ki so w>ni, da so organizirali poceni atentat na vladnega Ldnika za časa proračun-Ljeb»te v skupščini. Glavni Unec je poslanec Arnavto-Dtmnjan, ki )e oddal štiri *!e iz revolverja proti vlad- Bu predsedniku. Januarja in februarja so o-fcijski posland izvajali ob- «kcijo v skupščini. Opoziciji pripadajo po večini Jev-jvemu krogu in so ustanovili }J "Posebni jugoslovanski iT, da so dobili v skupščini »jo sobo, kjer so se lahko ne- Keno sestajali in pogovarjali iklepali zarote. Tajnik tega to je bil Arnavtovič. Poki, ki so izvajali obstrukcijo tupičini, so za časa prora-uke debate nosili s sabo v tpsčino razne predmete, tudi ||je, s katerimi so razbijali klopeh in delali nered. Dne februarja pa so se vsi proti-lini poslanci odstranili iz pline. Veliko zanimanje pa rUdalo za govor vladnega jfcednika, ki je napovedal za marca ekspoze* o zunanji Etiki. 2e nekaj dni poprej je baje govorilo, da bo' prl-i v skupščini do atentata. Ko je vladni predsednik dr. »jadinovič pričel 6. marca U govor o zunanji politiki, je nenadoma pojavil v časni-nki loži opozicijski poslanec Mvtovic. Začel je delati Iklice in ko le ni nehal, mu dejal Stojadinovic, da ima »do le, če sedi v skupščini »vojem mestu. Na ta poziv Arnavtovič odšel v skupšči-in sedel na levo, nadaljeval ■edklici. ko pa je vladni ifoednik pričel govoriti o po-injih kneza namestnika Pa-I je Arnavtovič skočil iz klo-petegnil iz žepa veliko pišto-hl&ra 9 mm ter nameril na predsednika in začel *ljati. Vladni predsednik, je iwd govorom stalno gle-in pazil na Arnavtoviča, se »kril za govorniški pult in življenje. OdSel je sko-vrau zadaj. Med tem so dni poslanci že skočili k Ar-«toviču in j?a prijeli, z udar-6 Po roki pa so uspeli, da sta •Wnja dva ali trije streli v strop. Seja je bila ¡Nena, atentator aretiran, pa so še aretacije dru-poslancev, Arnavtovičevih I» i kov. 'olicija J(. ugotovila, da j« Arnavtovičevih zarot-* vso noM blu. kupil od poelanca Stojadinovi-ča. Proces se nadaljuje in boma o njem še poročali, v kolikor bo kaj zanimivosti. Pa pomoti obetreljena. — Iz Zaloga ae je vračala domov v Moste-Lj ubij ano trgovska potnica Justina Lukek, stara 42 let Bila je ¿e enajsta ura ponoči, ko je bila na Studencu. Tedaj se je nenadoma vlila ploha in Lukekova je šla vedrit k hiši gostilničarja Gruma. Nekaj časa je stala ob zidu pod streho, nato pa je potrkala na okno, ker bi šla rada v gostilno vedrit. Nihče se ni oglasil iz hiše. Nenadoma pa se je odprlo okno in tisti hip je počilo. Lukekova je prestrašena zbežala in začutila bolečine v trebuhu. Prihitela je éo blaznioe, kjer jo je «postregel strežaj in spravil pod streho, poklical reševalce, ki so odpeljali Lukeko-vo v ljubljansko bolnico. Dobila je kroglo v trebuh in morali so jo takoj operirati, vendar pa je še vprašanje, ali bo nesrečnica okrevala. Gostilničar Grum se je namreč zeh> bal tatov in ie večkrat je odgnal potepuhe, ki so skuhali vlomiti. Ko je Lukekova .potrkala sredi noči na okno, je spet misli), da se plazijo okrog hiáe tatovi. Zato je ustrelil in ranil Luke-kovo, ki je hotela samo zavetja pred ploho. SMRT V KAMNIŠKIH PLANINAH Vavpetičevo truplo našli pod Kalško goro pred atentatom Obredli so menda ka-■», zakotnih in odra lokalov, v katerih so ba- tiste dni da s* bo nekaj zgo-' '.«/.« .,,«• revolverje. Hicija aretirala Arnav-'Zvrnila hiAne preiska-^ drujnh osumljenih po-C Jf nhH'a pri poslancu JJ* Stojadinoviču (nič v 1 vladnim predsedni-. 1 <*'■« zalogo orožjs. Po-/ lo óbreme-Taso Dinič pa l^inij v inozemstvo. ^ntatu je priAio do spre-vojni minister «ovjé in minister izločena iz vlade, k Je torej pričel pro-nutorjem. Jav- pru «.- wnimat • i», da ík> proces • "/adje atentata. 'Panje l»mo men- ^Jijti te dva M* <' in \ i ndar ni "r n'"H*na posebna Prv» 'Atenec Ar-• da ni kriv in 1* in«-jra predsedni-*mP*k da je stre-' PruJesU v zrak. r »v fxi xi^jn^ 1 * bi ga bil torej 2e pred 14 dnevi smo poročali, da je v Kamniških planinah najbrže nadel smrt maturant Srečko Vavpetič iz Kamnika. Odiel je namreč 18. junija v planine in rekel domačim, da se bo ie naslednji dan vrnil. Toda ni se vrnil niti Čez dva, niti čez teden dni, zaradi česar so domači domneva-i li, da se je fant v planinah ubil. Reševalne ekspedicije so fanta iskale, a ga niso mogle najti ne mrtvega ne živega. Čedalje bolj pa se je utrjevalo prepričanje, da je fant na&el v planinah smrt. Prenočil je v neki koči in oskitonik koče je povedal, da se je fant namenil na KalAko goro, čeprav mu je o-skrbnik to odsvetoval, čei, da je nevarno, ker so oprijemi v tej dobi, ko se skalovje pod vplivom snega, ki se sigurni. Toda fant vseeno. In po tistem je zmanjkala za njim sleherna sled. Pred tednom so naili pod Kalško goro Vavpetičeve copate, dne 10. julija pa so naAli dvorski lovci slučajno tudi truplo. V Kurji dolini pod KalAko goro so lovci slučajno naili razpadajoče Vavpetičevo truplo. Domneva se, da je postal Vav-petič irtev neurja, kajti prav je razsajala v plani- -------- ------ Maribor mnogo tvojih ljudi iz vse Slovenije. Tam so ae vrstile