st. 23 (1002) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 5. junija 1969
Sevnica vabi na , svoj praznili
V sevniSkl občini so se že začele prireditve v čast stoletnice slovenskega tabora v Sevnici, ki bo doseglo v nedeljo vrhtinec na glavni proslavi pred železniško postajo. Prebivalcem občine čestitamo za jubilej in občinski praznik. Več o tem lahko preberete na notranjih straneh lista.
i bo črnomaljska skupščina res odstopila?
Oeprav smo že v prvam junijakeon tednu, v Črnomlju letos občinsika skupščina še večino ni sprejela proračuna za leto 1969. Nikakor ne morejo uskla<iiti izdatkov z dohodki, ker je slednjih premalo. Kljub utemeljenim prošnjam dodatne pomoči iz republiških virov ni. širijo se govorice, da mislijo vodstva vseh družbenih or>»ani-zacij in občinska skupščina odstjpiti, če mučnega in perečega vprašanja ne bodo mogli uspešno rešiti.
50 let slovenske gimnazije
v počastiitev 50-letmice slovenske gimnazije bo v Kočevju voč prireditev, in sčcer:
v soboto, 7. junija: ob 20. uri v Seiškovem domu Puget: »Dnevi naše šareče«. Igrajo dijaki gim-nasaje;
v nedeljo, 8. junija: ob
10. uri slaivnostna alka-demi^a v deSkiovem domu; ob 11,30 v gimnar aiji odikritje apominske pilod&e padldm dijaikom; ob 12. uii otvoriteiv likovne raastave neikidar njih dijako>v in profe-sorjenr v LiScovnem salonu.
Veliko kopalcev v Krškem
čeprav smo šele na začetku kopalne sezone, Je aa kopališču vtsa/k dan velik obisk. Preoej je etaJnih gostov, poleg teh pa je velik obisk Sol-sike mladine iz raznih kra>-jev Slovenije. V maju je obi-Blkalo kopališče pri t>ovaml papirja 4000 obiskovalcev, kar Je za 50 odst. več kot v istem meseou lani.
OD 3. DO 13. JUNIJA
Okrog 5. in 11. junija močnejše padavine, t ostalem lepo vreme.
• Dr. V. M.
I'
»Tudi midve bi radi hodili v novo šolo.« Kdo ve, v katerem razredu bosta tedaj že učenki prvega razreda iz Koprivnice v krški občini (Foto: Jožica Teppey)
Fanfare so naznanile začetek revije
v ponedeljek, 2. jundja ob 20. url, so fanfare v bireži-škem prosvetnem domu naznanile pričetek XII. srečanja dramskih skupin Slovenije. V imenu republiškega sveta ZKPOS je srečanoe odprl Miloš Mikeln. Poudaril je, da je brežiško srečanje revija najboljšega, kar so pripravile amaterske dramske sikupine v maniUem obdobju. Povedad je, da deluje v Slovenija 500 dramskih skupin dn okoli 150 mladinskih igralskih siku-pin, katerih 3.000 predstav obišče na leto 500.000 do 600.000 gledalcev. Ko je Mikeln
Reprezentanca
Doienjsl(e
na Biliac
Za reprezentanco Dolenjske, ki bo nastopila 7. In 8. junija na zletu bratstva in enotnosti v BL haću, bodo nastopili atleti Novega mesta in Kočevja. 2al bodo odsotni nekateri naJbolJSi dolenjski, atleti, ki so se uvrstili v finalni del ftlanskega prvenstva Jugoslavije, ki bo 7. in 8. tega meseca v Celju.
Moški: 100 m — Hribernik, Pe-kolj: 200 m — Simunič, PekolJ; 400 m — Divjak, Cvelbar; 800 m
— Siinunlč, Cvelbar; 1500 m in 3000 ra — Popovič, Bučar; 4 x 100 m — PekolJ, Simunič, Suhy in Hribernik; daljina — Suhy, Hribernik; višina — lenko, Wei9s; troskok — Simunič, Marolt; krou gla — Virant, Pavlič; disk — Virant, Možina; kopje — Sufaj, Knavs;
2en^; 100 m in 200 m — Jak.^, Gazvoda; 800 m — PerSe, I^avrlh; 4 x 100 m — Radovanovič, Jurečič, Garvod« in Jakše; Aljina Bajc, Jurečič; vi6ina
— Mervar, Lužar; krogla — K&. tem, Gralnijan; disk — Katem, dmalc; kopje — dmalc In Grabni jan.
Reprecsentanca Dolenjafce bo potovala v Bihać 8 posebnim av^ busom, ki bo odpeljal v petek, 8. junija ob 16. uri popoldne Izpred Metropola. Sport^ spored tekmovanj je pričel teci fe v torek. S. in 4. junija, ko so pričeli s tekmovanjem strelci In Sahistl.
Razpisi za sprejem v razne šole
so zaradi pomanjkanja prostora na običajnih straneh danes tiskani tudi na straneh nove številke Skupščinskega Dolenjsk^a lista. Starše in prizadete učence zato še posebej opozarjamo na številne ra^-8© za sprejem v razne srednje in strokovne šole.
pozdravil občinstvo v povsem zasedena dvorana, so dvignila zaveso in na odru je bila Cankarjeva fai^sa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki jo je pripravilo dramatično društvo iz Idrije. Popoldne so igfrald DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic uprizorili
pod ireaijskim vodstvom'Ivana Kramariča Machiavellijevo komedijo »Mandragola«. V torek so biili na sporedu Puge-tovi »Srečni dnevi« in Župančičeva Veronika Deseniška«, včeraj pa Molierove »Soapi-nove zvijače« in Roksandičevi »Ptiči brez jat«.
Tri smrti na cesti
Pretekli teden so v prometnih nesrečah na naših cestah izgubili življenje: Vladimir Bašelj, 7 let, Alojz Rešetič, 67 let in Jožefa Mohar, 35 let
7-iefcni Vladimir Bašelj je v sredo, 28. maja, ob 16. uri pri poslopju Cestnega podjetja ob Ljubljanski cesti v Novem mestu stopil s pločnika pred vojaško campa-gnodo, s katero se je Iz Br-šlina pripedjal Branimir Ur-dih. Ta korajk s plv>čnika pa je bil za dečka usoden, ker ga je vozilo, čeprav je voznik naglo zavil na levo, abilo na tflak. Otroka so takoj odpeljali v bolnišnico, kijer pa je za l^udimi posledicami padca umrl.
V sotooto, 31. maja, Je v Grobljah oibdežal mitov 67-letni Algojz Rešetič, doma iz Grobelj pri Šentjerneju. S kolesoan se je peljali i>o vasi. Ko je zavajal na levo, ni na-kacsal smeri, to pa je bilo
zanj usodno. Zbil ga je poltovornjak, ki ga je za njim pripeljal Janez Novak, voznik pri DOLENJKI. Novak je voeilo zavrl, vendar žal prepozno. V naslednjih trenutkih je Eešetlč že izdihnil.
Novo asfaltirana cesta je zahtevala svoj prvi krvni davek v soboto, 31. maja, zvečer, ko je v prometni nesreči izgubila življenje 35-letna Jožefa Mohar s Partizanske ceste v Novem mestu. Moharjeva Je hotela ob 21. uiTl prečkati cesto pri hiSi št. 22, ne da bi pogledala na levo ta desno. Ko je bila sredi cestdSča, se je pripeljal motoritst Zvone Kokalj iz Velike Bučne vasi io jo zbU na tla. Trčenje je bUo tako hudo, da je Jožefa MohAr umrla na kra«]u nesreče.
KRITIKA ODNOSA IZVRŠNEGA SVETA IN DRUGIH ZADOLŽENIH
Do roka ni niti poročila
Direktor KK ZASAVJE v Sevnici inž. Zvone Pelikan o usodi resolucije o kmetijstvu
»Kot poslanec dosedanje republiške skupščine ugotavljam, da je bU dosedanji sklic, kar zadeva kmetijsko politiko, neuspešen. Razočaran sem tudi Tiad politiko izvršnega sveta Slovenije do tega vprašanj^.
Zgovoren primer je izvajanje resolucije o kmetijstvu, ki jo je skupščina sprejela novembra lani. Do predvidenega roka ni dal nihče izmed zadolženih niti poročila, kaj šele da bi kaj več naredil.
Kako naj delamo g veseljem v kmetijski organizacijah, če ima zanje družba tako malo razumevanja. Samo primer: ž€ mesece in mesece se
preklada tistih nekaj milijonov dinarjev, ki naj bi jih porabili za pospeševanje kmetijstva, č0-prav vsi vemo, da jt kmetijstvo prezadolženo in v velikih težavah.
Nikakor ne morem m-zumeti, zakaj ni zdaj nf-kogar, ki bi, ob pomanjkanju telet na primer, naredil red in preprečil, ia W prekupčevalci in posredniki kovali dobičke na račun kmeta in potrošnika. Nedovoljeno prekupčevanje je vendarle prekršek in sprašujem se, kako neučinkovita je naša družba, ki ne zmore brzdati tako očitnih kaznivih dejanj.«
M. LEGAN
Hojte z nami v kolo...
Cmomaljčani ^’abiJo v soboto in neddjo na največjo folklorno turistično prireditev Bele krajine —
JURJEVANJE
V soboto, 7. junija ob
20.30, bo kresni večer v dolini pod hotelom Lahinja. Ob kresu bodo pokazali stare običaje Dragatuščani, Semičani pa bodo nastopili s svojo ohcetjo.
V nedeljo, 8. junija ob 9.30 bo zeleni Jurij z živo pisanim spremstvom prišel na prireditveni prostor, nato pa bodo fol-clomo-tamburaške skupine iz Črnomlja, Starega trga, Predgrada, Vinice, Bojan-cev, Preloke, Adlešiič in Metlike pokale v pesmi, plesu m besedi stare ljudske običaje, a katerimi so naši prednik pričakali pomlad.
Gostom bodo nudili prvovrstne belokranjske specialitete in domače vino po zmemUh cenah, poski^ Ijeno pa bo (udi za zalbaw ia ples.
Kot članica »diolen kluba« ▼ Jugoslaviji je tovarna NOVOTEKS preteku petek zvečer priredila ▼ hotdn grad Otočec vdiko nfodno revijo, na kateri je ▼ i»> vedM zagrebških rnimeke* noT pokumla svoje najno* vejše diolen tkaniae. Ve5 o prireditvi berite na 16. striuii današnje števill<#»l (Foto: M. Vesel)
POROČENA! Vinko je svo|[ dmfici, slovenski nevesti Jdeni na sobotni KMEČKI OHGETI ▼ Ljubljani nataknil zlat prstan, z uradnim poljubom pa |0 potrdil ojuno lakonsko avezo. Več na 16. straol (Foto: S. DoU) '
tedenski
mozaik
Sproščene cene mesa
Le z mesom, s kruhom in z mlekom ni moč zagotavljati delavcem boljše življenjske ravni -Kdaj sprostiti cene mesa in kako?
podatkih je bila v začetku te-
VOLILNO RA2iPOIXDŽENJE — Takole so plakati v Franciji pozivali ljudi, naj volijo za posamezne kandidate za predseda^ka republike. Slika je bila posneta v Latinski četrti v Parizu in na plakatih je eden izmed kandidatov Looiis Ducatel. Volilna reklama mu očitno ni dosti pomagala, ker je dobil le 1,38 odstotka oddanih glasov.
tedenski zunanjepolitični pregled
Pred nekaj dnevi so trije neznanci ugrabili ie 37. potniško letalo letos, da je moralo pristati na Kubi. Ce bi Castro obdržal vsa letala, ki 90 jih doslej ugrabili fuzni zračni »pirati«, bi lahko ustanovil več letalskih družb ... Ičiro Kavasaki je bil do nedavnega japonski veleposlanik v Argentini. Po izidu njego-ve knjige »Japonska brez naličja« so ga odpoklicali. Kavasaki med drugim piše, da so Japonci najgrši ljudje na svetu. Toda njegovo diplomatsko kariero je verjetno zapečatila trditev, da morajo ja-'poTiski turisti v drugih me-»tih po svetu večkrat plačati dvojno tarifo prostitutkam, ker so tako — grdi... Kakih deset liberalnih profesorjev i Instituta za etnologijo v Massachusettsu v ZDA je bHo neprijetno presenečenih, ko so imeli v gosteh ruske profesorje. Med pogovoroma sovjetsko-kitajskih odnosih je \eden izmed profesorjev s kazalcem potisnil kožo na senceh navzgor, da bi dobil poševne oči. Njegov komentar je bil: »Kitajcev prav nič ne maramo.« .... V zadnjem ća-su je iz KP češkoslovaške izstopno dosti članov partije. Predsednik partijske nadzorne komisije Miloš Jakeš, je dejal, da se to dogaja, »ker smo »i sami umaz'di tastno gnezdo«. Ali pa kaka kukavica Osrednje sovjetsko mladinsko glasilo »Komsomolskaja Pravda« se pritožuje nad čedalje hujšim mladinskim kriminalom. Baje so tega krivi kriminalni romarA in celo »Zločin in kazemc Dostojevskega. Toda najbolj 90 krid starši, ki bi morali manj igrati karte in manj poiegati po zofah. ... »Vladat majčkene republike Andorrt 9 Pirenejih fe iz tvojega 'proračuna isdočila denar za obrambo. Neki ame-nSki poslanec je ta korak pozdravil kot »spodbudno dejanje na poti k razorožitvi«. Andorrin obrambni proračun je znaSal 60 dinarjev. ...
Lanske težave kmetovalcev pri prodaji živine so se spremenile v težave mesarjev pri iskanju pitanih živali. Zaradi tega so odkupne cene tudi precej porastle. Grozi pa celo nevarnost, da v poletni turistični sezoni ne bo dovolj mesa! V hlevih je prema-l o živine! Po statističnih
TELEGRAMI
BEOGRAD — ZKJ je vnovič pojasnila, zakaj se ne bo udeležila posvetovanja partij 5. junija v Moskvi. Zadnji dogodki — predvsem v CSSR — so i»kazali, da je po takih posvetovanjih prihajalo še do večje razceiJljenosti in nesporazumov med komunističnimi partijami in socialističnimi državami.
PRAGA — Pienum CK KPC Je postavil tele glavne naloge pred partijo: obnoviti enotnost partije, obnoviti njeno vodilno vlogo v Tseh sk>jlh družbe, uspešno reševati gosp^aiske probleme, okrepiti socialistično cfiSavo in utrditi odnose s socialističnimi državami.
CORDOBA — V tem argentinskem mestu, kjer so bili zadnje dni krvavi Deredi. je prevzela oblast vojska, ki je zasedla glavne točke v mestu, nad katerim rlizko letijo vojačka letala. Delavci po vsej Argeiidani so stavkali.
WILLEMSTAD — Ko je policija ubila sindikalnega voditelja med demonstracijami na otoku Curagao na Nizozemskih Antilih, so demonstranti začeli i^revračati avtomobile in zažigati skladišča. Nizozemska vlada je hitro poslala okrepitve na Antile.
GUATEMALA CITY — Voditelja gvatemalskega antikomunističnega gibanja Vellatora so atentatorji ubili sredi g^avn^a mesta Gvatemale. Dva atentatorja so ubili in enega ujeli.
WASHINGTON — Oenicga jumja se bosta na tihomorskem otoku Mid¥ray sestala ameriški predsednik Nizon in saigonski predsednik Thieu. Med ZDA in saigonskim režimom Je T radnjem času prišlo do nesoglasij zaradi različnih im-gledoT na taktiko, ki bi jo bilo ti«ba uporaMJati proti PNG in Hanoju.
WASINGTON — Osebni odposlanec predsednika Nitona milijonar in guverner New Yorka Rockelel-hler Je s Tnnidada odpotoval domov. Povsod, kanur je prišel na obisk, so izbruhnile demonstracije. Venezudska vlada je odpovedala njegov obisk In isto Je storil tudi Peru.
ga leta skupaia teža vseh goved za pitanje v naši republiki za 12 CKistotkov manjša kot v začetku lan&kega leta. Možnosti izvoza živi^ in mesa pa se izboljšujejo.
Našo ^vinorejo bo ueba usmerjati bolje, kot smo delali doslej, če želimo imeti v prodajalnah dovolj mesa po ne previsoki ceod. Mnenja, kako to storiti, pa se še močno razlikujejo. Sicer se večina tšstih, ki imajo opravKa z živinorejo in s preskrbo z mesom — ne le proizvajalci, ampak tudi družbeni lismer-jalci — strinja, da bo treba cene mesa sprostiti, kar naj bi omogočilo, da bi odkupne cene živine bolj ustrezale rejc^n. Razhajajo pa se njihova mnenja, kdaj to narediti.
I Kmetijske organizacije in mesna industrija predlagajo, da bi cene mesa sprostili takoj! Po sedanjih predpisih bi višje ceoe mesa ne le omogočile zvišati odiupne cetie živme, ampak bi mesarje celo silile k temu. Pro dajno ceno mesa smejo namreč določiti s predpisanimi odstotki na odkupno ceno ži Vine. Nekoliko zvišana cena mesa pa ne bi ogrozila življenjsko raven delavcev, če ga niso ogroziM drugi življeuj-ski stroški, ki so od leta 19n5 porastli kar za 40 odstotkov. Poprečni osetai dohodki so namreč v istem času pora stli za 60 odstotkov. Sedanje najvišje dovoJj«ie cene mesn pa 90 zaradi lanskih težav pni prodaji živine celo nižic kot so bile leta 1965. Po predlogu republiškega zavoda za cene naj bi jih zdaj spet zvi šali na takratno raven, da ui živinorejce bolj sipodbujali k pitanju.
Slišati je predloge, da bi bilo treba prepustiti občinskim skupščinam proste roke pri odobravanju cen me-
sa. Odpraviti bi bilo treba mejo najvišjih dovoljenih ce.i ali neke vrste prehodno obdobje na sprostitev.
■ Nekateri pa so za večjo previdnost. Pravijo, da je težko predvideti, kaj se lahko ^odi, če bi cene mesa spro-.stili prav v času največje porabe in najmanjšega števila goved v hlevih v zadnjih desetih letih. Cene mesa naj bi zviševali pod nadzorom pri-stojnih organov, do jeseni pa proučili, kaj bo treba pripraviti in kaj ukreniti, da se ne bi pojavile slabosti, jci bi jih bilo treba odipravljati z novimi predpisi ali celo ponovnimi omejitvami cen.
žel,je živinorejcev so u;)ra-vičene in dovolj utemeljene! Kadar bodo laWco prDdali pitano živino po ustrezni ceni, jo bodo radi pi*:ali. Ustrezna cena živine pa niti ni tako visoka, da bi ogrožala življensitoo raven delavcev. Bolj jim ga ogr-^žajo neurejene razmiere • na trgu in veliko nihanje cen. To smo se lahko natičiU iz lan-"Jiih izkušenj in iz sedanjih razmer.
JOŽE PETEK
V Kolumbiji in Ekvadoru so bili konec prejšnjega ledna spopadi, v katerih je bilo deset ljudi ubitih, nad sto pa ranjenih. Policija in vojska sta streljali, ker z običajnimi sredstvi nista mogli zatreti demonstracij, ki so bile naperjefie proti guvernerju države New Vork Nelsonu Rockefellerju, osebnemu odi>oslancu predsednika ZDA Ni.\ona.
Ko je NIxon prišel na oblast, je obljubil, da bo začel do Latinske Amerike novo politiko, drugačno,, kakor je bila politika njegovega pifd-hodnlka Johnsona. Ni pa po vedal, kakšna bo ta politika. Latinska Amerika še vedno čaka nanjo.
2e takoj v začetku se je Nixonu zataknilo v Peruju, kjer je sedanji predsednik general V>la>en Alvaradu po državnem udaru razl;istil imetje petrolejske Jružbe IPC, podružnic? Stantlard <)i-la iz New .lei'seja. Peru je uradno zaliteval od te drtrž-be več sto milijonov dolarjev odškodnine za neplačine davke v razilobju štiride.set?Ii let. Wa.shington pa je >rahte-val, da mora Peru plačili odškodnir.io za nacionalii^ira-no imetje IPC.	^
Vojaška vlada predsednika Alvarada ne s:imo da se ni vdala, ampak je pred obiskom Nixono\'ega odposlanca — Rockefeller bi moral priti v Limo 30. maja — spo-ročUa, da ga ne mara videti, hkrati pa je zahtevala, naj vse ameriške misije odidejo iz Peruja.
Washington je v precepu. Za zdaj omahuje. Ne ve, ali naj začne gospodarske sankcije proti Peruju, ali naj po> pusti. V prvem primeru bi se dvignil po vsaj Latinski Ameriki tak protiameriški val, kakršnega ta celina še ni doživela. V drugem primeru pa bi se — kakor se bo. Jijo v Washingtonu — začele po vsej »zeleni celini« nacionalizacije ameriških firm. C;ilski predsednik Eduardo Frei je zahteval nacionali/aci-jo ameriških družb, ki izkoriščajo ogromne rudnike bakra. St^ilne venezueslke stranke na lev4ci in desnici zahtevajo od predsednika, naj odpove Rockefellerjev obisk. Zahtevajo pa tudi nacionalizacijo ameri.ške petrolejske družbe »Creole Petroleum«, ki je prav tako kakor IPC v Peruju podružnica Standard Oila.
Danes je tudi v Washinj;to. nu vsem jasno, da je organizacija Zveze za napred'jk, ki naj bi bila po zamisli pokojnega predsednika Ken-nedyja pomagala Latin.skl Ameriki, je doživela popoln neuspeh. Sam Nixon ne ve, kaj je hotel dbseči, ko je poslal Rockefellerja na obisk
v vse latin.skoameriške <liž:i-ve, razen na Kubo. Rockefeller ima velikanske »interese« v Venezueli in zastopa koristi tistih, ki so v bistvu proti spremembam v sedanjih gospodarskih odnosih med ZDA in južnimi sosedi V ZDA govorijo, da je šel Rockefeller v Ix.% »poslušat in se učit«. Dosti se ne bo naučil, ker ga je na primer .samo v Bogoti stružilo 20.000 vojajiov, v La P;izu, glavnem mestu Bolivije, pa je ostal samo dve uri — na letališču, ker ni bilo priporočljivo, da bi sc odpeljal v mesto. To, da je prišel »odprtih oči, odprtih ušes in odprtega duha«, narodov LatiLi-ske Amerike ni ganilo. Bolje bi bilo — je |>osnie'iljivo
Zaprta ; iistnica
i
dejal neki komentator — če bi prišel z odprto listnico. Potem bi Nixon res laliko trdil, da je obrnil nov list v zgodovini odnosov med ZDA in Latinsko Ameriko.
V nedeljo prvega junija so bile v Franclji volitve novega predsednika. Kakor so skoraj vsi pričakovali, ni noben kandidat dobil nad 50 odstotkov glasov in zato se lH)do morale po fr:iuco-skem volibiem zakonu volitve ponoviti v nedeljo 15. junija. V »drugem krogu« .oli* tev pa se bosta pomerila .samo tista dva kandidata, ki sta lui prvih volitvah dobila luijvf^č glasov.
To sta n^danji pi-emiei- v da GauUovi vladi Georges Pmnpidou, ki je dobil 44,14 odstotkov glasov, in predsednik senata Alain Poher, ki je dobil 23,38 od.stotka. 1'a-koj za njim je kandidat KP Francije Jacques Duelos, ki je preso.ietil z 21,43 odstotka gIa.sov, čeprav so prvotno napovedovali, da jih bo dobil samo 10 odstotkov.
Po prvih volitvah je glavni kandidat Pompidou pozval svojega tekmeca Poher-ja, naj odstopi, toda ta js izjavil, da ne bo odstopil in da se bo pomeril s Pompl-doujem v »drugem krogu«-Prej so Pohorju napovedovali, da bo v »drugem krogu« zmagal, če bodo prve volitve odločene. Toda zdaj je videti, da bo Ic Pompidou zmagovalec, ker ima preveč naskoka nad svojim tekmecem. Toda presenečenje ni Izključeno.
I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregieT
■ REFORMA JE USPEŠNO PRESTALA PREIZKUŠNJO — Prejšnji teden Je Ula v Beogradu seja pred-■edstva ZKJ, ki Jo je vodil predsed-Ddk Tito. Na njej so proučili poglavitne značilnosti in težnje političnih gibanj po IX. kongresu in neposredne naloge ZKJ, s katerimi Daj U uspešno uresničili na kongresu aprejeto politiko. Clan izvršna biroja Mijalko Todorovič Je v uvodnem poročilu dejal, da je bdio vse leto, odkar so bile sprejete Bmemice ĆK. ZKJ, v znamenju krepitve sil samoupravljanja in reforme ter večje pobude in aktivnosti EK. Lani ▼ tem Času nas je Se silno težila zastoj v proizvodnji z vsemi efeiOCKnnskimi in socialnimi problemi, ki 80 bili s tem povezam. Reforma Je bila na preizkušnji, zadela Je ob pritiske in omahovanja. Vendar Je prestala preizkušnjo zaradi življenjske moči samoupravljanja, okrepljene akcije in vpliva ZK, zaradi prizadevnosti delavskega razreda in drugih Ufitvarjalnih družbenih sil ter zaradi ukrepov predstavniških in politično izvršilnih organov v federaciji in republikah. Zdaj so že vidni ugodni sadovi večletnega, pogosto dramatičnega boja za reformo. Na kakovostno novi podlagi smo stopili v obdobje dinamičnega naraščanja proizvodnje, proizvodnosti, zaposlenosti in življenjskega standarda. Pred letom dni je bilo še politično napeto ozračje, v katerem je prihajalo do sporov, trenj in žolčnih razprav o odprtih vprašanjih dhižbe-nega razvoja. Na ta vprašanja pa so že v marsičem dali jasne odgovore zvezni kongres in republiški kongresi ZK. Zveza komunistov se je v tem boju hkrati prenavljala. V enem samem letu je bilo spre-
jetih v ZKJ 175.000 novili članov, od tega 152.000 mladih ljudi. -
■ MITJA RIBIČIČ V BiH —
Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je v petek prišel na otvoritev elektrificirane proge Sarajevo—Ploče, nato pa je obiskal več krajev in delovnih organizacij v Bosni in Hercegovini. Ob koncu obiska je dejal, da Je v tej republiki povsod videl dinamiko, polet, usmeritev na lastne moči, hkrati pa je slišal upravičeno zahtevo, da enotni družbeno-ekonomski sistem v državi zagotovi pogoje za razvoj
Spet nov zagon
lastnih sil, za modernizacijo bosan-sko-hercegovskega gospodarstva in njegovo umješno vključevanje v jugoslovanski in svetoroi trg.
