ho»e* ANKA RAK Županja IJH '* občine Ljubno K Vsi po vrsti ugotavljamo, da postaja obema vse bolj socialna ustanova, in to iz povsem preprostega razloga. Imamo velike finančne obveze do institucionalnega varstva odraslih, do plačevanja zdravstvenega zavarovanja za brezposelne osebe, do tega, da je parlament določil povsem novo kategorijo družinski pomočnik in finančno breme naložil občinam. Jim •j ŠTEVILKA 30 LETO XXXVII, 29. JULIJ 2005, CENA 298,00 SIT DOLGO? Mozirje se seli v Gornji STRAN 5 ISSN 0351-8140 9770351 814014 na brezplačno telefonsko številko Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje V marketu ERA od sedaj tudi ponudba bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, akustike ter izdelkov za gospodinjstvo. V tehničnih poslovalnicah Zadruge Mozirje velika izbira zunanjih ploščic GRANITOGRES in KLINKER Zadruga mozirje sVet TERMALNIH UŽITKOV NOVOSTI TEGA POLETJA; * KOMBINIRANA KARTA Z VELIKO PUNINO * NOV, ATRAKTIVEN TOBOGAN * AKTIVNE POČITNICE ZA OTROKE * APARTMAJSKO NASELJE REZERVIRAJTE Sl SVOJE POČITNICE ŠE DANES ! TELsOl/ 83 08 631 Ploscice so različnih dimenzij« Cena od 2*400 SIT do 3*100 SIT za kvadratni meter« Market ERA Nazarje, Zadrecka 4, tel: 83 93 822 »»e* Sesalnik SZ-2156 Kodralnik las Tristar ST8062, 6 delni set — Turizem in uspeh Turistična sezona doživlja svoj vrhunec. Večja podjetja imajo zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu kolektivni dopust, v večjih turističnih središčih pa že delajo prve obračune ob izteku polovice letošnje poletne sezone. V zgornjesavinjskih kampih se zaradi neprijaznega vremena, ki se je vleklo skoraj skozi celoten julij, ne morejo pohvaliti s spodbudnimi podatki glede zasedenosti in upajo, da bo vsaj avgust »ta pravi«. Prav od vremena bo v marsičem odvisen tudi uspeh letošnjih tradicionalnih narodopisnih prireditev na Ljubnem, v Lučah, Solčavi in Šmihelu ter avgustovske cvetlične razstave v Mozirskem gaju. Verjamem, da bodo organizatorji dali vse od sebe, da bi prireditve kar najbolje uspele. Kaj pa če ne bodo? V preteklih dneh sem bral nadvse zanimivo knjigo LewisaTimberlaka z naslovom Zgodba o uspehu. Naj vas naslov ne zmoti, saj nima nič opraviti z aktualnimi političnimi dogodki v Sloveniji in stranko, ki si je v minulem desetletju pripisovala glavne zasluge za dosežene rezultate naše države. V originalu ima knjiga naslov Born to win, kar bi lahko prevedli tudi kot Rojeni za zmagovanje, kajti prav to je bistvo, o katerem govori avtor: vsak človek je lahko zmagovalec! Timberlake, eden izmed priznanih ameriških svetovalcev za osebno rast in medsebojne odnose, v Zgodbi o uspehu spodbuja bralca, da se znebi malodušja in pesimizma ter stori vse, kar je v njegovi moči, da doseže srečo in zadovoljstvo. Ob tem Timberlake poudarja izjemen pomen samospoštovanja in samopodobe ter zastavljanja in doseganja ciljev. Na podlagi številnih primerov iz zgodovine dokazuje, da je v tem skrito bistvo, zaradi katerega se ljudje razlikujemo med seboj. Kaj torej pomeni uspeti v življenju? Kaj je uspeh? Uspeh se meri s »ceno«, ki jo je posameznik pripravljen »plačati«, da bi dosegel svoje cilje. To je davek, ki se ne meri nujno v denarju, v nobenem primeru pa ne dopušča odstopanj in pomislekov ter omahljivosti. Če si torej organizatorji v uvodu omenjenih prireditev želijo uspeh, potem morajo vanj brezpogojno verjeti in dati vse od sebe, da ga dosežejo. Pri tem jim želim veliko sreče. IZ VSEBINE: (so Aktualno: Odlog podražitev zobozdravstvenih storitev.........4 Turizem: Največje dežja, sledijo pa Nizozemci.5 Intervju: Anka Rakun, županja občine Ljubno.8 Biofarma Ogradnik v Krniti: Na pepelu pogorišča raste nov rod.12 Klepet pri vas doma: Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline...........16 Recita ob Savinji: Puch 200 Jožeta Završnika pravi dragulj med motocikli v Sloveniji.19 DP v gorskem kolesarstvu: Boštjan Pahovnik državni prvak..........21 Na naslovnici: Jože Završnik s puchom 200 -letnik 1938 ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 30, 29. julij 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. — 3 ODLOG PODRAŽITEV ZOBOZDRAVSTVENIH STORITEV Zdravje zob še ni Poteza Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) oziroma njenega odbora za zobozdravstvo, da brez obvestila javnosti podraži določene zobozdravniške storitve za več kot sto odstotkov, je dodobra razburila slovensko javnost. Na podražitve smo Slovenci sicer že navajeni, a enkrat višje cene ter poskus uvedbe novih cen kar na skrivaj, uradno temu rečejo interna okrožnica, bi bila kaplja čez rob tudi za vsega hudega vajen narod. Interna okrožnica naj bi začela veljati s 1 .julijem, pa je zaradi posredovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ministrstva za zdravje ter navsezadnje medijev vendarle pospravljena v predal dol. decembra. V njej je Zdravniška zbornica Slovenije zobozdravnikom priporočila povišanje vrednosti točke, s katero se vrednoti njihovo delo, s 515 na najmanj 1.070 tolarjev. Po trditvah ZZS naj bi šlo le za podražitev samoplačniških storitev, medtem ko se ne obseg ne cena zobozdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja naj ne bi spremenila. Ob tem so na zdravniški zbornici pozabili omeniti, da so pred tem želeli na lastno pest kar 26 zobozdravstvenih je, a kako dolgo? pravic iz obveznega zavarovanja prenesti med samopiačljive storitve. Med razlogi za podražitev v zdravniški zbornici navajajo, da zasebni zobozdravniki v ordinacijah, ki sojih opremili z lastnimi sredstvi, že dolga leta ne uporabljajo več materialov, ki jih ZZZS dejansko plača in veljajo za standardna. Ti materiali naj bi bili že dolgo zastareli, zato ne omogočajo dovolj kvalitetnih storitev, s katerimi bi bili slovenski pacienti zadovoljni. Glede na podatek, da so bili zobozdravstveni postopki, ki jih svojim koncesijskim zobozdravnikom narekuje ZZZS, nazadnje normirani daljnega leta 1982,torej karpred 23 leti, je določena sprememba standardov verjetno res opravičljiva. Le da se je zbornica tega ni lotila na pravi način. Takšnim prikritim ukrepom seje po robu postavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj naj bi bilo po njihovem mnenju drugačno vrednotenje nekaterih storitev nesprejemljivo, celo nezakonito. Seznam pravic, kijih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, se lahko spreminja le ob soglasju socialnih partnerjev oziroma na Ekonomskem socialnem svetu. Sprejetje drugačnih standardov oziroma uvrstitev kvalitetnejših materi- alov v obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja bi udarilo po žepu ZZZS, zato se bodo temu zagotovo upirali in raje podprli predlog, da se spremeni oziroma zmanjša obseg zobozdravstvenih storitev, ki so del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Potezo zbornice je za nepotrebno in neprimerno označil tudi minister za zdravje Andrej Bručan, vendar je bil njegov odziv na nezakonito ravnanje ZZS zelo blag. V medijih je mogoče zaslediti teorije, da ostrih ukrepov niti ni mogoče pričakovati, saj omenjeno ministrstvo ne želi sporov z zdravniki. Brez njih obljubljenih sprememb v zdravstvu ni mogoče doseči, poleg tega prerazporeditev zdravstvenih pravic predvideva tudi ministrov program. Z drugimi besedami, do krčenja ne le zobozdravstvenih ampak vseh pravic v zdravslvu bo zagotovo prišlo, le da je to potrebno narediti bolj politično sprejemljivo, ne pa tako direktno, da te pri tem celo ujamejo. Tatiana Golob Naša anketa Podražitev zobozdravstvenih storitev V času razprodaj, znižanj, ugodnih nakupov in gneče v nakupovalnih »svetiščih« so se pri odboru za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici odločili za hladen »tuš«, ki ga sicer vteh deževnih dneh ne bi pretirano potrebovali. Stoodstotna podražitev samoplačniških zobozdravstvenih storitev - v olajšanje prestavljena s prvega julija na 1. (veseli) december. A roko na srce, podražHve niso dobrodošle nikoli, katerikoli mesec že je. Jaka Golob, Mozirje Sicer se sicer še šolam in me ta podražitev še ne bo prizadela, vendar se ne veselim dneva, ko bom postal samoplačnik. Ta podražitev se mi nikakor ne zdi nujna. Alfonz Blekač, Rečica ob Savinji Te podražitve so brez potrebe, saj že tako dovolj plačujemo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Vse te storitve bi morale biti zajete v naših prispevkih, ne pa da so nadstandardne. Branka Gostečnik, Mozirje Zobozdravstvene storitve so res med večjimi stroški in po eni strani je ta ukrep razumljiv. Najbolje bi sicer bilo, če bi bilo to zajeto v dodatnem zdravstvenem zavarovanju, čeprav vem, da tudi ta ne more kriti vseh storitev. Po drugi strani pa bo ta ukrep marsikoga temeljito udaril po žepu, predvsem tiste z nizkim plačami. Marjan Gradič, Nazarje Mene bo ta podražitev gotovo prizadela, pa še mnogo drugih. Zdravstvo je vedno dražje in ne gre pričakovati pocenitev, a še nobena podražitev ni bila dobrodošla, saj vsaka stane. Jože Marovt, Nazarje Udarila po žepu bo ta podražitev kar vse, a finančno šibkejše gotovo še bolj kot ostale. Kdor bo potreboval pomoč pri zdravniku, kdor bo imel bolečine, bo vsekakor poiskal pomoč, pa naj bo stalo, kolikor bo hotelo. Zato je vtem pogledu še najboljša preventiva, najlažje se dodatnim stroškom izognemo s predhodno skrbjo za zdravje. Franc Juvan, Mozirje Vse zobozdravstvene storitve bi morale biti upoštevane v dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Sicer pa na delo zobozdravnikov nimam pripomb, saj so korektni, tudi čakalne dobe niso predolge. Me pa bo ta ukrep gotovo, tako kot marsikoga, nekoliko udaril po žepu. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Aktualno TURISTIČNA SEZONA V NAŠI DOLINI , sledijo pa Nizozemci Razveseljivi so podatki, da je letos Slovenijo, v primerjavi z enakim obdobjem lani, obiskalo več tujih turistov. Kljub konstantno nezanesljivemu in »skisanemu« vremenu očitno tujce Slovenija še vedno privlači - če sklepamo iz statističnih podatkov, celo vedno bolj. Je pa res, da se predvsem v notranjosti države v preteklem mesecu vreme ni izkazalo najbolj in predvsem v kampih so bili turisti zelo mobilni. To pomeni, da če se vreme ni izboljšalo v dveh, treh dneh, so odšli. Na žalost podobno sliko opažajo tudi v kampu Menina v Varpoljah. Obiskovalcev sicer ni malo, veliko rezervacij je bilo že v pomladnih mesecih, a zaradi »neugodno razpoloženega neba« jim po besedah Jureta Kolenca, upravitelja kampa, žal ne morejo ponuditi vseh programov, ki bi jih želeli. »Poglavitne aktivnosti v našem prostoru so izleti v gore, a žal je bilo letos tako muhasto vreme, da smo v dvajsetih dneh julija lahko izvedli le en izlet na Raduho. Goste smo poskušali dodatno animirati, jih vodili v muzeje, jame, a vendar to ni prvoten namen naših obiskovalcev. Trudimo se za naše goste, svoj kamp gradimo naprej, izboljšujemo ponudbo, dobili smo štiri šotori in za mnenje o Sloveniji, Zgornji Savinjski dolini in naši turistični podobi povprašali tiste, ki najbolj stremijo po čim boljši ponudbi in kvaliteti storitev, torej turiste same. V kampu Menina so kot ponavadi prevladovali Nizozemci in Belgijci. Številni turisti v kampih zaradi slabega vremena hitreje menjajo lokacijo bivanja (foto: Ciril M. Sem) »Včeraj smo bili v Ljubljani, dru- zvezdice za kvaliteto naše ponudbe. Žal pa je vreme dejavnik, na katerega ne moremo vplivati. Kljub temu upamo na izboljšanje, da bomo lahko izpeljali svoje načrte.