procesije, meHtve, shodi, aborovanja, predavanja, igre itd., aa viiek pit ao organizirali izročitev več sto tisoft-podpisov vernih ljudi, M proaijo rimskega papeta, naj se Slomšek proglasi «a blatenega ki .potem za svetnika, da bo mili slovenski katoliški narod imel vsaj enega svojega svetnika. In «a to točko so poklicali iz Beograda notranjega ministra dr. Korošca, ki naj kupe pol • podpisi izroči mariborskemu škofu, ki naj jih pošlje v Rim. Dr. Korošec je prišel In je "kot voditelj slovenskega naroda" izročil te podpise škofu. Seveda je bila to tudi čisto politična manifestacija. — Zdaj »e katoliški tisk zagovarja pred očitki nekaterih ljudi, ki pravi« jo, da bo ta proglasitev Slomška za blatenega stala mnogo denarja. Tudi "Slovenec" je 11. t. m. zabeležil, da "liberalni in marksistični elementi" trosijo laž, da bo stalo to kakih 8 milijonov dinarjev. In "Slovenec" pravi, da bo ta reč res precej draga, da pa ta denar ne gre v Rim, ampak je potreben za prevajanje Slomškovih spisov, za komisije, za priprave itd. Ker se proce* proglasitve vrši v Rimu in ker je treba Slomškove knjige prevesti «a rimsko komisijo, bo gotovo precej tega denarja šlo tudi v Rim. Koliko bo sUlo, pa katoliški tisk noče niti priblOno povedati — Kaj bi se zaradi tega razburjali. Kam pa pride trgovina, če ne bi delala in računala z dobičkom? Tudi med svetnike ne moreš zriniti nikogar zastonj. Vae je tr*ft namazati. In če hočejo ie imeti slovenski verniki svojega svetnika, naj plačajo doto! Samomor v Mariboru. — V Mariboru se je v mestnem parku na klopi ustrelil 26 letni brezposelni natakar Ferdinand Mue-ller. Zvečer je še sedel s prijateljem v gostilni. Tu je tovarišu na skrivaj vtaknil v 4ep poslovilno pismo. Ko ga je ta zjutraj našel, je ie dobil tudi sporočilo, da se je Mueller ustrelil. Našli so ga s prestreljenimi senci, v rokah pa Je krčevito drtal revolver. O mrtvem Senekovičn, letnem posestniku v Hajdini pri Ptuju, ki so ga naili mrtvega na ceatl blizu doma, ko se je vračal Mariboru, ie ni H08T1TA 11 milijonov brezpo- I H u )) — Beguni, ki ao prišli semkaj selnin zamrznilo 11 Barcelone, §0 prinesli vest, • ^ tamošnje vojno sodišče' . obsodilo na smrt vstaškega ge-IVUd njuni je nad pet nerala Manuela Godeda in 47 milijonov mladih ljudi njegovih častnikov. Vsi so bili i takoj ustreljeni. Druga vest se ! Delavska zakona General "civilista poba lukenj žira" Filipince Waahi«igtoa. — (FP) — Vse izgleda, da je sedanje število brezposelnih, še vedno nad enajst milijonov oseb, postalo trajno "samrtnjeno". Nobenega upanja ni, da se bo pod sedanjim sistemom dosti zntialo. Do tega zaključka je prišla Ameriška delavska federacija, ki ima glasi, da je petnajst fašističnih častnikov izvršilo samomor v neki cerkvi, v kateri so bili zajeti. Stališče Blumove vlade Pariz, 25. jul. — Opozicija je I obdolžila francosko levičarsko' vlado, da je pripravljene priskočiti na pomoč španski vladi, ... Ja ,, ki sedaj zatira fašistično re-najzanesljivejše veaj ^to. 81ednja Je ^ polnih pa najpopolnejše podatke o | v desničarskem tisku ie vpra-brezposehtosti. V svojem naj- Blumovo vlado, naj ji do-novejšem poro&ilu za mesec voli rabo francoskih.leUH« in maj pravi, da je znašala brez- poselnost 11,269,000, kar je sicer najaüje število od marca 198®, ko je bilo v deieli 15,-1 583,000 brezposelnih, "Ta nesreča stalne brezposel-1 nosti aa milijone delazmoinih oseb, in to vpričo stalnega izboljševanja bianisa, o katerem industrijski voditelji često na-glašajo, da je depresija še minila, ne isgleda preveč dobro aa bodočnost," pravi poročilo federacije. Dobro ne izgleda niti za nad pet milijonov mladih ljudi med starostjo 15 do 24 let, ki so brez dela. "V veej dešeli je nad 40 odetotkov mladine v tej starosti, ki nima dela, niti ni v šolah," pravi Homer P. Rainey, direktor Ameriške mladinske komisije. On je mnenja, da bi bilo treba zvišati šolsko dobo na 18 let in poskrbeti za izven-šoleke učne tečaje in izobrazbo za to brezposelno mladino. Domneva, da bo število brezposelnih ostalo aamrznjeno na delaveka milica, ki je ie odko-sedanji točki enajstih milijo- rakt|Ä protl meatu öarairosl, ki ga oblegajo rebeli. Polkovnik Cuigendolas, ki je zadnjo sredo pregnal rebele iz Aleala de He-naresa, rojstnega mesta slav< pristani!* v severni Afriki in naj jI proda orožja In drugega materiala, ki ga potrebuje pri zatiranju revolte. HI umov a vlada zanika te ob-doNUtve, dasi je glasilo francoske socialistične stranke "Le Populaire" zapisalo: "Mi smo z vami, republlčanl Španije t" Ta izjava, pravijo, je tudi la-ras levičarjev v francoski abor-nici. Porazi fsšistov Madrid. 