■ POLITIČNI POLOŽAJ NA BEOGRAJSKI UNIVERZI — Skupina, zbrana okrog fakultetnega odbora Zveze študentov na filozofski fakulteti beograjske univerze, s katero je ZK že precej dolgo v ostrem političnem spopadu, se je zavzela za to, da bi ob obletnici lanskih študentskih demonstracij 3. jimija sklicali delovni zbor univerze. Njihova namera je bila, da to priložnost izkoritsijo za širjenje politične napetosti nervoze, nemirov, da bi s tem jemali ugled in zaupanje v samoupravni sistem. Na sobotni seji imivrezitetne konference ZK na beograjski imiverzi so te težnje odločno razkrinkali in obsodili.
■ SUŠA V 2ITORODNII1 KRAJIH — V nekaterih žitorodnih krajih Jugoslavije že tri mesece ni bilo
poštenega dežja. Ponekod v Vojvodini se je koruza že zaustavila v rasti in začela rumeneti, medtem ko pšenici za zdaj suša še ni prišla tako do živega. V jugovzhodni Srbi^ že najavljajo, da bo letošnji pridelek pšenice podpovprečen. V Dalmaciji pa pričakujejo letos bogato letino sadja in grozdja.
■ RK ZBRAL 80.000 KG BLAGA
— Prejšnji četrtek je Rdeči Križ po vsej Sloveniji zbiral rabljeno obleko, obutev in posteljnino. Po prvih podatkih, ki obsegajo le 35 izmed 60 občin, so ljudje darovali kakih 80.000 tega blaga.
■ TISOČ PETSTO GOSTOV Z REKE V LJUBLJANI — V soboto sta dva posebna vlaka pripeljala v Ljubljano kakih 1500 Rečanov, ki so bili gostje ljubljanskih delovnih organizacij. To je že tretje srečanje v okviru sodelovanja obeh pobratenih mest.
■ V SLOVENIJI — 1,711.000 PREBIVALCEV — Konec letošnjega marca so v Sloveniji našteli
1.711.000 prebivalcev. Ljubljana ima
208.000 prebivalcev. NajveČja slovenska občina je Maribor, ki šteje
173.000 ljudi, najmanšji pa sta metliška in dravograjska občina, ki imata manj kot po 10.000 občanov. Kmetijskega prebivalstva je v Sloveniji le še 24,3 odst. kar je najmanj med vsemi republikami v državi.
■ V AVTOBUSIH LE SEDIŠČA
— Od 1. junija dalje sme vsak avtobus v Sloveniji vzeti le toliko potnikov, kolikor ima sedišč. To velja za vse .avtobuse, ki vozijo na progah, daljših od 40 km in smejo voziti s hitrostjo do 80 km na uro. V vseh avtobusih je odslej prepovedano kajenje. Vožnja v avtobusih brez stojišč se je hkrati nekoliko podražila.
To so naši ljudje!
Z delavci, ki so začasno zaposleni na tujem, imejmo rednejše in pogostnejše stike , z njimi pa morajo sodelovati razne občinske in druge službe, krajevne skupnosti, vodstva krajevnih političnih organizacij in delovne skupnosti, kamor se bodo ti naši ljudje po nekaj letih spet vrnili, obogateni z dragocenimi delovnimi izkušnjami!
Zdaj je v ZR Nemčiji začasno zaposlenih kakih 45.000 Slovencev, v Avstriji 13.000. več tisoč v Švici, nekaj pa jih je še v drugih državah. Vse pa tako kaže, da bo odšlo delat letos na tuje še dokaj Slovencev, saj jih je odšlo že v prvih štirih letos njih mesecih kakih 6000 kijub temu. da so se prav v zadnjem času povečale tudi možnosti za zaposlitev doma.
Premikanje delavcev tudi prek državnih meja je namreč dandanes v Ehrropi povsem normalen pojav. Naši ljudje odhajajo v Avstrijo m Nemčijo, prav tako Italijani. Grki in Turki, Nemci pa odhajajo v Združene države Amerike, ki privaibljajo tudi številne angleške in drage strokovnjake.
Mnogi naši ljudje se zaposlujejo na tuje, ker trenutno doma ne dobijo zaiposlit\'e. Ven jih vleče večji zaslužek da bi modernizirali svojo kmetijo, kupili stanovanje in si ga sc^obno opremili, nekateri pa tudi zato, da bi bolj Ufveljanrili svoje znarnje in ga še poveča.li. Z zajposlovanjem na tujem moramo torej računati tudi v prihodnje. Ljudje bodo odhajali in se čez nekaj časa spet vračali. Naloga naših državnih organov, iasedjenskih matic, sindikatov S2®L, zavodov za zaposlovanje, socialnega zavarovanja, občin in delovnih organizacij pa je, da poslcrbijo za činibol urejeno odhajanje na tuje. za delovno in sociailno zaščito naših delavcev v tujini, za redno obveščenje in stike z njimi .ter za urejanje n,iiho-vih problemov ob vrnitvi.
Ko sta o tem pred dnevi razpravljala predsedstvo in iavršni odbor r^ubliške konference SZDL, sta sicer ugotofvila, da se je skrb naše skupnosti za naše delavce na tujem sicer povečala, vendar še v marsičem ni zadostna. Predvsem tu in tam nekateri še niso spremeniii svojega gledanja na te naše državljane na tujem in vidijo v njih še vediio nekakšne garjeve ovce. zato imajo do njih nemogoč odnos. Ko sem pred leti obiskoval naše delavce v ZR Nemčiji, se jih je nekaj potožilo, da so recimo, znova in znova zaman pisali domov, na svoje občine in krajevne urade, naj jim vendar že pošljejo potrdilo, da imajo doma ženo in otroke, ki jih preživljajo, da bi ckobrli otroške dodatke.
Naši delavci, ki na tujem bolj živo kot doma čutijo navezanost na domači kraj, pripadnost svojemu narodu, socialistični domovini, želijo ohraniti čimbolj redne stike z domovino, z delovno organizacijo, z občino, v kateri so živeli in delali in kamor se bodo spet vrnili. Radi bi bili sproti seznanjeni z dogodki doma. Tem njihovim željam in i>otrebam smo dolžni v prihodnje mnogo bolj ustreči kot doslej. NajboJj jih boli, če se jim zdi, da smo jih doma nekako »odpisali«. Tak njihov grenak občutek je v marsičem, žal, še utemeljen. Res je naša država že sklenila z nekaterimi državami pogodbe o zaposlovanju in socialnem zavarovanju, vendar je treba državno zaščito naših ljudi na tujem razširiti še na nekatere države. Sindikati In Slovenska izseljenska matica so že zelo veliko naredili za te naše ljudi. Carinski sistem, recimo, pa je neustrezen, saj sili naše delavce, da dolgo ostanejo v tujini, če si hočejo pridobiti pravico do ugodnega uvoza nakupljenih stvari. Naše banke, hranilnice, trjjov-ska podjetja, turistične in druge organizacije kljub začetnim uspehom še niso dovolj razvile možnih obl9c sodelovanja s temi našimi delavca.
V	nekaterih občinah so že pred leti uvedli koristno prakso, da dedavce pred cd-hodom v tujino seznanjajo na posebnih pogovorih s tem kakkno bo njihovo bodoče življenje, kako si bodo zagotovili svoje pravice. Povabijo jih na pogovore in prireditve, ko med dopustom obiščejo domači kraj. Najbrže pa bi v občinah laihko prirejali za delavce, ki nameravajo na tuje, tudd kratke jezikQ-vTie tečaje, da bi se laže znašli v tujem okolju in podobno. Stiki med delavci v tujini in domačo občino se nikakor ne smejo omejiti kvečjemu na gostovanja kulturno zabavnih skupin. Občinske in druge službe, krajevne skupnosti in drugi naj bi pomagali bolj kot doslej urejati tudi razne probleme v družinah delavcev, ki so trenutno zaposleni v kaki drugi državi.
Skratka, vsi ti ljudje naj zares čutijo, da jih nikakor nismo >yodpisali«, da so tudi v času, ko živijo na tujem, člani naših občin, naše socialistične skupnosti.
M. ZAKRAJŠEK
■■BBBBIBEi
— Učili so ga, da se živ ne sme umakniti!
(Karikatura P. Ivanovlda v 3EŽ.V)
Ugoden razvoj gospodarstva: temelj čvrstejših družbenih odnosov
Posledice reforme: sposobnim in prizadevnim delovnim organizacijam so odprte vse poti navzgor!
Gibanje gospodarstva v pr-vUi letošnjih mesecih vzibuja optimizem. To potrjujejo vsi statistični in drugi podatki, s katerimi se meri naš gospodarski »korak«. Pozitivna gibanja niso posledica kake potuhe inflaciji ali protekci-oniiatna, temveč polne dejavnosti reforme, Id je odprla možnosti, da se najsposobnejše gospodarske panoge in delavne organizacije povzpno prav na vrh gospodarskega življenja. Te panoge in organizacije krepko pomikajo naprej celotno gospodarstvo, dajejo ton splošnim gibanjem in v tem smislu pomenijo spodbudo reformi in nadaljnjemu razvoju samoupravljanja.
Na političnem jKJdročju je to imelo velik vpliv na ozračje pri volitvah predstavniških teles in na splošno razpoloženje v družbi. Povsod, kjer so delovni kolektivi in neposredni proizvajalci na temelju ugodnih rezultatov v proizvodnji, postali odločujoča družbeno-politična moč
v	občini, povsod tam se je zmanjšala tudi možnost za delovanje etatističnih in birokratskih skupin in sil. Na teh temeljih poteka tudi nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v vseh družbenih strukturah — od krajevne skupnosti in delovne orgnizacije do
gospodarskih ki poslovnih združenj in skupščine.
Vsi soudeleženci v proizvodnji tn prometu, torej vsi, tisti bistveni dejavniki, od katerih je odvisno gibanje gospodarstva, imajo dolžnost in interes, da ohranijo stabilnost gospodarstva. Glede tega obstaja tudi določena nevarnost, ker p>odatki kažejo, da ob splošnem in pomembnem porotu ponudbe in po-vpraševnja slednje raste hitreje'kot ponudba, zlasti po-vpraševnje po blagu za široko potrošnjo, kar je do nedavna vplivalo na povečanje cen blaga na malo in na naraščanje življenjskih stroškov.
Negativne posledice nev-sklajenosti blagovno-denamih odnosov so v zadnjem času odpravljene, kar pa vendar ne pomeni, da se v doglednem času ne bi znova pojavile. Kako to preprečiti pa seveda ni stvar samo državnih organov, ampak vseh gospodarskih organizacij, tako proizvodnih kot tistih s področja prometa, zlasti uvoznih in izvoznih, ki imajo na tržišču velik vpliv.
Danes je nedvomno odločilnega pomena to, da se hkrati s krepitvijo gospodarstva zagotovi tudi stabilnost pogojev aa nadaljnji razvoj sa-
moupravnib družbeno-eko-nomskih odnosov. Čeprav se naš samoupravna sistem preverja na težavah in tem potrjuje svojo moč, pa vendar velika nihanja v proizvodnji in prometu povzočrajo probleme v delitvi, a tem pa tudi v sa-delitvi, s tem pa tudi v samem razvoju samoupravnih odnosov. Tedaj pride do nezaupanja v samoupravljanje m se močneje oglašajo proti-samoupravne sile.	^
Ugoden raz\-oj gospodarstva je najboljša osnova za okrepitev samoupravnih odnosov in za ofenzivo samoupravnih sil proti različnim tehnokratskim, birokratskim in etatističnim prizadevanjem po izpodbijanju pravic državljanov in delovnih ljudi, da sami upravljajo z rezultati svojega dela.	s.	P,
Delavcev marsikje že primanjkuje
Različne napovedi kažejo, da se zaposlenost dviguje in da mnoga podjetja že iščejo novo delovno silo od blizu in daleč. V prvih štirih letošnjih mesecih se je zaposlenost v državi povečala za 2 odstotka. Resni podatki go/o-re o tem, da bomo letos v Jugoslaviji povečali industrijsko proizvodnjo za 15 odstotkov, zaposlenost pa aaj bi se — vzeto v celoti — po;fe-čala v državi za 3 odstotke. Pri tem pa že nastaja vprašanje delovne sile.
Samo iz' Slovenije je odšlo letos na delo v tujino nskaj nad 6000 delavcev in delavk. Delovne sile začenja v naši republiki že primanjkovati, kar najbolj občutijo podj'?:ja, ki so v močni rasti in ki \'se-stran»ko povečujejo proizv;d-ryo in izvoz. Nekaj nad
450.000	Slovencev živi stalno ali začasno t tujini: od tega jih Je Icakih 300.000 iz stare ekonomske emigracije (predvojno isaseljevanje), ki žive predvsem v Severna Ameriki, pa tudi v Južni Ameriki ia v Zajpadau EJvroipi.
V 3 letih: poltretji milijon ton cementa več
V Jugo<sQaviji nameravajo ck) 1972 zgladita nekaj novib in razširiti nekaj dosedanjih oementam. Po dogradit-
vi	in poivečaayu sanogljivoett sedanjih obratov bi na leto prodssvedtli t držaivi okrog 2,5 milijona ton oementa več koi dosleij.
Vzroki zastoja v kmetijstvu
Znano Je, da celotni dohodek kmetijstva v Stoveni-ji xao6no zaostaja za takim dohodikom vsega gospodarstva: sledix}e Je lani do-se^ isTKiekB 113 (y primerjavi z letom 1967), kmetijstvo pa le 108,6. Na to vpliva predvsem manjši lansld iavoiz iz kmetijstva, Ici je lani padel od 446 milijonov na 369 milijonov Ndin (indeks ; 82.9). Živinorejski izvoz je d<wegei leta 1967 v SRS 334,5 milijona din, lani pa le 261 mllijonov din. Samo živinoreje je utr-pefla pri lavoau 73,5 milijona S din i2!pada, manjši pa jo bU tudd iavots sadja, rib in nekaterih drugih pridelkov.
Kmetijski nasveti
NOVI REPUBLIŠKI SEKRETARJI V SLOVENIJI
t
FRANC KOČEVAR—CUUL, ge neralpodpolkovnik JLA, republiški sekretar za narodno obrambo. Rojen Je bil 16. 9. 1918 v Metliki. Dovt^ Je viSjo vojno alcadomljo In visoko vojno Solo. Aktiv’ist OP je postal jeseni 1941. maja 1942 pa je vstopil v NOV. Od borca je napredoval do komandanta XV. divizije. Jeseni 1944 Je bdi SesUC ranjen. Jo narodni heroj, nosilec spomenice 1941 in vrste drugih visokih odlikovanj.
SIIAO GORENC — republiški sekretar za notranje zadeve. Rojen Je biil 18. 12. 1929 na Raki pri Krškem. Na visoki šoli za politične vedo Je diplomiral 1966. Po vojni Je delal v raznih gospodarskih organizacij lih, nato pa v odborih SZDL, v ZKS In v organih ljud.ske oblasti v Brežicah, Novem mestu, na CK ZKS in drugje. Od novembra 1966 je bdil pomočnik in nato namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve SRS.
SLAVKO BOHANEC — repub liSkl sekretar za prosveto in kulturo. Rojen je bil 11. 6. 1929 v Miklažu pri Ormožu. Na višji pedagošlti šoli je diplomiral 1966. Delal je pri oblastnem LO Maribor, bil učitelj v Selci in Preddvoru, referent aa šolstvo, prosveto In kulturo pri ObLO Kranj, upravnik osrednje knjižnice v ranju in nazadnje predsednik republ. odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije.
ANDREJ LEVIČNIH — republiški sekretar za gospodarstvo. Je diplomirani ekonomist; rojen je bil 11. 10. 1928 v Ljubljani. Bil je sekretar podjetja MOTOR, org. sekreitar OK ZKS v Kranju, direktor tovarne pletenina« in predsednik obč. skupščine Ljubljana—Center. JJedlan republiške konference SZDL Slo-ver»ije in predsednik zbora delovne skupnosti mestne skupščina Ljubljana.
Predno začnete graditi
Naložbe v kmetijstvu se običajno zelo počasi obračajo, aato je treba biti pri njih še posebno pazdjiv in velja temeljito premisliti, kje in kaj graditii. Za premislek naj najprej navedemo vtis vseh, ki sd ogledajo napredno kmetijstvo v svetu: pri nas preveč vlagamo v zidove in pr«nalo v kmetijsko mehanizacijo.
Večina naših kmečkih domačij je zgrajena nenačrtno, zato stavbe ne ustrezajo sodobnim zahtevam. Oglejmo si take hleve, gnojišča, ki so bili zgrajeni takrat, ko ni bila še tako pomembna cena pridelka, da g« je bilo le dovolj za lastno porabo, za sol in sladkor.
■ če nameravate zg:raditi kaj na novo, se morate predvsem zavedati, kako veUkega pomena je smotrno urejeno gospodarsko dvorišče. Ne sme vam biti žal denarja za načrt in strokoven nasvet. Prvo je zahteva, da je stavba aH kak druga naprava zares fimkcionalna, zgrajena pa mora biti seveda solidno in kar se da poceiU,
Mnogi graditelji se ustrašijo potov, Id so potrebni, da pridobijo gradbeno dovoljenje. Postopek je resnično zapleten in dolg, toda tak je in ni ga mc^oče obiti. Bolje se je dobro poučiti o postopku, kot pa posmeje plačevati kazni in se bosti z inšpekcijami.
I Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se v glavnem sestoji iz naslednjega: Najprej je potrebno imeti gradbeno parcelo. Pri tem je dobro vedeti, da smemo na zasebnem vrtu ali dvorišču graditi le, če s tem soglašajo sosedje in če zgradba ni v nasprotju z urbanistično ureditvijo. Ko imamo vse to, naredimo prošnjo za lokacijo, pripraviti je treba tudi gradbeni načrt in pridobiti nekatera soglasja, šele na podlagi vsega tega pa oddelek za gospodarstvo izda gradbeno dovoljenje.
Pripomniti velja, da so v posameznih občinah zahteve precej različne, ker to dovoljujejo tudi republiški predpisi. Najbolje se je zato najprej pogovoriti na občmi, saj si na ta način lahko prihranite kako pot in stroške.
Inž. M. L.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
SERGEJ KRAIGHER, predsednik skupščine SRS
RodU se je 30. 5. 1914. leta v Postojni, Gimnazijo je končal v Loubljand, absolviral medicinskn falculteto, ki jo je obiskoval v Ljubljani in Zagrebu. Clan KPJ je od 1934. Pred vojno je bil kot komunist večkrat preganjan; sodišče za zaščito države ga je leta 1934 obsodilo na dve leti robije. Kaaen je prestajal v Sremska Mitroviči. Tudi pozneje, vse do leta 1939 je bil večkrat preganjan in zaprt. Od leta 1940 je bil v ilegali. Bil je inštruktor CK KP Slovenije v Trbovljah.
V NOV je sodeloval od 1941. Bil je sekretar okrožnega in pokrajinskega komiteja KP za štajersko. Po osvoboditvi	je bil sekretar
okrožnega komiteja KP Maribor, sekretar mecstnega komiteja KP	I<jublaana, pred-
sednik planske komisije LR SOmeoiije, podpredsednik vlade in predsednik gospc^r-skega sveta	Ul SOovenage, guverner	Narodne banke	FLRJ, direlktor Zve2snega	zavo-
da za gospodarsko planimanje, član izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ in se- T' fcretar za industrijo BBvršnega sveta Ljud- S skupščine SFRJ.	S
Je nosilec MPartizzunsike spomenice 1941«. S OdLikoven ^ z redosn narodne osvobodit- ■ ve, redom zasluge sa narod I. In II. atop- S
MARJAN OROŽEN, podpredsednik skupščine
Rojen je bil 27,2.1930 v Turjah pri Hra-sbniiku. Dokončal je IV. letnik visoke šole za politične vede. Olan ZK je od 1948. Druž-benoipoilditični dešlavec, seikretar komdteja revirske konference 25KS Trbovl(je. — Punkcije, ki jih je imel po vo>ni:
odibomik občinsike sJcupććdne v letu 1958, predsedailik UO KZ in področne zadružne poslovne zveee, Čttan UO zadružne hranilnice in pot9(xjilnioe Izbijana, čden in sekretar otočinfilkega komiiteija ZKS, čian okrajnega komditieja 29CS, član CK ZKJ in sekretar oedronift predseddik konateja, čflan občin-skeiga in okrajnega lO SZDL, član in sekretar okrajnega komiteja ZMB, predsednik KO ZZB NOV.
Zaposlitve: referent za kmečko n^adino pri okrajni zvezi KZ Trbovilje, nato organizacijski sekretar OK LMS "Trbovlje do maja 1960. Po odsluženju kadrovskega roka se je zaposlil kot rudarski voasač v rudniku rjavega premoga TrbovJJe-Hrastnik od novembra 1952 do julija 1954, nato do septembra 1963 tehnični sekretar okrajnega komiteja ZKS, od septembra 1963 do julija 1967 sekretar občinskega komiteja in predsednik komisije pri CK ZKJ in od julija 1967 dalje sekretar področnega komiteja ZKS Hrastnik - Trbovlje - Zagorje.
TONE BOLE, predsednik gospodarskega zbora
^je<n je bil 19.9.1916 na Bledu. Dovršil je tekstilni tehnifcum in vaSjo ekonom-sdco šolo. Je nosilec »Partizanske spomenice 1W1«. Od maja 1942 do 1943 je bil interniran na Rabu in Gonarsu, nato je bil v NOV sefcretar okrožnega komiteja KPS in dlan
nje, redom bratstAra in enotnosti II. stopnje, redom za hrabcrost, redom dela I. stopnje (ki redom republike z alatim vencem.
Dr. JOŽE BRILEJ, podpredsednik skupščine
Rojen 1.1.1910 v Planini pri Celju, član ZK od leta 1932. Dovršil je pravno fakulteto v Ljubljani in delal v uredništvu »Ljudske pravice«, nato je bil pravni referent pri zavarovalnem društvu »Dunav«. Bil je član okrožnega komiteja KP za Ljubljano in član p>okrajinskega komiteja KPS.
Po okupaciji je delal kot. aktivist OF in obveščevalec, odšel aprila 1942 v partizane in delal v a^jitprop CK KPS pri urejanju listov »Slovenski p>oročevalec«, »Slovenski partizan« in »Delo«. Od oktobra 1942 je bil pomočnik komisarja Glavnega štaba NOV, od jimija 1943 komisar II. operati\Tie cone, nato komisar I. slovenske divizije in komisar VII. korpusa, od oktobra 1944 namestnik šefa OZNE za Slovenijo, od marca 1945 je delal pri OZNI za Jugoslavijo. Je nosilec Partizanske spomenice 1941.
Po osvoboditvi je bil načelnik v ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ in nato pomočnik ministra, od 1950 veleposlanik FLRJ v Ix)ndonu, od decembra 1952 državni svetnik v držajem sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ in zastopnik naše države v raznih delegacijah. Od 1954: stalni delegat FLRJ pri Organizaciji adruženih narodov v New Yorku, od 1958 pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, od 1961 veleposlanik SFRJ v ZAR in Jemenu, od 1963 do 1967 član izvršnega sveta skup^ine SFRJ
VODSTVO
SKUPSCINE  S.R.S.
Pokrajinskega odbora OF za štajersko. Citen ZK je od leta 1943. Zaposlitve: tehnik v Tetosfcilnd tovarni Grosuplje, načelnik od-deilka za indiustirijo pri okrožnem NOO Maribor, direktor tekstilne tovarne Maribor, gjeneralni direktor Generalne direkcije m tekstilno indiuetrijo FLRJ, ptomočnik jjveznega ministra za industrijo, generalni dlrekitor direkcije tekstilne in usnjarske industrije Slave(nije, podpredsednik in nato predsednik gospodarskega sveta okrajnega NOO Maribor, predsednik okrajnega NOO Maribor, član izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in predsednik odbora za gospodarstvo, podpredsednik Zvezne gospodarske Bbomice, od 33.12.1965 dalje predsednik Zveeane gospodarske abomioe.
Dr. SREČKO KOREN, preds. socialnozdravstv. zbora
Rojen je bil 7. H. 1921 v Mariboru. Medicinska fakulteta in specialistični izpit iz higiene. Sodelovanje v NOV: od marca 1942 na prisilnem delu in konfinaoiji v Zahodni Nemčiji. Clan ZK od 1956. Zdravnik specialist, predstojnik higiensko epidemiološkega oddelka zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, predsednik sveta regionaln^a zdrav-aitvenega oentra. Nekatere funkcije, ki jih je imel po vojni; odbornik SO Maribor ter odbornik mestnega sveta Maribor, član. predsedstva sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije, član OO sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije, Član lO RKS ^ v najr^ičnejših odborih in komisijah.
in predsednik odbora ZIS za ekonomske odnose s tujino oeiroma predsednik zveznega komiteja za turizem. Od 1967 do 1969 podpredsednik skupščine SR Slovenije.
MIRAN GOSLAR, predsednik republiškega zbora
Rojen je bil 5.1,1928 v LJwhljani. Ekonomska fakulteta, član ZK od 1947, sodelovanje v NOB od 1942. Punkcije, ki jili j« imel po vojni: od 1963 do 1967 predsednik občinske skupščine LjubGJana-Siška. Zaposlitve: referent na ministrstvu za prosveto SRS, asistent na ekonomski fakulteti v Ljubljani, direktor trgovskega podjetja »Medex« Ljubljana, glavni direktor pri »Slovenija-vino« Ljubljana, tajnik zbornice za industrijo, rudai^vo, gradbeništvo in promet LRS, Ljubljana, jxredsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-šiška, pomočnik generalnega direktorja Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Od 1. februarja 1968 dalje predsednik gospodarskega zbora* Skupščine SRS.
MILOŠ POLJANŠEK, preds. prosvetnokulturnega zbora
Rojen je bil 4.4.1923 v Brežicah. Filozofska fakulteta, član ZK od 1945, sodelovanje v NOV od 1941. Profesor, predsednik pro-sivefcno-kultumega zbora Skupščine SR Slovenije. Funkcije, ki jih je imel po vojni: sekretar občinskega komiteja ZKS Ljublja-na-SiSka. Zaposlitve: na DSZNZ LRS, profesor na gimnaziji Brežice, novinar pri Ra-dio-Ljubljana, ravnatelj 5. osnovne šole IJubljana, asistent na filozofski fakidteti ▼ Ljubljani, v kadrovski službi izvršnega sveta I^judske skupščine LRS, sekretar sveta za kultoJTO in prosveto LRS, namestnik predsednika z\'eznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti Beograd in od 1. 6. 1967 dalje predsednik prosvetno-lcultumega zbora Skui^lne SRS.