« Sprehodili smo se malce med gače pa smo večino časa kar v kampu ali v avtomobilu na poti. Žal je tako slabo vreme, da kaj drugega kot le narave, ki beži mimo nas, ne moremo spoznati. Program v kampu je sicer dobro pripravljen, a ga žal ne moremo koristiti tako zaradi vremena kot tudi zaradi malih otrok,« nam je zaupala družina Fing z Nizozemske. Nedaleč od njihovega začasnega »doma« so nam njihovi »sosedi«, prav takoz Nizozemske, povedali, dajimje Slovenija zelo všeč kljub slabemu vremenu. Žal pa so ravno zaradi tega preveč priklenjeni na eno mesto, zato so se odločili, da bodo boljše vremenske razmere poiskali kar sami. »Odšli bomo na obalo, vendar se bomo še vedno zadrževali na območju Slovenije, saj smo tu prvič in namjeta dežela všeč ter si jo želimo spoznati kljub nekaterim nevšečnostim, na katere žal nimamo vpliva,« so nam zatrdili. Turistična sezona je trenutno v polnem zamahu. Dežja so se pošteno naveličali že vsi: turistični delavci, obiskovalci, kmetje, otroci... Nemara bi se tega problema lotili tako, kot znamo Slovenci najbolje: imejmo referendum in glasujmo za sonce. Volilna udeležba bi bila gotovo rekordno visoka. Barbara Fužir ZADRUGA MOZIRJE Upravni odbor za sedež v Gornjem Gradu Člani upravnega odbora Zadruge Mozirje so po pričakovanju potrdili selitev uprave v Gornji Grad, kjer naj bi po besedah direktorja Andreja Presečnika začeli poslovati v prvi polovici prihodnjega leta. Ob tekočih dejavnostih je trenutno glavna prioriteta priprava potrebne dokumentacije za gradnjo novega prodajnega centra v Mozirju. Ta naj bi se začela v prvih mesecih prihodnjega leta, znano pa je, da je rok za izgradnjo jeseni 2006. Slovenija sodi po težavnostnih razmerah za kmetijsko pridelavo v krog evropskih držav z najbolj neugodnimi pogoji. Hribovito območje Zgornje Savinjske doline ima znotraj tega še dodatne omejitvene dejavnike, vendar prispeva pomemben del v slovenskem kmetijslvu. Poleg pridelave mleka in mesa ter pridobivanja lesa ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju poseljenosti in kultiviranosti krajine, zato je Andrej Presečnik izrazil razočaranje, ker ob nedavnem obisku vlade nihče ni spregovoril o kmetijski problematiki v Zgornji Savinjski dolini: »Kotje videti, je zelo malo ljudi vedelo, kako se obisk pripravlja, zato mini jasno, po kakšnem kriteriju so vabili na srečanje vlade z gospodarstveniki v Gornjem Gradu. Kot direktor Zadruge nisem bil vabljen, sem pa dan prej dobil od območne gospodarske zbornice ob 16.22 uri obvestilo, da za razgovor o problematiki kmetijskega sektorja niso našli primernega sogovornika. Temu bi dodal, da ga tudi iskali niso,« je z nekoliko nejevolje dejal Presečnik. Še bolj problematično je, da se nihče ni dotaknil razvojnih vprašanj lesne industrije, ki po Presečnikovem mnenju takšna, kotje, nima prave perspektive. Obisk vlade naj bi bil torej bolj promocijske narave, sicer bi morali bolj vsebinsko pristopiti k posameznim problemom. »Na kmetijskem področju v Zgornji Savinjski dolini nitakšne specifike kot v spodnji Savinjski dolini, kjer imajo hmelj in močno predelovalno industrijo. S tega vidika je smiselno, da je kmetijska ministrica Marija Lukačič obiskala Žalec, kar pa ne pomeni, da tukajšnji kmetje nimajo problemovz davki, velik problem so vzpodbude in zamude pri plačevanju subvencij, vse bolj očiten pa je demografski problem visokogorskih kmetij, o katerem bi ob takšni priložnosti morali spregovoriti v dovolj širokem krogu kompetentnih sogovornikov,« je še dodal Andrej Presečnik. Savinjčan ERA VELENJE Cene v evrih šele pri fiksnem menjalnem razmerju V trgovski družbi Era Velenje podpirajo stališče Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki se zavzema za uvedbo dvojnega označevanja cen z julijem 2006. Menijo namreč, da bi lahko bilo dvojno označevanje cen, dokler menjalni tečaj evra ni fiksen, zavajajoče za kupce. Možnost, da vlada začetek dvojnega označevanja cen preloži z marca na julij 2006, vidijo v napovedi strokovnjakov iz Banke Slovenije, ki fiksiran tečaj med tolarjem in evrom napovedujejo za konec junija prihodnje leto. Če bo vlada kljub temu vztrajala pri vpeljavi dvojnega označevanja cen že s 1. marcem 2006, se bodo v Eri vsem zakonskim določbam nemudoma prilagodili. Na dvojno označevanje cen so sicer v Eri že pripravljeni in bodo s prihodnjim marcem, če bo vlada vztrajali pri svoji odločitvi, izdelke v vseh prodajalnah označili z obema valutama - tolarjem in evrom. KF BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Vzpostavljen sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo Direktiva 2002/96/EC Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o odpadni električni in elektronski opremi ter na podlagi njenih zahtev sprejeti nacionalni zakonski predpisi so proizvajalcem, distributerjem in pridobiteijem električne in elektronske opreme prinesli vrsto obveznosti. Družbe BSH Hišni aparati, Gorenje, Mikropis, LTH, Mercator, Avtotehna in Merkur, ki sodijo med največje zavezance za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji, so zato ustanovile ZEOS, d.o.o., družbo za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. S tem se že pred 1. januarjem 2006, ko bo v Sloveniji nastopila finančna in operativna odgovornost za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, pripravljajo na ravnanje s proizvodi po izteku njihove življenjske dobe. V okviru priprav za vzpostavitev sistema za izpolnjevanje z direktivo in nacionalnimi zako- ni predpisanih obveznosti si prizadevajo za kar najbolj transparenten in stroškovno optimalen način ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki bi združeval večino zavezancev v Sloveniji. Tako se pričakuje, da se bodo sistemu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo v okviru družbe ZEOS v prihodnje pogodbeno priključili tudi drugi zavezanci. Franci Kotnik Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) obsega: - zbiranje in prevzemanje OEEO od končnih uporabnikov, distributerjev in lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, - obdelavo OEEO: razgradnjo in ločitev sestavnih delov - priprava na nadaljnje ravnanje, - predelavo OEEO, namenjeno koristni uporabi in primernosti odstranjevanja. Cilj predelave je recikliranje odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo ter uporaba odpadkov kot gorivo - odstranjevanje ostankov predelave OEEO. OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Savinjska cesta 7,3330 MOZIRJE Tel: (03) 839 33 00 fax: (03) 839 33 05 Davčna številka: 70998396 VABILO NA PROSTORSKO KONFERENCO Vabimo vas, da se udeležite druge prostorske konference, ki bo v sredo, 3. avgusta 2005, v sejni sobi občine Mozirje ob 15.00 uri. Seznanili vas bomo z idejno zasnovo lokacijskega načrta ureditve območja »Kraheljnovo«. Za predvideno območje razširitve ureditve mestnega jedra na še proste površine proti severozahodu, na zemljišče med potokom Trnavo in regionalno cesto na Žekovec je načrtovalec pripravil idejno zasnovo prostorske ureditve za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov in dveh dvodružinskih z idejno zasnovo javne gospodarske infrastrukture. Vabljeni ! ZUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK, l.r. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Davki davijo kmete Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Peter Vrisk seje pred dnevi skupaj s sodelavci sestal z ministrom za finance dr. Andrejem Bajukom. Na delovnem srečanju so predstavili amandmaje na sedanji zakon o dohodnini, in sicer v delu, ki se nanaša na obdavčitve v kmetijstvu. Predlagane spremembe temeljijo na obravnavi kmetije kot celote, z vsemi dejavnostmi, ki jih opravlja. Glavne zahteve so vključitev ukrepov kmetijske politike v izračun katastrskega dohodka, zvišanje normiranih odhodkov s 25 na 70 odstotkov pri ostalih kmetijskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ter izključitev investicijskih podpor za investicije, odobrene v preteklih letih, iz obdavčitve. Po besedah Petra Vriska je sedanja davčna zakonodaja do kmetijstva zelo neugodna. Ukinjenih je kar nekaj ugodnosti, breme davkov pa je za kmete vedno večje. V KGZS ocenjujejo, da so spremembe zakona o dohodnini nujne za obstoj in nadaljnji razvoj kmetijstva in podeželja v Sloveniji. Sedanja davčna zakonodaja kot osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti obravnava le tiste, ki so v celoti ali pretežno vezane na uporabo kmetijskih ali gozdnih zemljišč, izključuje pa pridelavo vrtnin, proizvodnjo vina in oljčnega olja za prodajo ter rejo živali, če ta ne temelji na pretežno domači krmi. V KGZS so prepričani, da v poglavje o dejavnostih sodijo le tista kmetijska gospodarstva, ki bi dejavnost registrirala kot samostojni podjetnikali pravna oseba. Zavzemajo se, da plačila iz naslova kmetijske politike ne bi bila obdavčena posebej. Za neposredna in izravnalna plačila KGZS predlaga vključitev v pavšalni izračun. Za dejavnosti, ki niso pretežno vezane na uporabo kmetijskih zemljišč, ter za dopolnilne dejavnosti zbornica predlaga možnost vodenja knjigovodstva z uveljavljanjem normiranih stroškov v višini 70 odstotkov. V primeru naravnih nesreč zbornica zastopa stališče, daje potrebno namesto zmanjšanja pridelka upoštevati zmanjšanje dohodka. KGZS se zavzema tudi za investicijske olajšave v višini 35 odstotkov vloženih sredstev v primeru, da je mogoče z računi dokazati vlaganja v kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva ali agrarne skupnosti. Prav tako naj bi se sredstva predpristopne pomoči Sapard, sredstva iz naslova EPD in druge investicijske pogodbe ne obravnavale kot dohodek. Skratka, KGZS želi, da bi bilo obdavčevanje kmetov pravično, kar pomeni, da naj davek plača tisti, ki ustvarja dohodek. Finančni minister dr. Bajuk je zagotovil, da bodo argumentirane predloge, če bo le mogoče, poskušali vključiti v zakonodajo. Zagotovil je tudi, da bodo z novo davčno zakonodajo, ki bo predvidoma sredi septembra poslana v obravnavo državnemu zboru, postopki poenostavljeni, kar lahko pomeni, da bodo določeni problemi tudi v resnici rešeni. Savinjčan LUČE OB SAVINJI Asfaltiranje reste v Strmcu V zaselku Strmec so pred kratkim asfaltirali 500-metrski odsek ceste. Občina Luče je prispevala 4,5 milijone tolarjev, s tem da je bila opravljena tudi kontrola kvalitete asfalta, spodnji ustroj pa so pripravili sami domačini. V Lučah imajo okoli 140 kilometrov občinskih cest, od tega jih je še vedno več kot polovica v makadamski izvedbi, vendar je po mnenju župana Cirila Rosea bistvenega pomena, da zelo kritičnih odsekov sedaj ni več. Savinjčan Za asfaltiranje ceste so spodnji ustroj pripravili domačini sami (foto: David Špeh) BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diMg,be_stiiqnic@mra.si, http:/jeic,mrg,.si EIC-jul-20: Romunsko gradbeno podjetje, ki gradi bivalna poslopja in industrijske obrate, išče tuje poslovne partnerje za tehnično sodelovanje. EIC-jul-26: Podjetje iz Cipra želi uvažati furnirne vezane plošče (določene dimenzije) in druge lesene elemente za gradbeništvo. EIC-jul-30: Poljsko podjetje, specializirano v proizvodnji pohištva iz borovega in hrastovega lesa, išče distributerje oziroma nudijo podizvajalka dela. EIC-jul-32: Poljski proizvajalec pisarniškega pohištva in pohištva za hotele nudi svoje izdelke in možnost proizvodnje po kupčevih specifikacijah. EIC-jul-36: Romunsko združenje proizvajalcev medu nudi svoje proizvode. EIC-jul-45: Poljsko podjetje nudi tujim podjetjem storitve pomoči vstopa na poljski trg in distribucije izdelkov. EIC-jul-47: Dansko podjetje, ki izdeluje orodja za obdelavo plastike, nudi svoje izdelke. EIC-jul-55: Poljsko podjetje nudi širok spekter storitev v proizvodnji plastičnih izdelkov iz poliamida, ABS, polikarbonata, idr. EIC-jul-59: Proizvajalec sojinih prehrambenih izdelkov iz Litve (iz gensko nespremenjene soje), kot so kosmiči in cvrti izdelki primerni za prodajo v običajnih prehrambenih trgovinah in specializiranih trgovinah, je zainteresiran za komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. NOV PLEZALNI STOLP V LUČAH Adrenalinska turistična ponudba V Lučah želijo razširiti in popestriti osnovno turistično ponudbo ter gostom ponuditi nekaj novega, adrenalinskega. Športno plezanje je tako kot vsi športi, ki so povezani z gorami, v Sloveniji zelo popularno, zato so se v Lučah odločili postaviti osemmetrski kovinski plezalni stolp, ki bo namenjen vsem, ki si želijo varne plezalne avanture. Župan Ciril Rose pravi, da bodo stolp uvrstili v dodatno ponudbo kmečkih turizmov, na uradni otvoritvi, ki jo načrtujejo v okviru lučkih dnevov, pa pričakujejo eminentne slovenske plezalce. Razmišljanja Lučanov gredo v to smer, da bi bile stene uporabne tudi za zimsko plezanje. Vrednost celotne investicije je enajst milijonov tolarjev, od tega je država primaknila štiri, ostala sredstva pa so zagotovili iz občinskega proračuna. Savinjčan Plezalni stolp bo predstavljal dodatno turistično ponudbo v Lučah (foto: EMS) TUŠEVA DOBRODELNA AKCIJA Odeti v mavrico Socialnih stisk navadno ne opazimo, saj so skrbno skrite za zidovi domov, a na Rdeči križ Slovenije se lemo po pomoč obme že več kot 48 tisoč ljudi. V družbi Engrotuš so zato Rdečemu križu Slovenije podarili oblačila v skupni vrednosti več kot osem milijonov tolarjev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije živi pod pragom revščine v Sloveniji že več kot 250.000 ljudi. »Dobrodelne organizacije danes za pomoč prosijo ljudje, ki ne zmorejo poravnati stroškov visokih najemnin, hrane, neplačanih položnic, družine z majhnimi otroki, starejši in matere samohranilke. Ljudje, kot smo mi, a tisti, ki jim je sreča obrnila hrbet. Potrebe so vse večje in stiske ljudi ne moremo le molče opazovati. Rdečemu križu Slovenije smo zato v dobrodelni akciji Odeti v mavrico podarili nova ženska, moška in otroška oblačila v vrednosti osem milijonov tolarjev in želimo si, da bo to darilo pomagalo tisočim, vsem tistim, ki ga resnično potrebujejo,« je omenjeno donacijo pojasnil Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš. V družbi Engrotuš so za spon- zorstva in donatorstva samo v lanskem letu namenili več kot 97 milijonov tolarjev. V letu 2005 je za družbeno odgovorne akcije namenjenih več kot sto milijonov tolarjev. Sponzorska in donatorska sredstva namenjajo predvsem humanitarnim akcijam na regionalnem in lokalnem nivoju. Njihov cilj je dvigovanje splošne kakovosti življenja, pomoč socialno ogroženim, vzgoja in izobraževanje ter zdravstvena oskrba. Prioriteto pri izbiri sponzorskih sredstev imajo projekti, namenjeni otrokom in mladini. V letošnjem letu so izpeljali že več zelo odmevnih projektov: Tuševi bistri kotički, Pričarajmo nasmeh, sedaj pa s pomočjo tekmovanja Bowling zvezd zbirajo tudi sredstva za Hišo zavetja za otroke -Malo hišo na Kozjanskem. KF POGOVOR Z ŽUPANJO OBČINE LJUBNO ANKO RAKUN Najpomembnejše je biti pošten in pravičen Anka Rakun (foto: EMS) Za ljubensko županjo Anko Rakun je delo, ki ga opravlja že tretji mandat zapored, umetnost možnega. Pravzaprav zelo odkrito priznava, da bi po vseh teh letih težko počela še kaj drugega, zato se bo prihodnje leto skoraj zagotovo še četrtič potegovala za naklonjenost volivcev. Rakunova je izredno temperamentna in čustvena ženska, poraze težko prenaša, vendar jih prenese. Zaveda se, da ni vse idealno, toda ne bo se spremenila, saj je več kot očitno, da je takšna, kot je, pisana na vedenjske navade večini občanov občine Ljubno. 