25. jul. — Sem dospela poročila govorijo o vroči bitki med vladnimi Četami in rebeli v gorovju Somosierra, 50 milj severno od Madrida. Lojalno vojaštvo je odbilo vse napade fašističnih In monarhiatiA-nih oddelkov, ki jim poveljuje generat Bmilio Mola. Vladna vest se glasi, da so bili v bitki pri Guadarrami rebeli poraženi in «o se morali u-makniti. Dalje poroča vlada o zmagah v drugih krajih. V Barceloni je bila mobilizirana nega izpopolnjevanja produk cije je pričakovati, da bo armada brezpoeelnih stalno naraščala, ker prirastek prebivalstva ne more biti abeorbiran v industrijah niti v "dobrih" časih. Kaj se bo zgodilo, ko pride do novegs gospodarskega kra-ha, kar se sna sgoditi ie v prihodnjih dveh ali treh letih aH pa mogoče še prej, si lahko vsakdo sam predstavlja. V prihodnji kriai armada brezposelnih ne bo znašala v Ameriki le J£ milijonov, ogromno kakor je to število» marveč precej več. In sa novo krizo so na delu ie vsi faktorji: borzna Špekulacija in velikansko grmadenje pro-fitov na račun nizkih mezd. s l s sejma v Mariboru, ie ni ugotovljeno, kdo ga je ubil. Domne-topi, ne- ve, da se je ubil ob padcu s ko-je odiel less, so se pokazale za napačne. Obdukcija je ugotovila, da je bil Senekovič umorjen In da mu je morilec odnesel mnogo denarja. Aretiranih je bilo pet sumljivih ljudi, vendar pa še nikomur ni dokszana krivds. Ce je preveč slkohols. — V Košakih je v neki gostilni sedel v nedeljo 5. julija 46 letni posestnik Ivsn Msjer Iz Koiakov (pri Msriboru). S svojim sinom je sedel in govoril. Od nekod so nah huda nevihta z dežjem in I prUlIitlrjepI janl ^ifantje v megli je Vavpetič najbrže iz- = in zahtevali v.na ki pa ga jim gubil orientacijo in strmoglavil gostilničar ni hotel dati M, da čez 60 metrov visoko steno, ga imajo že dovo j p^ kap«, To | m . u „ ifumnik je fante tako razjezilo, da so la- Truplo so prenesli v Kamnik ^ ^ ^ ^ ^ jer je skuiaJ fante miriti, toda u | so prenesli v in ga tamkaj pokopali. Utonil v Savi. — V Krškem je Sava zahtevala tivljenje mladega kopalca, 1» letnega Ferdinanda Poz niča. u službenega pri čevljarju Zdovcu. Kopal se je 10. julijs pod krškim mostom, kjer je več vrtincev. Najbrže je zašel v enega od vrtincev, kajti čeprav je bil dober plaveč in so gs skuAali tudi drugi ko- - palci rešiti, je bil vendar ve» pološfll ¡opon- napor zaman. Sava je potegnila fanta vase in trupla še niso našli. Tudi bnuijsv ne podraži. — Razen pristojbin za pisma in kafte v inozemstvo, je poštni minister tudi podražil brzojsr-ke v notrsnjem prometu. Zs vsako besedo si plačal doslej 60 par. od 1. avgusta dalje pa 70 par. Vse se lepo dreti In država daje v privijanju crn prvi zgled. Tuprometni minister je začel z delom: raznim poklicem, ki so imeli ugodnosti pri poto- nekdo mu je zssadil nož v trebuh, da se je takoj zvrnil. Fantje so zbežali. Majera pa so odpeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je že naslednji dan umrl. Morilca so Izsledili v onebi 27 letnega Alojza Kamela, ki je dejanje priznal fn sedi v zaporu, ovadeni pa so še trije drugI razgrajači. tkega delawtva Ken York—Delavstvo na Japonskem ima malo koristi, sploh nobenih, od japonske "prosperi-tete". pravi buletin Ameriškega odbora, ki je del Instituta odno šajev na Pacifiku. Pregled položaja na Japonskem pravi, da •e je kupna ails neverjetno iz-koriščsnegs japonskegs d*lsv-«tve od 1932 znižala za M n*ga in to ljudstvo bo strto fa-1 šiste, ki ogreta J o republiko." Španske ljudske čete drže faéisto y kleščah povsod (Nadaljevanj« « 1. ttraM.) la v delavsko milico in odšla na fronto. Vlada poroča, da so njene čete premagale fašiste pri Cegui-liji severno od Madrida. V tej bitki je bilo okrog 50 fašistov ubitih in čez sto ujetih in ljudske čete so dobile v svoje roke večje število avtotrukov, polnih orožja in strelivs. Druga kolona fašistov na severu je bila zajeta v globoki gorski soteski. Iz Bsrcelone poročajo o vročih bojih za posest Zaragoze v vzhodni Španiji. V Kataloniji je provinčna vlada, ki Je zvesta ljudski vladi v Madridu, mobilizirala čez 10,000 mož delavske milice za boj s fašisti. Vest o padcu Sen «ebastiana in drugih mest ns aeverozapadu d penije je potrjene. Ljudske čete prodirajo proti Burgo su, kjer Je glavni stan faSistič* ne armade na severu republike. Med fašisti menda ni sloge Madrid, ». jul. — Znamenje kažejo, da se dve španaka faši-«lične "firerja" tepete, kateri bo diktator Španije, dasi ste oba še daleč od zmag« To ste Francisco Fr»nco. čigar glavni sten je v Sevillu na Jugu in general Kmilio Mola. ki rogovlU na aeveru. France Je pred ne-kaj dnevi raaglaail "vojaško diktaturo po vsej fcpanijr le sebe za vrhovnega diktatorja, dočim Je generel Mole včeraj naznanil, de je seatavil začasno vlado v Rurgonu, katera se "v krstkem preaHI v Madrid." T tej Mola v i vladi pa ni Krensieca Frsnse •,» Nanje je že pokazala Zveza ameriških tovarnarjev Waahtngton. — (FP) — Oba Iti edina delavaka zakona, ki sts bila sprejete v aadnjem zasedanj u kongresa, sta polna lukenj in selo dvomljive vrednosti sa delavstvo. Ns te luknje je že pokasala National Manufacturen asociacija, ki smatra predvsem Walsh-HealeyJev zakon, da Je bres večjih sob. Ta zakon določa, da mora bi-1 ti vse blago, katerega kupi sves-ns vlsda, Isdelano pod dobrimi delovnimi pogoji. Plače morejo biti obstoječe (prevalling), sa kar ae navadno smatrajo u-nijske plato, delovnik feie Sme presegati 40 ur na teden In