4 wmm
SK!UST* TEDNIK* VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov!
PREMOG
PO NIŽJIH CENAH!
V POLETNIH MESECIH NUDIMO POTROŠNIKOM KVALITETNI RJAVI PREMOG
za uporabo v industriji in gospodinjstvu
PO NIŽJIH CENAH,
kot bodo v zimskih mesecih.
Zato priporočamo odjemalcem, da si že sedaj zagotovijo zalogo premoga za zimo.
Gospodinjstvom, oddaljenim od nidmka do 20 km, dostavljamo premog na dom brezplačno, na večjih razdaljah pa po nizkih prevoznih cenah.
Naročila sprejemamo na komercialnem oddelku.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIŽARICA
ČRNOMELJ
TELEFON: 76-070 in 76-071
LESTEV
Variant
Idealen pripomoček v gospodinjstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Lestev je lahka, prosto stoječa -dvokrilna, v nekaj sekundah pa jo lahko spremenimo v 3 metre dolgo lestev za prislanjanje
Do konca leta bodo obnovili asfaltni trak
Po dobrih desetih letih uporabe je asfaltna del »avtomobilske« ceste Ljubljana— Zagreb toliko dotrajal, da so ga morali obnoviti po vsej dolžini. Najbolj 2udelane odseke so že popravili v zadnjih letih, zdaj pa obnavljajo odseka Bič—Medvedjek—Pluska (5.280 metrov) in Mačkovec— LUterško selo pri Otočcu (4.500 metrov).
Delavci cestnega podjetja iz Novega mesta bodo s pomočjo podjetja Sk>venijace-ste iz LOubljanen na teh odsekih ojačili asfaltna plast in položili zaporni sloj skupaj 9 centimetrov na debelo.
Delo mora biti končano do začetka sezone (20. junija) in bo veljalo 3,870.000 Ndin, za kilometer torej 380.000 Ndin.
Po sezoni bodo nadaljevala še na odseku Mačkovec-Kar-teljevo—Sela tako, da bi bil letos obnovijo ves asfaltni del te ceste z izjemo dveh kilometrov med Bičem in Medvedjekom, kjer je vozišče najmanj poškodovano.
M. M.
Strah res ni potreben!
še ena spodbudna ocena za štirimesečno gospodarjenje sklada delavskega zavarovanja
»strah, da bi morali ob koncu leta predpisati izredni prispevek, je povsem odveč,« so ugotovili na zadnji seji skupščine dolenjske skupnosti socialn^a 2avarovanja delavcev v Novem mestu.
Tako spodbudne ugotovitve pa na šegi te skupščine do zda,j še nismo slišali, ker je sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev predvsem med letom še vselej posloval z ia^bo.
Tokrat so na segi potrdili raiZA'esedjiv podatek, da je imel sklad ob koncu aprila namesto izgube že nekaj' več kot 50.000 din presežka.
Morda bd bila tudi sama razprava na zadnji seji dru-gačaia in bolj ssaostrena, ko bi imed letos sklad, na svojih plečih celoten riziko zaradi prevelike porabe in čeamer-nega odliva pri bolnišničnem zxiravlje(nju,
Cland skupščine so menili, da je povsem v redu, da je amenjeni riziko pogodbe^ prenesen na glaivna porab-
nika sikladovnlh denarjev: zdravsfbveni dom in bolniš-nioo.
Kljub vsemu pa so na seji opoaoriM na preveliko porabo zdravil, saj je bilo v ta namen do zdaj porabljeno okoli 445.000 dinarjev več kot lani v enakem obdobju. Po mnenju razpravljalcev je to znak da to vprašanje še vedno ni rešeno.
Na sejd so člani skutpščine poslušaJd tudd obširno informacijo o predlogu za izjpod-nitev pokojninskega in invalidskega zavajx>vanja, ki je v Sloveniji že dalj časa v javnd ratz?>ravd.
Med razpravo o potrebnih iz5x>lnitvaii na posameznih področjih poikojninskega in Invalidskega zavaroviainja so zlasti poudarili, da bd. moral zakonodajalec pri določanju delovnih mest, na katerih naj bi veljala beneficirana delavna doba, uipoštevati izjemno težike dfiJmne pogoje rudarjev.
Izdeluje Inkop Kočevje
a
Gostinska šola Novo mesto
ki posluje kot srednja poklicna šola v okviru ŠOLSKEGA CENTRA ZA (JOSTINSTVO NOVO MESTO,
Društveni trg 1,
razpisuje za šolsko leto 1960/70
sprejem večjega števila učencev za poklic KUHAR in NATAKAR
šolanje traja tri šolska leta in obsega; pouk družbeno-jezikovnih predmetov, praktičm ix)uk in strokovno prakso.
Pogoji za vpis v prvi razred gostinske šole so:
— dovršenih 8 razredov osnovne šole, za natakarje s pozitivno oceno iz tuj^a jezika,
— starost do 18 let,	.	,	•
  telesna in duševna sposobnost za pokhc kuharja oziroma natakarja.
Za vpis naj se kandidati prijavijo pismeno najkasneje do 25. 6. 1969 na obrazcu 1,20, ki ga je izdala Državna založba Slovenije in ga lahko kandidati kupijo v Knjigarnah in papirnicah. Prijavo za sprejem je treba kolkovati v znesku 0,50 din.
Prijavi za sprejem naj kandidati priložijo:
— pričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole,
— zdravniško spričevalo,
— po možnosti izpis iz rojstne matične knjige,
— osnovna šola pa naj pošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata.
V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstvemi organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge.
Ce bo število prijavljenih kandidatov večje od predviden^ števila, bodo kandidati opravili preizkušnjo znanja iz slovenskega jezika in računstva v okviru snovi iz osnovne šole.
Kandidati se morajo javiti v šolskem centru za gostinstvo, Novo mesto. Društveni trg 1, dne 25. 6. 1969 ob 8. uri.
Pouk za šolsko leto 1969/70 se prične v začetku septembra tega leta.
Vsi učenci prejemajo v času praktičnega pouka in strokovne prakse nagrde
V skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske stroke na našem področju. Učenci, ki so doma izven Novega mesta iri želijo stanovati v internatu, naj se obrnejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majde Šilc, Šmihel pri Novem mestu, takoj ko prejmejo obvestilo o sprejetju, najkasneje pa do 5. julija.
Podrobnejše informacije daje šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Dru.štveni trg 1, telefon 21-52f7.
UPRAVA GOSTINSKE ŠOLE NOVO MESTO
ALPINA
ROĆNE
MOTORNE
KOSILNICE
Izredna prilika za {(metovalce
MOŽNOST NABAVE DODATNE OPREME ZA ŽETEV PRODAJA ZA DINARJE: 4.680,— DIN
COSttlOS
Ljubljana, Celovška 32, teL 313-062, 313-770 Maribor, COSMOS, Grajska 7, tel. 22-654 Celje, AVTO CEUE, Ljubljanska II, tel. 21-80 Koper, TRGO AVTO, JLA 25, 21-620
Tehnični podatki tipa Export Moč 4,5 KS — dvotaktni motor poraba 0,8 kg na uro
PRESTAVE:
1. brzina 1,5 km na uro
2. brzina 3 km na uro
3. brzina 6 km ra uro dolžina noža 90 cm teža 48 kg
učinek košnje do 4000 m* na uro
ZA -ZLATI ČEVELJČEK.
117 jih dobi znak vztrajnosti!
Pohod za »Zlati čeveljček« je bil končan v nedeljo, 1. junija
Na zadnjem 40 kilometrov dolgem pohodu za znak »Zlati čeveljčeik« v nedeljo, i. junija, na pirogi Novo mesto — Smuk nad Semičem je hodilo 117 udeležencev. Med iJOt-jo so se ustavili tudi na I..a-zaii, kjer so prisostvovali medobčin. srečanju mladine.
Do konca pohoda je tako vztrajalo 117 članov raznih organizacij in društev. Vsi bodo na posebni prireditvi, ki bo še ta mesec na Bazi 20, prejeli zaslužena priznanja za prizadevanje in po-žiWovalno9t na 1(X) kilometrov dolgi prehojeni poti.
Več o tem koristnem in zanimivem ipohodu bomo pisali, ko bodo udeleženci prejeli priananja.
Za otroke že 25000 din!
Za NOVOTBKSOM so do konca maja vpOačale prispevke za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok še tele novomeške delovne organizacije: Splošna bolnišnica 2.500 din. Zavod za socialno zavarovanje 1.500, PIONIR 1.000 in NOVOtLBS
5.000 din. Skupni prispevek se je tako povečal na
25.000 din. Ob tem je Center za socialno delo zagotovil v svojem proračunu 20.000, starši bodo predvidoma prispevali 10.(XX) din, nekatere delovne organizacije pa so prispevke najavile in ga bodo vplačale v kratkem. Za letovanje otrok bo potrebno zar gotovitiveč kot 110.000 din.
Otroci novomeške, trebanjske in obeh belokranjskih občin bodo letos letovali v Fazanu od 30. junija do 25. avgusta (4 izmene), na Debelem rtič« od 7. do 21. julija in na Vranskem od 28. julija do 11. avgusta. Do konca maja je komisija pri občinskem odboru RK v Novem mestu zbrala prijave za okoli 90 otrok, j)otreb-nih počitniškega okrevanja.
Sejem v Novem mestu
2. junija je bil v Novem mestu sejem za govedo in prašiče, vendar je bil zaradi dežja bolj slabo obiskan. Nar prodaj je bilo samo 29 glav govedi in 362 pujskov. Prodanih je bilo 19 glav živine in 331 prašičkov. Za vole so zahtevali 4.50 do 5.30 din, za krave 3 do 3.60 din, mlade živine pa ni bilo. Prašički so šli v denar po 150 do 300 din.
V Brežicah na sejmu
V soboto, 31. maja, je bilo na brežiškem sejmu naprpdaj 595 prašičkov, prodali pa so jih 500. Manjši so šU v denar po 9.50 do 10 din kg, večji po po 6 din kg.
VRATA ! ,	1	OKNA
in les POLKNA LmbhbbJI na
ribnica KREDIT
Srečanje v Gor. Lazah
v nedeljo dopoldne so s© na Got. Laaah pri Uiršnih selih sešli mladinci in mladinke vseh dolenjskih in belokranjskih občin. Medobčinski pohod mladih, po-drejen v počastitev 50-letnioe ZKJ, SKOJ in sindikata, je bil veličastna manifestacija. Zbrani mladini, ki je prišla na Lasse po raznih poteh v spremstvu borcev-spomeničarjev, sta pri spomeniku govorila Niko ši-Idh in Franc Košir. Obudila sta spomine na novembrsko noč 1941, ko je v teij vasi zaradi- Izdajstva padla večina borcev Belokranjske čete. Screčanje mladih je imelo tudi veseli del na Smuku, kjer se je mladina poveselila in zaplesala ob melodijah vojaškega jazz ansambla.
Hotel Pugled: vsi vpisali posojilo
v HOTELU PUGLED v Kočevju smo ssvedeli, da so od preteklega ponedeljka (2. junija) vsi člani kolektiva vpi-sedi posojilo za modernizacijo železnic. Vsak je vpisal po svojih možnostih, in sicer od 100 do 1000 din. Vsi člani kolektiva so skupaj vpisali 8000 ddn posojila.
y imizejili shranjeni topovi, kot je tale na dvorišču metliškega muzeja, so neiz-Inisen spomin na težke čase in žrtve naših ljudi v NOB	(Foto:	Ria	Bačer)-
PRED PROSLAVO 25-LETNICE USTANOVITVE I. SAB V MALIH LAŠČAH
Večno hvaležni dolenjskim ljudem!
topničarji I. SAB mnogim, ki so nam neizmerno pomagali, niti »hvala« nismo rekli - Suha krajina taka, kot smo jo zapustili?
Letos je minilo Sfe let, odkar je biila v Malih Laščah Buiiokrajinskl vasi nad JJvoorom pri Žužemberku, ustanovljena jprva slovenska artjlerijska brigada. Čeprav sta mi-nifli dve desetletji In še več, še nisem pozabil bojev in so-deilovanja brigade v NOV, v kateri smo topnič^}i z ne-človeSkimi napori in velikimi žrtvami v sodelovanju z dnigSmi brigadami dosegli pomembne uspehe v bojih z okupatorji in domačimi izdajalci.
Ob tem, da sano imeili topničarji enake pogoje življenja fcot dtaugi partizani, smo mo-raU m nameček premagovati
ovire prt poneviOEu oio^a to mundcJije. Ker bo biHe ne Do-tenjestoem sikoraj vise ceste pirelkopene ali pa na ipoil pod neročOso looiitrolo, smo toipove fin munlciijo vlelMi po oc^dh voških poteh, lin fie to neij-večikirBt samo ponoči. Ni Mio mailo ponimerov, da so celo k)oa)(}i omagali. Tedaj smo moraH topničaivii sami potiskati topove merter za metrom. To Je Mio sicer težiko, počasno in zamudno, vendar pe Emo oax)d^ čdsto lahko samo tako postanrUi na kraj, od koder se je dalo natančno aadetd sonrražndkov bunker ali dirugo utrdbo.
Spon»in(jam se napada na nemSko pofitotjanlko na Trški gori v felbruaitju 1944. Za to akddo smo topničariji voeiili topove in municijo v snegu inhudem mrazu odPodgrada sflootd Doilfiinyske Toiplioe, Dvor in GtobodoJ do Hlneljnika. Za to pot smo potrelbovBla fari dni. TaSio se Je dogajalo večkralt.
Ko pramujemo letos pomembno obletnico ustanovitve brigade, je prav, da se spomnimo pomtiočd, ki so nam jo vBeskom dajali pcrebivalci dolenjskih A'asi. Ce smo iskreni, moramo prdanati, da smo
partizanska leta preživela predvsem ob hrani, ki so jo s krvavimi žulji na rolo^ v tistih težkih čaisih pripravljali Dolenjci. Danes se ču-' dimo, kako so zmogli razen sebe nahraniti še na tisoče partizanov, zlasti še, ker so na kmetijah delale pred'vsem ženske, redkeje ob pomoči starčkov in otrok. Znano je tudi, da so suhokraijinske žene in dekleta prepeljale z voliči po snegu in de^u več tasoč ranjencev do partizanskih bolnišnic v globini
Gasilsko sjavje v Podbočju
z dobro zasnovano nabiralno akcijo so podboški gasilci zbrali denar za novo gasilci sd>rall denar za novo gasilsko brizgalno znamke »Ro-senbauer«. Brizgalno so dobili že januarja letos, niso Je pa fie pokazali Javnosti.
16.	Junija bo v Podbočju tekmovanje gasilski pionirjev iz kr^ke občine, na katerem bo tekmovalo okoli 130 pionirjev. Ob tej priložnosti bodo gasilci pokazali tudi novo bris^lno In Jo krstili. K 8laviK>st| vabijo vse občane, ki 80 prispeivali k nakupu.
jCs.
JCup/ si zemljo in sonce!"
//
Po zakonitih predpisih mora vsak, kdor želi iz stanovanja izseliti stranko, zagotoviti izseljenemu primemo stanovanje. Ta predpis velja žal predvsem za podjetja^ za mnoge zasebne lastnike pa ne. Zasebni lastnik ima mimo zakona namreč veliko možnosti, s katerimi vas pripravi, da se sami odselite, šikanira in gnjavi vas, vam na vsakem koraku prireja scene in kreg, v peklu pa nihče ne živi rad. Zgodi se, da se kdo raje izseli pod drevo v gozd, kot pa da bi končal z uničenimi živci.
Mirko Drenovec, znani pevec v moškem zboru KUD Dušan Jereb, stanuje v Novem mestu v Valantičem 8. SestdesetleU ntk je, upokojenec, veselega in odprtega srca in z ženo živita v tej hiši že od leta 1948. Bil je mir do pred tremi leti, ko je hišo kupil sedanji last' nik. Ze prvi dan se je predstavil na malo obetajoč način. Drenovec ga je poprosil za malo vrta. Odvrnil je: »Zemljo in stanovanje si boš iskal, w treh mesecih boš šel ven!n Odtlej so minila tri leta pekla.
Kdo bi opisal majhne, na videz nepomembne nagovore, ki se ponavljajo dan za dnem in vas razburijo, da bi se človeku razlil žolč? če postojiš pred hišo, ti lastnik re^e; »Kupi si zemljo in sonce!«, če te pridejo obiskat otroci, pripomni: »Kaj ste prišli, na svojem bi ostali, če imate!«. Loputa vam z vrati, zapre vam vodo (Drenovec je nosil od €. do 27. maja letos vodo od sosedovih!) itd, itd.
Ena stranka je omagala v neenakem boju že po dveh letih in se izselila. Toda kam naj se preseli Drenovec? Kdo bo dal stanovanje upokojencu? Dva stara človeka ne mo-rerta delati več škode in tudi hiše ne moreta uničiti, toda dan za dnem sta izpostavljena	psihičnemu pritisku.	Mirko
Drenovec je pel	v vseh
novomeških, zborih, igral je v gledališču,	pel je
mladini na avtomobilski cesti, zdaj pa ga mineva veselje do petja. Kdo ga bo zaščitil pred lastnikom, ki se je zavzel, da bo njega in njegovo ženo spravil iz hiše?
M. JAKOPEC
kočevskih gozdov. Ob tem sano tiste kmete, ki so ostali doma, često mobilizirali, da so nam z vprežno živino prepeljali topniško municijo. Ni se zgodilo samo enkrat, da so kmetje, ki so nam vozili municijo, izgubili živino in svojce. Spominjam se gos.po-dinje iz okolice Ponikev, ki je prav na tak način izgubila sina edinca. To se je zgodilo prav med napadom na Trško goro.
Kar sem napisal, je le deilček spominov na težke čase in hrabrost delenjskih ljudi. Tudi njihova zasluga je. da smo 2ana®ali in si po Lastni volji izbrali družbeno ureditev. 2al smo do zdaj vse to prevečkrat pozabili, saj mnogi tem dobrim ljudem niti »hvala« nismo rekli za vise, kar so nani dali in z nami, borci vred žrtvovali.
Ko se bomo 15. jimija bivši topničarji spet zbrali v Alalih Laščah, da bi proslavili 25'letnico usitanovitve svoje brigade, se bomo-lahko na svoje oči prepričali, da je Suha krajina še vetoo prav taka, kakršno smo zapustili ab koncu vojne!
KAREL JAKŠE
Brežičanje v Kočevju
v nedeljo, 1. junija, so se člani AMD Brežice z okoli 40 avtomobili pripeljali v Kočevje, in sicer iz ribniške smeri. Ogledali so si zgodovinski Seškov dom in muzej, ker jih je zanimala zgodovina kočevskih Nemcev, ki so se 1941 naselili na njihovih domovih, potem ko so s silo izgnali domačine. Tako so Brežičani zdaj spoznali kraje, iz katerih so prišli ljudje, ki so šitiri leta gospodarili na njihovih domovih. Po krajšem postanku so Brežičani nadaljevali pot proti domu.
Fazan večji za 20 postelj
Počitniška kolonija Fazan pri Portorožu bo lahko letos sprejela na letovanje v eni izmeni po 20 otrok več, ker so jo povečali za prav toliko postelj. Občinski odbor RK iz Novega mesta je dal letos obnoviti tudi kuhinjo v domu. Prva izmena socialno in zdravstveno šibkih otrok bo odšla letos v Fazan 30. Junija.
-
M
iJUBLJANA
O
O ? -
3' i ^ 'lled 5»"'. JUROfii'
KAKO NAJUGODNEJE IN NAJCENEJE
NA POTOVANJE -NA DOPUST?
z vpisom obveznic za modernizacijo železnic, ker s tem dobite brezplačne karte za potovanja — 6 % obresti, razen tega — nagradno loterijsko žrebanje s 700 dobitki, med katerimi so večdnevna potovanja po inozemstvu ter letovanja na morju.
Z vpisom obveznice za 500 dinarjev — 1 brezplačna karta, z vpisom obveznice za 1000 dinarjev — 3 brezplačne karte, ki pa jih lahko izkoristite v letu vpisa ter v naslednjih dveh lelih.
Prva anuiteta zapade v izplačilo leta 1972.
Za podjetja — na vsako obveznico je 10.000 din —
3 odst. popustr pri prevozu blaga v letu vpisa in v naslednjih dveh letih.
Poslužujte se te nove, ugodne oblike in pogojev s tem dobite brezplačno karte za potovanja — 6 % železnice!
PIPS
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, BOLHE, MOLJE...
(B)
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
Wlstra0te napisali samit — To strm ste^adpii^lr Sami! To stran ste napisali sami!
i
Kostanjevica potrebuje stalnega zobozdravnika
Tov. urednik!
Mnogo hude krvi in jeze je, ker prihaja po odhodu zadnjega zobozdravnika, ki se je preselil v Novo mesto, zdaj v kostanjeviško zobno ambulanto terapevt iz šent-jernejskega zdravstvenega doma samo trikrat na teden. »To je premalo,« trdijo ljudje in navajajo: v Kostanjevici je približno 350 šolskih otrok, v Podbočju nad 250, tu je še otroški vrtec s 36 malčki in podružnična šola v črneči vasi, ki jo obiskuje menda 25 šolarjev. Kaj pa odrasli? — če je imel prej zobozdravnik dela za ves teden, bi ga imel tudi zdaj dovolj. Ljudem je žal, da je prejšnji zobozdravnik zapustil naš kraj. Mnogi iščejo zobozdravniško pomoč v Krškem, Novem mestu in tudi drugje, kar je< združeno z dodatnimi prevosrAmi ter ostalimi stroški.
Zakaj Kostanjevica s širšo okolico vred ne bi imela stalnega zobozdravnika? Po našem mnenju hi imel dela dovolj, na voljo pa so tudi ustrezni prostori, če se morda kdo izgovarja, da mi dovolj pacientov«, bo to verjetno res le — izgovor, žal je ljudi s slabim, idravljenja potrebnim zobovjem še celo preveč!
M. K.
O
še enkrat: ni opravičila!
Dijaki kočevske gimnazije, ki so letos končali 4. razred, so priredili sprevod skozi mesto, s katerim so se poslovili od (m)učilnic. Četrto gimnazijo je letos obiskovalo 48 dijakov. Od tega jih je 41 izdelalo, 5 jUi ima popravni i^it, 2 pa sta bila neocenjena. Maturo bodo začeli delati 14. jumja in bo trajala približno teden dni.
(Foto; Jelenovič)
Odgovor na članek „Čemu tak odnos?“
„Dolenjski list nam krajša dni“
Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Skopju, nam pišejo:
»Spet smo se zbrali okoli Dolenjskega lista, ki nam je prinesv^i toliko prijetnega branja. Sklenili smo, da se vam oglasimo, saj bi vam radi povedali, kako težko pričakujemo vsak petek domače glasilo, ki nam prežene domotožje in v mislih tako zelo zmanjša oddaljenost od doma. Branje Dolenjskega lista in domača pesem nam krajšata in lepšata dolge dneve v daljnem Skopju.
Morali bi nas videti, kako se nas 5 ali 6 zgrinja nad Dolenjskim I listom in kako vsi hkrati sprašujemo, kaj je novega v trebanjski, črnomaljski, novomeški občini. Vsakdo bi rad čimprej in čim več zvedel o rojstnem kraju in o novicah iz okolice. »Dolenjski list« zato kroži od vojaka do vojaka. Vedno nam prinaša prijetno in zanimivo branje.
Tako je pač. Posamezniki najbrž naročnine ne bi zmogli, zato smo sklenili, naj bo en izvod Dolenjskega lista za 6 vojakov, ki so doma iz Dolenjske.
Pri nadaljnjem delu in prizadevanju za še boljšo km-liteto domačega glasila (doslej ste že veliko naredili) vam želimo še mnogo uspe-hov.
Toplo vas pozdravljamo, naši priarč7ii pozdravi pa so namenjeni tudi dekletom, domačim. znancem in prijateljem!«
Mirk« B;trtolj, Srečko Krnc, Horis 2'<nidar.šič, J«7.r Talčič, Anton Globokar, Anton Arko
Na članek »Cernu tak odnos do bivših borcev?«, ki je bil objavljen t 22. številki vašega lista dne 29. maja 1969, dajemo naslednji odgovor:
V bistvu gre le z& majhen del, to je 63 kvadratnih metrov zelo strme brežine pod hišo tov. Bevca ob Cesti talcev; Te brežine, ki je last Splošnega ljudskega premoženja (SLP), v preteklem obdobju ni nihče vzdrževal. Med spodnjim robom brežine in reko Krko so vrtički stanovalcev iz bližnjih blokov. V zadnjih treh letih so najemniki vrtičkov pod brežino posegli v spodnji del brežine in jo pričeli cA)delo-vati, četudi tega predhodno niso uredili z zakupno pogodbo. Zaradi neurejene kanalizacije stavb in same ulice (Ulice talcev) je ob deževju voda postopoma odplavljala del brežine, kar je povzročilo nevarnost za premik zemeljskih plasti in s tem tudi nevarnost za posedanje temeljev stanovanjske hiše tov. Bevca, zlasti še, ker je hiša zgrajena na nasutem terenu. Glede na takšno stanje "je komunalna inšpekcija občinske skupščine Novo mesto 24. marca 1960 izdala našemu podjetju kot upravljavcu in urejevalcu mestnih in zemljišč SLP odločbo, s katero mu nalaga, da očisti brežino od navlake in smeti, jo primerno uredi ter sanira predele, kjer obstaja ne^ varnost plazenja zemeljskih plasti. Odločba izrecno navaja: »Na nekaterih delih je možno plazenje zemlje zaradi podkopavanja brežin in dejstva meteornih in odpadnih vod.«
Naše podjetje je najprej 31. marca 1969 obvestilo hišne svete blokov, katerih stanovalci imajo vrtičke pod brežino, naj uporabniki vrtičkov prenehajo s podkopa-vanjem brežine v namen pridobitve vrtov, ker je nevarnost proženja zemlje. V dopisu izraža željo, naj hišni sveti seznanijo vse stanovalce in uporabnike vrtiov, in v prilogi smo poslali tudi prepise odločbe občinske komunalne inšpekcije.