0 - Po desetih letih županovanja vam energije še ne primanjkuje. Kaj pa idej? Tudi idej ne manjka, kajti načrte razvojnih možnosti imamo izdelane. - Ste lahko bolj konkretni? V bistvu moram govoriti o dveh sklopih razvojnih načrtov. Prvi je vezan na razširitev obrtno podjetniške cone Loke. To je naš velik interes, saj si nenehno prizadevamo, da bi ob sedanjih 350 delovnih mestih ustvarili pogoje za nove. Drugi sklop je urejanje cestne in ostale infrastrukture za smučarski center Golte. Prepričani smo, da imajo Golte izjemne razvojne možnosti. -V resnici ste ena redkih, če ne celo edina občina v Zgornji Savinjski dolini, ki dejansko precej dela na obrtno podjetniški coni, torej vam mora biti znano, če so tudi podjetniki zainteresirani opravljati svoje dejavnosti v vaši občini. V tem primeru se moramo vprašati, kaj je bilo prej - kokoš ali jajce. Ker je odgovor precej zagoneten, je pač treba vedeti, da želimo ustvariti pogoje za razvoj podjetništva. Občinski svet je že lani do junija sprejel prostorske načrte in dopolnitve, tako daje gradnja možna. Trenutno smo v postopku odkupa zemljišč in postopku izdelave lokacijskega načrta. Mislimo povsem resno, saj je znano, da bo prostor za tozadevno gradnjo vedno bolj omejen. V tem trenutku sta znana dva interesenta, ki ne bosta mogla v nedogled čakati na dokončanje naše zgodbe, zato se trudimo po najboljših močeh. V primeru Golt smo vfazi pridobivanja izjav lastnikov ceste proti Starim stanom, na podlagi katerih bo le-ta postala občinska oziroma državna. Zadovoljni smo, ker se pojavljajo kmečki turizmi oziroma dopolnilne dejavnosti. Gre predvsem za preživetje in razvoj tudi takšnih zaselkov, kot sta Planina in Ter. - Sami ugotavljate, da potencialni investitorji ne čakajo v nedogled, zato vas prosim, da bolj konkretno opredelite, kdaj bo v Lokah možno graditi. Naša iskrena želja je, da v letošnjem letu dokončamo lokacijski načrt in odkupimo zemljišča. Za to smo prejeli sredstva, torej moramo nalogo realizirati. Prihodnje leto naj bi naredili cesto s sredine radmirskega polja, kajti sedanja je neprimerna, saj pelje skozi stanovanjsko naselje, kar je lahko po svoje tudi nevarno. Vsa ostala komunalna opremljenost se žal pomika v leto 2007. Verjamemo, da bo takrat še kdo, ki bo imel interes graditi. Nam pa se zdi najpomembnejše, da delamo, da smo pošteni in pravični. - O okoninskih termah v zadnjem času ni veliko slišati, čeprav ste že javno govorili o hotelu s petimi zvezdicami in ameriškem investitorju. Okonina je izjemno privlačna vasica v občini Ljubno in moram povedati, da ima v bližini družinski penzion univerzalni turistični ponudnik Edi Jurjevec. Tako kot smo uspeli rezervirati prostor za obrtno podjetniško cono, smo v Okonini rezervirali prostor za turistične dejavnosti. Še vedno imamo načrte in idejne predloge, tako da lahko investitor, ki bi imel sredstva, potrka na naša vrata. - Prav velikega povpraševanja pa ni zaslediti... Vrata puščamo odprta in verjamemo. - Ravno iz Okonine in Radmirja prihajajo očitki, da jih zanemarjate na račun razvoja občinskega središča. Ocenjujem in trdim, da temu ni tako. Mogoče je res, da smo se v zadnjih letih, ko smo prenehali na veliko asfaltirati ceste v razne zaselke, posvetili središču občine. Če smo pred leti gradili novo šolo, telovadnico in vrtec ter pričeli z revitalizacijo trškega jedra, potem ne smemo zanemariti dejstva, da smo vtem času v Okonini, Radmirju in Melišu precej sredstev namenili za izgradnjo infrastrukture. Bili smo uspešni pri iskanju pitne vode, Radmirje je še posebej znano pojavni razsvetljavi, pripravljene imamo tudi načrte za izgradnjo kanalizacije. Vednoje mogoče narediti še več, vendar mislim, da skrbimo za uravnotežen razvoj občine. - Po letih takšnih in drugačnih razprav ste pred težko pričakovano izgradnjo večnamenskega športnega igrišča v Radmirju. Z izgradnjo se uresničuje dolgoletna želja vseh nas. Imeli smo velike težave, kam umestiti igrišče. Dve lokaciji sta se izkazali za neprimerni, saj v resnici ni enostavno zadovoljiti vsem pogojem. Kdor misli, da so dogovarjanja preprosta stvar, ta verjetno ni nikoli gradil. Trenutno kaže, da bo celotna investicija stala samo 35 milijonov tolarjev, v kar pa močno dvomim, saj se skoraj vedno pojavijo razna dodatna dela. Osem milijonov je »Mediji imate v današnji informacijski družbi brez dvoma velikanski pomen. Dogodka, ki ni deležen medijske pozornosti, praktično ni. Osebno menim, da mediji sooblikujete zgodbe o uspehu oziroma neuspehu in to v veliki meri. Ne glede na povedano pa velja, da mora vsak od nas delati pošteno in pravično.« prispevala fundacija za šport, nekaj manj kot tri milijone ministrstvo za šport, razlika gre v breme občinskega proračuna. - Pravite samo 35 milijonov. Mar to pomeni, da tolikšna sredstva za Občino Ljubno niso pretiran strošek? Če povem po pravici, bo to v letošnjem letu naša največja in prioritetna investicija. - Letos se izteka 45 let turistične prireditve Flosarski bal. Se vam zdi, da je prireditev še vedno sveža ali morda pripravljate ob nenadomestljivem udiranju flosa in krstu kakšno novost? Gre za eno najstarejših prireditev v Sloveniji in mi vsi skupaj verjamemo, da bo Flosarski bal dočakal jubilejnih 50 let. Kar se tiče programa, sem skupaj z občinskim svetom toliko vključena v organizacijo prireditve, da ne bi mogla reči, da ne vpletemo vsako leto kaj novega. Vendar »železna srajca« ostaja nespremenjena, vse spremljevalne prireditve pa se spreminjajo. Tudi letos bo tako. Mediji ste imeli precej pripomb na našo povorko, v kateri smo želeli prikazati del utripa preteklosti kraja, vendar nam to ni vedno uspelo. Nobena skrivnost ni, da bomo letos predstavili etnografsko vas. - Ker že omenjate medije, povejte prosim, če sodite med lokalne veljake, ki mislijo, da jim lahko mediji s svojim poročanjem rušijo občinske sisteme? So vaše zgodbe o uspehu v resnici na tako trhlih in pravno negotovih nogah? Mediji imate v današnji informacijski družbi brez dvoma velikanski pomen. Dogodka, ki ni deležen medijske pozornosti, praktično ni. Osebno menim, da mediji sooblikujete zgodbe o uspehu oziroma neuspehu in to v veliki meri. Ne glede na povedano pa velja da mora vsak od nas delati pošteno in pravično. Če je tako, mediji to brez dvoma ugotovijo. Zase verjamem, da nisem v krogu tistih, ki bi jih mediji želeli zrušiti. - Župani večkrat upravičeno kritizirate državo, ker vam nalaga vedno nove naloge, ki po zakonu ne sodijo v pristojnost občin. Problem je predvsem finančne narave in nemalokrat tudi kadrovski, zato me zanima, zakaj se preko dveh združenj občin in političnih strank ne uprete takšni praksi? Ali pa je vaš vpliv dejansko manjši kot mislite, da je, oziroma želite, da bi bil? Izpostavili ste problem, ki nas župane v resnici pesti. Vsi po vrsti ugotavljamo, da postaja občina vse bolj socialna ustanova, in to iz povsem preprostega razloga, imamo velike finančne obveze do institucionalnega varstva odraslih, do plačevanja zdravstvenega zavarovanja za brezposelne osebe, do tega, da je parlament določil povsem novo kategorijo družinski pomočnik in finančno breme naložil občinam. O tem, kdo bo družinski pomočnik, odloča center za socialno delo oziroma komisija... - V nekem smislu zopet država. Da, država. Država je z uvedbo družinskega pomočnika odvzela postrežnino pomoči potrebnemu, stroškovno breme za družinskega pomočnika pa je naprtila občinam. Moram reči, da seje tokrat izkazala pravica, saj je ustavno sodišče, na podlagi pritožbe občin, presodilo, da gre za dejanski strošek države. - Ko sva ravno pri sociali, kolikšna je v Ijuben-ski občini brezposelnost? Število brezposelnih je zaskrbljujoče. Če bo ostalo pri 13-odstotni brezposelnosti, potem vem, da gre za strukturno brezposelnost. To je gotovo eden največjih problemov, zato si z vsemi silami prizadevamo za čim več dopolnilnih dejavnosti in ostale oblike zaposlovanja. - Imate med svojimi kolegi župani vzornika? Je kdo med župani, ki mu brezpogojno zaupate? Verjamem, da uživajo vsi župani veliko zaupanje ljudi, ki so jih izvolili. Torej so lahko moji vzorniki vsi in prav od vseh se lahko veliko naučim. Vem pa, da moram delati dobro in pravično v prid ljudi, ki so me izvolili, - Je občinski proračun zadolžen bolj kot dopušča zakonodaja? Delamo majhne in zanesljive korake in takšna je tudi odločitev občinskega sveta. Preko zakonsko dopustnih možnosti se ne mislimo zadolževati, trenutno tudi ni potrebe za kakršnokoli zadolževanje. - Določen krog občanov, med katerimi so tudi občinski svetniki, vam očita, da ste premalo pogumni pri načrtovanju investicij. To je podobno kot doma. Ne boste se zadolžili, če ne boste stoodstotno verjeli v neko idejo. Večina tistih, ki mislijo, da bi se morali zadolžiti, nežna povedati, za kakšen namen, koliko se bo ta kredit obrestoval in katera je tista ideja,za katero bi bilo vredno vzeti kredit. - Ste sedaj zadovoljni, ker vam bo država povišala plačo? Nekaj se sliši. Če že hočete, potem se pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da so plače županov žalitev za naše volivce. - Kaj mislite, za koga so potem žalitev plače delavcev, ki ne zaslužijo niti sto tisočakov? Sama se za opravljanje teh del in nalog nisem nikoli odločala zaradi plače. Primerjave plač med različnimi poklici in nalogami pa se mi zdijo daleč prezahtevne, da bi smela govoriti o tem. - V preteklosti je bilo odkritih kar precej nepravilnosti v poslovanju občin, za katerega ste dejansko odgovorni župani. Govorim seveda na splošno, v resnici pa je tako, da za kršitve nihče ne odgovarja. Kdor dela, greši. Iztega bi lahko sledilo, da kdor veliko dela, veliko greši, vendar nočem tako povedati. Zavedati se je treba, da če ima župan smešno plačo, se mu s tem jemlje avtoriteta in pravica do poštenega plačila ter se ga prisiljuje v dodatno delo, kar pa zakon prepoveduje. Absolutno prepoveduje! Županje na nek način glava občine s polno odgovornostjo in mogoče zaradi nepoštenega plačila ni nobene konkurence. Pojavljajo se tudi kršitve zakona o korupciji... - Tudi med župani... (premislek) Ne vem. - Povejte, kaj ste ob silni odgovornosti do občanov storili, da bi se ustavil odtok državnih služb iz Zgornje Savinjske doline? Odšla je davkarija, na udaru so inšpekcijske službe in geodetska uprava, odselila se je sodnica za prekrške in verjetno bi še lahko naštevali. Kot da ste se sprijaznili z dejstvom, da bo večina državnega uradništva v Velenju oziroma v Celju... Župani se stem ne strinjamo, saj se zavedamo, da je to slabo za občane in delovna mesta. Na različnih sestankih smo se vedno zavzemali, da čim več državnih služb ostane vZgornji Savinjski dolini. Država ima svoje načrte, na katere lahko imamo pripombe. Drugo vprašanje poje, koliko smo pri tem uspešni. - Boste prihodnje leto ponovno kandidirali? V kolikor bom fizično in psihično zdrava, se bom vsekakor potrudila za naklonjenost naših volivcev. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Letošnji občinski nagrajen« Ljubenski občinski svetniki so potrdili predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj. Na osrednji prireditvi, ki bo letos prvič v Radmirju, bo ob 200-letnici delovanja zlato priznanje prejela Osnovna šola Ljubno ob Savinji, srebrno Alenka Korpnik za vodenje društva Komen, Edi Marovt za dolgoletno aktivno delo v športni or- ganizaciji in Športno društvo Flosar iz Radmirja. Bronasta priznanja bodo prejeli Stanko Imar, Alojz Atelšek in družina Jurič, županja Anka Rakun pa bo podelila posebna priznanja za odličen uspeh v vseh osmih razredih osnovnega šolanja Moniki Hanžekovič, Mateji Ugovšek, Anžetu Prušku, Mihi Tostovršniku in Žigi Vršnaku. Savinjčan »Mogoče ]e res, da smo se v zadnjih letih, ko smo prenehali na veliko asfaltirati ceste v razne zaselke, posvetili središču občine. Če smo pred leti gradili novo šolo, telovadnico in vrtec ter pričeli z revitalizacijo trškega jedra, potem ne smemo zanemariti dejstva, da smo v tem času v Okonini, Radmirju in Melišu precej sredstev namenili za izgradnjo infrastrukture.« OBČINA LJUBNO IN ORGANIZACIJSKI ODBOR PRIREJATA 45. TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL GLASBENA ŠOLA NAZARJE Dokončen prodor med najboljše Nazorska glasbena šola, katero je v letošnjem šolskem letu obiskovalo 224 učencev iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline, je spomladi dosegla enega svojih največjih uspehov, saj je bila na 34. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov uvrščena med pet najboljših šol, vključno s srednjimi glasbenimi šolami in ljubljansko Akademijo za glasbo. Ravnateljica Olga Klemše je trdno prepričana, da takšen uspeh ni nastal čez noč ali v enem letu. Po njenih besedah gre za rezultat trdega dela učencev in učiteljev ter podpore staršev najmanj ene generacije učencev. Vendar, dodaja Klemšetova, se uspešnost šole ne kaže samo v rezultatih na tekmovanjih, ampak tudi v odličnih nastopih učencev skozi celo leto in na izpitih ob zaključku šolskega leta. Pouk v Glasbeni šoli Nazarje je potekal v enajstih oddelkih, znotraj katerih so glasbeni pedagogi poučevali klavir, kitaro, harmoniko, violino, violončelo, trobila in pihala, tolkala, petje in citre, od nadstandardnega programa pa električne klaviature. Vsi učenci so poleg praktičnega pouka igranja na instrument obiskovali še teoretični pouk o glasbi. »Učenci trobil, pihal in tolkal so igrali v Mladinskem pihalnem orkestru. Imeli smo tudi različne komorne sestave (trio violončel, kvar-tetflavt, trio saksofonov). Večkrat so vteh skupinah igrali tudi učitelji z različnimi instrumenti. Kot vsako leto je bila tudi v letošnjem letu zelo uspešna komorna skupina pevcev oddelka za solo petje,« je Klemšetova poleg ostalega zapisala v poročilo o delu Glasbene šole, ki so ga brez pomislekov sprejeli svetniki občine Nazarje. Številni nastopi in koncerti ter odlični rezultati s tekmovanj kažejo na pravilno usmeritev dela nazorske glasbe šole, saj v resnici ni večje oziroma pomembnejše prireditve v Zgornji Savinjski dolini, na kateri ne bi sodelovali njeni učenci. Čeprav seje v letošnjem šolskem letu zamenjala kar tretjina članov Mladinskega pihalnega orkestra, je na zaključnem koncertu pod vodstvom dirigenta Stefana Garkova orkester pokazal veliko tehničnega in muzikalnega znanja, izžareval je posebno energijo, veselje, ponos in samozavest. To pa je, po besedah Olge Klemše, največja nagrada za učitelje, starše in poslušalce, ki so z bučnim aplavzom nagradili mlade glasbenike. Savinjčan PROGRAM PRIREDITEV Petek. 29.7.2005 ob 13. uri Odkritje skulpture »Samospoštovanje« kiparja Alojza Jerčiča pri KLS d.d. Ljubno Sobota. 30.7.2005 ob 21. uri Flosfest2005 - Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Black summer, Duwai orchestra (Vrbje) ob 17. uri Čajanka na zeliščnem vrtu na kmetiji Mlaker v Teru Nedelja, 31.7.2005 ob 14. uri Sveta maša v čast sv. Miklavža, zavetnika flosarjev, v cerkvi v Rastka h ob 15. uri Srečanje ljudskih pevcev in godcev - Gostilna na Produ Ponedeliek. 1.8.2005 ob 20.30 uri Premiera filma FLOSARJI v kinodvorani na Ljubnem Torek. 2.8.2005 ob 18. uri Otvoritev novih parkirišč in ceste na Forštu pod kostanji ob 21.30 uri Letni kino - film FLOSARJI -Budnova žaga Sreda. 3.8.2005 ob 19. uri Klasični koncert v cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem (Stanko Arnold - trobenta, Maks Strmčnik - orgle, Mojca Arnold - violina, Jure Gradišnik - trobenta, Miklavž Pintar - trobenta) Četrtek. 4.8.2005 ob 10. uri Pričetek kiparsko-slikarske kolonije Meliše Petek. 5.8.2005 ob 18. uri Otvoritev športnega igrišča v Radmirju ob 19.30 uri Praznovanje občinskega praznika, podelitev občinskih priznanj in predstavitev razstave del z kiparsko-slikarske kolonije Meliše v večnamenskem domu v Radmirju ob 21. uri Družabno srečanje z domačimi godci in pevci pred večnamenskim domom v Radmirju Sobota. 6.8.2005 ob 6.30 uri Vožnja z balonom BTC d.d. ob 15. uri Tekmovanje v plavljenju lesa -Flosarsko društvo Ljubno -Budnova žaga ob 21. uri Flosarski večer s skupino Faraoni Nedelja. 7.8.2005 ob 14. uri Prikaz flosarskih veščin pred Flosarskim muzejem in rajža flosarjev po Ljubnem ob 15. uri -Prikaz starih običajev iz življenja flosarjev, žagarjev, olcarjev in kmečkih opravil v etnografski vasi v Vrbju - Udiranje flosa, vožnja po Savinji, flosarski krst ob 18. uri Flosarski večer z ansamblom Zasavci PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV Smučarski skoki - Pokal flosarja Smučarsko - skakalni center v Savini (Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC) Sobota, 6.8.2005 ob 10. uri Tenis - Pokal Franja Jakopa in Pokal Flosarja Šport center Jakop Sreda, 3.8.2005 ob 9. uri (pričetek turnirja) Četrtek, 4.8.2005 in petek, 5.8.2005 ob 9. uri (nadaljevanje turnirja) Sobota, 6.8.2005 ob 9. uri - finale Odbojka na mivki Šport center Jakop Petek, 5.8.2005 in sobota, 6.8.2005 ob 10. uri Kegljanje - Pokal flosarja Kegljišče Ermenc Četrtek, 4.8.2005 ob 17. uri Planinski pohod na Rajhovko (zbor v Vrbju - organizator Planinsko drušlvo Ljubno) Četrtek, 4.8.2005 ob 21. uri Mali nogomet - Pokal Flosarja Klub malega nogometa - Foršt Petek, 5.8.2005 ob 15. uri in v soboto, 6.8.2005 ob 9. uri (finale) Ribištvo - Binetov memorial Ribiški dom (organizator Ribiško drušlvo Ljubno) Sobota, 6.8.2005 ob 14. uri Prisrčno vabljeni na vse prireditve! 0 ZLATA MATURANTKA JANJA GROHAR Z LJUBNEGA OB SAVINJI Odlično premagala zelo težke maturitetne naloge Za vse maturante je letošnji težko pričakovani 20. julij in razglasitev rezultatov mature sedaj že preteklost. V treh celjskih in velenjski gimnaziji so z rezultati zadovoljni, saj je bil splošni uspeh četrtošolcev boljši od slovenskega povprečja. V Sloveniji je maturo v spomladanskem roku opravljalo 7.935 kandidatov, uspešno pa jih je zaključilo 91,5 odstotka, kar je za nekaj več kot dva odstotka manj kot lani. Zato pa je bilo letos več zlatih maturantov. Več kot trideset točk je doseglo kar 271 (lani 249) dijakov, vse točke (34) pa dvaindvajset četrtošolcev. Med šestintrideset maturantov s Celjskega, ki so uspeli opraviti maturo z več kot tridesetimi točkami, sodi tudi Ljubenka Janja Grohar s prve celjske gimnazije. Po odličnem uspehu v osnovni šoli Janji tudi učenje na gimnaziji ni delalo preglavic. Takoje prve tri letnike uspela zaključiti s prav dobrim uspehom, v četrtem pa, zatrjuje Groharjeva, je imela take predmete, ki jih je imela rada inje kljub temu, da seje učila manj kotleta poprej, dosegla odličen uspeh. »Na maturi sem zbrala dvaintrideset točk, ena mi je zmanjkala pri slovenščini in ena pri geografiji. Ta dva predmeta sta se mi zdela tudi najtežja. Tudi več časa sem porabila zanju. Vseskozi pa sem imela občutek, da se za maturo več učim kot med šolskim letom, čeprav je bila mama prepričana, da premalo sedim ob knjigah in mi je zato postavila nekaj pravil,« je povedala Janja. Tako visok rezultat je bil zanjo veliko presenečenje, saj so bile Po objavi komentarja v 29. št. SN o obetih vladnih predstavnikov na obisku v Zgornji Savinjski dolini in realnosti stanja v gospodarstvu in cestni infrastrukturi na območju naše ter Šaleške doline sta na zapis odrea-girala dva anonimna bralca, ki sta vsak po svoje menila, daje preuranjeno vmešavanje lokalnega časopisa v napovedi in obljube politike, saj »kaj pa, če bodo besedo politiki končno le držali?!« Dejstvo je, daje stara cestna povezava čez Gorenjski klanec stara že 24 let, cesta proti Mozirju vsaj deset let več, v tem času pa niso ne ene ne druge kvalitetno vzdrževali. In zdaj, ko grozi plaz, ki bo cesto dokončno zaprl za promet, naj bi bilo preuranjeno, da na to opozorimo kljub načelnim ocenam in obljubam politike. Med objavo našega komentarja in tole bodico je plaz napredoval, pritekli so cestarji in postavili oznake za zoženo cesto in neutrjen rob vozišča v Ljubiji, sanacija plazu in ceste na celotni dolžini pa je še vedno nekje ... »na dopustih«, ki so v teh dneh najbolj aktualna tema - tudi politikov. Ali naj se torej v Imenu občanov in javnega interesa mešamo v obljube slednjih ali ne, ni nobene dileme - moramo se, saj brez »sedme sile« demokracija in komunala ne bi bili to, kar si želimo, da bi bili. Jože Miklavc po njenem mnenju vse naloge zelo težke. Pri matematiki je bila celo prepričana, daje storila veliko napak. Sedaj Janjo Grohar čakajo zaslužene počitnice in oddih, ki si gaje delno že privoščila takoj po opravljeni maturi, oktobra pa začne s študijem matematike v Ljubljani. Marija Sukalo Janja Grohar (foto: Marija Šukalo) KAPELE V SAVINJSKIH GORAH Kapela sv. Cirila in Metoda na Molički peči Najstarejša visokogorska kapela nad Zgornjo Savinjsko dolino je stala na Mollčkl peči (1.780 m) že davnega leta 1898. Lesena zgradba je bila v petdesetih letih žrtev »neznanega plazu«. Ob pojavljanju demokracije na obzorju naše domovine so si tudi domačini s Podveže In Podvolovljeka, ki pasejo na Dleskovški planoti svojo govedo in drobnico, želeli, da jim v poletnih mesecih ne bi bilo potrebno za vikende odhajati v dolino. Načrt za novo kapelo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu, je pripravil arh. France Kvaternik, večino del pa so pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Lojzeta Moličnika opravili kar domačini sami. Kamenje za novogradnjo so prinesli z Zgornje Moličke planine, pesek pa je s Petkovih njiv pripeljal vojaški helikopter. V letošnjem letu so na tej lokaciji organizirana dru-ženja romarjev in ljubiteljev planin, po dveh vjuliju sta na vrsti še 15. in 16. avgusta ter 4. septembra, vsakokrat ob 12. uri. Molička planina je vse bolj priljubljena ne le romarska, pač pa tudi planinska izletniška točka, saj je od planine Podvežak ali Ravne, kamor se lahko pripeljemo z avto- mobilom, manj kot tri uri hoda. Na Molički planini od leta 1999 stoji tudi povsem obnovljeno Kocbekovo zavetišče, za obnovo katerega je domačine navduševal tudi akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je kot velik ljubitelj planin na predlog svojega sošolca Jožeta Gračnarja obiskal tudi ta »raj na zemlji«. Ciril Velikovrh TURISTIČNA KMETIJA • BIOFARMA OGRADNIK V KRNICI Na pepelu pogorišča raste aov rod Ko je lanskega 6. septembra rdeči petelin opustošil osrednji gospodarski objekt, skedenj in mizarsko delavnico Ogradnikove domačije v Krnici nad Lučami, je bila družina Robnikovih hudo prizadeta. V nekaj urah so se njihovi življenjski načrti sesuti v pepel... Ogradnikova domačija v objemu cvetja in gozdov Nesreča je najbolj prizadela gospodinjo Marico in gospodarja Alojza, ki sta na zemlji njegovih staršev postavila novo hiško, veliko gospodarsko poslopje in leta 1983 pričela s tedaj naprednim kmetovanjem in turizmom na kmetiji, tako imenovano biofarmo. Vendar pa je človek na teh podalpskih ozarah trdoživ in v okolju zgornjesavin-jskega hribovja solidarnost še ni pozabljena, Sosedje, sorodniki, krajani iz širšega okolja Luč in Solčave so priskočili na pomoč nesrečni družini. Z izdatnimi sredstvi v obnovo mizarske delavnice seje tokrat izkazala tudi Občina Luče in nekatera podjetja, ki so zagotovili sredstva za obnovo, Prav v teh dneh so obnovilvena dela v zaključni fazi. Če bo šlo vse po načrtih, bodo Ogradnikovi še letos prignali s pašnikov na Podveži čredo govedi v urejen skedenj, za mizarsko delavnico mladega gospodarja Slavka pa bo potrebno še precej denarja za novo strojno opremo. A če bo zdravje, bodo tudi to čez čas zmogli, je povedala mlada gospodinja in simpatična mamica petletnega Robija in trimesečnega Luka Suzana Marton iz Celja. S turizmom na kmetiji so pri Ogradnikih začeli po tem, ko seje ta dejavnost prikupila Alojzu in Marici kot oskrbnikoma Frischaufovega doma na Okrešlju. »Tista leta, 1972 in naprej, so bila neprimerljivo lepša, prijaznejša in denar ni bil noben problem za pridne in sposobne ljudije mnenja zdaj že dvakrat »babi« Marica, kije nato polnih dvajset let vodila turistično dejavnost na njihovi biofarmi. Tudi danes pridelajo vso