u-posleni ne «mejo biti otroci pod 16 letom niti jetniki. To se nanaša na vse vladne pogodbe s tovarnarji, ki snašajo več ko deset tisoč dolarjev. Ampak velika luknja je v sledeči poditavkl: "Ta zakon ne more biti apliciran pri nakupih takega materiala, predmetov ali opreme, ki ae navadno lahko kupijo na odprtem trgu.H Odvetniki podjetniške svese smstrsjo, da ta sakon velja le se posebne vlada naročila -- sa Instrumente, blago, opremo in potrebščine, ki Jih rabi le vlada. Zvess našteva najmanj 65 produktov, katere vlada potrebuje v veliki množini, toda po zgorsjšnji omejitvi ali luknji ne pridno pod zakon. Med temi produkti so mramor, bombažno in drugo blago za obleko In šotore, aeroplani, dinami, stroji za pogon, mašinerija, stavbinsko jeklo in železo. Zakon torej ne pokriva Industrij, v katerih so slabe ali celo najslabše delavsks razmere. Sprejet je bil ne plediranje ras» nih kongresnikov, ki simpstizl-rsjo s delevstvom. Kongreenlk Marcantonio Is Mew Yorke Je pledirsl sa sprejetje zakona In živo risal razmere kamnoseških (lelavcsv v Vermontu, ki zaslu žijo le po pet dolerjev na teden pri pripravljenju mramor j a. Slikal je žalostne delovne reame-re v tekstilni Industriji, kjer delajo šene in otroci In sploh vsi delevci ob znojničnih pla ¿ah. Teh razmer ta zakon torej ne bo odpravil niti pri tovarnarjih, od katerih kupuje vlada, lajema bo le majhna, po mnenju tovarnerske zveze, ki se o-pira tudi na — prseidente. Kar «e tiče običajnih plač, Je dela v sks tajnica te dni naznanila, da bodo določene po skupni komi siji, po zastopnikih delavcev In podjetnikov, ki bodo imeli javna zaslišanja in določili "obi-¿a j ne" mezde za vaako Industrijo. DrugI sakon, ki Je tudi poln lukenj, Je Byrneaov zakon, ki prepoveduje transporUrenje akebov iz ene države v drugo. J. Kdgar Hoovsr, načelnik vladnega detektivskega biroja, Je že dal vedeti, ds se njegovi tajni sgentje ne bodo ukverjali z «nforsirsnjem tega eakona. Na legalne itoteškoče in luknje je pokazal tudi Justični tajnik Cummings. Tska Je tudi ta stv¿t. Obe zakona sta dobra, če bi ju bilo mogoč* enforairati In če bi ne bilo v njih velikih — lukenj. In luknje bo delavstvo toliko čase dobivalo, dokler ne bo imelo svoje vlade. Stanje civilnih svobod-Min v Zdruz. državah (NaSelJavsai« a I. atrMd > i daleč odtehte relativno izboljša-i nje civilnih avobodščin s strani postevodajnlh agencij vlade. Fundementelna podlaga se de-mokratlčin res voj d*ž#le In ljudatva Iflži na ekonomskem in ne na političnem polju. Ako kapitalisti lehko «etirejo dela v-atvo, ki se skuše organlalrati ekonom«ko, te Je v unijah, tedaj tudi politični liberalizem do» «ti ne pum «ni v vaakdanjem življenje tndestrijakega prebivef-i stve. 1 Koliko bo mogla krvtiU te ka Na Filipinih bo zgradil močno vojno malino Manila, Filipini. — Ker Ame-rika ni mogla "civilisirstl" Fl-lipincev v 35 letih kolonlslne vlade, je pričele s tem procesom zdsj, ko so stopili ns prsg — neodvisnosti. Za nov "civilizacijski" proces bo skrbel generalni major Douglas MscAr-thur, katerega je ameriška vlada "posodila" novi filipinski vlsdl, ds ls Flli^ncev napravi enega najbolj milltarstičnlh narodov na svetu. Kot snsno, je smerlški kongres nekako pred dvema letoma odglaaoval za neodvianoat Filipinov, sa katero so se Filipine! borili skosi dolga leta. Dobili so jo, ko so smerlški sledkornl in drugI baroni sposnsll, da jim filipinsko blago, ki je bilo carine prosto, dels preveliko konkurenco v Združenih drŽavah. Z drugo besedo: filipinska od^ visnost se ameriškim kapitalistom ni več IsplaČsls in so s veseljem prišteli ns "neodvie-nost". Koliko bodo Flllpincl neodvisni ali na bol jem, je te sede j razvidno, ¿sprav bo popolna ne-odvisnoet stopila v veljavo šele čes dsset let Vsssll Amerike bodo še v nsprej s to rssll-ko, ds bodo morsll prispevati težke milijone aa mogočno vojno mašino, katero imata obe vledi v načrtih. Ti nečrti predvidevajo agrsdltev armade enega milijona mož v prihodnjih desetih letih, kar proporčno pomeni največjo armado na svetu. Fillpinoev je namreč le 14 milijonov. To armado Je fte prIAsI graditi ameriški generalni major MacArthur. Vojaščina bo v smislu novega sskons prisilna. Armada bo naraščala stopnje-vslnot vsako leto bo posvsno pod prspor večje število fsntov, teko ds bo detels v desetih letih imele en milijon redne In resorvne armade. Ts vojna mašins, ki predvl-deva le majhno mornarico (v ozadj>u je ameriška), bo stala deželo HO milijonov ns leto. Nikdo ne prlčskuje, ds bi vlsda mogla iz revnih Filiplnoev Is-prešeti to vsoto — ne še sds j. Pozneje, ko t>o bolj "clvillslra-na", ae bo to mogoče agodilb. Zaenkrat bo moral bogati Stric Sam plačevati pretežni del re-čunov. In kakor gre tukaj glaa, bo ameriška vlada vrnila Fili-pincem 92H.OOO.OOO, katere letno prej m«, oziroma bi lahko prejela kot carinski davsk na uvoz filipinskega olja kokosovih orehov, ki so glsvnl pridelek otočjs. Poleg tegs JI bo poderils še 26 milijonov, kste-re vsota Je sedsj v prijateljski Utigaciji. Ta vsota bo. zadostovala za postavitev temelja mogočni vojni tnaiinl, ki bo služIla teko Ameriki kakor Filipinom. Za sedaj izgleda, da velja med obema vladama sledeči sporazum: Filipine! naj preskrbe topovsko krmo, bogati Mtrlc Ham Ik> dal {>a denar. 