Dne 16. aprila 1969 je referent našega podjetja, ki ima pooblastilo za samostojno sklepanje in podpisovanje najemnih pogodb za zemljišča SLP, oddal s pogodbo brežino v najem tov. Marjanu Bevcu iz naslednjih r£iz-logov:
1. ker je smatral, da bo tako brežina gotovo urejena, ker je tov. Bevc zainteresiran kot lastnik hiže;
2. ker se je tov. Bevc obvezal, da bo brežino uredil na lastne stroške;
3. ker se je tov. Bevc obvezal plačati obdelovalcem spodnjega dela brežine odškodnino kot povračilo vseh njihovih dosedanjih stroškov in dela;
4. ker se je posvetoval na samem terenu z gradbenimi strokovnjaki, ki so ugotovili, da dejansko obstaja nevarnost nadaljnjega drsenja in posedanja zemeljskih plasti;
5. ker s tem noben uporabnik ni izgubil vrtička, pač pa bi bili oškodovani le za tiste površine, ki so jih pričeli obdelovati mimo zakupne pogodbe.
Tov. Bevc se je de,>.nsko zavezal uporabnikom vrtičkov plačati odškodnine v zneskih, ki znatno presegajo stvarno oškodovanje. Tako je enemu izmed podpisnikov članka o prizadetosti borcev izplačal odškodnino v višini 300 Ndin približno 14 dni pred objavo v vašem listu.
Brežino je pričel urejevati
in jo zasajevati, del pa je uporablja kot vrtiček; ker menimo, da to ni v skladu s pogodbo, mu bo naše podjetje naložilo, naj ta vrtiček preneha obdelovati in površino obvezno zasadi z drevjem in grmičevjem.
Delavski svet podjetja je o zadevi razpravljal na seji 30. maja 1969. Ugotovljeno je bilo, da je pristojni referent mvnal pravilno glede na ob-ve22iosti odločbe komunalne inšpekcije in naloge podjetja, da skrbi za urejanje mesta. Nihče od našega podjetja pri reševanju te zadeve ni imel namena, da bi kakorkoli prizadel borce ali upokojence in obenem podpiral zasebnega obrtnika, želimo pa, da občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, če smatra, da so borci prizadeti, sam imenuje posebno komisijo, ki naj zadevo presodi.
Jože Forte
predsednik delavskega sveta Miliael Hrovatič direktor podjetja DOMINVEST Novo mesto
Na moj sestavek »Ni opravičila za prikrito prodajo družbenih zemljišč zasebnikom« je DS GG Brežice poslal odgovor, pod katerim je podpi'van inž. Viktor Fettich kot predsednik DS. V svojem odgovoru se zelo zavzema za objektivno obveščanje javnosti, ker v mojem sestavku očitno pogrešajo objektivnost. Tu se mi vsiljuje majhno vprašanje: kako gre skupaj z objektivnostjo dejstvo, da na moj sestavek odgovarja kupec ene izmed parcel, ki je hkrati predsednik DS? Kdo izmed naju je lahko bolj objektiven: jaz, ki sem v zadevi prizadet samo zato, ker mi ni všeč tak način gospodarjenja z družbenim premoženjem, ali tov. Fettcih, ki si je na kritizirani način pridobil eno izmed parcel in skuša zdaj postopek prodaje pred javnostjo formalno pravno oprati? Toliko glede objektivnosti.
V odgovoru piše, da v mojem sestavku kar mrgoli netočnih informacij, da sem bil slabo obveščen in da je v naslovu neresnica. Pravijo, da ni šlo za prikrito prodajo, ker je o njej razpravljal 25-članski delavski svet... Ce je 25-članski delavski svet za G. G. javnost, ni takšna javnost obvezna za ves slovenski narod in za našo socialistično družbo! V okvini tako zaprte javnosti se je godilo že marsikaj nezdravega, o čemer smo lahko brali v sodnih kronikah.
Zdaj ja sklicevanje na občinski odlok iz 1, 1967, po katerem je 1 kvadratni meter stavbnega zemljišča naprodaj po največ 10 din! Vprašanje: ali lahko kdo pri GG Brežice da roko v ogenj za trditev, da po sprejemu tega odloka ni v Brežicah nihče plačal kvadratnega metra stavbnega zemljišča dražje kot 10 din?
Trdite, da kupci niso največ vodilni delavci, toda za-
kaj tega niste malo bolj obširno dokumentirali? Očitate mi nemajhen spodrsljaj pri trditvi, da bi morali prodati zemljišče na javni dražibi. Vprašujem: ali si upate reči, da zemlja ni osnovno sredstvo in da za prodajo osnovnih sredstev ni z zakonom predpisana javna dražba?
Z navajanjem cen se zelo trudite dokazati majhno vrednost zemljišča, ki je bilo prodano nekaterim članom kolektiva, če je ta 'zemlja res tako zamočvirjena, kot trdite, in tako malo vredna, mi je nerazumljivo, čemu jo je stanovanjsko podjetje Brežice takoj plačalo trem članom kolektiva več kot 7-krat dražje! če je zemlja res tako malo vredna, potem ne razumem tudi tega, da se pretežna večina kupcev brani odstopiti od pogodb.
Moralno-politična teža vašega primeira ni tako majhna, kot jo skušate prikazati v odgovoru. Zakonodajalec je poskrbel za to, da se fond družbenih zemljišč ne bo zmanjševal, z določilom, po katerem sme delovna organir zacija, ki zemljo proda, porabiti denar le za nakup nove zemlje. Tega dejstva ne gre prezreti. Morda ste pri GG Brežice res želeli pomagati dlanom kolektiva pri gradnji, toda začeli ste na nepravi način. Prav gotovo bi obsodili tovarno pohištva Brežice, 6e bi članom svojega kolektiva v nekakšno »pomoč« prodajala dnevne soba vredne 6000 din, na primer le po 1000 din. Toda tu bi šlo za prometno blago, v vašem primeru pa gre za osnovno sredstvo. Upam, da v tem primeru ne bom ostal sam in da bodo o vaši zadevi temeljito in dosledno spregovorili tudi na občinski konferenci ZKS Brežice ter v drugih političnih organih.
muvos jakopeo
Ne mešetarite z zemiio!
IZBIRAJTE Z WAMll
Ns4iirizadevnei^ turistični kra]
ŽREBANje VSAK
VSAK MESEC TRI NAGRADE tovarne „Gorenje" iz Velenja
VSAK TEDEN NAGRADNI KUPON
Vsak četrtek v „DELU"
Tov. urednik!
v prejšnji številki »Dolenjca« smo brali odgovor DS Gozdnega gospodarstva Brežice. Tako pristranskemu, nestvarnemu in škodljivemu prikazovanju in zagovarjanju sumljive kupčije z zemljišči bralci in naročniki Dolenjskega lista ne moremo verjeti. Res je sicer, da papir vse prenese, toda nai razum tega ne zmore!
Tudi mi nekaj vemo in gledamo življenje okoli sebe ter presojamo tržne zakonitosti. Ugotavljamo da so cene za kvadratni meter zemlje v okolici Rake od 2 do 3 din v odročnih krajih, če pa je zemlja v bližini ceste ali pri cesti, pa je po 3 do 4 din in tudi več. Brežice se od Rake močno razlikujejo, zaio je popolnoma verjetno to, Jcar je pisal tov. Jakopec, da je zemlja v Brežicah po 5 din kv. meter in več.
DS Gozdnega gospodarstva se v svojem odgovoru sklicuje na nekaki cenilne, izklicne in prodajne cene po 0,23 din, 0,31 in 0,70 din za 1 kv. meter, toda mi smatramo, da je pri teh cenah nekdo botroval, in si tudi mislimo, zakaj! Na tako trhle noge ne moremo opirati prodaje družbene zemlje in tudi ne prikazovati vse zadeve v napačni luči zaradi obrambe takšne »kravje kupčije«! Ob tem, da je podjetje po sklepu DS prodalo zasebnikom družbeno zemljišče po takSni »tržni« ceni, se nam bralcem vsiljuje misel na lepo slovensko prislovico: Roka roko umije!
Tovarišu Jakopcu izrekamo
za njegovo požrtvovalno delo pri obveščanju in za obrambo resničnega socializma naj-večjo zahvalo! Bralci Dol. lista iz okolice Rake pozivamo druge, naj ugotovijo, kakšne so tržne cene zemljišč v njihovem kraju, in naj o tem poročajo kot mi, da bomo zagovornike in »mešetarje« iz Brežic prikazali v pravi luči! če boste to objavili, pa me, prosim, ne podpišite, ker'se bojim maščevanja od GG po njegovih logarjih in gozdarjih!
BRALEC Z RAKE
Poslovili smo se od Eve-Justine Revinšek
Dolgo nismo verjeli, da nas je tako mlada za vedno zapustila. Ko smo izvedeli za njeno bolezen, smo z njo vsi trdno verjeli, da bo ozdravela. Upanje pa je bilo zaman. Samo let je bila stara, ko nas je zapustila.
Radi, tako radi smo jo imeli, in prav zato je ne bomo nikoli pozabili.
MARINKA BOŠTNAS
SODELOVANJE MED PROIZVODNJO IN TRGOVINO
ENKRATNE PRIREDITVE V SEVNIŠKI OBČINI
Sto let tabora in praznik občine
Sevniška občina bo imela izjemoma letos občinski praznik že 7. junija. Ta čas praznuje tudi stoletnico slovenskega tabora, katere praznovanje bo doseglo vrhunec v nedeljo z velikim zborovanjem pred železniško postajo. Tudi ta občinski praznik je priložnost, da kaj več spregovorimo o načrtih, uspehih, pa tudi o problemih in pomanjkljivostih, ki spremljajo življenje občine.
Stalina gospodarisika rast občiiie Je poglavitna značilnost zadnjih let. K temu pripomore največ industrija, ki je lani spet kar za četrtino povečala celotni dohodek. Znova je imela največji porast konfekcij-sika' industrija. Jutranjka že gradi novo zgradbo, v kateri se bo na novo ^poslilo še 360 ljudi. Načrte pripravlja tudi LISCA, tako da bo v Sevnici v nekaj letih 1000 novih delovnih mest.
DoktHočana je rekonstrukcija KOPITARNE, sipodbudne uspehe je dosegla kr-melijska METALNA, veča se tudi ek<>nom-s!ka moč kmetijsikega kombinata. 2al pa opazno za\>stajajo nekatera manjša podjetja in zasebno kmetijstvo; le-to preživlja še 39 odst. prebivalcev občine, ki se ukvar-jajo samo s kmetijstvom.
Slabost
razdrobljene
kmetije
Sevniška občina ima 29.000 ha pova’šin, od tega okoli 8.000 ha primernih za obdelavo. S kmetijstvom se ukvarja še i:i.MO ljudi in samo bliasu 6.000 ljudi živi izključno od drugih dejavnosti. 94,5 odst. zemlja je v fisasebni lasti; zmačilna je sDna razdrobljenost. Povprečna kmetija ima 11 parcel in 2,14 ha obdelovalne zemlje! Izčrpani so tudi gozdovi, ki kmetijstvu tudi iz drugih vzrokov ne morejo več toliko pomagati, kot so mu nekdaj.
Narodni dohodek kmetijstva se zmanjšuje in je bil na primer lani manjši kot leti) poprej, še leta 1965 je zasebni sektor gospodarstva v sevniški občini dajal ^2 odst. narodnega dohodka, lani pa samo'še 19 odst.
Kmalu otvoritev sodobne ceste
Znano je, da je bila občina v preteklosti zapostavljena glede cestnih prometnih
Prireditve v prihodnjih dneh
Včeraj je bila v Sevnici odprta go-spodarsko-industrijska razstava, otroška galerija v sevniškem gradu ter numizanatična in filatelistična razstava. Razen športnih in ribiških tekmovanj, posvečenih jubileju, je v čast stoletnice v ponedeljek gostovala v Sevnici skupina solistov ljubljanske Opere. V naslednjih dneh bo na sporedu še naslednje:
četrtek, 5. junija: medobčinsko tekmovanje v kegljanju;
petek, 6. junija: gostovanje šentjakobskega gledališča z igro Sosedov sin;
sobota, 7. jiuii ja: slavnostna seja skupščine, odkritje spominske plošče ob stoletnici tabora, otvoritev obratov KOPITARNE, o^jemet na Lukovcui* nedelja, 8. junija: sprevod po mestu, zborovanje pred železniško postajo, nastopi kulturnih skupin iz Ljubljane, Zagreba, Koroške, Posavja, popoldne pa še nekatere športne prireditve.
zrvez. BDa je verjetno edina občina v Sloveniji, ki ni imela nobene asfaltirane C3ste. Občinska skupščina je spoznala, da se mo. ra zanašati predvsem na lastne moči, zato je začela zbirati denar za modernizacijo oeste drugega reda Radeče—Krško. Prihodnji mesec bo slovesna otvoritev ceste Bo-štanj—Radeče, fci bo veljala 5,6 milijonov novih dinarjev. Večji del t^a denarja so zbrale prizadete občine, čeravno gre za cesto republiškega pomena.
V letu dni bo Sevnica dobila novo a\'to-matsko telefonsko centralo in budi po tej plati izboljšala ZTveze z drugimi kraji Slovenije.
Zelo veliko so naredili tudi ljudije po vaseh, Samo letos nameravajo zgraditi 12 novih vodovod<iv, elektrificirati zadnje vasi in zaselke ter modernizirati vrsto vaških cfest in poti.
31. julija bo dograjena šola na Telčah
Naralic stalnemu pomanjkanju denarja so se izboljšale materialne razmere družbenih služb. V minulih letih je bila opravljena reorganizacija šolske mreže, velik del učencev se izobražuje in vzgaja v sodobneje opremljeni šoli v Sevnici, ki že postaja pretesna. V prihodnje je potreDno bolje vzdrževati tudi podružni&ie šole. Po-sebna komisija bo kmalu pripravila program vlaganj do leta 1975, ki bo dan v javno obravnavo
Za 31. julij je^redvidena otvoritev nove šole na Telčah, kjer so dolga leta čakali na ta svečani trenutek.
Prišli so časi, ko bo občina lahko več namenila za kulturno, športno in družabno življenje prebivalstva. Za obnovo znamenite lutrovske kleti je bilo doslej porabljeno 320.000 dinarjev, za gradnjo športnih igrišč v Sevnici in Krmelju 110.000 din, nove prostore je dobila občinska knjižnica.
Nov zdravstveni dom in vrtec
Prihodnji mesec bodo v Sevnici začeli graditi sodoben otroški vrtec, kjer bo prostora za 120 predšolskih otrok in jasli za 16 dojenčkov. Vrtec bo skupno veljal 1,^ mUijona dinarjev, ki jih bodo delno prispevale delovne organizacije, delno republiška skupnost otroškega varstva, delno pa bo prispeval posebni občinski sklad otroškega varstva. Otroška varstvena ustanova, bo za Sevnico, ki zaposluje na več kot polovici delovnih mest ženske, izredna pridobitev.
Boljš- časi prihajajo tudi za zdravstvo. Aprila so prebivalci občine z ljudskim glasovanjem odločili, da bodo zbirali denar v obliki samoprispevka, kar bo v nekaj letih dalo čez 2 milijona novih dinarjev.
Po oceni dioižbeno-političnih organizacij je potrebno v prihodnjem obdobju skrbeti za skladnejši razvoj gospodarstva in družibenih služb Enostranski raavoj lahko pripelje do velikih problemov, ki zmanjšujejo tudi uspehe drugih dejavnosti, kolektivov in posameznikov. M. L.
SE 350 NOVIH DEIX>VNIH MEST: konfekcija JUTRANJKA ^adLna Ravni* novo tovarno.
mm
ZAČETI JE TREBA ZMLA-DA: Rezbarjenje zahteva mnogo več kot navadno mizarstvo.
Pogodba je sklenjena: prihodnje leto bo MIZARSKA ZADRUGA v sodelovanju s SLOVENIJALESOM iz Ljubljane zgradila nov obrat za izdelavo stilnega pohištva, ki bo zaposloval 100 ljudi in podvojil dohodek.
s pol ducata obrtnikov je 1947. leta začela delati MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA v Sevnici. Ime je ostalo, razmere pa so se spremenile: število ljudi je naraslo na seda-i 'Al5, vrednost proizvodnje pa se je povečala na 15.000 dinarjev. Sevniško stilno pohištvo in oprema sta zaslovela po naši domovini in zunaj nje. To pa še ni vse, kar zmorejo sevniški mizarji.
že leta 1961 in 1962 je podjetje vloždlo 4 milijone novih dinarjev v r^on-strukcijo zadruge. Povečal se je obseg 'dela, za prav toliko pa so se ob individualnih naročilih povečali tudi stroški proizvodnje, tako da stalni stroški na en izdelek niso bili majši in zato naložba ni bila posebno dobičkonosna.
Ob začetku gospodarske reforme 1965. je bilo nekaj časa celo vprašanje, v čem je sploh prihodnost mizarske zadruge. Ker so se nenadoma močno zmanjšale investicije, so sevniški mizarji čez noč izgubili veliko dela. Zato je bilo treba znova in s kvalitetnim delom pridobivati, nove naročnike. Kljub težavam se je Mizarski zadrugi to posrečilo, saj je v štirih letih od takrat že podvojila celotni dohodek in sproti plačevala sprejete obveznosti.
Vodstvo in delavci pa so morali vedno znova razmišljati, kako bi povečali dohodek pKXijetja. Stilno pohištvo in oprema imata vse več kupcev. Ugotovili so, da morajo preiti v serijsko proizvodnjo stilnega pohištva, ki bo ob večjem poslovanju zagotovila tudi sorazmerno večji ostanek dohodka.
SLOVENIJALES
DRUŽABNIK
MIZARSKE
ZADRUGE
Kako priti do potrebnega denarja za gradnjo nove tovarne, so se spraševali v zadrugi, ki je zadnja leta že dobila značaj industrijskega podjetja. V občini ga ne bi bilo dovolj, tudi banka sama ne bi prevzela vsega tveganja in končno so se v podjetju odločili, da bodo pro-
gram uresničili v sodelovanju z največjim jugoslovanskim trgovskim podjetjem lesne stroke SLOVENIJALESOM iz Ljubljane.
Znan je načrt tega renomiranoga podjetja: povezati se z lesno in pohištveno industrijo ter ji ix)-ma^ati v skupno dobro
bo ločen od dosedanj^a po organdzaciji dela in bo imel svoj obračim ter po predračunu 10 milijonov celotnega dohodka na leto, tako da bo MIZARSKA ZADRUGA dosegla skupaj 25 milijonov dinarjev.
DELAVCI SO SPREJELI ODLOČITEV
Celotna naložba bo veljala skoraj 10 milijonov novili dinarjev. Rentabili-tetni račun je mnogo bolj ugoden kot pri prvi rekonstrukciji, saj bo ob 1,7 milijona din letnih anuitet obrat ustvarjal 3 milijone
Direktor MIZARSKE ZADRUGE Franc Puhner razlaga načrte Edvardu Kardelju ob njegovem obisku v Sevnici. (Foto: I^gan)
industrije in trgovine. Pogodbeni odnosi tega poslovno tehničnega sodelovanja z Mizarsko zadrugo so jEisni: podjetje SLOVENIJALES bo dalo posojilo za gradnjo tovarne in si s tem zagotovilo več stilnega pohištva, sevniško podjetje pa bo dobilo jamstvo, da bo svoje izdelke zagotovo tudi prodalo. MIZARSKA ZADRUGA bo nosilka investicije in letnih odplačil.
Ob gradnji novega obrata v Sevnici, ki bo stal nasproti sedanjega, bodo delno rekonstruirali tudi sedanji obrat, ki bo še vedno izdeloval opremo po naročilih Nn\n obrat
dinarjev čistega dohx)dka. To je tudi zagotovDo, da bodo v podjetju lahko povečali dosedanje sorazmerno nizke osebne dohodke zaposlenih.
Organi samoupravljanja in celoten kolektdv so zato že sprejeli to odločitev in še letos bodo opravljena vsa pripravljalna dela. Nekako na i>rostoru, kjer pelje zdaj cesta, bodo v začetku leta 1970 začeli graditi novo tovarno, ki bo še isto leto dograjena, v načrtih je predvideno, da se bo proizvodnja v novem obratu in 5-letno jamstvo podjetja SLOVENIJALES sračelo z letom 1971.
Praznovanju 100-let-nice slovenskega tabora in občinskega praznika v Sevnici se pridružuje kolektiv KOPITARNE v Sevnici z obnovitvijo KOPITARNE ob njeni 83-letnici obstoja. Svečana otvoritev novih obratov bo v soboto.
Ko izbiramo v prodajalni čevlje ali jih naročamo po meri pri mojstru čevljarske obrti, ponavadi niti ne pomislimo, da dobrega čevlja ni brez dobrega kopita. Sevniški kopitarji so si v desetletja dolgem obstoju tovarne znali pridobiti dragocene izkušnje za to zahtevno delo, sad njihovih prizadevanj je tudi nova tovarna, ki je v ponos mestu ob Savi.
Nastanek KOPITARNE sega v leto 1886, ko je priseljeni bavarski Nemec Vinkler kupil od takratnega gradbenika Smrekarja zemljišče in stari mlin. Prav v tem mlinu je nastalo obrtno podjetje za izdelavo kopit, ki je upK>-rabljalo zelo preprosto Orodje. V tistem času je delavec ročno naredil največ dva para kopit na dan. Ker je bila delovna sila poceni, za kopiti pa veliko povpraševanje, je Vinkler kmalu prišel do prvega kopirnega stroja, tračne žage in nekaj brusilnih vreten. To mu je omogočilo, da je povečal proizvodnjo in že v letih 1892 do 1905 zgradil skoraj vse do sedaj obstoječe zgradbe. Kmalu zatem je kupil tudi večjo količino kopirnih strojev in še nekaj druge opreme, kije KOPITARNA delno še danes uporablja.
Tudi med prvo svetovno vojno je nekdanji lastnik izkoristil povpraševanje in si ustvarjal velike dobičke. Po prvi svetovni vojni je prišla tovarna pod državno zaplembo, vendar je bila 1927 po odloku takratne jugoslovanske vlade ponovno vrnjena lastniku.
KAJ JE GOVORIL NEKDANJI LASTNIK
Delovne razmere v takratni tovarni so bile ze-
lo	slabe, tehnologija pa
' v
Ta prostor smo odstopili KOPITARNI
zastarela. Zasebni lastnik je svoj dobiček vlagal v banke tretjega rajha in mu ni bilo mar, v kakšnih razmerah delajo delavci. Z njimi je ravnal po mili volji, saj niso imeli skoraj nobene zakonske zaščte. Kolektiv KOPITARNE je hotel spremeniti oelo v organizacijo, ki bi pomagala Nemčiji pri zasedbi naše dežele.
Značilna je njegova izjava ob 50-letnici tovarne, ko je dejal: »Pri nas ni prostora za komuniste in boljševizem, v naši tovarni so sami zadovoljni ljudje.« člani kolektiva, ki so pokazali svojo resnično pripadnost s tem, da so takrat v velikem številu zapustili tovarno in odšli med borce narodnoosvobodilnega gibanja. Proizvodnja se je ustavila vse do konca vojne.
Po osvoboditvi je lastnik pobegnil, tovarna pa je prešla v državno last. Delavci so se zaiova zbra-
li	in z veliko prizadevnostjo zadovoljevali naraščajoče potrebe jugoslovanske čevljarske industrije. Delovne razmere se v takratnih težkih časih niso mogle izboljšati. Oprema tovarne je ostala na predvojni ravni, tovarna sama pa je nihala med čevljar-sko in lesno industrijo in nobena izmed njiju je ni v celoti priznavaia za svojo. Investicij, Id so jih tar
krat bolj veliko dtišno delili, KOPITARNA ni bila deležna.
NOV MEJNIK -1950. LETO
Leto 1950, ko so delavci prevzeli tovarno v upravljanje, je pomenil nov mejnik v razvoju tovarne. V njej so se. izboljšali delovni odnosi, veliko skrbi je bilo posvečene vzgoji kolektiva. Takratni način delitve dohodka pa podjetju vendarle ni dopuščal večjega razmaha. Ta se je začel šele po ukrepih po letu 1958.
Po tem času se je začel vzpon podjetja. Tovarna je kupila večje število novih strojev, preurejena je bila sušilnica, zgrajen in opremljen je bil nov obrat ža proizvodnjo pet, zgrajene so bile garaže in nova velika sušilnica ter sušilna lopa na. obrtu žaga, zamenjani so bili tudi polnojarmeniki na žagi in drugo.
Kljub veliki prizadevnosti takratnega vodstva, ki zasluži za* svoj trud pohva-
lo	in priznanje, pa je proizvodnja ostajala še vgd-no na dokaj nizki ravni, saj je temeljila na še vedno sorazmerno zastareli tehnologiji. Pri mnogih delih je bila še vedno odločilna fizična moč delavca in njegova vztrajnost. Ma-
lo	boljše delovne razmere so bile le v obratu za proizvodnjo pet, ki je bil na novo zgrajen in sodobno opremljen.
ŠTEVILKE POVEDO VSE
Pravi preporod je KOPITARNA doživela po letu 1963. V tem času se je namreč kolektiv znašel v precejšnjih težavah, ker je biL, strojni park potreben obnove, obnoviti je Dilo treba instalacije, uvesti sodobnejšo tehnologijo »dela, obnoviti je bilo treba tudi glavni proizvodni obrat za izdelavo kopit in žago.
Denarja za temeljito obnovo ni bilo, lope za naravno sušenje kopit so se podirale, plače delavcev pa so bile pod povprečjem plač v lesni industriji Slovenije.
Kljub težavam pa je večina zaposlenih vztrajala pri svojem delu. Po temeljitem pretresu dotedanje-pravljanja sprejeli sanacijske ukrepe v organizaciji dela in tehnologiji raj vse do sedaj obstoje-proizvodnje. Že v prvi polovici 1964 so se pokazali vidni uspehi: zaslužki članov kolektiva so se skoraj podvojili, zelo ugodni pa so bili tudi drugi kazalci uspešnosti gospodarjenja.
V izgradnji nove KOPITARNE so uspešno sodelovali: Inštitut za lesno industrijo Slovenije, projektivni biro REGION Brežice, Gradbeno podjetje ZAGORJE iz Zagorja ob Savi, METALNA iz Krmelja, ELVOD iz Kragujevca, KOVINOOBRT iz Bohinjske Bistrice, strokovnjaki ŽIČNICE iz Ljubljane in RUDISA iz Trbovelj. Pri obnovi tovarne so sodelovali tudi drugi zunanji strokovnjaki in sodelavci ter strokovnjaki KOPITARNE. Opremo so dobavile tudi različne zamejske tvrdke. Ob tej priložnosti se kolektiv KOPITARNE iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem za trud in jim izraža priznanje.