hrano zase in za goste brez umetnih gnojil in škropiv, stem pa privablja- Mladi rod bo nadaljeval delo (od leve): gospodinja Marica, mlada gospodinja Suzana in trimesečni Luka SIMPLY CLEVER SkodaFabia eleverà ZAPISANA V ZVEZDAH i / a 9 J 1 ihranekdo 409.409 SIT PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Obnovljeno gospodarsko poslopje jo goste, ki jim je zdrav način prehranjevanja tudi življenjski slog. Dve poti do Ogradnikove domačije vodita iz Strug (odcep za Rogatec, 7 km) in iz Luč (odcep na začetku doline v Podvolovljek, 4 km). Cesti sta asfaltirani in dobro označeni, končni cilj pa je domačija pod, planincem zelo priljubljenim skalnim vrhom, Rogatcem. Čeprav so tukaj tradicionalni gostje domačini iz Luč in Zgornje Savinjske doline ter drugih krajev Slovenije, so stalnica tudi Nemci, Avstrijci in Italijani. Slednji prihajajo kot ribiči in lovci ter so pravi gurmani, ki znajo ceniti zdravo in odlično hrano, mir na deželi in čist zrak, kakršnega najdejo v zavetju zgornjesavinjskih gozdov. Ko je mlada gospodinja Suzana z eno roko pestovala malega Luko, z drugo pa že pripravljala pogrinjek za nedeljsko kosilo naročenih gostov, sta skupaj s taščo Marico našteli njihovo ponudbo: štiri dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami, skupno sobo za štiri otroke, velik družinski prostor za goste in pestro izbiro pristne domače hrane. Njihova kuhinja ponuja vrsto domačih specialitet, posebno okusno pa pripravijo ajdove žgance, masovnik, obrnjenek, žlinkrofe s suhimi hruškami, pečenega jagenjčka in v zimskem času domače koline. Ker je v zadnjem času oživelo sodelovanje s turističnim informacijskim centrom v Lučah, si Ogradnikovi obetajo nekaj več tudi od gostov, ki se zadržujejo na dopustu v dolini, se vzpenjajo v gore in so nastanjeni v vse bolj obiskanih kampih. Ob zaključku pogovora, med katerim smo z užitkom srebali Maričin melisin čaj, so Ogradnikovi izrazili željo, da bi se ob tej priložnosti zahvalili vsem ljudem, ki so jim v težkih trenutkih nudili pomoč, Občini Luče in tudi našemu časopisu, ki je prispeval drobtinico k temu, da je najhujše mimo: »Čuteče napisan prispevek v Savinjskih novicah nam je bil v veliko oporo in pomoč...« Besedilo in fotografije: Jože Miklavc Piše: Aleksander Videčnik DR. JOSIP VOŠNJAK Omenili smo že načrtno raznarodovanje v deželah, kjer so živeli Slovenci. Naj ob tej priliki zapišemo še geslo, ki so ga nemški nacionalci proglašali preko svojih številnih, skrajno napadalnih organizacij. Tako so širili napise: »Ako slehernega Nemca navadimo v zasebnem gospodarstvu varčno gospodariti - podjarmimo si Slovane, tako gospodarstveno, kot tudi politično. Odvisnost vseh teh narodov od našega gospodarstva moramo na vsak način doseči...«. Zelo hud raznarodovalni pritiskje bil na Koroškem in Štajerskem, zato so naši narodni buditelji opozarjali, da zgolj prijetno druženje Slovencev v čitalnicah ne bo zadoščalo za narodni obstoj. V prvih letih slovenskega političnega življenja je namreč prevladoval narodni idealizem. Govoriti o »milih slovenskih pesmih in podobno« ni moglo zaustaviti nasilja nemških prenapetežev, ki so bili dobro organizirani v raznih nacionalističnih društvih, za seboj pa so imeli še oblast, ki seveda nad rastočo narodno zavest slovenskega naroda ni bila ravno navdušena. Ni samostojnosti brez finančne neodvisnosti Resje že dr. Bleiweiss opozarjal na potrebo po slovenskem gospodarslvu in v tem pogledu tudi marsikaj storil. Toda povsem načrtno in prepričevalno je vtej smeri pričel delovati dr. Josip Vošnjak. Ko seje udeležil otvorilve češkega narodnega gledališča v Pragi, sije tam ogledal organizacijo zadrug in hranilnic. Čehi so glede tega bili daleč pred drugimi slovanskimi narodi! Zato je na taborih in v časopisu Slovenski narod opozarjal na nujnost gospodarske osamosvojitve in neodvisnost od nemškega in sploh tujega kapitala. Zapisal je tudi: »Češki voditelji so takoj v začetku sprevideli, da samo z gojenjem narodne ideje pri malo omikanem, v siromašlvu živečem ljudstvu, ne bodo nič opravili. Zato so nastopili praktično pot in se lotili gmotnih vprašanj... Narod kateri hoče do samostalnosti priti, mora za svojo materialno neodvisnost od drugega naroda skrbeti. Ne zadostuje ljudstvo samo buditi po veselicah in v čitalnicah, razgovorih, na taborih in tako dalje, ker navdušenost za vsako novo idejo trpi nek čas, kateremu treznost sledi. Obstoječe je samoto, kar materialno stanje naroda izboljša in vsakdanjim praktičnim potrebam ljudstvu pomaga... Nujno potrebni so narodni denarni zavodi, ki slovenskemu ljudstvu pridelan denar tudi prihranijo in ki imajo namen, vsili vsakemu potreben kapital proti garanciji brez posebnega truda, stroškov in dolgega čakanja podajati.« Dr. Josip Vošnjak je nenehno pisal in opozarjal, govoril in priporočal. Čeprav je bil zdravnik in seve- naše gospodarsko osamosvajanje da ni bil posebno vešč gospodarskih ukrepov,je med bivanjem v Šmarju pri Jelšah pridobil krog somišljenikov in načrtoval ustanovitev narodne hranilnice. Napisal je pravila in jih v koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1872tudi objavil. OblastvGrad-cu ni imela posluha za ustanovitev slovenskega denarnega zavoda inje njegovo prošnjo odklonila. V pravilih so strogo nemško naravnani uradniki našli vrsto pomanjkljivosti in denarni zavod v Šmarju pri Jelšah tedaj ni zaživel. Odločen borec za slovensko stvar Kdo pa je sploh bil dr. Josip Vošnjak? Pravje, da ga podrobneje spoznamo. Rodil seje 4.januarja 1835 vŠoštanju, kot najstarejši sin Mihaela in Jožefe Vošnjak. Oče je bil usnjar in napreden Slovenec. Najprej je obiskoval celjsko, nato seje vpisal na graško gimnazijo, šolanje pa je končal je na Dunaju, kjer je z odliko maturiral. Študij medicineje končal leta 1858 na Dunaju. Kotzdravnikje delal v nekaterih krajih na Štajerskem,za stalno seje naselil v Slovenski Bistrici. Zanimivo, sodobniki mu pripisujejo preveč zagnanosti za narodno stvarin manj za svoj poklic, ki ga je nekoliko zanemarjal. Že kot mladega dijaka na graški gimnaziji so ga revolucionarni dogodki 1848 dokaj globoko prevzeli. Sam je doživljal stalno rastoči raznarodovalni pritisk nad svojim narodom, zato seje z navdušenjem lotil političnega delovanja. Otem času je zapisal v svoji knjigi Spomini tudi tole: »Čutili se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nihče ni menil do leta 1848 in nam je jezik bil le sredslvo, da se medsebojno sporazumemo in tudi z drugimi.« Šele po marčni revoluciji seje trdno zavedel, da je Slovenec in se z vsem žarom pridružil krogom, ki so se borili za narodne pravice Slovencev. Tako je postal pogost govornik na narodnih taborih in prizadeven pisec bodrilnih misli svojemu narodu v slovenskih časopisih. Leta 1873je bil izvoljen za poslanca v Deželni zbor in Državni zbor. V obeh seje odločno boril za slovensko stvar. Pozneje seje umaknil iz politike in živel na svojem posestvu v Visolah pri Slovenski Bistrici in tam leta 1911 tudi umrl. MIHAEL VOŠNJAK Brat dr. Josipa Vošnjaka seje rodil v Šoštanju 18. septembra 1837. Po osnovni šoli v Šoštanju je šolanje nadaljeval na normalki v Celju. Kot dijak je doživljal marčno revolucijo in večkrat omenjal, kakoso takrat, tako Nemci kot Slovenci, s ponosom nosili slovensko trobojnico. Kot vemo, so se okoliščine dobrega sožitja obeh narodov kmalu povsem spremenile. Leta 1850 seje Mihael vpisal na višjo realko v Gradcu, dve leti za tem pa je pričel s študijem na politehničnem zavodu na Dunaju. Ta študij je zaključil leta 1857 inje ponujeno mesto profesorja na tem zavodu odklonil. Zaposlil seje kot inženirski praktikant na železnici. Tedaj so gradili progo Ljubljana-Trst, on pa je delal na odseku Logatec. Očitno je bil ugleden strokovnjak, saj ga najdemo potem pri dokaj zahtevnih novogradnjah železnice v številnih krajih tedanje monarhije. V spor z vladnimi forumi v Zagrebu je prišel, koje leta 1870 kot postajenačelnik zagrebške železniške postaje dovolil uporabo dvornega salona za sprejem hrvaškega narodnega buditelja škofa Josipa Juraja Strossmayerja, zato je bil prestavljen na direkcijo avstrijskih železnic in kmalu za tem zbolel. Leta 1879 seje upokojil in preselil v Celje. O njegovem izredno pomembnem političnem in gospodarskem delovanju vCelju bomo nadaljevali v prihodnji številki. Potem bomo predstavili še Janeza Evangelista Kreka v njegovih prizadevanjih za izboljšanje poraznega stanja na slovenski vasi. Pa tudi najbolj dejavne borce za razvoj slovenskega gospodarslva bomo skušali opisati. In končno, opisali bomo hranilniško dejavnost v naši dolini pred prvo svetovno vojno. Birma v Proševi družini v Lučah. Slika je posneta pred prvo svetovno vojno, poslala pa nam jo je Kristina Vratanar iz Juvanja. v_________________________________________________________________y NAPOTKI ZA VARNO PRIPRAVO ŽIVIL V POLETNEM ČASU Naj se piknik v naravi ne konča pri zdravniku V zvezi s prehranjevanjem se pri nas, tako kot v ostalih razvitih državah, poudarja predvsem pravilna izbira živil in njihovo razmerje, poletje pa je čas, ko se srečujemo tudi s povečanim številom črevesnih nalezljivih obolenj. Razlogi za to so razumljivi. Višja zunanja temperatura je ugodna za razmnoževanje mikroorganizmov v živilih, poleg tega pa je poleti tudi mnogo več priložnosti za vnos mikroorganizmov vživila pri improviziranih načinih priprave hrane, kjer marsikdaj pozabimo na osnovna higienska načela. Ko se odpravljamo na piknik ali na počitnice v naravi oziroma taborjenje, ne smemo pozabiti, da tako kot pijača sodijo v hladilno torbo tudi ostala živila. Paziti moramo tudi, da bomo, na primer, meso na žaru dobro prepekli in tako uničili nekatere škodljive mikroorganizme, zaradi katerih bi se sicer piknik v naravi lahko zaključil z obiskom najbližjega zdravnika. Čeprav od letošnjega maja dalje na službi za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno var-slvo Celje ne beležijo večjega porasta prijavljenih primerov črevesnih obolenj glede na prejšnja leta, je vseeno primerno opozoriti na nekaj osnovnih principov, s katerimi doprinesemo k varnemu shranjevanju in pripravi hrane ter s tem k zmanjšanju možnosti črevesnih obolenj. TEMELJNI POGOJ: PRIMERNA TEMPERATURA Eden temeljnih pogojev za razmnoževanje mikroorganizmov, ki ga v praksi ob pripravi hrane lahko učinkovito reguliramo, je ustrezno temperaturno okolje. Živila zato shranjujemo v skrajnih temperaturnih območjih: na zelo hladnem (v hladilniku, pod 4 stopinjami Celzija) ali pa na zelo toplem (nad 60 stopinj Celzija). Predvsem je pomembno, da se izogibamo vmesnemu temperaturnemu območju - shranjevanju na sobni temperaturi in poleti tudi zunanji temperaturi, kar je zelo ugodno za razmnoževanje mikroorganizmov. Simona Uršič, vodja službe za higieno na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ugotavlja, da je razlog za povečano število črevesnih obolenj v poletnem času običajno posledica nepravilnega shranjevanja in ravnanja s hrano med pripravo: »Če povežemo dejstvo, da je poleti črevesnih obolenj več, z dognanji o vplivu temperature na razmnoževanje mikroorganizmov, je poletna situacija povsem razumljiva. Kar predstavljajmo si - velikokratje v hladilniku pijača, ki »mora biti hladna, da bo odžejala«, torta pa je pri tem zaradi pomanjkanja prostora včasih shranjena kar na polici, na sobni temperaturi. Ali ko se odpravljamo na piknik, nesemo na primer francosko ali testeninsko solato kar v posodi v košari, v hladilni torbi zanjo pač ni bilo prostora... Pazljivi moramo biti tudi pri pripravi živil. Poleti velikokrat pečemo na žaru, pri tem pa moramo paziti, še posebej pri perutnini, da so vsi kosi dovolj prepečeni. Ko na žaru pečemo kose različnih velikosti, poberemo z žara najprej manjše, večje oziroma debelejše kose pa pustimo in jih poberemo z žara šele potem, ko smo prepričani, da so res dobro pečeni tudi pri kosteh oziroma niso več rdeče barve. Z visoko temperaturo oziroma z ustrezno toplotno obdelavo lahko uničimo v živilu prisotne mikroorganizme in se tako izognemo okužbi.« MOŽNI NAČINI VNOSA ŠKODLJIVIH MIKROORGANIZMOV Ne bo odveč, če omenimo še možne načine vnosa škodljivih mikroorganizmov v živila. Seveda so lahko prisotni že v neobdelanem, surovem živilu, lahko pa jih vnesemo kasneje, z umazanimi rokami ali s priborom oziroma posodo, ki smo ju prej uporabljali za kaj drugega. Prenosje možen tudi preko drugih živil, če jih shranjujemo skupaj. »Možnosti, da bi si umivali roke in pomivali posodo, v improviziranih razmerah v naravi ali na vikendu velikokrat ni... Vse to so situacije, ki se dogajajo in ki lahko pripeljejo do okužbe oziroma izbruha črevesnega obolenja,« razlaga Uršiče-va. Poudarja še, da moramo biti, tako kot vedno, še posebej pozorni na bolj občutljive osebe, na otroke, bolne in starejše. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih napotkov za varno pripravo hrane v poletnih mesecih tako doma kot v im- proviziranih razmerah (pikniki, izleti, taborjenja ...) SHRANJEVANJE ŽIVIL Občutljiva živila (meso, mlečni izdelki, siri, salame, delikatesne solate, slaščice s kremami...), ki so tudi vtrgovini hranjene v hladilnih vitrinah, iz trgovine v čim krajšem času prinesemo domov oziroma na piknik. Za večjo varnost v vročih dneh in razgretih avtomobilihje priporočljiva uporaba hladilnih torb. Skratka, naredimo vse, daje čas, ko so občutljiva živila izpostavljena neugodnim temperaturnim pogojem, čim krajši. Ko pridemo domov, jih takoj shranimo v hladilnik, kjer jih pustimo do uporabe. Pozorni smo na rok trajanja, ki velja za izdelke. Eno izmed priporočil je tudi to, da kupujemo živila čimbolj sproti. Pri shranjevanju živil vedno pazimo, kako živila razporejamo (da ne bi prišlo do medsebojne kontaminacije). Pri tem smo pozorni, da ne pride do kontaminacije s surovih živil na toplotno že obdelana oziroma tista, ki se uživajo breztoplotne obdelave. V improviziranih razmerah, v naravi, hladilnik nadomesti hladilna torba, v kateri naj bo zadostno število hladilnih teles ali količina ledu, kar bo zagotavljalo ustrezne temperaturne pogoje. Hladilno torbo postavimo v senco in jo odpiramo le takrat, ko je nujno potrebno. Če ne moremo zagotoviti ustreznih temperaturnih pogojev in preprečiti morebitne medsebojne kontaminacije, je bolj varno prilagoditi jedilnik in katero izmed SHRANJEVANJE ZIVIL NEKOČ IN DANES Ko hladilnikov še niso poznali... Letošnje poletje res ne pretirava z vročino, a si življenja brez hladilnika vseeno ne moremo predstavljati. Hladilnik nam poleg hlajenja hrane nadomešča shrambo, v njem so naša živila higiensko spravljena in dalj časa sveža. Kako pa je bilo včasih, ko hladilnikov še niso poznali, nam je povedala Emika Selišnik iz Penziona Raduha v Lučah, kjer je gostilna že od leta 1936. Emika se še dobro spominja, kako jo je oče kot majhno deklico vzel s seboj, koje odšel po led. Iz Luč sta se napotila k Stogleju, kjer so pri slapu drvarji pripravljali led. Ledene klade je oče dobro zavil in jih naložil na sanke, nanje pa še hčerkico, in vrnila sta se v Luče. Emika Selišnik se še dobro spominja domače ledenice (foto: Marija Lebar) Doma na vrtu sta rasla dva velika divja kostanja, ki sta dajala hladno senco vse poletje. Pod tema kostanjema je stala lesena lopa, ledenica. Imela je dvojne stene iz macesnovega lesa, tako da je bil med obema stenama zrak kot izolator. V lopo so potem zložili led, kije ostal vse do konca avgusta, ko hlajenje ni bilo več tako nujno. Taka ledenica je bila za gostince neprecenljiva, saj so lahko kupili večje količine mesa in ga hranili svežega dalj časa. Po domačijah takih naprav seveda niso imeli, večinoma so uživali prekajeno in sušeno meso, za svežo porabo pa so meso kupili pri mesarju ali pa ga je zagotovil domači kurnik ali hlev. Marija Lebar občutljivih jedi nadomestiti z manj občutljivimi živili. PRIPRAVA JEDI Marsikatere jedi se toplotno ne obdelujejo. Vse, kar vanje vnesemo z umazanimi rokami ali z umazanim priborom, se ob dlje časa trajajočem shranjevanju v za mikroorganizme ustreznih temperaturnih pogojih samo še razmnoži ...Zato je pomembno, da te jedi pripravljamo čimbolj sproti, tik preden jih bomo zaužili. Ob pripravi jedi skušamo na vsak način preprečiti kontaminacijo živil. MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje Poletje je, dovolj je sonca in dežja, gobe že rastejo, postopoma zorijo tudi borovnice in maline. V tem času skoraj vsakega zamika, da bi si kaj nabral. Pri nas je nabiranje gob in gozdnih sadežev zelo priljubljeno, kot oblika rekreacije in sprostitve pa tudi dopolnitve jedilnika s posebnimi okusi. ALI LAHKO NABIRAMO? Po naši zakonodaji je nabiranje gob in gozdnih sadežev v privatnih gozdovih dovoljeno pod pogojem, da ne delamo škode in da nabiramo za lastno porabo. Nabiranje za prodajo pa ni dovoljeno. Določilo, da ne delamo škode, nabiralci večkrat kršijo na primer z nabiranjem borovnic z različnimi pripomočki, ko borovničeve grmičke osmukajo z listjem vred. Ali pa ko se vsi zaženejo in nabirajo še nezrele brusnice (netečje). Ljudje pogosto naberejo tudi prevelike količine gob, saj inšpekcija le-te redko kontrolira. Vendar kontrole so in morda boste nanjo naleteli prav vi, zato je modro upoštevati predpise. Dogaja se tudi, da se zaradi udobnejšega nabiranja posamezniki s terenskimi avti vozijo po gozdnih Vedno upoštevamo osnovna načela osebne higiene - predvsem dosledno pazimo, da delamo s čistimi rokami. Pravtako pazimo, da za vsako vrsto živil uporabljamo čist pribor in posodo. Še zlasti smo pozorni, da ne bi prenesli salmonele, ki jo največkrat najdemo v perutnini. Za večjo varnost pripravljamo jedi tik pred nadaljnjo uporabo, s tem je čas shranjevanja čim krajši. Medtem ko za zagotavljanje čistoče rok, pribora in posode doma praviloma potrebujemo le voljo in zavest, je situacija v naravi velikokrat drugačna. Smiselno je, da vlakah, kar je prepovedano in tudi kaznivo. PRAVILA PRI NABIRANJU Zakonodaja podrobno predpisuje nabiranje gob. Omejena je količina, posameznik lahko na dan nabere 2 kilograma. Gob ne smemo namerno uničevati, nabrane gobe na grobo očistimo na rastišču in jih prenašamo v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor, najboljše v košari. Ali ste vedeli, daje v Sloveniji zavarovanih kar70 vrst gob, kijih ne smete nabirati? So pa to večinoma redke vrste gob, ki niso zanimive za nabiranje. Ali veste tudi to, daje nabiranje gob prepovedano v osrednjih območjih narodnega parka in regijskih parkov (Triglavski narodni park, Regijski parkŠkocjanskejame)terv naravnih in gozdnih rezervatih (njihove meje so označene z modrimi črtami na drevesih)? Dovoljeno je nabiranje gob, ki imajo razvite tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih lahko določimo vrsto gobe -torej zaradi varnosti ne nabirajte premladih gob. Upoštevati je treba tudi uredbo o prepovedi voženj v naravnem okolju, ki dovoljuje vožnjo z avtom le po gozdnih cestah, po gozdnih vlakah pa seje prepovedano voziti, ker so namenjene spravilu lesa. Avtomobile parkiramo tako, da lastnikov zemljišč ne oviramo pri delu. Če parkiramo v bližini kmetije, se spodobi vprašati, ali naš avto ni v napoto. ZMERNOST PRI NABIRANJU Za vse gozdne sadeže priporočamo zmernost pri nabiranju. Zakaj? Zaradi pomembne vloge, ki jo imajo se na to že vnaprej pripravimo. Zato določeno predpripravo jedi (na primer pranje sadja, zelenjave) opravimo že doma. Predpripravlje-na živila v ustreznih temperaturnih pogojih prenesemo in potem na sami lokaciji samo še razdelimo. Jedilnik in opremo, kiju nesemo s seboj, je smiselno prilagoditi razmeram, kijih pričakujemo. Pri toplotni obdelavi živil spremljamo čas obdelave, preverimo pa tudi, ali je bila dosežena zadostna temperatura v središču živila (na to smo še zlasti pozorni pri pripravi perutnine). Ker pri roki verjetno ne za gozd in njegove prebivalce. Kajti gozdni sadeži in gobe so pomemben vir hrane za gozdne živali. Praktično vse živalijih uživajo, nekatere pa so od njih popolnoma odvisne. Primer: divji petelin ne bi preživel brez zadostne količine borovnic. Jeseni si divje živali ob bogato pogrnjeni mizi z gozdnimi sadeži in gobami uspejo narediti podkožne rezerve za zimski čas. Če hrane ni dovolj na razpolago ali čejih pri tem nabiralci nenehno motijo in preganjajo, živali teh rezerv za zimo ne uspejo narediti in posledica je, da zime ne preživijo. Zato tako zelo pou-daijamo zmernost pri nabiranju. Gobe pa imajo še bolj pomembno vlogo v gozdu, saj so izredno pomembne za stabilnost in odpornost gozdov. Poleg bakterij so najpomembnejše razgrajevalke odmrlih delov rastlin in živali. Tako omogočajo normalno kroženje snovi v gozdu in sproščanje hranilnih snovi za nad-aljno rast vseh živih bitij. Posebno pomembne so mikorizne gobe (glive), ki živijo v sožitju z drevesi. Drevesa oskrbujejo z vodo in miner-alnimisnovmi iztal, vzameno dobivajo hranilne snovi. Tako je mogoča normalna rast dreves tudi na slabših tleh in v slabših pogojih. Drevesa in gobe so tesno povezani, zaradi bogastva gobje gozd bolj zdrav in odporen. bomo imeli termometra za merjenje središčne temperature v živilih, moramo meso pred postrežbo obvezno prebosti in se prepričati, da sok ni več krvav oziroma rožnat. Delo si nekoliko olajšamo s tem, da imamo pripravljene približno enako velike kose mesa, ki zato zahtevajo približno enak čas obdelave. Med napotke za varno pripravo hrane lahko uvrstimo tudi namig, da smo že vnaprej pozorni na količino pripravljene hrane. S tem odpadejo vse dileme v zvezi s preostalo hrano. KF VLOGA GOB IN GOZDNIH SADEŽEV V NAŠI PREHRANI Gobe in gozdni sadeži niso osnovna živila, večinoma jih uporabljamo kot dodatek za izboljšanje okusa in popestritev različnih jedi oziroma jedilnikov. Zato jih nabirajmo v manjših količinah. In še opozorilo: previdnost pri uživanju gob ni nikoli odveč. Zastrupitve zaradi uživanja strupenih gob so sicer redke, se pa dogajajo vsako leto. Pogoste so prebavne težave zaradi gob, ki so sicer užitne, ampak oporečne kot živila. Gobe so lahko preveč črvive, razmočene, v razkroju ali vsebujejo zdravju škodljive snovi iz okolja. Tudi najbolj lepe in zdrave gobe so težko prebavljive, zato jih nejejmo v velikih količinah. Jedi iz gob uživamo vedno sveže kuhane. Dandanašnji je iskanje in nabiranje užitnih gob ter gozdnih sadežev povezano s preživljanjem prostega časa v naravi. Toda kultura nabiranja ni na najvišji stopnji. Ljudje prinašamo v gozd nemir. Uničujemo nezanimive gobe na njihovih rastiščih, pri nabiranju užitnih pa ne poznamo mere. Dostikrat se nam nabrano v kakšni plastični vrečki stlači, posebej gobe so občutljive. Zato naslednjič že pred nabiranjem dobro premislimo, kaj bomo nabrali in na-berimo raje manj, pa tisto ob pravem času in v pravo embalažo, da bo zdržalo prevoz do kuhinje in da bomo nabrano zares uporabili. Bolje je manj, pa kvalitetno. Kdorje resnično pravi ljubitelj narave, bo v njej našel številne lepote. Nabrani gozdni sadeži in gobe naj bodo le ena izmed njih! Nabiranje gob in gozdnih sadežev KLEPET PRI VAS DOMA _ Janko Zuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline - Kdaj ste bili rojeni? Rojen sem bil 10. avgusta 1964 v Celju kot prvi od štirih otrok staršema Ivanu in Ani. Imam še tri sestre, ki so vse poročene in ne živijo več doma. - Spomini na mladost? Na mladost imam izredno lepe spomine, odraščal sem z bratranci, sosedi in seveda sestrami na precej veliki kmetiji na Zgornjih Pobrežjah. Ti spomini so zame kot neke vrste popotnica, čeprav še vedno živim na isti kmetiji kotvotroštvu. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? Nikoli nisem bil preveč izbirčen, rad sem poslušal skoraj vse vrste glasbe, čeprav sem imel zelo malo časa, saj sem bil že kot mlad angažiran vsepovsod. Že kot otrok nisem bil nikoli pri miru.Takratje bila popularna skupina Abba, tudi Beatle smo radi poslušali, čeprav smo malo mlajša generacija. Narodnozabavna glasba mije bila prav tako vedno zelo pri srcu, všeč so mi bili Alfi Nipič, Oto Pestner in ostali. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Zelo rad sem gledal klasične slovenske filme. Všeč mi je bil Kekec in pa filmi, ki jih je režiral France Štiglic. Glede igralca se ne bi mogel opredeliti, od igralk pa mi je bila najbolj simpatična Milena Zupančič v Cvetju v jeseni. Tudi Polde Bibič s svojimi vlogami meje fasciniral. c—\ 16 V__ - Najljubši film iz mladosti? To so gadje. Mislim, da je pravi naslov. - Najljubša televizijska oddaja? Nekaj jih je bilo dobrih, zdaj pa mi je najbolj všeč Lepo je biti milijonar. Ob nedeljah zvečer rad gledam Spet doma z Mariom, saj sem bolj družinski človek. Ker pa imam bolj malo časa, moram povedati, da v bistvu zelo malo gledam televizijo. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnik? Spomnim se, da sem se zelojokal, ker nisem smel imeti dolgih las. Mama je vedno hotela, da sem se ostrigel zelo na kratko in to me je nekako bolelo. Kadar je bilo to potrebno, sem moral po nedeljski maši na Rečico k frizerju, in ta meje ostrigel zelo na kratko. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Rojstnih dni niti ne, najraje sem praznoval kakšne obletnice v društvih in s kolegi. Ta praznovanja so mi ostala najbolj v spominu, najraje sem jih imel. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Mladost je pač taka, daje tega veliko, ampakse to čez čas tudi pozabi. Lepi spomini so na to obdobje, ko si mlad, pač moraš to nekako »dati čez«. - Družina? Otroci? Sem poročen, imam sina, ki jeseni začenja drugi letnik srednje ele-ktro šole, hčerka pa bo vstopila v 8. razred devetletke na osnovni šoli na Rečici ob Savinji. Z ženo živiva na veliki kmetiji, kot sem že prej omenil, zraven živita tudi moja starša, ki sta že malo v letih. Ker sama ne moreta več težko delati, postorimo večinoma vse mi. S skupnimi močmi nam kar uspeva. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Križem rok sigurno ne bi sedel, še vedno bi se posvečal humanitarnim organizacijam - od gasilcev, civilne zaščite, prve pomoči, Rdečega križa, Karitasa ...To mi je vedno ležalo in bi najverjetneje namenil veliko denarja prav tem organizacijam. - Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja? Nikoli nisem bil preveč zahteven in imel želja po dobrem avtu, mislim pa, da bi si privoščil nekaj čisto preprostega, povprečnega in predvsem varnega. - Vaša sanjska hiša? Samo daje lepa, urejena in čista. Nisem človek, ki bi gradil v gradove v oblakih. - Najlepše doživetje v življenju? Najbolj sem bil vesel rojstva otrok, lepo pa je tudi, če lahko komu kaj pomagam. Takrat sem res zelo srečen, - Najlepši dopust? To je bilo takrat, ko smo bili na morju »štirje bratje«. Tako smo se imenovali, ker nobeden izmed nas ni imel brata, imeli smo same sestre. Sedem dni smo bili na dopustu, bilo je res neponovljivo. Moja mladostna želja je bila študirati medicino, a nisem imel te priložnosti, zato sem nosil s seboj kovček, v katerem je bila priprava za poslušanje utripa srca. Na račun tega smo se ogromno presmejali. Toliko smo ga lomili okrog, da v enem tednu sploh nisem videl morja... - Kaj najraje pojeste? Izbirčen resnično nisem, izredno rad pa imam meso, čisto preproste jedi. Edino mlečnih jedi pa res nimam preveč rad. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Verjetno prav na tem dopustu, ki sem ga omenil. - Vaši hobiji? Tako malo jih imam ... V planine izredno rad hodim, ampak imam zelo malo časa. Sprostitev med prijatelji se mi zdi še najboljša, če najdem kakšno uro za to, je odlično. - Načrti za naprej? Želim si, da bi bili doma zdravi, da bi dobro gospodarili na naši kmetiji in da bi humanitarne organizacije dobile pomen, ki ga verjetno danes v družbi nimajo. Želim jim status, ki jim pripada in se bom še naprej boril, da bi ta status tudi dobile. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik ZŠAM Šoferji in avtomehaniki v nedeljo na Roglo Zaključek aktivnosti v letošnjem prvem polletju in obeležifev šoferskega praznika bo za članice in člane ZŠAM tudi letos na Rogli. Osrednja prireditev bo v nedeljo, ob 10. uri, ko se bo pričela povorka vozil in uniformiranih članic ter članov, nato pa bo sledila slovesnost, na kateri pričakujejo poleg drugih uglednih gostovtudi prometnega ministra mag. Janeza Božiča. V zanimivem kulturnem programu bodo nastopile tudi pevke Pušeljc, ki že pet let spremljajo prireditve ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Jože Miklavc __________________________________________/ SVETUJEMO VAM: Da vas ne bo bolela glava zaradi ptičjih iztrebkov in smole Piše: Igor Pečnik Če me kaj razjezi, so to prav gotovo praske na novem vozilu. Pa ne da sem občutljiv, ampak nekatere nastanejo po lastni malomarnosti, druge pa po krivdi ostalih. Zelo neprijetne so poškodbe zaradi ptičjih iztrebkov in smole. Pri pticah je precej pomembno, kaj je žival zaužila pred potrebo. Večje kisline - slabše je za lak avtomobila. Če nesnage hitro ne počistimo in jo pustimo malce pogrevati na vročem poletnem soncu, zna biti še »zanimivo«. Podobno je s smolo. Pomaga samo politura, v najhujšem primeru pa lakiranje poškodovanega dela. Najprej moramo torej ugotoviti, kakšen postopek obdelave je potreben, kajti niso vsi laki enako poškodovani. To seveda pomeni drugačen pristop pri poliranju in obdelavi površine, kajti tudi polirna sred-slva so zelo različna. Nekatera nudijo samo zaščito, druga pa vsebujejo polirne delce, ki tanjšajo debelino nanosa prozornega laka. V takem primeru smo lahko kar hitro pri osnovnem nanosu barve, zato je potrebno nanesti nazaj prozorni lak. Za začetek je potrebno našega jeklenega ljubljenčka temeljito oprati. Ne pozabimo na predele med vrati in karoserijo. Vsaka umazanija, ki ostane na avtomobilu, pri poliranju deluje negativno, saj povzroča praske v laku. Torej pranje z veliko vode in šampona. Za nadaljevanje je pomembno, da uporabljamo šampone, ki vsebujejo vosek ali ostala zaščitna sredstva. Tako bo lak manj občutljiv in čiščenje bo lažje. Z lakom za popravilo poškodb po- pravimo večje praske in pikice od kamenja. Dobite ga pri prodajalcu avtomobilov. Nato avto postavimo v senco, saj si tako olajšamo poliranje (čeprav nekateri proizvajalci pol-itumih sredstev obljubljajo poliranje tudi na soncu, to vedno ne drži). Vsak del avtomobila obdelamo posebej. Temeljito spoliramo in nato obrišemo s suho krpo. Toda pozor! Nekatere politure se prav neverjetno sprimejo s površino, zato zna biti poliranje tudi težaško delo. Pomaga branje testov v specializiranih revijah, kjer objavljajo natančnejše informacije. Ko smo obdelali zunanje kovinske dele, poskrbimo še za plastične dela avtomobila. Večina je tako ali tako lakiranih, pri tistih, ki pa niso, uporabimo posebna čistilna sredstva za umetne mase, ki osvežijo prvotno barvo. Po končanem poliranju privoščimo laku nanos voska, ki poskrbi za zaščito, predvsem pa zapolni pore v laku - podobno kot pri smučeh. Če smo vse naredili prav, nas ne bo bolela glava od ptičjih iztrebkov in smole, ki se jih marsikdaj »nalezemo« na letnem dopustu. VOZILI SMO: NOVO MAZD06 1.81 TE Lepša, udobnejša, športnejša Na letošnjem avtomobilskem salonu v Ženevi je Mazda predstavila pomlajeno in prenovljeno »šestico«. Že na prvi pogled je pri vseh treh karoserijskih različicah (sedan, sport, sport combi) opazen izrazitejši športni dizajn, karso oblikovalci dosegli z novo prednjo masko, novim prednjim in zadnjim odbijačem, črnimi podlagami prednjih in zadnjih luči ter novim dizajnom koles in zaključka izpušne cevi. Pri pooblaščenem prodajalcu in serviserju vozil Mazda AS v Velenju so nam za krajši test odstopili izvedenko sport z 1,8-li-trskim bencinskim motorjem in opremo TE. Prenovljeno zunanjost nove maz-de6 skladno dopolnjuje njena notranjost z novo opremo, novimi barvami in boljšimi materiali. Med najbolj opaznimi spremembami velja omeniti nove obrobe merilnikov, kljuke vrat in centralno konzolo v barvi temnega titano, poleg tega pa lahko naštejemo še cel kup iz- boljšav udobja in praktičnosti, kot na primer električni pomik voznikovega sedeža s spominom za nastavitve, brisalniki s senzorjem za dež in protivlomni alarm. Nove pnevmatike dimenzije 195/ 65R15 in nova platišča, boljši izolacijski materiali, novi tehnični prijemi proti vibracijam in dodatne ojačitve, ki zmanjšujejo prenos hrupa s ceste, naredijo prenovljeno mazdo6 še bolj udobno in prijetno za vožnjo. Testni avto je imel vgrajen 1,8-litrski bencinski štirivaljnik z največjim navorom 165 Nm pri 4.300/min in močjo 120 KM pri 5.500/min. V praksi se omenjeni motor izkaže kot povsem ustrezna opcija za vsakodnevne krajše ali daljše poti, seveda pa si botemper-amentnejši voznikzaželel kakšnega konjička več, ki ga nudi dvolitrski motor. No, tudi z osnovno motorno opremo je mazda6 kar živahen avto, saj potrebuje do 100 kilometrov na uro le 10,7 sekunde, najvišja hitrost pa znaša 197 km/h. Dizelski motorji, ki v Sloveniji poganjajo kar štiri petine vseh doslej prodanih mazd6, bodo v kombinaciji z novimi šeststopen-jskimi menjalniki na voljo oktobra. Nova mazda6 se lahko pohvali z visoko stopnjo aktivne varnosti, ki jo zagotavljajo učinkovite ko-lutne zavore, ABS, elektronsko krmiljena razdelitev zavorne moči, elektronsko krmiljen zavorni servoojačevalnik in dinamična kontrola stabilnosti. Za pasivno varnost ob varnostnih pasovih skrbi šest varnostnih blazin, nov pa je tudi tonski opozorilnik za privezovanje na zadnjih sedežih, kije tako odločen, to vam zaupam iz lastne izkušnje, da se otroci že pri drugem vstopu v vozilo brez pomislekov in odlašanja privežejo z varnostnimi pasovi. Pri testni mazdi6 meje poleg voznih lastnosti in funkcionalnosti navdušil tudi prtljažnik s petsto litri volumna, kdor pa potrebuje še več prostora, lahko izbere karavansko različico »šestice« ali pa počaka še par mesecev, ko bo prišla v Slovenijo nova mazda5 - enoprostorec z unikatno rešitvijo razporedilve sedmih sedežev. Franci Kotnik KRIŽARJENJE Z VOYAGER OF THE SEAS Sedemdnevna sanjska pravljica družb (Royal Carebbean, Celebrity cruises, Princess, Carnival, Costa, Noreggian ...) in priznanih ladjedelnic, kjer se te velike ladje »rodijo«. Pravijo, daje od zamisli in načrtovanja do izdelave take ladje potrebnih kar pet let. Ena največjih evropskih ladjedelnic je v italijanskem Monfalconu/Tržiču, kjer je bilo izdelanih že kar nekaj morskih lepotic: Carnival Triumf, Sea Princess, Star Princess... V mestu Turku na Finskem pa so se rodile največje ladje družbe Royal Carebbean, ki križarijo po svetovnih morjih. Z eno takih sem tudi sam užival sedemdnevno sanjsko ali bolje rečeno rajsko križarjenje po Karibih. Ladja Voyager of the seas, ki je do leta 2003, ko jo je prehitela Queen Piše: Andrej Klemenak V turistični industriji ponovno narašča povpraševanje po križarjenjih oziroma potovanjih z velikimi ladjami. Mnoge med njimi dosegajo že vse presežnike (največja, najdaljša...) Znano je, da so bila potovanja z ladjami zelo priljubljena in razvita oblika turizma že v drugi polovici 19. stoletja, še bolj pa so se uveljavila v začetku 20. stoletja. Spomnimo se samo legendarnega Titanika! Plavajoče mesto je dolgo 310, široko 42 in visoko 78 metrov (foto: Andrej Klemenak) 2.900 članov posadke; - šest ladijskih generatorjev proizvaja 75.000 KW moči, kar bi zadostilo potrebe po električni energiji mesta z okoli 60.000 prebivalci; - pri krmiljenju ladje pomagajo 4 stranski stabilizatorji; - ladijski dezilatorji skrbijo za pretvorbo morske vode v pitno, ki se uporablja v ladijski kuhinji, kabinah, bazenih... stopnišče, kjer se odpira pogled na zgornje etaže. Daje občutek še lepši, poskrbi 14 dvigal, od tega šest steklenih panoramskih. Na kraljevi promenadi se skriva še marsikaj. Od tu vodijo stopnice do kraljeve igralnice, ki s 294 Igralnimi avtomati in mizami za ameriško ruleto ter poker poskrbi za večerno zabavo. Če niste ljubitelji kockanja in igralništva, vas ljubke stopnice Da potnikom ni dolgčas, so med drugim na voljo tudi trije bazeni (foto: Andrej Klemenak) Da gre resnično za plavajoče mesto, boste ugotovili pa aktivnostih, ki so na voljo potnikom. Sam sem doživel veliko presenečenje med sprehodom po »kraljevi promenadi« (Royal promenade), kjer čaka veliko mikavnih izložbenih oken in prodajalnic, kavarn, barov, picerija, recepcija za goste in prekrasno odpeljejo do gledališča »La scala theatre«. Gre za dvonadstropno gledališče, ki sprejme nekaj manj kot 2.000 obiskovalcev. Vsak večertukaj potekajo sovi, gledališke predstave, komedije, v najboljšem primeru izvajajo celo brodvejske melodije in muzikle. Nadaljevanje prihodnjič. d/\-17 3 ■89989Ö,lÖO6’046?