1'oznsjs bodo sevede morsll tudi FUipinc! poseči v žspe za vzdrževanje vojne ma-šine, kvr tak«» peč zehtevajo pravila "civiiiaaeije". Taka bo torej flllplnsks —• "neodvianoat". Z njeno pomočjo b<»do smerlški knperiellsti prišli ns primeroms cenen način do velike srmade, Filipine! pe do "nsrodnega ponosa", Ka dsr bo te ponos zahteval krop-kegs odgovors, bodo clvlllslrs-ni flllpincl ¡»okazeli, kako "elariko j« umirati sa domovino" — morebiti kje ne Jspon-skem ali Kitejakeni sa interea« filipinakih in amrriških kapitalistov Do zdaj jim vas J tega nI bik» treba, ker niso imeli — neodvisnosti. pltsliatično nssilje preiskava civilnih svoifidščin po la Follet-tovem odaeku, h«» (tokasale bližnja bodočnost. Najbolj skeplo-zivne situerije vsekakor aaste-je v Jeklenki Industriji, kjer so msgnstje le nsmlgnlM s večjim neslljem. a Katerim bodo skušali preprečiti orgs nisi ran Je delavcev, ^ Sedela je is prisluškovala t odprtimi usti. bleda, prestrašena, do «mti abegana v svojÄi IiWrfih očeh. Hote! sem stvar «opat popraviti, »abrisati ialoetm vtia. ki aem «a napravil, xato Min se rravnal jn rekel: "Ampak sda) je seveda wen tega konec!' sem rekel, "o čem ukinem ne more biti ni govora ; adaj »em na varnem .. Ona pa je bila aelo pobita. "Bot me čuvaj V Je rekla tamo in nato molčala. Rekla je to v kratkih presledkih in je nato vsakokrat sopet obmolknila. "Bog me ¿uvaj r Pričal sem se takti, jo Mefetal in privil na svoj« prsi. Obleko «i je «opat «apela; to me je malo jeailo, da, naravnost talilo me je. Kaj ji )e bilo treba sapenjati obleko? Sem bU mar nevradnejÜ v njenih očeh, adaj, ko nisem bil sam kriv tega. da so mi «spadali lasje? Ali bi ji bilo ti obte, če bi se bil napravi! aa raxusdan-ea? ... La nikakih neumnosti ne! Zdaj je ri miru leii! Nobenih neelanoeti! živijo kralj in domovina! Branila se je ia čuda krepko, prekrepko, ko da sa brani ia same srameiljivosti. Kakor po nerodnosti sem prevrnil svečo, da je ugasnila. Obupno se je branila in enkrat je celo narahlo lajačala. "Ne, ne tega, ne toga! Ce hočete, me lahko poljubite na prsi. Ljubi moj. dobri ..." Takoj sem dbetal. Njene t*sede so se glasile Uko prestrašeno, Uko breg moči. dfc so me tadele globoko v moseg. Mislila je, da mi bo dala nadomestilo, če mi je dovolila poljubiti jo ns prsi! Kako lepo je bilo to. lepo in pri-prosto! Psi bi ji pred noge, pokleknil pred njo. 'Tods, ljuba, mala!" sem rekel ves xmeden, "ne rasumem . . . tares ne razumem . . % kak- Ina igra je to . . Dvignila se je in a trepetajočimi rokami prižgala svečo; jss pa aem aa naslonil na atol ia nisem storil ničesar. Kaj ae bo adaj «godilo? Prav «a prav mi je bilo sila neprijetno pri aieu. Pogledala je na steno, na aro, in se prestrašila. "Uf! adaj pride takoj aluflunja!" je rekla. To je bilo prvo, kar je ¡spregovorila. Umel sem U migljaj in vstal. Vaela je plašč, ko da ga hoče obleči, a se je .premislila, ga postila tam in šla h kaminu. Bila je bleda ia čimdaije bolj nemirna. Da bi se vaaj ne ade-lo, ko da me hoče vrači akoa» vrata, aem rekel: "Ali je bil vaš oče vojak?" in sem se hkrato napravil k odhodu. Rea, vojak je bil Kako pa vem to? Saj ne vem, samo domislil sem se tega. Kako čudno! Ah da. Ponekod aa ase poiaščajo slutnje. Ha, ha, to je vendar spadalo k moji blaano-sti, da . . . Otria ae je hlsatno kvišku in ni navaočnost muči čutil odgovorila. nuči in sem da jo mqjjft i hotel napraviti kratek proces. Sel sem proti vratom. AH mi aoče dati nobenega poljuba več? Mi št roke ne da? Stal sem in čakal , "AM hočete adaj Iti r je vprašala a še vedno tiho stala pri kanénu. Ničesar nisem odvrnil. Ponižan in sbegan sem stal tam in gledal nanjo, ne da bi ixpre-fovoril. Zakaj ma vendar ni pustila pri miru, če ni imelo btfti nič ia vsega toga? Kaj aem bil jas v tem M pu? Zdelo ae je, da je prav nič ne briga, da aem pripravljen k odhodu, bila ja hipoma itgubljena same in iskal sem besed, ki bi jih ji povedal v *lovo; teiko, globoko besedo, ki bi jo sedela in ji nemara malce impo-nirsla. In Čisto nasprotno svojemu trdnemu sklepu — ranjen, mesto da bi bi) hladen hi ponosen, nemiren ia užaljen, aem pričel govoriti o nebistvenih stvareh; uničujoča beseda ni prišla, moje misli so se iakaaale kot sila ubodne. Zakaj ne pove jaano in določno, naj vendar «e odidem? aem vprašal. Da, da, ta kaj ne? Saj ni imelo smisla ienirati se. Mesto da me opotarja, da se sluftkinja akoro vrne domov, bi lahko rekla Ukole: Zdaj glejte, da iaginito, kajti jas grem po svojo mater in nočem, da me spremljate na easti. Na to da še mielila ni? O pač, ravno na to je mislila; to mi je takoj bilo jasno. Saj ni tndba bog ve česa, da me privede na pravo aled; ie sama kretnja in način, kako je prijela sa plašč in ga nato spet odloiila. me je preveril. Kakor rečeno, jaa imam èesto slutnje. In prav sa prav: saj niti ni bilo toliko biaanosti v tam . .. "Ali bog nebeški, odpustite mi ie vendar to besedo! Saj mi je uila kar Uko!" je vtklik-nila. A zmerom je ie stola mirno in ni priila k meni. Bil sem neupogljiv in nem nadaljeval. Blebetal sem kar naprej valfc mučni aavesti. da jo dolgočasim, da nobena mojih besed ne ta-dene v iivo in vendarle nisem obmolknil: Prav ta prav — ¿e se naUnčno preudari — ima človek lahko dokaj občutljivo kodo. ne da bi moral biti ravno blazen, bi mialil jat; narave so, ki se hranijo t malenkostmi in umro tavo-Ijo ene same trde besede. In nato sem ji dal umeti, da sem jat ens takinih narav. Stvar je namreč U, da je siromaitvo v meni isvestne sposobnosti poostrilo Uko telo, da mi delajo naravnost neprlllke, da. zagotavljam vaa, naravnost nepriliks, ta I i bog. CDaUs srfeodaJU.) //. 0. Mag g Modri biseri V odprti stekleni omarici so loAali. poloieni na kup, rasni stekleni isdelki — ponarejeni biseri, nepristni tirkiai, ponarejena ambra, kameoli in korale. Mnoiica kupovalk je ob ravnodušnih pogledih prodajalk isbirala med tem blagom, ki je leUlo naprodaj. Dvoje mladih tensk, ki sta •tali drufa poleg drugr, je itbi-ralo. kakor da «e niaU niti opazili. In vendar očevidno nisU bili obe it istega «vHa. Pomer-jali sta ogrlice in jih raaočara-no «pet odlagali. Videti je bilo, kakor (U sta istih let. obe plavuiasi. Ta )e hotela vtbuditi vtisk elegance, med tem ko je druga rea bila odlična. Nenadoma sU »e tadrlt pustolovka in resnična dama s rokami ob kopici «»grlic t modrimi biseri, in nobena ni hotela spustiti, obe aU hkrati ubirali \ giobčiču. Hkrati sU pomolili ob* isti prodajalki popolnoma enaki o-grikri, uko da ee Jima je aa-adrio sa trenotek. kot da >o je vsaka iztrgala drugi. **T#-W ogrlico, goepudtfns — kupim jo." Presenečeni sts se spogledali. Toda ie je prodajalka vaela o-grlici, napisala računa in odšla k blagajni. Da ne tamudiU, sU šli oba za njo, plačali kupljeno in prejeli zavojčka. Ko sU ju violi ^o-oke. sU ae druga drugo ne-zaapno premotrili. In ti vi jen je ju je odpeljalo v čisto nasprotne smeri. 'ttpomin? Zares? — Mislila sem, da je Ulisman." Gospa de Noal je prMiiala lornjon svojim lepim očam, ki so osUle mlade aredi ubrasa, Id je pričel ie veneti. Nagnila ae je nad iestero biaerov. leiečih na Mi svili skrinjice sa nakit, katero je radovedno odprla. Nehotena otoinest je nenadoma prevzela zapeljivo ljubeeni-vega G as tona Hernieresa. "Kes, to je spomin." je vadih-nil, tokrat bres prizvoka rahla ironije, s katero je ponavadi zmedel svoje lepe obiskovalka. "Hkoro spomin na neko ljube-sen." "Seveda." se je ponorčevala pMpe de Noal. "mar bi mogli i rtv ti druge spomine? V seka-kot reven sp«imm. Kateremu mUdemu in tteato ljubečemu bitju ste pa sneli te bieere po pet groiev? To je pač uspeh, a katerim se ne morete pobahati." "Ah!", je zamrmral Bernie-res. "Ni uko, kakor si mislite in vrednost te ogrlice je po-atrsnskegs pomene. Tista, ki te je nosila, ni bila ravno n Oblino bitje. Toda naj bo ra-zoinpanje, ki mi ga je povzročila. M večje, prisegam vam, da hi bila mogla posuti resnična velika ljubecen mojega iivlje-nja!" ~Tsk vtisk je tspustila vas?" je gosps de Noal aafrk-ljivo vpraAala. "Tak vtisk, da ie po tolikih litih ne morem bres smcdeno-sti pomisliti nataj na tisti šer. — tisti večer .. "Pripovedujte,1 mlsds gospa in a Sila v naslonjač. "Radovednica! ve je prosila udobno tlek Kako boste rasočaranil Ce tudi gre za do-fodiviiino, raaplet je bil popolnoma drugačen, kot ga pri dakujete. In tjubeern. ki hetoie dobiti svoj delei pri tem. je preplaieno pobegnila." "Ksr m ras me ie pretresa U hitro! Opišite mi junaki njo." 'To bi mi bHo zelo tstko. ker •em videl komaj njene oči. in •ker skoti odprtini krinke. Si jej rt* oči — nepozabne " "Zares r S kakšno iaaivajočo koketnostjo je gospa de Noal aa lor H08T1TA bliskala a evojimi vlai-I Toda bilo je vaa Gaston ja ni opatil ^Prvi trenotek so me še s je- le. te oči," je nadaljeval. "Naj vam pripovedujem, da sam jo arečal v open v Niaai, neki veter aa amskeradi? Domino, krinka, ki samo iadaja oči, to zadostuje, da ohatanai in ai sa-ielii pustolovščine. Takoj me je nmismili, sprva pogled, nato ¿aa. BO aem mlad. Zakaj me je tako kmalu, ko aem mialil, da ae spuščam samo v površno ljubkovanje, prevael občutek« da aem avečal svojo usodo? In nv>ja nesnanka mi je odgovorila na ta. Tudi ona, ki ae je aprva šalila, se je vdala temu skrivnostnemu čaru, ki časih privede ljudi teano skupaj, da ae ni moči upirati, dvoje mimoidočih, U jima je uaojeno, da ae boeU ljubila. Je mar le giumUa? Lagal bi ae, še bi vam rekel, da aem danes o tam prepričan. Kaj pomenijo baaede, ki ai jih rače dvoje ljudi? Kar velja, je tisto, kar občutil Nagon — temna daljna alntnja. Kar ae je potem agodiio ia bi moglo omajati mojo trditev, mj nazora ne mora spremeniti, ko sva se spogledala, sva bila iskrena in poštena — iskrena slasti v tem, čaaar ai nisva rdela. Zakaj govorila svs samo najvaakdajnejše besede» Ljubimkala svs. Najina rasburje-nost se je skrivala