če vzamemo leto 1963 kot po^ago za izračim in primerjavo ovrednotimo s 100, je bil uspeh v naslednjih letih tak;
1963 19S4 1965 1966 1967 1968
bruto
proiz. 100 127 130 153 159 m dohod 100 178 181 20d 180 213 skladi 100 386 716 1065 1089 938 osebni
dohod. 100 157 199 276 271 297
ČEZ 9 MILIJONOV DIN LASTNEGA DENARJA ZA OBNOVO
Doseženi uspehi so spodbudili vodstvo podjetja, da je že 1964 začelo načrtovati dolgoročnejši razvoj in obnovo podjetja
V	letu 1967 je KOPITARNA zgradila obrat za izdelavo polizdelkov, isto leto je bila opravljena tudi rekonstrukcija žagarskega obrata in kupljena naprar va za izdelave plastičnih rolet, ki gredo zelo dobro v denar. Kupljeni so bili dodatni stroji za proizvodnjo kopit in še nekaj druge opreme.
Jeseni tega leta so začeli graditi glavno, proizvodno dvorano za izdelavo kopit, sušilnico in dnge pomožne prostore ter skladišča, kar bo KOPITARNO stalo skupaj 9 milijonov 136.000 N din.
V	novih obratih bo uvedena sodobnejša tehnologija, ki daje nove možnosti. Kolektiv si je tako sam ustvaril možnosti za večjo, kvalitetnejšo in donosnejšo proizvodnjo, že doslej je KOPITARNA sodelovala na modnih sejmih in razstavah in s svojimi dobrimi izdelki tekmovala z drugimi tovarnami. Doslej še ni bilo leta, da ne bi dobila visokih priznanj za svoje kvalitetne, lične in otrope(^ko pravilne izdelke, ki so njenim skomnim mojstrom, spodbuda za še večji tmd, da bi zadovoljili potrebe tovarn čevljev in naših najboljših obrtnikov in s tem potrebe našega delovnega človeka.
Ob nakupu čevljev se malokdo spomni na mojstra kopitarja, ki je s kopitom dal natančne mere čevlju.
Del notranjosti nove proizvodne dvorane.
dl. 3S (1002)
OOLKNJSKI lilSI tt
"X'
. __________'	v	'	«-
i^a
nedrčki, elastični pasovi in hlačke, pasovi za nogavice in kopalne obleke
Za občinski praznik občine Sevnica iskreno čestitamo!
KOVINSKO PODJETJE SEVNICA
Priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za občinski praznik!
m
TOVARNA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
METALNA
KRMELJ
Čestita občanom sevniške občine za praznik in hkrati pozdravlja vse udeležence proslave ob 100-letnici slovenskega tabora v Sevnici.
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA	•	r • 1 ■ •	« 1	1 ’
Obiščite KOLODVORSKO RESTAVRACIJO, njene obrate in stojnice na proslavi 100-letnice slovenskega tabora v Sevnici 8. junija! Za ples bo igral zabavni ansambel	Iv«#«« ¥••••	s22U
s priznanim pevcem.	1««««	
Za občinski praznik čestitamo vsem našim gostom		• • ^ •
in občanom!		
Klavnica t Krmelju
NAJGENEJŠE iN NAJKVALITETNEJŠE MESO IN MESNI IZDELKI!
MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO
nudi v svojih prodajalnah na območju Krmelja In Novega mesta kvalitetno meso vseh vrst in mesne izdelke.
Za občinski praznik občine Sevnica čestita svojim potrošnikom!
i f|11 ^ SEVNIŠKEM TRGOVSKEM CENTRU BO JUTRI |
iMOv«* f:i_e:ktrotf:hn A i
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
ii<a—»1	^11	^	|	■■	i	<I	II	B
UUBUANA I
odprla moderno specializirano prodajalno z bogato izbiro: ^
GOSPODINJSKIH APARATOV IN PRIPOMOČKOV • AKUSTIČNIH APA- @ RATOV • ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA IN PRIBORA	@
H
Kupujte v naših trgovinah v Sevnici, Krškem in Novem mestu !	@
leil
□iniDininnniDinin
BBB3BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfil[ilB[B1[illiri][i][ii]|¥Hi1[in[irw
^#s##ee#eee##ee#eee*#ee#see#e#se#tse#eee##»e###eeee##s#eseseeeeM
• Razen teqa, da tovarna BETI v Metliki dograjuje prostore in povečuje proizvodnjo, začno junija graditi še pov-|
9	_	  V!—	 A««	M	Mal«	1^	AMAOM	A	%#	1«	A	>«	I	a4^i	■	9
s sem novo tovarno
Gradnja s pomočjo tujega kapitala bo v nekaj mesecih končana — V novi tovarni bo v letu S I	1970	stekla	proizvodnja	zelo	iskane	elastične	niti	iz	umetnih	vlaken	|
Pred kratkim so bile pogodbe podpisane, sredstva so zagotovljena, zdaj ne mislijo več skrivati, kar so dve leti potiho pripravljali.
Tovarna BEITI se je odločila za nadaljnjo rast v dveh smereh: v sedanjih prost>> liih bo prišlo do preureditev in dograditve; s pomočjo tujega kapitada gradijo novo tovarno.
Dosedanja proizvodnja bo še enkrat večja
, v metliški tovarni bodo dogradili snubkovno in okroglo pletilnico, uredili sodobno barvamo iai apreturo, obenem pa povečali obrat konfekcije. Vse to bo pripomoglo, da se bo dosedanja proizvodnja najmanj /a še enkrat povečala. Kupili bodo 108 nove stroje, od katerih bodo dobavljeni najkasneje v
10	mesecih.
V	okviru stare proizvodnje gradi BETI tudi novo kotlarno, ki bo tovarno bolje oskrbovala s toplotno energijo. Zelo pereč pa je v tovarni problem vode. Zaradi velike potrošnje zmanjkuje vode, razen tega njen sestav ne ustreza zahtevam tehnološkega posto(pka. lo-vama je zadevo poverila strokovnjakom. Ti delajo študijo o napajanju vode iz Kolpe. Samo gradnja ko'.lar-ne, razširitev barvarne, napeljava vode in čistilne naprave bo veljala 5 milijonov din.
▲
i
rf
m
Raaiumljiivo, da gradnja nove tovarne, opremljene znaj-sodotonejšimd stroji in mehanizirano pioiavodnjo, zalite-va toliko sredstev, da jih kolektiv BETI sam ne bi zmogel. Vodstvu podjetja pa je uspelo za proizvodnjo krepd-rane preje zainteresirati nekaj tujih in domačih podje-tij, fci bodo finaffKjirala novi obrat.
Opremo za novi obrat bo dobavila najbolj ugledna tovarna za proizvodnjo takih strojev, to je ARCT (Ateliers Roannais de Constructions iz I\rancije). Nekaj dinarskih sredstev bo tovarna vložila sama, deloma pa bo najela kredite pri banki. Naložba v ta obrat bo veljala 25 milijonov din.
Tujci so vložili svoj denar
pod pogojem, da jim bo BEJTI v naslednjih petih letih dobavila za 20 milijonov dolarjev blaga. To pa je za našo tovarno ugoden pc^^j, saj jim’ obenem zagotavlja velik isjvoB.
Dokler bodo uvajali razširjeno proizvodnjo, bo tovarna še prodajala metrsko blago, pleteno iz niti novega obrata, ko pa bodo rekonstrukcijo končali, bodo pletiva večinoma porabili sami.
Strokovnjakov ne bo manjkalo
Ob tolilkšni rasti tovarne je razumljivo, da so potrebni strokovnjaki, ki bodo vodili Kihteven delovni proces. V
&
Kaj bo v novi tovarni?
Iz osinovnih niti umetnih vlaken bodo delali vsestransko uporabno elastično krepimo nit. Iz nje se bodo lahko delale tkanine, pletiva, nogavice itd. Iz tega materiala bodo izdelovali tudi končne proizvode. To bo prva tovarna v naši državi, fci bo lahko predelovala sintetična umetna in naravna vlakna.
Krepime preje, kakor jo imenujejo tekstilci, zelo primanjkuje na domačem trgu, težko pa je priti do nje tudi v inozemstvu, ker so izdelki iz^ nje zadnji krik mode, praktični in trpežni. Prav zato so v BETI dolgo in vztrajno iskali možnosti, da bi 'prejo izdelovali sami in da ne bi bili »odvisni od drugih dobaviteljev. Neredna dobava je doslej povzročala za^ stoje v proizvodnji, včasih pa so dobili tudi slabo blago.
Letošnji plan tovarne BETI predvide* va 75 milijonov din realizacije, od tega so do konca aprila dosegli že 34 odst. ali približno 2 odstotka več, kot določa plan. v tem času je bil izvoz dosežen celo s 35 odstotki piana. Glede na to, da je letošnji plan podjetja BETI za približno 23 odstotkov večji od lanske realizacije, je poslovanje v prvem četrtletju 1969 zares uspešno.
i
Načrti so narejeni, gradnja se začne
Za novo tovarno so gradbeni načrti že narejeni, graditi bodo začeli junija letos na prostoru za sedanjo tovarno proti železniški postaji. Do prihodnjega februarja mora bili stavba dograjena, aprila morajo stroje staviti v pogon, tako da bo proiz* vodnja do konca 1970 že normalno tekla. Prihodnje leto ' bodo v novem obratu naredili že 550 ton krepip;ie preje. Novi prostori bodo meri-U 6.200 m^
400 novih delovnih rhest
Medtem ko v novi tovarni ne bo dosti zaposlenih, ker bo proizvodnja skrajno mehanizirana in bo zahtevala pri strojih le nekaj stroko<v-njakov, jia bo povečanje v konfekcijskem obratu, v ple-tilnici in na dmgih delovnih mestih v dosedanji povečani proizvodnji zahtevalo okoli 400 novih delavcev in delavk. Delavno silo bodo zaposlova-
li	postopoma, deloma zato, ker tudi stroji ne bodo prišli naenkrat pa tudi zato, ker bodo morali nov-e delavce sproti priučevati zahtevnemu delu. Ko bo razširjeni obrat delali z vso zmogljivostjo, pa bo moralo biti že vseh 400 novih delavcev veščih dela v proizvodnji.
BETI pa glede kadra niso zaskrbljeni. Preden bo stekel novi proces, bo že precej štipendistov končalo šolanje, za proizvodnjo v novem obratu pa se bodo strokovnjaki iz BETI izpopolnjevali v Franciji.
Česar so se lotili, so izpeljali
Zares se zdi neverjetno, da je kolektiv, ki je pred 13 leti zač6l z obrtniško proizvodnjo v lesenih barakah, ki ni imel tradicije ne izkušenj ne strokovmjakoiv ne denarja, v talko kratkem času dobil ime po domačih potrošnikih in v tujini, še delavcem, zaposlenim v tovarni od prvega dne, ne gre v glavo, da je vse to res.
Leta 1966 so ob 10-obletnici tovarne izdali brošuro, v kateri so zapisali:
»V desetili letih razvejana-šega podjetja smo obvladali najbolj komplicirano proizvodnjo s področja trikotaže, oplemenitenja tkanin in kon-fekcioniranja, vendar s tem_ še nismo zadovoljni. Naši načrti za priho‘dnost so veliki in bodo tudi uresničeni, kot je bila uresničena zand-sel o dosedanjem razvoju podjetja. Že v bližnji bodočnosti bomo presenetili potrošnike s popolnoma novi« mi proizvodi, kakšnimi, naj ostane skrivnost.«
Skrivnost pa je zdaj razkrita! Zaradi hude konkurence so več kot dve leti zoreli načrti, zanje pa je vede-
lo	le nekaj najožjih sodelavcev direktorja Petra Vujčiča. Glede na vse uresničene cilje doslej in vzdušja v kolektivu, ki ni nikdar zadovo-
KONFEKCIJSKI ODDELCSi
Zadnja leta je tovarna BEfTI nabavila precej novih sodobnih strojev, tem pa se bodo kmalu pridružili še novejši in še boljši stroji, ld_ tudi v svetu pomenijo zadnje dosežke v tekstilni industriji.
m
'S'
""''Sir v
Ijen s tem, kar že ima, ni razloga za dvom, da bodo izpeljali tudi zadnje zamisJi. To pa je doslej naj večji podvig mlade tovarne, ki se s povečano in novo proizvodnjo uvjišča med gigante svoje stroke.
BIA BAOBR
Tak bo videti nov obrat tovarne BETI. v katerem bodo delali krepimo prejo. Konfekcijski oddelek bo po konstrukciji, ki jfe že v teku, ^stal nmogo vecji, /ia novimi stroji bo dobila delo še cela vrsta zena m deklet.
Št. 23 (1002)
kultura
iri
izobra-ževanjc
Smeh „Brez be,se(l“
Še eno abonmajsko leto...
Uspeh novomeškega amaterskega gledališča s »Plinsko lučjo« v minuli sezoni ni bil neopažen
Neprekosljiva trojka!
Na osnovnošolskeni tekmovanju v spoznavanju SKOJ zmagale Dolenjske Toplice - Zanimiva prireditev je žal minila brez Novomeščanov
Na Znančevih njivah v Novem mestu nadaljujejo z izkopavanjem halštatskih gomil. Prejšnji teden so odkrili bogat grob, v katerem je bila pokopana knež-nja. O njeni odličnosti pričajo mnoge bron^^te zapestnice, jantarne jagode, stekleni biseri in bogato glinasto posodje, ki so ga našli v tem grobu. Na sliki: pod vodstvom kustosa Toneta Kneza previdno odgrinjajo prst z nakita (Foto: M. Jakopec)
Letos brez Kostanjevice
Mednarodni simpozij kiparjev, bolj znan kot Forma viva, bo letos samo v Se či pri Portorožu, medtem ko bodo Kostanjevica, Ravne in Mair.'bor počivaili. Prireditev v Seči se bo pričela šele 15. avgusta, ta'ko p:>ano pa predvsem na željo kiparjev, ki hočejo delati v ne prebudi vročini.
Pugljeva literarna zapuščina
Novomeška študijska knjižnica Mirana Jarca je te dni prid bila literarno zapuščino slorvenskega pisatelja Puglja. Del rokopisne ostaline, kd je odslej na voljo vsem, ki se bodo poglabljali v delo tega novomeškega pisatelja, je knjižnici podarila pisateljeva hči, del rokopisov pa, tju gre predvsem za korespoaidenco, p« so prekopirali (to je šitu-dijski knjižnici brezplačno oi>ravila novomeška tovarna zdravil Krika, ki ima nesporno lep posluh za pomoč kulturnim ustanovam).
Novomeški občinsko svet Ea prosveto in kulturo je pred časom razpravljal tudi o Pugljevi spominski plošči, ki je bila vzidana na hdšd v Kandiji, sedaj pa jo hrani Dolenjski muzej. Umestno bi bilo, da bd ploščo čimprej VBidali na pročelje hiše, kjer , je pireživel pisatelj večji del svojega življenja. Ta hiša sito\Ji danes v Pugljevi ulici.
Nocoj nastopi glasbena šola
Nocoj, ob 20. uri bodo ime-
li	gojenci no«vomeSke glasbene šole v Domu k/ulture v Novem mestu javni nastop. Predstavili se bodo z najbolje pripravljenimi deli, ki so se jih naučili v tem-^ls*em letu. Podoben nastop bodo imeli tudi gojenci šentjemej-skega oddelka glasbene šole.
Tisnikar in Repnik pojdeta v Celovec
Slovei^ska slikarja Jože Ti-anjkacr iz Silovenj Gradca in Anftoo Repnik iz &iute v Dravsiki dolini bosta 12. Juni> Jft raiZBtavajala v Celovcu. Slikarja sta pred kratkim samostojno raastavljaila pri nas: Tlsndikar v koncertnem salonu DruStva sloveosikih skladateljev, Repnik pa v Lamutovem likovnem saJonu v Ko-fltanoevici.
27. maja se je z uprizoritvijo »Polovičnih resnic« v Novem mestu končalo drugo leto abonmajskih gledaliških prireditev v Domu kulture. Nedvomno smemo biti tako t izborom kot z raczsporedom predstavljenih del zadovoljeni. Tudi za to sezono je bilo ssna6 !nr), da je bil repertoar v glavnem vezan na gostovanja poklicnih gledališč. Ne bo še odveč poudariti, da smo najčešće zaploska'.d predstavam Mestnega gledališča Ijuibljanskega. Ker je ta gledališka hiša naša stara znanka, saj je ust>ešno prianjala gledališko sušo v Novem mestu več zadnjdh let, sd je tako rekoč že priborila do-m: vinsko pravico v Domu kulture. Nanjo računajo tudi v prihodnji sezoni, za katero je ofcvi.mi spored abonma> skčh prireditev že približno znan. Tudd v sezoni 1969/70 mestno gledališče obeta, da bomo v Novem mestu videli dramska dela, ki bodo prvič naštudirana v Sloveniji.
Razveseljivo v minuli gledališki sezond je bUo, da se je v spored abonmajskih prireditev uspešno vključilo tudi domače gledališče — novomeško amatersko gledališče, kot so ga za to prilož-
Brošura o sestanku * na Lisci
Kot je znano, bo letos 7. septembra na Lisci proslava v čast 50-letnice ustanovitve KPJ in pomembnega sestanka novoizvoljenega politične ga biroja GK KPJ. Do tega časa bo črzp Komunist iz Ljubljane izdalo posebno brošuro, v kateri bo natančneje opisan ta, širši javnosti malo znani shod, na katerem je takratno vodstvo jugoslovanske Komunistične partije sprejelo pomemben proglas o nevarnosti faši2una za evropske narode.
Spet upanje na prospekt
v ponedeljek se je v Brežicah sestal razširjeni odbor občinske turistične zveze. De-
lo	društev so ugodno oceni-
li	in ugotovili, da samo v Brežicah in v Cerkljah niso pokazali nobene volje, zato tudi o uspehih ni sledu. Turistični delavci so ponovno-sklenili, da mora breži.^ka občina čimprej dobiti svoj turistični prospekt, skrb za njegovo ureditev pa so zaupali predsedniku komisije za turizem pri občinski konferenci SZDL.
nost imenovali. Njegova »PLinska luč« v režiji Rika Urha je bdla hkrati ena najboljših prireditev doma&h gledališčnikov v zadnjih letih, saj so jo oblikovali pre-kailjenii igralci, prav tisti, ki so pred leti na slovenski reviji amaterskega igralstva v Zagorju pod vodstvom pokojnega prof. Toneta Trdana zaipis?li najvišje med nastopajočimi. Nastop domačega gledališča v sporedu, ki ga s predstavami izpopolnjujejo gostujoče poklicne gledališke hdše, je ne le potreben, marveč nujm, nujen tudi za obstoj domačega igralstva, zlasti če sd hoče to samo ohraniti občinstvo, ki mu seveda oikus, pa tudi presoja kakovosti nista več tuja.
I.Z.
V	četrtek, 29. maja, je bilo v novomeškem domu kulture zanimivo tekmovanje učencev osnc'vnih šol v SF>ozna-vanju SKOJ in njenega delovanj* od ustanovitve pred 50 leti. Udeležile so se ga trojke učencev iz osmih šol; Dolenjske Toplice, šmarjeta, Šentjernej, žužemberk, Stopiče, Mirna peč, Prevole in Vavta vas. Največja osnovna šola »Katja Rupena« iz Novega mesta na tekmovanje ni poslala svoje ekipe.
Na vprašanja, ki jih je sestavil prof. Vinko C mski iz Dolenjskih Toplic, je najbolje odgovorila prav trojka iz Doleajokih T.plic, iz šole, ki ji je Cimski ravnatelj. Za gladke in obširne odgovore je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali prof. Vinko Oimski, upravnik SK Miran«! Jarca, Bogo Komelj in profe-
Veliko zanimanje za Jakčevo razstavo
Retrospektivno razstavo del mojstra akademskega slikar-ja Božidarja Jaikca v Slovenj-gradcu, kjer je tudi častni občan, si ljudje množično ogledujejo. Med obiskovalci Je največ mladine. Zaradi iz-rednega'zanimanja so razstavo podaljšali za dva tedna, tako da bo odprta .še ta teden, ko si jo bo ogledalo več najavljenih skupin ljubiteljev likovne umetnosti od drug.vd.
sor Jože Škufca, dekletom iz Dolenjskih TopUc prisodila vseh dvanajst možnih točk.
OdličffK) znanje so pokazali tAidi tekmovalci iz Žužemberka (11 točk) in Vavte vasi (10 točk), medtem ko so imeli učenci iz drugih šol pri odgovorih manj sreče. Tako so Mimopečani zbrali
6,	Prevolčani 5, šmarječani in šentjemejčani; p>o 4 in Stopičani 1 točko.
Tekmovanje se je nedvomno posrečilo in slišati j>3 bilo oelo, da bi si najboljši na podobnih tekmovanj, ki jih prirejajo televizije v posameznih republikah, prislužil; vsaj kak.^no štipendijo, če že ne kaj več. Občinstvo so predstavljali predvsem sošolci tekmujočih z nekaj njihovih učiteljev, pa tAidi tokrat je bila dvorana pol prazna. Organizator — občinska kon-
Roman »Jugo« predstavlja pisatelja Zidarja kot velikega mojstra umetniške besede, nam Dolenjcem pa je bližji predvsem zato, ker piše o nas, takšnih, kot nas je spoznal med dolgoletnim ka-čurskim učiteljevanjem v na. šUi krajih. Pisatelj je odkril v Dolenjski hvaležno pokrajino in ljudi za umetniško upodabljanje. Zato verjamemo in upamo, da »Jugo« ni njegov zadnji tekst z dolenjsko snovjo, marveč samo ena vmesnih postaj na pisateljski poti.
ferenca ZMS — in drugi bi želeli, da bi imeK naslednji dve podobni tekmovanji o ZKJ in sindikatu, ki sta predvideni kasneje, več o-biskovalcev, tudi iz vrst predstavnikov družbeno-poli-tičnega življenja v občini.
Pod predsedstvom Rudija Mraza je imel 26. maja u-pravni odbor sklada za pos peševanje kulturnih dejavnosti v Novem Mestu pn'o sejo. Tako se je prvič zgodilo, da je o financiranju in delitvi sredstev za kulturo razpravljal samoupravni organ in denar — 607.000 din
—	tudi razdelil.
V	primerjavi z lanskim letom bodo dobile kulturne ustanove znatno več denarja za osnovno dejavnost kot lani. Približni razdelilnik pa je takle: študijska knjižnica Mirana Jarca 247.900 din, Dolenjski muze; 199.600 in zavod za kulturno dejavnost 80.800 din. Občinskemu svetu ZKPO je upravni odbor do delil 35.000 din, za spomeniško varstvo 15.000 in za varstvo spomenikov NOV 12.000 dinarjev.
Pod pokroviteljstvom predsednika republiškega izvr^e-ga sveta Staneta Kavčiča so v ljubljanski Mestni galeriji v ponedeljek z^’ečer odprli prvi mednarodni bienale karikatur pod naslovom »Brez besed«. Razstavlja 81 karikaturistov iz 16 držav. Razstavo je priredilo časopisno podjetje PAVLIHA iz Ljubljen ne, pripravil pa jo je znani slovenski karikaturist Božo
Kos, ki občasno riše zasoljene in popoprane karikature tudi za naš list. — ilumor brez besed pomeni višek grafičnega in humorističnega izraza hkrati in je prav zato tudi tako zelo uspešen povsod po svetu. Razstavo z mednarodno udeležbo je v celoti finančno podprl PAVLIHA, 3. junija zvečer pa je Boštjan Barborič, sekretar za informacije pri IS SRS, priredil v hotelu Slon sprejem ob prvem mednarodnem bienalu karikature BREZ BESED.
Upravni odbor skladii je po daljši razprav: Klločil, da bo mestno godbeno društvo vzdrževano z denarjem, ki ga je dobila ZKPO. Najprej je bilo predlagano, naj bi godbo financiral .«;klad ne-po.sredno.
Prvi dan revije — vstopnice razprodane
v ponedeljek, 2. junija zvečer, je občinstvo napolnilo veliko dvorano prosvetnega doma v Brežicah do zadnjega sedeža. Kart je celo zmanjkalo. Na sporedu je bi-
lo	Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki ga je predstavila igralska skupina ie Idrije.
Kaćursko učiteljevanje
■ USPEH s »KRSTOM PRI KAVICI« — Ljubljanska Drama Je požela na letotojem Ster^i-netn poaorju z noviteto Dominika Smoleta »Krstom pri Savici« TOllk i]i5)eh. V okviru proslav 100-letnice beograjskega Narodoe-la potBoriSta so IJublJan^ gle-dallš6nild s tem delom nastopili IMWi beograjskim občinstvom In doživeli izreden .sprejem.
■	LIKOVNIKI	V ŠKOF-
JI LOKI — V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger so se t soboto zbrali v Skotji Loki pionir. JI Iz vse Slovenije in dru^ republik X svojimi likovnimi pedagogi na edinstveno srečanje. Med drugim so risali tudi Skof. JeloSke rnotive, razstavo njihovih izdelkov pa sc uredili in odprli T škofjeloškem gradu. Honii^a slikarska kolonija naj bi postala .stalna prireditev.
■ TV FKSTIVAL KONČAN —
V	soboto se Je na Bledu končal televizijski featival, na katerem so sodelovale s svojimi oddaja. md vse Jugaslovan.ske televiadj-•*e hiie. Ljubljanska televizija Je za tekmovalni in informativni program pripravila nekaj deset uspeSnih in zanimivih oddaj. Najboljša dela so dobila festh^. skl kipec ki ga Je izdelal kipar Slavko iShec.
■ GRADIVO IZ CATK!^K1H
TOPLIC — Ljubljanski mednarodni odbor študentske skupnosti bo T Junijski Številki svoje revije »Študent«' Quaterly« objavil gljivo z mednarodnega študent-skega seminarja, ki Je bil aprila v CateSkih Toplicah.	^
■ TUJ JEZIK V PRVEM RAZ. REDU — Kultumo-prosvetni zbor beograjske mestne skupščine Je sklenil, da bodo prihodnje šolsko leto začeli poučevati tuj Jezik ie v prvih razredih osnovnih Sol. V minulem Šolskem letu so tuj Jezik poska<no poučevali v prvih raaredih dvanajstih beograj-skih osnovnih šol.