- ššM I > O» S r <£*=■-5..J* SisP 2 I : r- S I 5AVIw|skE Ivovi cf j samici'e>fc-A Ceva ibbt IJAžAfijC SLoVjgkiVA Odgovor na »Bodico tedna« V zvezi z omenjenim v »bodici tedna« v prejšnji številki Savinjskih novic pojasnjujem, da se zaposleni na Komunali Gornji Grad redno trudimo za izgled vseh treh pokopališč v Občini Gornji Grad. Pri tem se v okviru naših možnosti oziramo tudi na termine pogrebov, verskih obredov, srečanj in ostalih prireditev na in v okolici pokopališč s tem, da urejenosti pokopališča v primeru prej naštetih dogodkov, pred napovedanim dogodkom posvetimo več pozornosti. Tako bi bilo tudi v tednu pred birmo v Novi Štifti, če nam ne bi zagodlo letošnje »poletno« vreme, ki otežkoča redno košnjo, hkrati pa pospešuje rast trave. Zaradi neugodnega vremena je bil v tednu pred omenjeno birmo za košnjo zelenic primeren le četrtek 7.7.05, vendar pa smo na ta dan izvedli košnjo pokopališča Gornji Grad, ki je bilo pokošeno po več kot 30-ih dneh (1.6.05), medtem koje bilo pokopališče v Novi Štifti, gledano na omenjeni četrtek, pokošeno pred 14-imi dnevi (23.6.05). Sicer pa je vrlim koscem na fotografiji videti, da so uživali ob skupnem opravljanju dobrega dela košnje zelenega pasu med novoštiftno farno cerkvijo in grobovi. Zdenko Pumat Komunala d.o.o. Gornji Grad Spominski obeležji padlim borcem, kurirjem in vezistom ponovno v Savinjskem gaju Obiskovalci Mozirskega gaja smo že nekaj časa pogrešali spominski obeležji, posvečeni borcem, kurirjem in vezistom, ki so padli med NOB. Sedaj ponovno stojita na svojih mestih, prenovljeni in zaščiteni pred propadanjem. Krajevna organizacija Zveze borcev Mozirje skrbi za ohranjanje spomenikov in drugih obeležij, ki spominjajo na strahote druge svetovne vojne v našem kraju. Zavedamo se, da so ti spomeniki del naše kulturne dediščine, ki smo jo sprejeli v dar in jo moramo ohraniti zanamcem. Lesena kipa v Mozirskem gaju in kip pred veterinarsko postajo, posvečen našim kmetom, padlim med NOB, je načel zob časa, zato smo se odločili za njihovo obnovo in zaščito. Spomenike je izdelal kipar Janko Dolenc iz Mute. Obeležji v Mozirskem gaju je restavriral akademski kipar, restavrator in konzervator, mag. Gregor Podkrižnik iz Laškega. Žal zaradi premočnih poškodb ni bilo mogoče obnoviti obeležja pred veterinarsko postajo. Potrudili se bomo, da bomo našli denar za obeležje, ki bo nadomestilo prejšnje in bo stalo na podstavku prvotnega spomenika. Restavracijo in konservacijo lesenih kipov v parku so omogočili Ustanova Franca Rozmana Staneta iz Ljubljane, Občina Mozirje, Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj in Gozdno gospodarstvo Nazarje. Projekt obnove spomenikov je vodil g. Janez Žagar iz Mozirja. Stanislava Borovšak Ljubija 125 Mozirje VELENJE.....041-410-400.....SANTRI d.o.o. ■ PREPISI ZA VSA VOZILA TAKOJ, cena od 1.000 SIT naprej - POTREBUJETE DENAR? NA PODLAGI ZASTAVITVE ZLATA, NEPREMIČNIN, PREMIČNIN, UMETNIN,... VAS REŠIMO TEŽAV. Zastavljalnica SANTRI, za vas od pon. - pet. na gsm 041-410-400. ČRNA KRONIKA • PREDRTE PNEVMATIKE Ljubno ob Savinji: V noči na 19. julij je neznani storilec predrl vse štiri pnevmatike na osebnem avtomobilu, parkiranem pred stavbo občine na Ljubnem. Tokrat ni šlo za prvi tovrstni primer, vzrok za ponavljajoči se vandalizem pa policisti še iščejo. • VLOM V LOKAL Nazarje: 19. julija okoli druge ure zjutraj sta znana mladoletnika vlomila v gostinski lokal na Savinjski cesti v Nazarjah. Iz notranjosti sta odnesla le zavojček cigaret, nakarju je pregnal lastnik lokala. Z vlomom sta povzročila za okoli 200 tisoč tolarjev škode. • ODNESEL PIJAČO Nazarje: V noči na 20. julij je neznani storilec vlomil v brunarico na Prihovi. Iz notranjosti je odnesel za okoli 50.000 tolarjev pijač. • DELAL BO Gornji Grad: 20. julija je neznani storilec vlomil v leseno uto vTiroseku. Iz notranjosti je odnesel motorno žago in kosilnico znamke husqvarna. Škoda znaša okoli 70.000 tolarjev. • ODNESEL RIBE Ljubno ob Savinji: Neznani storilec je v noči na 2l. julij iz ribogojnice na Ljubnem ukradel več plemenskih rib, težkih od dva do štiri kilograme. Preplezal je ograjo, na bazenu pa strgal mrežo. Ribiči pogrešajo okoli deset rib. • VLOMI V VOZILA Solčava: V noči na 23. julij je neznani storilec vlomil v več vozil, parkiranih na območju Solčave. Taborniki, ki so taborili v bližini ceste, so imeli v njih denar in vrednejše predmete. Slednji so ostali, denarja pa po obisku nepridiprava ni bilo več. OPOZORILO Policisti opozarjajo občane, lastnike koles, da skrbneje pazijo na svojo lastnino. V zadnjem času se tatvine koles ponavljajo druga za drugo, v večini primerov pa gre za nezaklenjena kolesa. Več samozaščitnega ravnanja zatorej ne bo odveč. ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 L ' A Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Je začetek, konca ni! Tvoj trenutni čas tukaj, izpolnjen z velikimi koraki, je izpisan. Tvoje delovanje bo ostalo vklesano v času. In ni nas strah da tvoj duh, kateri je močan, ne bi ostal napravipoti! ZAHVALA Franjo PAJK (1927 - 2005) Ob prehodu našega Franja Pajka, se zahvaljujemo vsem za izkazano spoštovanje in darovano cvetje in sveče, posebej pa lovcem za opravljen obred. Ponosni na tvoje korake, te ohranjamo velikega v spominu. Tvoji H > y # 1 dL A MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418, 839-02-20,839-02-21. Dežurni žnrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Lepo, da si se odločil, da boš zabaval mojega očeta. KJMk® wjfeflbMIÌiì feimjpCBffSltiDDff Italijanski vremenar, ki je napovedal stoletno visoke poletne temperature, si išče novo službo. Baje v naši vladi vlada veliko zanimanje zanj, da bi pri 40% slabši gospodarski rasti kot lani skupaj spisali novo zgodbo o uspehu. Ko ti Lah napove leto vroče, boj se moče. ITapjpOai ggipsdki w sesami "Ljubljanska srajca" je prvič v Savinjskih Alpah. Žena mu reče: "Ljubi, poglej, tukaj v senci je še sneg." "Ne trapaj! Saj je vendar julij! ... V redu, v redu, saj ti verjamem. Samo zato, ker sem podvomil, me še ni treba kepati..." Hotelir Miha se odpravlja na dopust. "Kam pa boš šel? Mogoče v kakšen hotel?" ga vpraša hotelski kuhar. "Ne, v prikolico, saj sam veš, kakšna je hrana v hotelih Hvala, sosed. Imate še kakšno orodje pripravljeno zame? am®ii Lučan pripoveduje: "Na Jadranu sem se srečal iz oči v oči s krvoločnim belim morskim psom, ki meje zamenjal stjulnom." "Kako da si preživel?" ga vpraša Solčavanka. "Ravno ko me je hotel požreti, sem hitro začel gagati, da je uvidel svojo zmoto in odlaval dalje." Začenja me skrbeti. Zadnje poplave je točno napovedal. "Ko bi me pijača tako ne utrujala, bi pil vsak dan," prizna Radmirčan Ljubencu. "Azato piješ samo ponoči?" MaispKDthmi tmääflfomjsi Zadrečana zanima: "A bodo tudi letos feministke imele zborovanje v kampu?" Sosed čez Savinjo mu ne more pomagati: "Ne vem, zakaj sprašuješ?" "Zelo sem jih vesel. Ženi jih samo omenim in že se tako znervira, da mi do jeseni vsako noč dokazuje, da nima nič proti moškim." KEBROVE POSLEDICE Direktorica zgornjesavinjskih »državnih« zdravnikov Ida Kramer Pustoslemšek: »Osebno sem v zelo neprijetnem položaju, ker vas moram zadovoljiti z navadno vodo, ampak ura še ni deset in spoštovati moram zakon vašega predhodnika.« Minister za zdravje dr. Andrej Bručan: »Tudi v Ljubljani imamo težave, saj se vrstijo pritožbe, daje v dopoldanskem času črnogledost državljanov v skokovitem porastu.« (POSLEDICE ČUTI NA LASTNI KOŽI PRESS) DEMOKRATIČEN CENTRALIZEM Župan občine Solčava Vojko Klemenšek: »Samo ministrov se znebim, potem pa mi boš pojasnila, kdoje spustil zraven te nadležne novinarje!« Vodja občinske uprave v Solčavi Mateja Suhodolnik: »Trenutno se z odprtostjo do javnosti res ne moremo šopiriti, lahko pa se pohvalimo, daje naš najboljši sosed koroški deželni glavar Haider.« (ODPRTOST PROTI SONČNEMU SEVERU PRESS) SESTAVIL PEPS MESTO NA POUSKEM INDUSTRIJS. NASELJE PRI ŠIBENIKU JUGOSLOVAN. LJUDSKA ARMADA ZADNJI CELJSKI GROF SVINJA (NAR., VZHODNO) ZAČETEK ABECEDE TOČKA, OKOLI KATERE SE TELO VRTI REKA V AFRIKI, NAJDALJŠA NA SVETU TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI NAJ VIŠJI DEL ISTRE, BELA ISTRA PRVI ČLOVEŠKI PAR PO BIBLIJI NORDIJSKA BOGINJA MORJA POKLIC V STROJNIŠT- VU ITALIJANSKA IGRALKA- GINA PLANOTA V OSREDNJEM DELU ZDA PODLOŽNIK V FEVDALIZMU BANKOVEC ZA STO ENOT DOSITEJ OBRADOVIĆ SREDIŠČE MOLDAVIJE V ROMUNIJI TOVARNA ZA IZDELOVANJE OPEKE POLJSKI PIŠATE LJ-JAN ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI KAR SE ZAZNAVA S SLUHOM, GLAS, TON TONE ŠIFRER OPIS, OČRT KDOR IZDELUJE KIPE VOJAŠKI SODNIK NENADNA SMRT PREPROSTA HIŠA, BAJTA MESTO V ITALIJI PRIPADNIK NEKDANJEGA LJUDSTVA V PERUJU OVREDNO- TENJE CIRILSKA ČRKA LUKNJAČ (STAR.) & SeČ, SCALINA ZLOŽEN LES ZA KUHANJE OGLJA OSNOVA PRAKSE REKA V SLOVENIJI KDOR SE UKVARJA S TELEPATIJO VISEČ KAPNIK V PODZEMNIH JAMAH ALMA KARLIN KLADA ZA SEKANJE DRV NEKDANJI SLOVENSKI TELOVADEC- MIRO LETNI GOZDNI POSEK GRŠKA fiRKA ANTIČNO LJUDSTVO NA BALKANSKEM POLOTOKU DELAVEC, KI KOPLJE BEOTIJEC, AONEC KAR SE NOVEGA IZVE, NOVICA TLAKOVANA POVRŠINA OB CESTI ZA PEŠCE NARAVA, ČUD PTICA IZ REDA UJED VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA POČELO DAOIZMA KRATEK POŽIREK ENAKI ČRKI DRUGO IME ZA OJDIPA OPRIJETE SPODNJE HLAČE AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) RIMSKA ŠEST BIVŠE IME JEZERA MALAVI V AFRIKI ZORA, JUTRANJA ZARJA (PESNIŠKO) FINSKI ARHITEKT- ALVAR INDIJSKI HRAST IVO ČARMAN Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: KLODZKO- mesto na Poljskem IGALO- termalno zdravilišče v Čmi Gori AALTO- Finski arhitekt- Alvar NOLA- mesto v Italiji IASI- središče Moldavije v Romuniji 89,1 MHz KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 3l. številki SN BBsBdllÖÄ ime in priimek TfinOTHTuix- NAROČ. ŠT. naslov Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19*00* ^ Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold j Napovednik, Oglasi in Mali oglasi V________________________________ Napovednik • Petek (29. julij), ob 13.00. KSL Ljubno ob Savinji Odkritje skulpture kiparja Alojza Jerčiča • Petek (29. julij), ob 19.00. Solčavo Zabava z vokalno-instrumentalnim duom M&M • Sobota (30. julij), ob 16.00. Solčava Prikaz življenja in dela na vasi • Sobota (30. julij), ob 21.00. Solčava Zabava s skupino Ojstrica • Sobota (30. julij), ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji FlosFest (Vlado Kreslin in Mali bogovi, Black Summer...) • Nedelja (31. julij), ob 15.00. Gostilna na Produ, Ljubno ob Savinji Pod to goro zeleno - srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in viž • Nedelja (31. julij), ob 16.00. Solčava Olcarsko tekmovanje in prikaz življenja in dela solčavskih olcarjev • Nedelja (31. julij), ob 19.00. Solčava Zabava z duom Venera • Ponedeljek (1. avgust), ob 20.30. Kinodvorana Ljubno ob Savinji Premiera filma Flosarji • Sreda (3. avgust), ob 19.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem Klasični koncert f '|i I ki v* «I Mie? XSU3S xsn "iminn a :oto| 'e?'n ad ot!i°|EZ pAùUtfA/ ff. 0?-2coS 'okoz) o Mo svcüb Hiše f HE muss mari cele&a sveta t danski " Z vrho Raduhe pa àe vìc/ii E an t dalcéJc dose /epa. c/omovìna in se òezf /nejc f ., /ep posp/mSJ ^ hQJCA JaùjiÌÌ^ -5 A ŽIVALI - PRODAM Prodam 6 let staro kravo simentalko in 1 m3 brezovih drv, tel. 031 774520 popoldan. ŽIVALI-PODARIM Podarim 8 mesecev starega mešanč-ka med nemškim ovčarjem in haski-jem,tel. 5845082. Podarimo prijazno 8-mesečno šolano črno psičko mešanko pre-peličar-terijer, tel. 041 474908. Elektro agregat in traktorsko glodalko za razrez silažnih bal prodam, tel. 051 355 487. Prodam učbenike za srednje šole in gimnazije, tel. 031 432 892. Prodam risalno desko reiss Al, cena po dogovoru, tel. 041 930 288. NEPREMIČNINE Kupim zazidljivo parcelo v Zg. Savinjski dolini ali na območju Letuša, Braslovč, tel. 041 421 531. DRUGO - PRODAM Prodam industrijski šivalni stroj PFAFF, s trofaznim motorjem; gsm 031/622-820. Športni voziček pegperego pliko z dod. opremo, prodam za 12.000 sit, in avtosedež 0-18 kg za 3.000 sit, tel. 031 783500. GSM siemens C 45,5.000 sit, avtoradio + zvočnika, 10.000 sit, nokia prostoročni set, 8.000 sit, tel. 031 772 486. Garsonjero ali manjše stanovanje v hiši do 40 m2 najamem v Mozirju ali Nazarjah, tel. 031 582 897. VOZILA-PRODAM Prodam avto ford escort 1,4 cl, 1.95; gsm 041/783-654. Prodam renault twingo 1.97,87.000 km, cen. zaklepanje, pom. streha, nove gume, cena po dogovoru, tel. 031323 349. Prodam AX 1.1,1.90, cena po dogovoru, tel. 041 783621. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme.obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. ricsson ^ DVD m DivX predvajaimk“' TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: am.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Franček Grudnik s.p., šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) 1—sy ■ 'm MM M Delovni čas: J M M °d 9- do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure m M * GSM: 051/360-899 računalništvo __ --- Ym»™[2ZEMni5[5E33 'w Telefon: 03/83 83 106 u" B^taG&KpKaaEfEMS Akni T faraTPTWRHTElii IMa zalogi inamo torbice za shranjevanje CD h DVD medijev od 590 SIT za 10/1 do ai90 SIT za 200/1 La Odprto: pon. - pet. od 8. do 12 in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure OB GOTOVINSKEM NAKUPU VAS NAGRADIMO! Tednik Savinjske novice organizira 3. turnir v odbojki na mivki KI BO V SOBOTO, 6. AVGUSTA 2005, všpomm csrnu v vakpouah. I^05 LO ~ 03 Celje - skladišče D-Per 7/2005 5000016195,30 COBISS Toda, kako varenje vas presenetim požar, strela, toča ali droga nesreča? Če je vaš dom poškodovan ali celo uničen? m..m «* m. m, gaja ‘ BTC NAGRADNA poletna AKCIJA b I / Gremo uživat v Atlantis - Vodno ' rašanje št. 4: L v a go P» I. , j Posts? Tel» 1 Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ATLANTIS — VODNO MESTO 1 ^ ' J \ Za naročnike Savinjskih novic smo v letošnjem vročem poletju v sodelovanju s sponzorjem BTC d.d., Ljubljana pripravili posebno nagradno akcijo. V vsaki številki Savinjskih novic od 8. julija do 19. avgusta 2005 bomo objavili nagradno vprašanje in ob izidu nove številke časopisa izžrebali 7 bralcev, ki bodo v soboto, 27. avgusta 2005, potovali z nam v Atlantis - vodno mesto v BTC Cityju v Ljubljani . iS