sa smehom. Spominjam se, da sem damo a modro biserno ogrlico prosil, naj odloii krinko, da bi jo mogel kedaj kes ne je s posneti. Branila se je. Tedaj sem ji dejal, da mi ni treba videti njenega obrata, pa jo bom vendar tanesljivo apoena! povsod in kjerkoli jo spet vidim. Samo njene oči mi bodo zadoščale. Dvomila je o tem in prati so se Hvlno igrali a ogrlico, ki ji , e visela preko domina. Morda teto, da bi spoanal, kako poceni je bil U nakit, in da ee ne bi vdajal napačnim predeUvam i njenem družabnem poloiaju r življenju? Vem le to, da ae e nit, na kateri so bili biseri nabrani, nenadoma pretrgala n da jih je nekaj padlo na tla. — Hkrati sva se sklonila, da jih pobere V*. Našel aem jih šest, in te mi je darovala. "V prihodnjih ' dneh" mi je rekla, me boste' morda srečali na Angleški promenadi. Bomo videli, ¿e me boste apoanali. Ce me s potna te, vam dovolim, da mi pokadtete teh šest biserov. Nato je itginila." 'Ta sto jo še kedaj videNr je vprašala gospa de Noal. "Nikdar več. Cert ure kasneje je nek hrup t motil maske-rado. NasUl je, ko so prijeli neko tstico, Id je slovela po svojih Utvinah draguljev. Zgrabili so jo prav pri delu Videl sem jo, ko je šla mimo, obdana od ljudi, ki so jo peljali. Branila se je Uko močno, ds se je ogrlica, katero je nosila na dominu, raztrgala. Nekaj modrih biserov se mi >e akoUHlo pod noge. — Mar mi je bilo treba akloniti se, da sem jih prepoanal?" In potem T Je silila gosps de Noal. 'Zgodba je pri kraju," je odgovori) Gaston Bernieres. "Drugo jutro sem se odpelje! is Nit-ze in vzel teh šest biserov kot spomin ns to dogodivščino seboj." Tskoj nato je gospa de Noal odšla. Bernieres je bil ves aa-čuden in uialjen zaradi nenadne hladnosti, ki mu jo >e Uko očitno pokasala. Se tisti večer je ps prejel od nje sevojček in pismo. V zavoju je bila modra ogrlica. V pismu pa je bral tole: "Sest biserov manjka ti ogrlici, ki pa ai ogrlica Utice, temveč neke druge ienske — s "ne-paeabntmi očmi" — ki je pa ni-ste spet prapoanali." — l)a ata dve tako različni ženski kupili hkrati dve enaki ogrlici, da sU ju isti večer hkrati nosili, mar naj vidimo v tem preprost slučaj — ali pa kruto voljo usode? (¡•rki prinaša mv svit PONDEUF Gorki je prav take eêe sije, kaker ja Med prijateljicami — A If ona mi je pisal. Le poslušaj, kako lepo pite: "ln po dolgem bivanju v tujini se nameravam vrniti, da se oienim doma z najlepšim dekletom sveU" — TI falot grdi! £e dve leti ti obeta zakon, zdaj pa hoče vneti 'lruge. Eno najboljših karakterisaeij Gorkega je napiaal Meretkovekij, Id pravi, da je Gorki nova, ne-sveU Rusija. Isti Mereikovskij je tudi napiaal, da veliki ruski pesniki kaiejo od kod Rusije prihaja, Gorki pa kaše, kam gre. V teh kratkih besedah je tapo-padeno vse, kar ae da povedati o Gorkem. Znani «siki publicist P. Peroutka je poevetil velikemu ruskemu pisatelju ob smrti obii-ren spominski članek, ki v njem tečno analizira Gorkega in njegove pot skoči življenje. Ruska klaaična literatura je v celoti vaeU sgodovina puntarjev, ki so se pa kmahi unesli, pravi Peroutka. Punt je dvignil Gogoi, napiaal je prvi dd "Mrtvih dui", napiztl "Revizorja", v smeha je israkel resnico in p^rM1. da potrebuje Rusija reforma Upor pa ai trajal dolgo. Gogoi se je u-straiO, sežgal nadaljevanje "Mrtvih dui", proklel svoje natiska, ne spise, čei, da so bili vsi napadi na nje več ali mini upravičeni in da je bilo to. kifr je napisal, slabo, mrtvo, napisano v bolezenskem in nesvobodnem stanju. In v bistvo ponavlja večina ruskih pisateljev to Gogoljevo tgo-dbo. V začetku upor, potem pa pokora, hrepenenje po miru in pokoju. Puškin je prešel od opevanja svobode k opevanju carja, prišel tako daleč, da je odobraval usmrtitev svojih prijateljev. Do-stojevskij je živel od svojega 24. leta med naprednjaki in tega si vse življenje ni mogel odpustiti, o teh svojih letih je pisal, kakor da jih je preživel med merjaaci, klečal je v občudovanju in spoštovanju "pred hrbti kitov", ns katerih sloni Rusije, pred pra-voslavjem in samodržavjem. Na-krasov ni imel povoda ta kesan-je, bil je vse življenje mnenja, da rusko ljudstvo pač mora trpeti. Gončarov se je pregrešil kvečjemu t ljubeznijo do rada, pravilnega računanja in angleških strojev. Turgenjev je raje odpotoval is Rusije, a Tolstoj, ki ga je v mladosti tudi prevzemal ponos raauma, je prišel kakor Gogol do naairanja, da so njegova dela škodljiva in da je edino važno na svetu ne protiviti se slu in delati si sam svoje čevlje. A Cehov, ta plahi taključek ruske klasične literature, osnanja v vsaki sv»-ji povesti, da se ne da nič storiti, da je vse zaman: "zunaj sneži in to je vee tmiael." V-tej veliki in mehki ruski literaturi pa tiči Gorki nekako tako kakor kost v grlu. Poleg Ler montova je to edini ruski pisatelj, ki je odklonil pokoro. On smstra celo pokoro za največji greh, kar ga more storiti ruski narod na sebi. Gorki je edini ponosen med mnogimi spokorniki. Ni tako velik literarni umetnik, kakor so bili pisatelji klasičnega soavedjs, pač pa prinaša nov svet. Ruski