■ PI^KETA ZA MARIBORČANE — Na festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju Je prejel zlato plaketo mladinski pevski zbor iz Maribora. Za njim sta sc uvrstila dva pevska zbora Iz Makedonije. Po sodbi žirije Je bil letošnji festival kvalitetno precej bolj izenačen od prejšnjih.
■ SAMO STO r.LED-AIiCEV — Nekaj več kot sto gledalcev je obiskalo prvo predstavo Geneto-ve »Služkinje«, s katero Je mariborsko narodno gledali&e ob koncu prejšnjega tedna gostovalo T Ljubljani. Med gledalci, ki so reševali čast Ljubljančanov, Je bil tudi podpredsednik IS SRS dr. France Hočevar.
Pavle Zidar v najnovejšem romanu »Jugo« spet o dolenjskem človeku - Avtobiografsko delo
Komaj sedemintridesetletni pisatelj Pavle Zidar, s pravim imenom Zdravko Siam*
Mali kulturni barometer
V	nedeljo v Novem mestu »Hlapci«,
Pirešemovo gledališče iz Kranja bo v nedeljo, 8. junija, zvečer gostovalo v Domu kulture v Novem mestu s- komedijo »Hlapci« Ivana Cankarja. V Novo mesto b >do kranjski gledališčniki prispe-
li	E Brežic, kjer bodo v soboto, 7. junija, nastopili z istim delom na letošnjem sre-čai\ju dramskih skupin .Slovenije. »Hlapce«, kot jih bomo videli v Novem mestu, je režiral Mile Korun, Kranjčani pa t. njim častijo 120-letnico Prešernove in 50-letnioo Cankarjeve smrti.
nik, je izdal pri marifc>orski založbi Obzorja svojo deseto knjigo, roman oziroma zbirko novel »Jugo«. Za razmeroma mladega pisatelja je to lepa bera, saj mu je prva knjiga izšla komaj pred devetimi leti.
Tudi v romanu »Jugo« je Zidar obdelal, podobno kot v »Svetem Pavlu« dolenjsko pokrajino z dolenjskimi ljud mi, vendar tokrat ne s kmeč-
o,	marveč z intelektualno učiteljsko, osebno snovjo. Roman pripoveduje o učitelju (Zidar sam), ki je že šestič premeščen, tokrat iz dolenjske metropole v zakotno Maio selo in od tam v slovensko Primorje. Pot glavnega junaka v romanu je pot odvečnega učitelja. Zidar je s to svojo zelo subtilno in plastično (osebno) izpo-/edjo ustvaril velik tekst.
Združeno podjetje za PTT promet Ljubljana
Podjetje za PTT promet Novo mesto RAZPIS ŠTIPENDIJ IN KREDITA
Upravni odbor Podjetja za PTT promet Novo mesto
razpihuje za šolsko leto 1969/70
2 štipendiji za dijake I. razreda strokovne PTT šole v Ljubljani; 2 štipendiji za dijake I. razreda šole s praktičnim poukom za telekomunikacije v Ljubljani;
2 J(redita za dijake I. razreda strokovne PTT šole v Ljubljani.
Prošnje za štipendijo ali kredit pošljite do 17. junija 1969 komisiji za štipendije F^r podjetja Novo mesto.
Prošnji za štipendijo ali kredit priložite .^ve; prijavo za šolo,
spričevalo o končani osnovni .šoli, zdravniško spričevalo in mnenje .šole ter
potrdilo o premoženjskem stanju .st*ršev.
Natančnejša pojasnila dobite pri poštah ali upravi PTT podjetja Novo mesto.
Kulturi več kot lani
UO sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti Novo mesto prvič samoupravno razdelil denar
Brestaničanke rešile čast...
Odbojkarice Brestanice so edine od 4 naših ekip v tem kolu osvojile dve točki. Gladko in zasluženo so porazile Ravenčanke, ki so novinke v ligi. Koč^ varji v srečanju z Mariborčani niso mogli kaj več pričakovati, vendar so dobro izmučili goste iz Maribora. Novomeščani so podpisali poraz v srečanju z Izolčani, ki so solidna ekipa, saj so v samem vrhu republiške odbojkarske lige. Nekoliko pelina^ pa so nam nalili odbojkarji Trebnjega, ki so preveč poceni pustili dve točki v Kropi pri ekipi, ki se letos še ni pokazala v pravi luči. Morda bo zaradi teh dveh točk Trebanjce še bolela glava.
Novo mesto : Izola 1:3
NovomeSćani so zopet nekoliko popustili in so gostje iz Izole kaj lahko priSli do dveh točk. Novomeščani so hitro dovolili^ vodstvo gostov z 2:0. V tretjem setu so se sicer nekoliko predramili, to pa ni bilo dovolj za spremembo stanja na igrišču.
Pri Novomeščanih lahko za dob. ro igro pohvalimo Mirana Simiča.
Partizan (Kočevje) : Maribor 0:3
Domači so zaigrali proti vodilni ekipi v ligi Mariboni zelo dobro in borbeno, kar kaže tudi sam rezultat v posameznih nizih. Zlasti ^orčena je bila borba v prvem in tretjem setu, ko so domači vodili z veliko razliko, vendar niso zdržali do konca. Pri domačih lahko pohvalimo prav vse Igralce, pri gostih pa Peršcta.
A. ARKO
Brestanica : Fužinar (Ravne) 3:0
2e na samem začetku srečanja republiške ženske odbojkarske lige med • ekipo Fužinarja z Raven
S pwrtvovalno igro sta se pri domačih izkazali Slavica Flisova in Kuseljeva.
Brestanica:	Fila, Flis, IVIozer,
M. Bajc, A. Bajc in Kusclj.
N. GALESA
Trebnje : Kropa 2:3
Delno oslabljeni — manjkala sta štor in Babnik — so trebanjski odbojkarji v nedeljo v Kropi izgubili srečanje s t^kaJSnJim moštvom z 2:3 (— 14, 10, — 12, 6, 13). Domači so bili požrtvovaL nejši in so se bolje znašli na težavnem in prašnem igrišču. Kljub porazu, ki mora ekipo Trebnjega spodbuditi k resnejšemu odnosu do vadbe in tekmovanj, je Trebnje zaradi boljše razlike v setih še vedno na prvem mestu v II. republiški ligi.
M. LEGAN
V Ljubljani se je ustavilo
Ko smu najmanj pričakovali, so novomeški košarkarji v Ljubljani na Prulali naleteli na mino. Domači košarkarji so z zanesljivo igro presenetili Novomeščane in jim tako nekoliko zmanjšali možnosti ca osvojitev visokega mesta. Novomeščani se bodo verjetno po tem porazu še bolj zbr^i in pokazali, kaj znajo! Kočev.ski košarkarji so z	zanesljivo	igro	premagali	Kamničane, Id so veljali za favorite,
Metličani	pa	so	v	Zagorju	s	šestimi Igralci »prislužili« stotko.
pomogli k razpletu dogodkov na igrišču tudi sodniki, ki večkrat jJri. krajšajo zlasti dolenjske ekipe.
Novo mesto: Splihal 14, Pirc 18, Kopač 6, Blažič 2, Fočrvina 4, 2. Kovačevič 6, gepeiavc, inž. Seiina, S. Kovačevič, Gošnik in Bencik.
v. v.
in Brestaničankami- se je pokazalo, da gostje niso tehnično dorasle domači ekipi. Kljub temu da so domače igralke zaigrale slabše, kot znajo, so gladko 2ana-gale s 3:0.
ATLETIKA
Kristan peti v Ljubljani
Na državnem finalnem pokalnem atletskem tekmovanju, ki je bilo 1. junija v Ljubljani, so se v zaključni del tekmovanja uvrstili tudi trije Atleti Novega mesta. Največ je dosegel Kristan, ki je preskočil 1,80 in pristal na 5. mestu. Sulij- je bil šesti v kopju (49, 54), Virimt v disku sedmi (34,09) in v kr<^li deveti (11,63). Med 34 ekipami so Novomeščani pristali :ia 13.—14. mestu. S. D.
Peršetova in Popovič spet zmagala
Novomeška atleta Vera Perše in Gabrijel Popovič ter ekipi Rudarja iz Trbovelj in Šoštanja so pobrali lepe pokale na uličnem teku v Sevnici, ki ga je občinski komite ZMS priredil v čast 100-lotnic-e tabora v nedeljo, 1. junija. Teka, ki je bil vzorno pripravljen, se Je udeležilo 54 atletov iz Novega mesta, Trbovelj in sevniške občine.
Zlasti presenetljiv je bil tek varovank prof. Irene Mrvič-Jngo. vc, ki 80 osvojile kar tri prva mesta v ekijMii konkurenci med dekleti.
Rezultati: mladuike (17 ) 800 m — 1. Perše (Nm) 2,39; 2. I^vrih (Nm) 2,41; 3. Legvart (Sevnica* 2.43. Ekipno:	1.	Boštaiij	I,	2.
Boštan.t II, 3. Bu.štanj IH.
Mladinci (37)	1500 m —	1.
Popovič <Nm) 5,03; 2. Plahuta {Trlx)vlje) 5,04; 3. Gorjup (Trbovlje) 5,03. Ekipno: 1. Rudar — Trbo\'lje 2. Vajeniška Sola — Sevnica 3. Novo mesto.
E. R.
Kočevje : Kamnik 60:43
v nadaljevanju ljubljanske conske košarkaške lige so imeli Igralci TVri Partizan Kočevje v gosteh igralce iz Kamnika. Domači so bili lwlj zanesljivi in so tekmo odločili v svojo korist.
Kočevje; Osterman, Sterle, Vovk, A. Smole, F. Smole. Borič, Švigelj, Kersnič, Južnič, Majcen in Novak.
A. ARKO
Zagorje : BETI 102:62
Košarkarji metliške BETI so oslabljeni nastopili v Zagorju in izgubili s precejšnjo razliko. Zlasti slabo jim je šlo zadnjih 10 minut, ko so prejeli kar 30 košev. Soj«ije na tekmi je bilo pod kritiko.
BETI; Polojac 30, Guštin 22, Ga-špcrič I. 6, Predovič 2, Ga.šperič II in !\Irvar 2.
DR. GORANIC
NAŠ RAZGOVOR
Delajo kar brez vodstva
Vodja šaliovskega krožka na osnovni šoli v Kočevju Ive Stanič je eden izmed delovnih prosvetnih delavcev, Id veliko svojega prostega časa posvetijo najmlajšim. Temu primerni so tudi -uspehi mladih kočevskih šahistov, ki so med najboljšimi v naši repu-bliici.
— Koliko imate vključenih šahistov?
»Šahistov je približno 120, vendar se vsak teden v našetn Šahovskem klubu zvrsti več kot 100 mladih ljudi, ki si aabirajo šahovske izku^je.«
— Kaj je rodilo tako kvaliteten šah v Kočevju?
»Načrtno delo in širina so prinesli uspehe, ki jih zadnje Sase žaixjemo.«
— Ste pri delu osamljeni?
»P(Mnaga mi mojstrski kandidat Budi Osterman iz Ko-ševja, razen njega pa Se nekateri mladinci in člani.«
— Kdo je še vključen v šahovsko .življenje na Kočevskem?
»Razen Kočevja so še sekcije v Mahovniku, Stari cerkvi in Salki vasi.
— Kdo vas podpira?
»Finančno podporo nam nudi občinska z\'eza za telesno kulturo.«
— Kaj pričakujete od dela { mladimi?
k »Ce bo šlo tako naproJ, bo-~ eno T Kočevju čez nekt^j let
imeli dobro mladinsko ekipo, id bo imela pomembno mesto v republiki.«
— Kaj pa vodstvo?
»Praktično ga nimarao. Vse, i> čemer se moramo žmenitl, opiravimo brez napovedanih sestankov šahisti sami.«
S. DOKL
Prule
Novo
63:50
mesto
Novomeščanom na tej pomembni tekmi ni šlo, precej pa so pri-
Kdaj,kje In kdo?
Nogometaši Olulozarja bodo igrali to nedeljo v Račah. V ljubljanski conski ligi igrajo predzadnje kolo. Bela krajina bo gostovala v Domžalah, Mirna pa na Rakeku. Brežičani bodo igrali v Ptuju pri Dravi, dekleta pa v Murski Soboti. Ribničani pojdejo na te&o sre-Sanje v .Slovenj Gradec. V ljubljanski conski rokometni ligi bo predzadnje kolo. Srečali se bodo Gntsuplje : Novo mesto, Kranj : Krmelj in Radeče : Krško. Odbojkarji Novega me-sta bodo gostovali v Mislinji, Kočevarji pa v Kanalu. Odbojkarice Brestanice bodo doma igrale s Kamnikom, Trebanjci pa v Trebnjem s Kovinarjem 8 Jesenic. Košarkarji Novega mesta bodo imeli doma srečanje z Zagorjem, Beti pa s kandidatom za pr\’o mesto Ježico.
NOGOMET
SAVA je bila hujša kot DRAVA
Nogometno srečanje nogometnih enajsteric s Save in Drave se je končalo zasluženo z zmago Krčanov, Kljub temu da ne morejo ujeti več vodilne Drave, so z zmago nad najboljšo enajsterico dosegli zadoščenje. Novomeščani so se kar sprehajali med igralci iz Jevnice in jim za nameček nasuli kar 7 zadetkov. Se bolj so do izraza prišli Senovčani, ki so v mrežo Boča spravili kar 10 zadetkov. Mirenčani, ki so imeli v gosteh vodilnega Usnjarja, so igrali dobro in dosegli največ, kar se je dalo. Belokranjci so dosegli sicer pirovo zmago, vendar sta 2 točki ostali doma. V Brežicah, kaže, so se obdelovali. T^šni incidenti gredo navadno na rovaš domače ekipe, kajti v najboljšem primeru jim zapro igrišče.
Celulozar : Drava 4:1
Domači nogometaii so nedeljsko srečanje z vodečo Dravo vzeli resno. Takoj po startu so prevzeli pobudo in že v prvih minutah po rinili dve žogi v mrežo Ptujčanov. Po nepričakovanem vodstvu so nekoliko popustili in dovolili gostom da so rezultat zmtuijšall. Do konca tekme so domači zabili še dva gola in s tem dosegli lepo zmago. Pri domačih je treba po-hvaliti odlično igro vratarja Vu-kotira. Gledalci so burno pozdravili lepo zmago Krčanov.
K. PAVLIHA
Bela krajina : Rakek 1:0
Črnomaljski nogometaSi so tudi v nedeljo ponovili dobro igro. Proti moStvu Raketo so zaigi^i dobro, zlasti ker so bili gostje solidna ekipa. Domači so igrali točno, lepo kombinirali in stre-
ljali, vendar žoga ni hotela v mrežo. Edini zadetek je dosegel Peter Zunič že v 7. minuti igre. Sodnik inž. Novakovič Je bil dober.
T. LATERNER
Mirna : Usnjar 1:3
Gostovanje vodeče enajsterice Usnjarja z Vrhnike na Mimi je pritegnilo veliko ljubiteljev nogometa, ki so bili z igro in rezulta-tOTn zadovoljni. Poraz z 1:3 je za domače uspeh, če upoštevamo kvaliteto gostov. Zadetek za domače je dosegel Steranič. Sodnik Mrzlak je 'bil dober.
A. TR.\TAR
Rudar (Senovo) : Boč (Poljčane) 10:0
v lepi In zanimivi tekmi je domači Rudar visoko porazil solidno moštvo iz Poljčan. Senovčani
so pokazali najlejjfio igro v spo. mladan^etn delu, zato zma^a z 10:0 ni presenečenje. Pri Rudarju so se odlikovali Brinovec, Slblla, Gabrič in Plett^iiskl. Strelci so •bili; Brinovec 5, Gaser 3, Pleterski in Gabrič 1.
S. ŠIBILA st.
Elan : Enotnost (Jevnica) 7:0
Nogometaši novomeškega £Suna so dobro preizkuisili svoje strelske sposobnosti, saj so zadnji ekipi na lestvici nasuli v mrežo kar 7 zadetkov. S to zmago so Novomeščani pristali na drugem mestu in čakajo na reorganizaci. Jo lige; želijo nastc^iti v nekoliko zahtevnejšem tdanovanju.
V ekipi Elana lahko x>ohvalimo prav vse igralce, kljirt) temu da bi lahko dosegli kakšen zadetek več.
Brežice : Štore 0:1 -(prekinjeno)
V nadaljevanju celjske nogometne podzvessne lige je bilo srečanje v Brežicah v 78. minuti pri-Mnjeno. Sodnik Fink iz Slovenj Gradca očitno ni bil kos težki nalogi, tako da je prišlo na Igri. 5ču do izgredov.
ROKOMET
Ribničani ujeli zadnji vlak
Največ veselja v tem kolu so pripravili Ribničani, ki so zmagali na vročem terenu v Tržiču in s tem verjetno ujeli rešlhio bilko, zlasti čc jim bodo še Brežičani pomagali v srečanju s ptujsko Dravo. Brežičani so ponovno blesteli t srečanju z mariborskim Branikom. Dekleta pa so bile za las prekratke, da bi pripravile preše, nečenje kola. Krmeljčani so doma premagali borbene Grosupeljčane in ujeli po točkali vodilne Kranjčane. Kocka bo padla v soboto v Kranju, ko se srečata ti dve ekipi. Zmagovalna ekipa gre v prvo republiško ligo. Srečni bi bili, če bi se to posrečilo krmd^im fantom. Obračun zadnjih dveh ekip v ligi med Krškim in Novim mestom je prinesel zasluženo zmago Krčanom, ki so zane.sljivo premagali goste.
Brežice : Branik 22:19
Domačini so si tokrat zapisali novi dve točki. Srečanje so pričeli z veliko vnemo. Vodili so že z 9 zadetki, ko pa so v vrste domačih stopili mlajši igralci, je polet nekoliko usahnil. Pri Bre-žlčanih moramo pohvaliti vratar, ja Bergleza, ^tinca, Antoloviča in Bosiiio,
Brežice: Berglez, Šetinc. Rovan
3, .\ntolovič 6. Bršec 2, D. Šetinc
4, Bosina 6, Zore, Lipej, Zivlč in Pavlič 1.	V.	PODGORŠEK
Tržič : Ribnica 10:13
Tržičani so igrali brez volje, tako, da je zmaga gostov zaslužena. Ribničani so se zavedali, da Jim gori pod nogami, zato so T to srečanje vložBi veliko na-
Gabrijel Popovič, litlet iz Novega mesta, je zanesljivo o.sv(»jil prvo mesto na uličnem teku v Sevnici, ki je bil v (Mičastitev KMMetnice tabora. (Foto: S. Dokl)
Pionirke Kočevja in Novega mesta druge
Na republiškem pionirskem f«Trenstvu v orodni telovadbi je nastopilo več kot 400 tekmovalcev. Največ uspeha od dolenj-dcih ekip so v Ljubljani požele pionirke iz Kočevja in Novega mesta. Prve so v nižjem tekmo, valnem razredu dosegle drugo mesto, ravno tako Pa njihove vrstnice NovomeSčanke v višjem razredu. Med posameznicami moramo omeniti Knavsovo in Hočevarjevo (obe Kočevje) in Novomeščanke (iajičevo (druga), Plantanovo in piliče. vo, ki so se vse uvrstile med deset najboljših v SRS.
B. S.
pora in premagali solidne TržL čane. Pri gostih je bil najboljši Radič, ki je dosegel 9 zadeticov.
Ribnica; Lovšin, Kersnič 1, Tanko 1, Ponikvar 2, Puželj, Alatelič, Abram, Radič 9 in Andoljšek.
Brežice : Branik 8:9
Brežičanke so v prvem delu srečanja vodile in bi skoraj pripravile presenečenje. Usodne pa so bile prve minute v nadaljevanju, ko so domačinke zamudile prilož. nost, da zmagajo. Pohvaliti moramo vratarko Božičuikovo, Bužan-člčevo in Vlasto Mišiče vo.
Brežice; Božičnik, BužančiS 4, Molan, Zorko, Bah, A. Mišič, V. Mišič 4, Les, Z Zorko in Kuhar.
V. PODGORŠEK
Krmelj : Grosuplje 21:18
Domači rokometaši so zasluženo zmagali, kljub temu da so se gostje žilavo upirali. Igra je bila 2ivahna In je navdušila številne navijače. Pri domačih sta bila najboljša Zaman In M. Papež. Sodnik Zupančič Je sodil dobro. Obsoditi pa moramo početje mladih nepridipravov, ki so vrgli petardo na igrišče. Vprašamo se, ali hočejo škodovati krmeljskim rokometi^m?
Krmelj: V. .I^^gar, C. Logar 2, Hočevar, Mirt, Prosenik, D. Papež 3, Zaman 9, M. Papež 6, Metelko in Kolovrat 1.
B. DHBE2,.AK
Krško : Novo mesto 25:J4
Zmaga domačinov je popo4no-nta zaslužena. Novomeščani so
bili enakopravni le v prvem pol. času, vendar so v drugem delu domači delali na Igrišču, kar so hoteli. Pri 2anagovicih sta bila najboljša (ianc in Kovačič, pri Novomeščanih pa Jaklič, Pelko in Mam.
Krško: Katič, (Seler), Kovačič 6, Uumar 2, Koman, Mugoša 4, Božič, Jelen 4, Pogačar, Robič, (ianc 9 in Žibret.
Novo mesto:, Marn, Pelko 4, Seničar. Jaklič 4, Jožef, Blažič, Zupančič 2, Možina, Smerdu 2, Kaplan in Gantar 2.
K. PAVLIHA
Šah: najboljše ekipe iz Kočevja, Stične in Mokronoga
Na ekipnem pionirskem šahovskem pn’enstvu Dolenjske, ki je bilo 18. maja v Kočevju, je sodelovalo 13 ekip iz Novega mesta. Višnje gore. Slične, Vavte vasi, Žužemberka in Kočevja. Tudi letos so starejši pionirji in pimir-ke iz Kočevja odlično zai^^rali ter ponovno dokassali, da na Dolenjcem nimajo prave konkurence. Pri mlajših pionirkah so bile daleč najboljše Mctoonožanke, ki imajo v svojih vrstah republiško prvakinjo. NajmlaJSi pionirji iz Stično in Kočevja ao dosegrli oia-ko število točk, vendar so imeli pionirji iz Stične boljše rezultate na prvih deskah in so zato osvojili prvo mesto.
Vse zmagovalne ekipe bodo zastopale Dolenjsko na ^pnem pr-vei»lvu Slovenije 7. in 8. Jutuja v Postojni.
Rezultat-i:
Starej.ši pionirji; 1. Kočevje, 2. Novo mesto, 3. Višnja gora.
Starejše picmirke: 1. Kočevje, 3. Višnja gora, 3. Vavta vas.
Mlajša j^onirji:	1.	Stičua, 3.
Kočevje, 3. Žužemberk.
Mlajše pionirke; 1. M<rfironof, 2. Višnja gora, S. Kočevje, 4. Vav-ta vas.
IVE STANIČ
Od tu in tam
■ NOVO ME.STO — V nadaljevanju nogometnega prvenstva v okviru delavskih športnih iger so bili doseženi naslednji rezultati; NOVOLES — KREMEN 3:0, EIJV
— NOVOTEKS 3:6, družbene službe — OS Škocjan 6:0, KRKA — ISKRA (Žbk.) 10:1, PIONIR — OS Šmihel — Stopiče 6:4, Prosveta — IMV 0:3, NOVOLES — ELA 2:4, NOVOTEKS — ISKRA 4:5, PIONIR — družbene službe 5:1, ELA — KRKA 2:4, IMV — OS Stopiče — Šmihel 5:1, Prosveta — PIONIR 0:3. V finalni del tekmovanja so se uvrstili PIONIR, IMV, KRKA in ELA. (J. M.)
■ STARI TRG — Rokometaši Starega trga so na domačem igrišču premagali mladince iz Semiča z rezultatom 16:14. (A. L.)
KOČEVJE — Na tekmovanju učen<!®v osnovne šole v krosu so biU doseženi naslednji rezultati; deklice; 8. razred — 1. Fabijan, 2. Tomc; ekipno — 1. 8. f, 2. 8. d; 6. razred — 1. Mukavec, 2. Med-veščak; ekipno — 1. 6.1, 2. 6. _d;
5. razred — 1. Terbovc, 3. Miš-maš; ekipno — 1. 5. a, 2. S. b Dečki; 8. razred — 1. Skrhan, 2, Zupec; ^jMio — 1. do 3. Sb, 8. a in 8. f; 6. razredi — 1. Rački, 2. Malner; ekipno — 1. in 2. 6i in
6. h; 5. razred — 1. Kurolt, 2, Pregelj; ddpno — 1. 8. h. 2. 5. e{ Sedmi razredi se niso udtieSill tekmovanja, ker so bili ^»rejeti v mladinsko organizacijo. (A. A.)
■ K.\NI2ARICA — V prijateljskem nogometnem srečan(ju je Dragatuš premagal Kanižarico z 8:6. Strelca za Dragatuš sta bila Svetič 5 in Šiška 3, za domača Kure 3, Kobe 2 in V. Wel9B 1. Sodnik Avsec ni sodil najboljšo. (T. L.)
■ NOVO MESTO — V okviru
republiške namiznoteniške lige je bilo v Novem mestu srečanje med Novim mestom in ekipo Kamnik II. Za Novo mesto sta nastc^la M. Picek in Gerbec. Srečanje s Kamničanoma, Prešernom in Kuni-pom, sta izgubila s 3:0. (V. Z.)
■ SODRAŽICA — Po 18 pionirjev in pionirk osnovnih šol iz ribniške občine se Je v nedeljo, 1. junija, pomerilo na občinskem prvenstvu v Sodražici za najhitrejše pionirje in pionirke. Pri pionirjih, ki so tekli na 1000 m, je zmagal Ivan Kerže iz Loškega potoka, pri pionirkah na 800 m dolgi progi pa liana Abrahams-berg iz Ribnice. Oba zmagovalca sta bila nagrajena z ročnima urama, darilom delovnih organizacij. Tekmovanje je razpisala občinska zveza za telesno kulturo, izvedel pa Partizan Sodražica. Posvečeno je bilo krajevnemu prazniku Sodražica in 50-letnici KPJ, SKOJ in sindikatov. (J. P.)