pisatelji so se dolgo bali odpovedati se carju in pravoslavju: ljudstvo je ležalo pred njimi kot temna in neznana veličina. Prizadevali so si razumeti ga, ideali tiral i so ga, včasi kakor Tolstoj, so pred njim celo klečali, toda v bistvu so se bali, kaj bi* prišlo če bi padel dosedanji red. Zato so se nazadnje vedno zatekli k carju. Nikjer ni sijal tako globok prepad med inteligenco in ljudstvom. kakor v Rusiji, in vsa ruska literatura 19. stoletja je bila tipična barinska (gospodsks). Gogol se je peljsl s trojko, ops-zovsl je kočijaiev tilnik in raz-miiljal: "Kakine misli roje neki po tej kodrasti glavi? Bogve. ugane*, mnogo različnih atvari pomeni pri ruskem ljudstvu praskanje za ušesom". Morda je Gorki vnuk tega Gogolovega ko-'čijaia Z njim priheja v literaturo ruski proleUrijat. ne tak. kakršnega so opisali drugi, temveč tak. kakor ee opisuje aem. Tolstoj je hrepenel po tem. da bi postaj Ijudatvo. Gorki je pa ie bil ljudstvo samo. Piaeteljujoči banni so opisovali Rusijo kot sveto semljo. V (rorkem je pri-šlo prvič do beeede tisto ljudstvo, Usti protetarijat, ki so se tanj dotlej Uko mnogi sladko in mndro zavzemali. Gorki je pa opisal Rusijo kot nesveto semljo. - T • Tolstoj je karp. Gorki ičuka. Klatil se je po stepeh. tovoril v pristaniščih, delal v pekarnah In. - -e«Wrmué P««» Žena predsednika RooaeveHa v družbi brezpoadnih dekla riiča Federalne mladinske oprave v Suffernu, y kadar je imel čas, je čital, toda ne svetega pisma, temveč Nitz-acheja, čigar nauk o nadčloveku in o volji do moči ga je opajal. Spoanal je Ruaijo od spodaj in videl, da je medla in lena. Zložil je v ohromeli zemlji pesem na sokola, ptico roparico. Ni več govoril: zgodi se volja božja, tem-več: z^qdise volja moja. V Gorkem ni nui trohice vzhodne mistike. Ta ruski človek ima čisto zapadne oči. Vse, kar je dotlej o-dobravala ruska literatura, pokoro, potrpežljivost, tiho prenašanje svoje usode, je neusmiljeno zavrnil. Gorki je prvi, ki je začel od ruakega življenja in ruske literature zavestno zahtevati aktivnost in dejanje. Zaradi svojega zapadnja&kega instinkU je postal žebelj v krsto slovanofilstva. Slovanofili ne morejo drugega, nego prestrašeno bežati od njega. Gotovo je, da je spoznsl rusko ljudstvo neprimerno globje, nego U akademiki. Sam ni bil nič drugega, nego drobtina tega zagonetnega ljudstva. Prodrl je v ljudske globi- ne, mimo katerih so se fili vozili samo a kočijo l gov značaj je bil tak, fe mogel pokoriti, temveč upi Ljudje, ki tdaj p*^ Rusiji, potrjujejo skoraj i sno, da se Rusijs smerikai Te nove Rusije je Gorki * tako kakor Lenin. Gotovo sta bila Tolstoj in Dtgfc, večja pisatelja, nego God tovo je pa tudi, da je rum bližji. V Tolstem in Doi skem, v "oproičenju" pn< v "pravoslavni pobesni drugega, je še nekaj s redu kega. V Gorkem pa trti veka sploh ni več. — Po S SLUŽKINJO IVE! Želim dobiti služkinjo ¡S* ko v sUrosti 40 do 45] opravljati domača hišna Trije v druiini. Stalno dek ča po dogovoru. Pišite 1 slov: Frank Korbar. McKeeaport, Pa. u\ Bor Ali ste naročeni u ta T>sveto'? Podpirajte mj UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO 1*. knrsMj« se Isfcko aarsti u list Prwr* { dva. tri. Mri aH pst Saas* ts «m éniim k ml imUi taas trn vas maka, sa «sas s» aaflaas UN u «m btot pa flaai «s plačaj« pri swsausts $1JS n tofeik. m *al «tris k ssrsfcrfaf. TsreJ sais j si rsrska, r«*i. éa k Ikt prdrac ■ S. M. P. J. Ust PrssTsta J» vsis lsataiaa ta gate?« }• ? mU MU| kl M rad «tal Ust vsak Jaa. Cm» Usta Prsarata |a: Za Ciesra Is CVkart J1...J 1 tedaik ia.............. t taMka ia.............. t tadalka ia.............. 4 tsdslks ia.............. I tadrikav is............. it kspsa, priMtta patrabas tmU iemrH al I is ip at aaraétta IWeta, ikt. ki t« riii htataa -Vselej ksker hitre kateri tok flaaor prentka kiti Aal sli le ss preeell prsi ed draiiae ia bo sshUrsl um m] lift tri* moral tisti ëlaa Is dotičae druiise, kl je toko «kopno naratet m « Prearete, to takoj nameniti npravntitm liato% ts obenem dopWrt i vsoto lista Froevets. Ako tafi as store, tedaj mora upnrtUtm i datm sa to vsoto nsroiaJka. Order v PBO8VBTA. BN PI, MST S*. Lewndele Ara. Obksce. A Priložena peAillam neroéntno sa Hot Preeveto reste 9....... 1) 1mm.........................................Cl drnltvs * Naslov ...........................«........................... Ustavite tednik ta ga pripišite k moji narotaini oi sMs» Bm »09« e e • e e e »e*e • • • e e e o • e ee e e o e e • e o o e eflL O •oeoeaoooaeoooaoooooooaoaoaooeaeoeeoeoeoeee* ÜL ^ 4) ...........................................ČL émKTS It..... V) eeeoeeeeeeeeeoodk oooeaoeeooeaeoooe em»« « »oeaeaoeeee« Ct in*w ..... ................... TISKARNA S.N.P mA t tiskarsko obrt spadajoča jj Tiska vabila ta veselks Ia shode, rtätnici, » kejife, koledarje, letake itd. v slovsn.keai. V*** •Iovaikem. čeikem. nemikem, snflelksai ■ VODSTVO TISKARNI APKMRA NA 8.NJMn DA TISKOVINE NAlOCA V SVOJI TI8KAKNI CLA* S.N.P.J. PRINTER' »57-St »a LAWHDAlJf Art** Tdefee Berkws« ^ m cHicAca ni-