■ CEIJE — Preteklo soboto so se. najboljše atletske pionirske ekipe iz Slo\’enije pomerile v finalnem tekmovanju v Celju. V finale sta se uvrstili moška in ženska ekipa OS »Katje Rupena« iz Novega mesta. Vendar pričakovanega uspeha nista dosegli, kljub temu da nista razočarani. Konkurenca je bila zahtevna, re-
I zultati pa odlični.
V končni uvrstitvi so fantje zbrali 6.187 točk in pristali na tretjem mestu, dekleta pa s 4.837 točkami na četrtem mestu.
Omembo' vredni so dosežki Jiik-šetove, Gazvotinve, Gabrijanove, Lužarjeve, (iajlča, Komela in Rab. neta. Najboljši rezultat sta dosegla Rahne, ki je 400 m preteikel v času 56,1, ter Jakšetova, ki je zmagala na 60 m v času 7.9.	(J.
H.)
■ BREZICE — Med tednmn so se srečali rokometaši gimnazije in osnovne šole. Zmagali so gimnazijci s 25:17. Za gimnazijo so bili uspešni; Kolešnifč 7, Zore 6, Zbontar 6, Seoica 4, Bužančič 1 in Ostrelič 1. Za osnoNTio šolo: Blatnik 5, Zagode 4, Stangelj 3, Merslaviv	2, Božič	2 in (iorišek
I. (B. G.)
■ Celje — Člani karate kluba iz Krškega, Brežic, Novega mesta in Celja so v čast dneva mladosti priredili miting, na katerem je sodelovalo 60 karateistov. NajlepSa borbe so	pokazali	Iskra	iz	Krškega ter	.Slamnik,	Gobec In	J»-
kclj iz C^lja. (C. C.)
■ SAMOBOR — Ekipa gimnazije iz Brežic je osvojila na tradicionalnem	uličnem	teku	v	Sa-
moboru prvo mesto. Za zmagovalno ekipo so tekli; Bizjak, (<o* renc in Žibert. (B. G.)
■ BREZICE — V finalnem delu tekmovanja mladinskih aktivov v nogometu rokometu so oba pokala osvojili, gimnazijci. Nogomet: gimnazijd — Obrež 3:2 in rokomet: gimnasrija — OS Brežice 20:8. (B. G.)
■ NOVO MESTO — Pričelo .se je tekmovanje v letni kegljaški občinski ligi. V tretjem kolu so bili doseženi naslednji reeultati; Stari devet — KRKA 288:432, Vseh devet — PIONIR 434:336, Luknja
— Zelemičar 460:479. V vodstvu Je ekip« Vseh devet, pred 2ele»-ničarjem In Pionirjem. (J. M.)
NA OBISKU PRI 100 LET STAREM MOŽAKU
n
Poznal sem še baronico iz Krupe“
Martin Movern iz Vavpče vasi pri Semiču bo 17. septembra letos 100 let star — Še pred nekaj tedni je bil eden najbolj delavnih pri hiši — Njegov recept za visoko starost glasi: Delaj od jutra do mraka, varčuj, ne kadi in zmerno pij!
stoletnik Martin Movem Je imel pred seboj ravno krožnik okusno dišeče juhe, ito sem ga prišel obiskat. Pogledal me je iizpod široko-kirajnega klobuka, še nefkaj-kirat zajel juho z žMoo, nato pa je krožnik odrinil. Snaha Mii(^, ki je diružini stireg^la pri kosilu, je povedalLa:
— Naš oče še vse raosu-■ni^jo im sldšdjo, kaj se pogovarjamo, samo govoriti od prvomajskih praznikov ne moreijo več. Zadela jih je kaip.
Potem sta mi stoletndkoiv •in Franc on njegova žena pripovedovala o atovem živ-IJenju, on pa je bil zraven, poslušal In kimal, da je res tako kot govorita.
— Bodil se je 17. septembra na Cffešnjevou. Izučal se J® aa tesarja in delal toMko časa, da si je lahko v Vavpči ▼afitt icupil hramček in nekaj ▼»Ograda. Tu zadajj stoji naša W6a. Ib hramčka ja kasneje ■em naredil stanovanje.
Ko je bdi mlad, ga je zamikala Amerdka kot mnoge BelokrarivJoe. Hot^ je naskd-•nij čez lužo, a so ga dobili, ■ato Je prdšel domov. Prvič ae je še mJad oženil. Ja, pirve-ea zakona Je imel dvasdnova. tono je pobrala gniža, enega ■na jetika, drugega je t povoell vJak.
Z dnigo ženo je imel štiri otrok«, dva sta še živa.
Pred nekaj tedni je bil na slivi
Kako krepak je bil sto-letmik vse do letošnjega prvega maja, so domači na iniroko priopovedovali. Veliko j6 deteti. Lani Je še stesal TOV' pod, vedno Je skrbel za žsvioo T hlevu, žagal je drva, sekal daTva kot mladenič. Ne-dna, preden ga je zad^ top, amo prišli z njive on ®l3edaJi očeta na slivi pred hišo. Pristavil je lestev in BB whu drevesa žagal poeu-Sene veje. Lani pa jo je mahnil celo na Smuk in ni doma povedal. Zvedel je, da so 1»m poetavUi lepo kočo. Hotel Jo Je na vsak način videti. Zlahka Je prišel po sbmruinii na 547 m visoko ta-riotočno postoijanko, medtem k» ^ mnogi drugi mlajši Semičani koče nčso videli.
Čez dan ni nikdar počival
Naš oče je bil zmeraj zelo varčen. Nam, otrokom, je za-bičeval, ki^ko moramo goe-podaritii, da bomo kaj imeli. Tudi kaditi nam ni dovolil. On sam ni mkdar kadil, razen kda;} 1» kdaj v družbi, 6e mu je kdo ponudiil caga-reto. Za zabave on ples ni bdi vnet, tudi pijanec nd bil. Kadar je delal, je spil največ liter vina na dan, sdcer pa Se manj. Jedel je najraje krompcT, rad pa Je imel tudi sladkarije. Vse do 2xJaj mu nd nikoli prišlo na misel podnevi počivati. Nikoli nd bil na dopustu. Počival je samo pozimi, ko je sedel na peči in zaradrl snega ni mogel delati zunaj.
V kinu ni bil, časopise je bral
— Zadnjih 23 let, kar sem jae pri hdši, vem da oče niso bili nikdar v kinu, čeprav je dvorana tako blia«, — je še povedala snaha. Kakor so mi rekli drugi, kina tudi prej nd videl. Televizijo je zadnje čase nad gledal, zmeraj pe je veliko bral. Dolenjski list vsak teden prebere od začetka do konca. In to bree očal! Vse do pred todnd se je zelo zanima<l za politiko in gospodarstvo. Močno je hvalil tovarno Iskra v Semiču dn ssmeraj poudarjal, kako danes ljudje dcbro živijo in kako je l»lo včasih hudo.
O baronici s Krupe
— Kadar nam je pravil agodibe ia svojdh mladih let, je večkrat povedal, da se spominja baronice s Krupe. S kočijo se je voeila, in ko je zagledala kup otročajev, je viTgla mednje pest drobiža. Naš oče Je bdi vsakokrat zraven, ko 90 iz cestnega prahu pobirali denar.
Ob 100-letnici bo proslava
Ko so oče med pogovorom snahi dali vedeti, da bi radi ^^j s slivovko, ga Je takoj skimala. Popil je p>olnD sko-
Ribniških krošnjarjev z avtomobilom ne marajo
Tudi najrevnejši Ribničan ne krošnjari več peš
Ribniško Turistično dru&t-vo je ponudilo organizatorjem »Kmečke ohcetl«, da bi v £T>remstvu ohceti sodelovala tudi dva ribniška krošnjarja; oče z voaom (zaprav-
Razpisi za sprejem v razne šole
so zaradi pomanjkanja prostora na običajnih straneh danes tisJcani tudi na straneh nove številke Skupščinskega Dolenjskega lista. Starše in prizadete učence zato še posebej opozarjamo na številne razpise za sprejem v razne srednje In strokovne Sole.
Ijivčkom), naloženim s suho robo, »in pa z avtom, okrašenim s suho robo. Pred halo Tivoli bi potem suho robo tudi prodajala.
Organizatorji Kmečke ohcetl pa so prosili, naj bi Ribničana v svatovi^em sprevodu krošnji nosila na hrbtu.
Ko je predstavnik Turističnega društva željo organizatorjev Kmečke ohceti sporočil obema Ribničanoma, sta odgovorila:
Oče: »Sem »prestar, da bi si spet oprtal krošnjo.«
Sin: »Nikoli še nisem krošnje nosil in je nikoli ne bom!
Pravi ribniški krošnjarji so pravzaprav res že izumrli. Danes si noben več ne oprta krošnje na ramo, kot sl jo Je nelkoč. Ribniški krošnjarji so se modernizirali in prevažajo suho robo najraje z avtomobtU, le starejši tudi z vozom. Celo najrevnejši krošnjarji prevažajo robo vsaj t mopedom.
delico čaja, zraven pa prigriznil nekaj napolitank. Pogovor je dobil drugo smer. Sin in snaha sta mi pravila, kako bodo proslavili očetov’o stoletnico. Slavje bodo pripravili že avgusta, ko je še lepo vreme. — Upamo, da si bodo oče do takrat še malce opomogli. Vse do te kapi niso nikoli potrebovali ne zdravnika ne adravil. Bili smo že zaskrbljeni, da jih bo nenadna bolezen pobrala, a se jim moč spet vrača. Govoriti pa ne morejo več in tudi jed jim ne diši. Samo čaj s slivovko imajo še radi.
Stoletnika smo zvabili na vrt pred hišo. Hodil je sam, nič majavo, a s palico. Ko se je usedel na stol, da bi ga fotografirala, je pi-ešemo zamahnil z roko in tudi na-stmejal se je.
RIA BAC£R
»Poznavalec«
Eden izmed sevniških lovcev je v bližini Krmelja opazil jato rac v potoku in v svoji vnemi brž ustrelil vanje. Sele ko sta dve obležd-li, je ugotovil, da so bile race domače. Lastnica se je medtem že pogodila z lovcem, hudo je le to, da je bil »poznavalec« rac — veterinar.
1 hobbyjev
Hnskem sodišču
V eri
Na občinskem Sevnici so sodili mlademu nepridipravu, ki si, je »sposojal« avtomobile. Ko ga je sodnik opomnil, da je to storil že večkrat, je obtoženi odgovoril natanko takole: »Ja, veste, tovariš sodnik, vsakdo ima svoj hobby.«
Martin Movem iz Vavpče vasi, ki bo čez dva meseca praznoval stoletnico
Če želite
odgovor al! naslov iz malih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par!
UPRAVA LISTA
KMEČKA OHCET 1969 V LJUBLJANI
Veliki dan naše Jelene in Vinka
Novomeščana Vinko in Jelena sta se poročila na »Kmečki ohceti 1969« v Ljubljani - Prireditev spremljalo okoli 80.000 gledalcev - Naša sta si za
priči izbrala kar par s severa.
Novomeščana Jelena 2ic in Vinko Dežman sta doživela svoj veliki dan. Kot izbranca slovenskega časnika Dnevnik sta zastopala slovenske neveste in ženine na tradicionalni elitni fcuristično-folklor-ni prireditwd »Kmečka <Acet 1969« v Ljubljani. Zbralo se je 12 parov iz Evrope in Afrike. Na ljubljanskem magistratu sta se po slovenskem kmečkem običaju poročila in prežtivela obred, ki ga je
spremljalo več deset tisoč ljubiteljev ljudskih običajev. Ljubljana je ta dan živela za mlade pare, ki so prišli v srce Slovenije, da se poročijo in oživijo stare, lepe običaje.	,
Mlada Novomeščana, ki sta bila te dni v središču pozornosti, sta svoje poslanstvo dobro opravila. Na ohceti in v sprevodu sta se dobro zadržala in vlila upanje vsem tistim, ki še oklevajo stopiti v »zakonski jarem«.
Mlade pare so po prisiljeni ločitvi združili nekaj trenutkov pred poroko pri »šestici«. Neveste so nestrpno čakovale svoje bodoče soproge. Ko smo se pogovarjali z Jeleno, nam je zaupala, da ji je vsega počasi že dosti, želela si je miru in ohladitve ter da bi rada slekla narodno nošo, v kateri se je več dni »kuhala«. Obljubila pa je, da bo zdržala do konca.
Posebno živahno je bilo na Trgu revolucije, kjer je starešina Tone Kozlevčar komaj prepričal šrangarje, da so »glihali« za dinarje čeprav so bili fantje bolj »usekani« na devize. Ko so si segli v roke, so se svatje odpeljali pred mestni magistrat, kjer je bdlo že vse pripravljeno, za poroko. V atriju mestne hiše je stekel poročni obred.
ROKI STA SE JIMA TRESLI — Jeleni in Vinku sta se pri podpisovanju poročne listine tresli roki; vanju so bUe uprte oči vseh prisotnih ter veliko oko televizij.ske kamere (Foto: S. Dokl)
Našima sta kot priči stala ob strani gveda Barbro Sardel in Bertil Svensson, nato pa s vlogi zamenjali. Ko so rekli DA, si nataknili prstane, se uradno in javno poljubili, je obred minil.
Nato je dolga kolona, v kateri so bili mladoporočenci in svatje, odšla v halo Tivoli, kjer so plesali, peli in vriskali tja do drugega dne.
S. DOKL
Ženska skočila v Rinžo
Pred avtobusno postajo v Kočevju sta se 27. maja nekaj po 21. uri pretepala in zmerjala mož in žena. Ljudje — med njimi je bilo precej mladih — so ju k pretepu in zmerjanju še spodbujali. Zakonca sta se med pretepanjem in zmerjanjem skupaj z gledalci pomaknila proti Rin-ži, odkoder je bilo kmalu slišati obupen ženski krik, nato pa nasvet: »Skoči v Rin^o, drugače te bo zadavil.« Ženska je res skočila v Rinžo, čeprav ni znala plavati. Gledalci so jo samo opazovali, kako se potaplja. Takrat pa je izpred kina pritekel neznan fant, ki bi mu marsikdo prisodil, da je huligan, brez razmišljanja skočil v vodo in žensko rešil gotove smrti. Seveda se mu za to dejanje nihče niti zahvalil ni!
POGOVOR Z OGLARJENa
RiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiii
Trdinov večer med gorjanskimi oglarji
Pri Miklavžu bodo obiskovalci Trdinovih Gorjancev poleti oglarili
Kot ^ bi zemlja vzvalovila, se Me vinske gorice, po-visoko v Gorjance, Panske grm, vasica, kjer še n	^	okenskimi
2apalu na notranji strani, ki so	Uudi	pred	volko-
vi, je 6 oboko v dolini. Zidanice ID nrami, oviti v vejevje, da ne bi škodil, se vr-
Sevničani na Mont Blanc!
Planinsko društvo »Lisca«
Je imelo pred kratkim občni zbor, na katerem so sklenili, da bodo v prihodnje posvetili več pozornosti deju z mladino in varstvu narave. Na tem zboru so nekoliko spremenili tudi društvena pravila. Po novem bosta poleg upravnega in nadzornega odbora delovala tudi klub za varstvo narave, ki ga bo vodil inž. Niko Zalokar, in mda- . ^ dinski klub pod vodstvom »NeK je bilo več og-Vere Demovšek. V mladin-	propadle	koški klub bodo vključili pio-	oglarje-
nirie in mladino« ncsnrvvnih nje. * ,_/^lklavžu bom na-
letos na Gorjancih oglaril. Pa ne tako, kot je pred leti, ko je v gori ostajal cele mesece. Z Martinom Medletom bosta postavila dve kopi pri planinskem domu IMV. Ob kopah bosta postavila oglar-sko kočico. Trdinov večer med gorjanskimi oglarji, tako se bo imenovala letošnja osrednja turistična prireditev na Gorjancih, se bliža. Z oskrbnikom planinskega doma IMV pri Miklavžu Lojzetom Medletom sva Iljaša obl-
Danes še lahko
pošljete rešitev naše uganke: »Koliko znaša dosedanja skupna naklada DOLENJSKEGA LIS.TA?« Objavili smo jo v četrtek, 22. maja, na 11. strani našega časnika.
Dvajset nagrad — 330 dinarjev — čaka na srečne izžrebance! Poglejte še enkrat DOLENJSKI LIST od 22. maja! Na vašo rešitev bomo čakali do jutri, 6. jiuiija — zato nalepite ia-rezan odgovor iz naš^a lista na dopisnico in jo še danes odpošljite v Novo mesto!
Uprava losta
nirje in mladince osnovnih in srednjih šol, prosvetne delavce, ki delajo z mladino, in mladince vodnike, ki so že obiskovali tečaj.
Mladinski klub ima že načrtno izdelan delovni program. Vsak mesec bodo mlar dl planincd priredili vsaj enodnevne Iz.ete, med počitnicami pa tudi nekaj večdnevnih.
Osrednja naloga planinskega društva pa je prav gotovo izlet na Mont Blanc, ki bo trajal devet dnd. Sevničani bodo prej organizirali večdnevne izlete, da jim ne poide sapa, 28. julija pa krenejo na pot.
tat-bom na-
‘lesetletji,« ^ Alojz Iljaš, pre-kalj^	Pangrč
g^a. (froto: P. Breščak)
Zemlja
daje svoj sok prav rado-darnoVrt- V vinogradih je ži-vo. vežejo trte. Od ju-trfl ^Vsako je treba poglej ■ Kolikokrat se je potrebJ‘0 skloniti!
Aloj^* Iljaša sem na.šel v vi-nogr«?,.*;. 7isopihal je in že je	kljuf,	ki	odpira
vrat« ziHamce. aioJs IljaS bo
skala, da bi se pogovorili o kopah.
»Kakih petdeset do šestdeset metrov bo potrebno za vsako,« je rekel Iljaš. In oči so se mu zasvetile, ko je takoj dodal, da Je svojčas v Kostanjevici zložil kopo, za katero je porabil več kot 200 metrov drv.
»Na starem ,placu’ jo bomo napravili. Tam, kjer Je zemlja že prekuhana,« je rekel. »Na novem je treba zemljo še zrahljati. Ja, saj je še dosti starih ,placov’ na Gorjancih. Koliko kop je bilo v gori, ko sem bil še mlad!« zavzdihne.« Sedaj pa je oglarjem že odzvonilo. Kovačije propadajo in kam bi z ogljem? Pred desetletletji je bilo veliko povpraševanje, sedaj pa le tu in tam še kdo kuha.«
Potem pripoveduje o druščini oglarjev, ki je po cele tedne ostajala v gori. In o divjačini, ki je obiskovala gorjanske samotneže v dolgih nočeh. Oglarjenje je danes zanimiva ostalina preteklih dni, svojčas pa je bUa to veščina, ki so jo obvladali le mojstri. Kopi je treba pazljivo streči. Le veščak zna drva prav kuhati. Ko začne Iljaš pripovedovati o tem, kako je treba kopo postaviti, kako je treba paziti, da je ne požre ogenj, govori o njej kot o nečem, živem. V stavko vpleta besede, ki jih poznajo le oglarja.
Obiskovalci Trdinovih Gorjancev bodo imeli letos pri-' '■?rvost, da za uro ali dve
sami postanejo oglarji. Prireditev Trdinov večer med gorjanskimi oglarji, ki Je napovedana za 9. avgust, bo zanimiv poskus oživitve nekaterih strani iz življenja davnine v naših krajih. Povezana bo s programom, ki ga pripravljajo prijatelji Trdinovih Gorjancev. Dve kopi, ki bosta postavljeni na košenici ob robu gozda pri planinskem domu, bosta nudili zanimiv vpogled v preteklost Dolenjske.
PETER BREŠČAK
Šele po upokojitvi
Naš turizem ni takšen, kot bi lahko bil in kot bi moral biti. Preveč podjetij se ukvarja z njim in premajhna so, da bi zmogla kaj velikega. Povsod v gospodarstvu se združujejo, da bi s skupnimi močmi dosegli več, v novomeškem gostinstvu pa je drugače. Kot smo zvedeli na občinski seji, je direktor enega izmed novomeških gostinskih podjetij izjavil, da se bo njegovo podjetje združilo s kakšnim drugim šele, ko bo on upokojen. Rečeno je bilo, da imena ni treba povedati, ker je splošno znano. Vse kaže, da bo potreben kirurg, ki mu bo odrezal stol od sedala ...
Za gradnjo hiše ji je '^manjkalo
Poslovodkinja trgovine BETI j® *|®upravičeno uporabljala denar - Kazen	sodišču
M. V., bivša poslovodkinja	vmitd, ko bi jl v
toTgovine BETI v Metliki, je	kre^iit
bila pred kratkim .na novo- za	stanovanjske hi-
meškem okrožnem sodi- š®*	začela, raču-
šču obsojena na 1 lefco zapo- ni	™	ker ni ime-
ra, pogodno za 3 leta, v roku la	“> si je začasno rz-
frreh mesecev pa mora pod-	^ blagajne,
jetju povrniti škodo.	Ker	ni ponarejala li-
m-.
Ugotovljeno je, da je vse
TUDI BEI/>KRANJSKE N06E SO SE PREDSTAVILE — Na »Kmečki ohceti 69« 80 nastopili tudi Belokranjci s Rvojimi značilnimi nogami. Popestrili so živo pisani •prevod, U Je navdušil nuioiico i^edalcev. (Foto: T. Gošnik)
leto 1967 postoipoma jemala de- ^	„d	imelo dc5caz3v
nar od dnevnega iatou^čka in ^	ni	nameravala vrl
ga porabttia zase, v sodbi pa
je rečeno, da si vzetih 13.361 ofcrožno sodišče ie M V din nd namera^-ala prilastiti, isjrek^^so^ za neupraviče-'
Obtoženka je priznala Izpo- no	^®narja, ker p«
sojanije denarija v trgovbiskl je P<rišla navzkriž z za-bOagajnl, aabrjevala pa je, da	da	bo pogoj-
gtt je vtaela samo kot poso- no	aapoma	ka/en
jiHo in da ga' je zatrdno na- dos^^ namen.
Privlačil ga je moped na samoti
Na modni reviji, ki jo je v petek zvečer za svoje poslovne prijatelje iz vse Jugoslavije pripravil NOVO-TEKS, so goste zabavali tudi pevci »štiri M«, ki so bi prin^iikii^'’r	spremljavi	»Mladili fosilov« iz Zagreba. (Foto:
- - iakor	fr:	M.	Vesel)
kril®<
T navadno zgo-
Večer NOVOTEKSOVIH diolenov
Karel	Laznik	iz	Češnjic obsojen na	1 leto in
3	mesece	zapora,	pogojno ^ dobo	štirih let
ne dele-
J® obto-
ženec o^itosrčno priznaval tatvin^"’ dogovor z mlado-letniko^. kar so mu Steli v olajS^ ^ okolnost. Ker pe obtož^^ še ni	potek)la ka-
zen,	na	občinskem
so tokrat na do^®®neni sodišču izrokli enotno kaaen, ha giasi; 1 leto ^ J^esece	zapora, po-
^irih ’ l«t. Oškod^^^^^u ZeUču pa mora pla^ 2.200 din s 4-odstot-nirni	ter	mu vrniti
dežni P*Qsč in rokavice.
Karel Lazndk, deSavec brez zaposlitAre, se je moral zago varjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ker je 14. aprila lani v družbi z mladoletnim sostorilcem vlomil v zaklenjeno barako v gozdu nad vasjo Križ in iz nje vssel rokavice, dežni plašč ter moped.
Prav moped shranjen na samoti, je Laznilka avabll k tatvind, ki pa je bila kmalu odkrita. Registrsko tablico so našli v breznu nad va.sjo, moped pa je LaOTJik razs+dviJ in pobran z Aiega posaunez-
Vodstvo tekstilne tovarne NOVOTEKS je v petek zvečer, 30. maja, v gradu in novi restavraciji hotela grad Otočec priredilo več kot 150 svojim poslovnim prijateljem in približno 50 gostom prijetno presenečenje:	mo^o
revijo z žrebanjem 610 nagrad svoje velike nagradne imkete. Tovarna se je pred tedni obrnila prek največjih jugoslovanskih tednikov na EK>trošjjdke po vsej državi, da so ji poslali odgovore, kako poznajo diolen tk/inine. Nad 10.000 odgovorov je za ves dan i^poslilo posebno komisijo, ici jo je vodil Jože Suhadolnik, da Je 6-letna Mirjana Druškovič iz Krškega izžrebala 600 dobitkov — izdelkov NOVOTEKS A. Zvečer so pevci znanega kvarteta »Štiri M« in zagrebške baletke izžrebali še dodatnih 10 glavnih nagrad med prikupnim sporedom, ki je spremljal zaključek žrebanja. Priljubljena Marjana Deržaj in pevci ».^tiri M« so ob zvokih za-
grebških »Mladih fosilov« prijetno zabavali navdušene goste.
Navdušenje pa je veljalo ta večer predvsem novim izdelkom novomeških tekstilcev v izvedbi zagrebških manekenov: postavili so se z vrsto novih diolen tkanin, za katere lahko postavimo tale skupni imenovalec: lepo, uporabno in modno blago! Zlasti so ugajali ženski kompleti v roza barvi, posebno posrečene modeme obleke mladih v »diolen-loftu«, pa še vrsta okusno krojenih moških in ženskih lahkih oblek iz hvaležnega diolena, ki smo ga ta večer spoznali v novi luči. Ni treba tudi posebej poudariti, da ima NOVOTEKS skoraj prazna skladišča — in do jeseni že vnaprej prodano vso proizvodnjo!
. To pa je »osebna izkaznica«, ki v uresničevanju gospodarske reforme kaže naš NOVOTTEKS v pravi luči.
TONE GOSNIK
Zagrebški manekeni so v soboto na Otočcu z izvirnimi modeli predstavili modne in vsestransko uporabne tkanine iz NOVOTEKSA.
Stric - bi ti bil moj ati?” '
I '	Sfeoesi vas grmi želeena pošast — nekomu v veselje,	i
I	dirugemu v žalost in jeao. Nekateri s kletvicami stresajo	|
I	nevoljo nad mogočnim strojem, ki s svojimi dvanajstimi	|
I	tonami neusotniljeno trga in ruje pred sabo vse, kar se	i
I mu postavlja po robu.	i
i	Brez milosti pade pred strojem mlada jablana. Brez	|
i	odpora klone mogočni hrast, ki je desetletja bahavo stal i
i	sredi zelene jase. Zdaj je p^el, tod	bo šda nova cesta.	|
i	Pošast ga je izruvala z vsem, kar ga	je vezalo z zemljo,	=
I	ki ga je hranila v svojem naročju.	i
I	Stroj se je umaknil cesti. Umakinil	se je tudi ljudem,	|
I	ki bodo nekoč hodili po novi cesti,	umaknil pa se je	|
I	tudi štiriletnemu fantku, ki tiho strmi v nežno divjo	|
I	vrtnico, ki počasi tone pod plastmi zemlje, M jo z grme-	5
i	čim glasom nasipa biiltožer.	|
i	Otrok strmi in se dudi mogočni sili stroja. Dvigne	i
I	roko, hoče nekaj reči, toda glas mu ostane v griu in spet	|
I	se zazre v svet, ki ga z naslednjim kubdkom zagrne zem-	|
I	Ija. Spet dvigne roko, v tem pa ga neki glas poMiče. Otrok	i
I	steče in se kmalu sp^ vrne z obloženim kruhkom v roki.	|
i	S prosto roko zgrabi za grudo zemlje in jo vrže pred	|
I	stroj, ix>tem pa se zastrmi v strojnika, se nasmehne in	=
i	ugrizne v kruhek. Spet dvigne roko ter pomaha. Stroj	=
i	obstoji.	i
i	»Kaj je, sine?« — »Stric, se grem lahko peOjat?« —	i
I	»Lahko, sinko, lahko!«	|
i	Otrok veselo zgrabi za ponujeno roko in se s kruhkom	|
I	v roki povzpne na buldožer, pa hkrati veselo pozdravlja	|
I	svoje vrstnike, ki ob strani čakajo na morebitno srečno	|
I	vožnjo na mogočni želeani pošasti.	5
i	Delo in hrup motorja strojniku ne dopuščata, da bi se	|
1	pogovarjal z otrokom, ki sedi poleg njega in veselo čeblja	i
i	ter vsevprek sprašuje vsemogoče. Molk počasi združi	|
i	Otroka, stroj in strojnika, da postanejo eno. Otrokovo	|
i	čebljanje počasi utihne, fantek pa se nato stisne k člo-	E
I	veku ob njegove z oljem zamazane hlače in vpraša:	~	* |
i	»Stric, kaj imaš ti očita?«	1
I	»Imam; kaj pa ti, sine?«	i
=	»Imam, pa me ne mara...«	i
I	»Zakaj pa ne?«	|
i	»Ne vem, pa seon 2aneraj priden...«	*	|
i	Spet molk, le stroj znova grmi svojo enolično pesem.	S
I	Nenadoma pa zasliši strojnik tiho in	vdano prošnjo:	|
I	»Stric, bi ti bU moj ati?«	|
=	Nezakonski otrok prosi za očetovstvo neznanega člo-	=
§	veka, pri katerem se je nekaj dni počutil srečnega. Otro-	S
I	kove oči zro nekam prek temnih gozdov v <toljavo; zdaj	=
i	ne vidijo ne cvetja ne lastovic, ki veselo letajo prek trav-	E
E	nika. Ni mu mar čebelice, ki počasi brenči mimo njegove	=
S	glave, žalostru očki strme nekam v daljavo, če ni morda	|
E	tam kje njegov oče. Morda je tam toplo očetovo naročje.	|
I	Zanj ni sonca ne cvetja, žalosten pogled blodi neznano	|
I	kam, otroka je vsega prevzela žalost. Ctetal je brez skrbne	e
I	opore očeta. Ljubezen, ki mu jo vliva v srce mati, ko mu	|
i	pripoveduje o neznanem očku, je utrnila nenadoma solzo	s
I	na zagorelih ličkih.	i
E	Otrokova roka je omahnila. Ostanek kruha mu pade	e
I	iz dlani, prsti krčevito 2®rabijo, vendar prepozno. Kruhek	|
=	se izgubi ix>d strojem, kot se je nekje neznano i^ubil	=
I	otrokov oče. Prsti se počasi razklenejo in ostanejo odprti.	|
I	čakajo, čakajo — tebe, očka, da se te oklenejo, da td	|
I	skuštrajo lase in da ti nažoblijene otrokove ustnice dajo	|
I	poljub na lica. V otrokovem srcu pa narašča prošnja:	E
E	OČKA, PRIDI, očka pridi — in ostani	za vedno!	5
I	JOŽE	MIKEC	I
E	S
E	Zgodba je bila nagrajena z drugo nagrado (500 din)	=
E	našega natečaja »STE IZKORISTILI V®E SVOJE	|
I	SPOSOBNOSTI?«	I
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiiiiiimiiiiMiiiimniitiiiiiiiiiiiiiiii
Za razsvetljavo in proti njej
Nekatera naselja oziroma krajevne skupnosti v občini Kočevje zahtevajo javno razsvetljavo (Dolga vas itd), druge krajevne skupnosti, ki javno razsvetljavo že imajo, pa razmišljajo, kako bi se je znebile oziroma jo ukinile (Draga, Predgrad). Krajevne skupnosti, ki javno razsvetljavo že imajo, so namreč ugotovile, da jih vsako leto precej stane (verjetno vzdrževanje ali pa elektrika) in da jim zato zmankuje denarja za druge stvari, ki bi jih rade uredile. Zadeva je torej čudna, zanimiva in seveda tudi — poučna.
i
Urediti financiranje godbe
Zanjo naj bi prispevali vsi kolektivi - Priznanja dolgoletnim članom rudniške godbe
Draga: največ o samoupravi
Na nedavnem skupnem sestanku družbeno-jKJlitičnih organizacij v Dragi, ki ga je sklicala SZDL, so ugotovili, da se bo Io!^lna samouprava preko krajevne skupnosti lahko bolj uveljavila 5e, če bo imela močnegšo materialno osnovo, se pravi, če bo v večjem odstotku udeležena pri delitvi dohodka, ki je ustvarjen na tem območju. Zahtevali so še bolj urejen odkup mleka, boljšo organizacijo osnovnega šol-st\'a, avtobusno zvezo tudi ob nedeljah in večja vlaganja v turizem na njihovem območju. Sklenili so tuda, da bo SZDL svoje delo še bolj uveljavila preko sekcij in klubov.
Šercer novi tajnik obč. sindik. sveta
z junijem je prevzel dolžnost občinsk^a sindikalnega sveta Kočevje Tone Šercer, ki je bil doslej sekretar podjetja LIK in podpredsednik občinske skupščine Kočevje. Tovariš Šercer, ki je bil že pred* leti predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje, je bil znani dolgoletni družbeno-politični delavec.
Za daljšo mandatno dobo
Krajevni skupnosti Kočevje in Stara cerkev sta predlagali občinski skupščini Kočevje, naj bi bila v bodoče mandatna doba članov svetov krajevne skupnosti 4 leta, in ne le dve leti. Nedelavne člane sveta pa naj bi zamenjali lahko že prej. Svoja predloga sta krajevni skupnosti utemeljili s tem, da se v dveh letih novi člani komaj dobro seznanijo s svojim delom. Vse kaže, da bo občinska skupščina predlog obeh krajevnih skupnosti sprejela.
Struge: vse za krajevni dom
Prebivalci struff pripravljajo vse potrebno za gradnjo svojega krajevnega doma, ki naj bi stal v bližini šole, njegova gradnja Pa bi po oceni veljala okoli 200.000 din. Na sestanku predstavnikov Strug, občinske skupščine in občinske konference SZDL, ki je bil 31. maja v Strugah, so StružaiKsl zaprosili. i»j bi iz raznih občinskih virov finansirali priprave za gradnjo (načrte, oglede !td.>, medtem ko so .<!ami Izrazili pripravljenost, da bodo » obliki sanioprispe^'kH. {«ostovoij-nega dela in nu druge načine zbra-11 približno tri če<.rtine potrolmih srotistev
84 cicibanov je konec maja zaključilo v Kočevju malo šolo, ki jo je organiziral vzgojnovarstveni zavod. Od tega je bilo 63 takih, ki so že redno obiskovali vrtec, 21 pa je bilo »izrednih« oziroma takih, ki so obiskovali samo malo šolo, ki je bila 3-krat na teden po 3 ure (Foto: Primc)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Odborniki zahtevajo dokumentacijo
v mlinu je verjetno dovolj prostora za obrat VEGE in obrat kemične tovarne - Predloga o odstrelu divjadi zavrnjena - Živahna razprava o smeteh in precej površna o programu postopne preusmeritve Rudnika
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 29. maja, so odborniki razpravljali o programu postopne preusmeritve Rudnika rjavega premoga, o ustanovitvi obrata VEGE v Kočevju, zavrnili so predlog lovskega gospodarskega načrta do leta 1972 in plan odstrela (razen za srnjad) za letos, sprejeli zazidalni načrt za območje zahodno od stavbe socialnega zavarovanja v Kočevju, spremenili odlok o obveznem odlaganju smeti na območju Kočevja, sprejeli program dela občinske skupščine za letos in imenovali člane svetov in komisij občinske skupščine.
Najživahnejša je bila razprava o predlogu ljubljanskega podjetja VEGA, da bi v kočevskem mlinu organiziralo svoj proizvodni obrat, ki bi v začetku zaposloval 100 do 200 delavcev, kasneje pa celo 300 do 400. Razprava je bila posebno živalma še zato, ker imajo zdaj v tem mlinu skladišče kemična tovarna in nekatere druge delovne organizacije, razen tega pa namerava tudi kemična tovarna v tem mlinu ustanoviti obrat za proizvodnjo platen za potrebe čevljarske industrije.
Odborniki so poudarili, da je treba gospodarsko moč občine krepiti in zaposlovati nove ljudi, zato so pozdravili zamisel obeh delovnih
organizacij, da bi odprli nova obrata. Nekateri so celo menili, da v mlinu, ki ma 4390 kvadratnih metrov prostorov, lahko organizirata svoja obrata obe podjetji, pa bo kljub temu nekaj prostora ostalo šd za skladišča.
Ob zaključku razprave so sklenili, naj obe podjetji predložita občinski skupščini vso dokumentacijo v zvezi z ustanovitvijo svojih obratov, ki jo bodo proučili nekateri skupščinski organi, nato pa bo občinska skupščina ponovno razpravljala in sklepala o usodi mlinske stavbe.
O zelo živahni razpravi v zvezi z lovstvom, plani od^ strela, škodo, povzročeno po divjadi, in zaščito kmetov pred divjadjo bomo poročali v eni prihodnjih številk našega lista.
Na nedavnem občnem zboru rudniške godbe so razpravljali predvsem o njenem financiranju, o pridobivanju dela.
Godbo že več let financira le Rudnik rjavega premoga Kočevje, igra pa po naročilu ali predlogih na raznih proslavah, pogrebih, prireditvah in ob drugih priložnostih. Ker je godba vsem na razpolago, je bilo tudi predlagano, naj bi jo v bodoče vsi financirali. Zanjo naj bi namreč prispevale sindikalne organizacije, in sicer po 5 odstotkov od zbrane članarine. Kolektivi pa naj bi iz skladov skupne porabe pri-spevah za nakup uniform za godbenike skupno 25.000 dinarjev.
Rudniška godba šteje trenutno 20 članov. Sklenili so, da bodo svoje vrste okrepili, v ta namen pa navezali tesnejše stike predvsem z glasbeno šolo.
Na občnem zboru so sprejeli tudi okvirni program dela za letos, v katerem so predvideli naslednje nastope: za 3, julij budnica in promenadni koncert, 4. julija nastop v Grosupljem, v juliju in avgustu (če bo de-
KGP ureja gozdne ceste
Lani in letos za gozdne ceste 2,500.000 din
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje zelo prizadevno gradi gozdne ceste. Na območju občine Kočevje so lani uredili spodnji ustroj za naslednje ceste: proti Stojni
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ a V£LIKO SKBl imajo letos čibelarjd, v«idar ne le zaradi donosa medu, ampak tudi ' Earadi obolelosti čebel. Zaradi dolge letošnje zime čebele niso mogle iz panjev, zato so mnoge čebelje družine obolele. Tudi krmljenje ni dosbi pomagalo, saj čebele niso dobile obnožninc. Čebelarji so bili prisiljeni slabotne družine združevati. Tako je čebelar Marincelj iz 19 družin napravil le osem. Prccej družin pa sploh ni bilo mogoče rešiti in so zaradi bolezni odmrle. Zaradi vetrovnega in nestanovitnega vremena je še sedaj pašii otežena, čebelarji upajo, da bo hoja medila in da bodo tako rešili čebele, ki so jim še ostale.
■ ■ ■ asfaltirana cesta
skozi Salko vas Je veliko pripomogla k lepši podobi tega naselju. ki p<»taja že del me.sta. Lastniki hiš so večinoma tudi lU’edlli okolico hiš In obrobne jielenlce zasadili s cvetjem. So pa še nekateri, ki jim je za okolje malo mar. TiJco nekdo, ki ima dovolj veliko dvorišče, dovaža kamenje in ga odlaga poleg asfaltne ceste. Vendar bi morali tudi tpld gospodarji imeti, več smisla za skupno življenje in de-lati vsaj približno tako, Itot dela večina v naselju, ne pa gledati le na svojo korist,
■ ■ ■ MED PTICAMI je majski sneg naredil veliko škode I.e tiste, ki gnezdijo v duplih in skalnih previsih, so obvarovale svoja go^a :n prve mladiče. Oslnlim, ki gnesKlijo po drevju in uniiičevju. so bila uničena gne-^la in mladiči Kdor gre na sprehcKl
v gozd, najde nešteto razdejanih gn^ ptic pevk.
■ ■ ■ 60 LET BO MINILO prihodnje leto, odkar je bilo v Kooevju ustanovljeno prvo telovadno društvo. Ob tej obletnici nameravajo izdati tudi brošuro, ki bo opisovala razvoj ielesne kulture v teh 60 letih In njen vpliv na politično, narodnostno in družbeno življenje mesta. Dela z zbiranjem gradiva in izdajo brošure bo precej, ker je dokumentacija zelo raztresena po raznih ustanovah in društvih.
■ ■ ■ ZBIRANJE RABLJENIH OBLAČIL in obutve ni uspe-
10 tako, kot so želeli predstavni-.ki R<lečega križa, vendar so aktivisti RK na območju mesta in Rudnika le zbrali okoli 250 do 300 kg raznega rabljenega blaga.
V	akcijo so vložili veliko truda člani občinskega odbora RK, Icrajevni orgarvizaciji RK Kočevje in Rudnik (aktivistke so raznesle 1600 obvestil o akciji) In mladi člani RK (Solarji so mz-nesli staršeni okoli 1000 vljudnostnih pisem o akciji). AMD je poskrbelo za prevoz zbranega blaga v sklafli.'Sc-a RK, razen tega je bilo veliko truda vloženega 5e za druge oblike proponande.
■ ■ H ZAZin^LNI NAČRT ;a območje mesta w\hodno od stavbe soc‘iilnej;!i zavarovanja je sprninl Na teni območlu bo zgrajen'h 11 enodrii^ijvjklh hiš. 34 stonoviin' v blokovni gradnj' in tri	Pred sproiet.jpni načrta so hilr upoštevane ver priptmibp olk^iinov. ki so iih da
11 nii ra/.':mU*i>’ osnutek Skle ntrno ir t’>d- rta bo zklicnn CBRa 7.n Vo»ivinn'no urt^ditev 7J»a-tula 17 ri'u '•! kvadratni nieter. (/.računi so r.icor pokazali, dn l>l morala bit- cen* CO din 7Ji kv metor, n bi taka cena močno za-vrlft zasebno gradnjo Vendar bo zemljišče kljub tfmu moralo biti Ifomiuialno oi>veinljeno, za kar na bo potrebno /Agotoviti donnr '/ dni"*li »•'•vvv
nar) še več drugih nastopov v Kočevju, nadalje nastopi-^ za občinski praznik, za 1. november in 22. december, razen tega pa v dneh pred novim letom še nekaj nastopov za kolektive.
Za 20-letno udejstvovanje pri godbi so podelili priznanje članoma Alojzu Gumzeju in Ljubu Kamenarju, osmim drugim članom pa za 10-let-no delo. Za predsednika so ponovno izvolili Draga Pod-reberška.
Polom: načrtno delo
Prebivalci Poloma so uvideli, da z visokimi načrti na pridejo nikamor, zato so način dela nekoliko spremenili. Zdaj sil več ne drobe in ne delajo hkrati več stvari, aii> pak le eno in še tisto razdale na dva dela: prvi J0 predračim, zbiranje denarja in drugih prispevkov, drugi del pa uresničitev zastavljene naloge. Tako so uspešno že Izvršili načrt o elektrifikaciji, zdaj pa uresničujejo zamisel, da bi napeljali v >ras telefon. Ko bodo tudi to opravili, nameravajo urasiiiči-ti zamisel o gradnji oeete proti Prevolam.
Šoli dobita nagrado: mopeda
Za uspešno delo na področju prometne vzgoje bosta dobili šoli v Kočevju in Fari mopeda
(1200 m), vas	Cesta—Novi
Breg (3.039 m) in Kleč—Pugled (6.800 m). Pri Mozlju so dokončali 6 km ceste. Obnovili so 1800 m ceste na Jas-nici in dokončali 3 km ceste od Agroservisa proti Stojni.
V	zasebnih gozdovih so obnovili cesto Selo—Ra j šele (932 m) in Petrina—Grivac (850m).
Letos bCKio nadaljevali gradnjo že začetih cest, zgradili še 2 km ceste proti Stojni, dokončali povezavo gozdnih cest Ribnica—črni vrh s cesto ■ Replevo—-Crni vrh— Struge (1920m) in cesto nad Glažuto v Veliki gori, Debeli vrh (5576 m).
Dela, ki so jih opravili lani v družbenem sektorju, so veljala 1,020.000 din, v zasebnem pa 58.000 din. Letošnja dela, ki so vsa v družbenih goadovih, pa bodo veljala
1,470.000	din.
' Seliškar in Suhodolčan v Vasi-Fari
Učenci osnovne šole v Va-si-Fari- in podružnične Sole so lepo praznovali dan mladosti. Tega dne so priredili tudi majhno slovesnost s podelitvijo Levstikovih bralnih značk 99 učencem.
Prijetne svečanosti sta se u:'i.ležila pisatelja Leopold Suhadolčan in Tone Seli.škar. Zbranim mladim poslašulcem sta prebrala nekaj odlomkov iz svojih del, jim razdelila bralne značko in lepe knjižne nagrade ter .se z njimi pogovarjala o svojem ustvarjanju.
MARI.IA VOIJ (tsnovna ,<iolii Vas Fara
Pri Avto-moto društvu Kočevje smo izvedeli, da bosta dobili osnovni šoli Kočevje in vas — Fara za uspešno de-
lo	na področju prometne vzgoje in varnosti prometa za nagrado vsaka po en moped. Nagrado jim bo podelil preko postaje milice Kočevje sekretariat za notranje zadeve SRS. Mopeda sta že v Kočevju.
AMD je že odobrilo 750 din dotacije pionirjem prometnikom iz osnovne šole Kočevje za nakup fotomateriala, ker bcKio pionirji posneli film o prometu. Razen tega je AMD dalo kočevski šoli razne učne pripomočke, kemična tovarna pa jih je brezplačno odtisnila na melaplan.
Vsa ta clarila so ali ^ bodo pionirji prometniki *-bili zato, ker so bili letos pri prometni vzgoji zelo prizadejani. Tako so samo na osnovni šoli Kočevje letos poslušali 156 ur predavanj o prometni
Pregledovali so kolesa
Kočevski miličniki so 20. in 21. maja, oba dneva od 5. do 7. in 21. do 23. ure, pregledovali kolesa in opozorili vseh 88 lastnikov, ki niso imeli koles v redu opremljenih, čeprav bi marsikateri zaslužil tudi kazen sodnika za prekrške. Kolesar, ki vozi brez luči in zavor, ogroža namreč sebe in tudi ostale udeležence v prometu. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi kolesarji poznali cestnoprometne predpise, ker bi potem povzročili manj nesreč. Z akcijo miličnikov so bili kolesarji /adovoljn, tudi tisti, ki kole.> nis(» imeli dovolj opremi jenih.
Livold: nova trgovina
V	Livoldu pri Kočevju je podjetje TRC50PR0MET iz Kočevja 3. junija odprlo novo trgovino z' mešanim blagom. St'jra trgovina je l)i'a v neprimernih prostorih. Gradnja ,in oprema nove trgovine je veljala ‘220.(KK) din. Graditi so jf) začeli pred letom dni
vzgoji (predavali so učitelji in člam AMD), 170 ur pa so se učili voziti s kolesi. Razeri tega je bilo s polami testiranih 189 pionirjev, občinska tekmovanja v vožnji s kolesom (test, spretnostna vožnja, vožnja po prometnih predpisih) se je udeležilo 61 pionirjev, najboljših 8 pa še medobčinskega tekmovanja. S področja prometa so pionirji narisali 417 risb, napisali 338 nalog in napravili 52 drugih izdelkov.
Razprava o zavarovanju
2.	junija je bila v Kočevju prva javna razprava o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in in-invalidskega zavarovanja. Vodil jo je poslanec republiškega zbora in predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko republiškega zavoda Drago Benčina. Razpravo sta sklicala izvršni odbor občin.5ke konference SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Pričakovati je, da bo o isti temi v naslednjih mesecih še več razprav.
Zadovoljni z vodovodom
Vaščani Dolge vasi so zadovoljni, ker so s skupnimi močmi in prizadevanji le dobili vodovod. Zato letos ne zahtevajo bistvene pomoči oziroma dotacije za potrebo svoje krajevne skupnosti. Za* prosili so le za okoli 3000 din, da bi napeljali vodovod še v kulturni dom. Omenjajo pa, da je potreben popravila most čez Rinžo, ki pa ga up> rablja predvsem KGP, zjito naj bi ga to tudi popravilo.
Danes: analiza volitev
Danes dopoldne bo v Kočevju seja občinske konference SZDI., na kateri bodo roipravljali o letošnjih skupščinskih volitvah in o tezah »SZDL danes«. Na sejo so povabili razen članov konference .^e predstavnike driiž-beno-i>olitičnih organizacij in driKštev.
Itt DOLENJSKI LIST
St. 23 (loo:?)
Koncerti glasbene šole so vedno bolj obiskani
Učenci glasbene šole v Ribnici so letos priredili več samostojnih koncertov
Na nedavni zaključni slovesnosti tekmovalca za bralno značko so podelili znalke okoli 230 učencem osnovnih šol iz vse ribniške občine. Slovesnost je bila v letnem gledališču pri ribniškem gradu, udeležila pa se je je tudi pisateljica Mira Mihelič.
(Foto: Mohar)
Po direktorjevi plači bodo videli, kako gre podjetju in članom kolektiva
I.  -------------      -■	-	...	■	—	■	-. —	    -	■	^
v največjem ribniškem podjetju INLES uvajajo nov način nagrajevanja -Proizvodni delavci nagrajeni za produktivnost in za zniževanje materialnih stroškov, vodilni pa za rentabilnost poslovanja podjetja
v INLES Ribnica so ugotovili, da stari način nagrajevanja ni primeren, ker je bil med ostalim tudi preveč odvisen od doseganja plana. Zaradi tega so se vse delovne enote prizadevale, da bi imele nizS^e letne proizvodne plane in si potem zaradi njihove prekoračitve zagotovile večje osebne dohodke.
Koncerti, ki jih prireja glasbena šola Ribnica, so iz leta v leto bolj obiskani, žal, dvorana, v kateri so koncerti, za take prireditve ni primerno urejena, zato jo namera-
Več izletnikov v Ribnici
v	dneh okoli 25. maja je obiskalo Ribnico precej izletnikov. S posredovanjem republiškega sekretariata za kulturo in prosveto je obiskala Ribnico tudi večja skupina dijakinj neke srednje šole iz Trsta, (Govorile so slovensko vendar turističnim delavcem niso zaupale, katero šolo obiskujejo). Ogledale sO si muzej in Ribnico, na kosilu pa so bile v Restavraciji. Z avtobusi so obiskale Ribnico še skupine učencev osnovnih šol in Zagorja in Kočevja ter invalidi iz Tržiča na Gorenjskem. Inozemci so prihajali z osebnimi avtomobili.
Kadice vabijo izletnike
o naravnih slapovih Kadice, čudoviti stvaritvi narave pod Boncarjem v bližini vasi Podklanec, je premalo znanega. Domačini sicer zanje vedo in radi obiskujejo ta lepi svet, vendar bi nanje morali opozoriti tudi ostale ljudi. Marsikateri izletnik, ki obišče Sodražico, bi zapeljal Se tistih 7 fcm daleč, da bi videl slapove v Kadicah in redke rastline, ki rastejo ob slapovih. Predvsem pa bi morali na križišču v Žlebiču postaviti kažipot in skico poti do Kadic, ki so od tu le 12 km daleč. Za izletnike pa bodo dobro poskrbeli v gostiščih v Sodražici, Žimari-cah in Podklancu.
Oglašujte v Dol. listu!
Najprej so se dogovorili, da bo proslavto Notranjskega odreda, v katerega sestavu se je borila tudi 1. ribniška četa, 6. julija v Sodražici. Slavje se bo začelo že 5. julija, ko bo v bližini Sodraži-
Žlebič: postajališče ne bo ukinjeno
Med vaščani Žlebiča in Giorenjih Lazov krožijo neresnične govorice, da bo avtobusno postajališče pri gostilni Klun ukinjeno. Komisija, ki si ga je ogledala, je le predlagala, naj bi postajali-^e pred gostilno izravnali in nasuli ter uredili primer-no postajališče tu^i na nasprotni strani ceste. Ko bo to urejeno bo strah zaradi ukinitve povsem odveč. Vaščani in krajevna skupnost si prizadevajo, da bi postajališče ostalo, in so priprav-yeni pri ureditvi sodelovati.
vajo že v letošnjih šolskih počitnicah pcreurediti.
Glasbena šola je priredila letos že tri javne samostojne nastope. Prvi je bil 21. maja, in sicer v počastitev 50-letni-ce KP. Na njem je sodeloval tudi pevski zbor »Lončar« iz Dolenje vasi. 10. maja je šola priredila koncertni večer pianistke Hedvike Petje, na njem pa so sodelovali tudi pedagogi-solisti glasbene šole.
17.	maja pa je bil v Sodražici pa^i javni nastop podružničnega oddelka glasbene šole, ki je bil tudi posvečen 50-letnici KP in krajevnemu prazniku. Na tem koncertu je sodeloval pevski zbor »Lončar« iz Dolenje vasi, razen tega pa še učenci osnovne šole Sodražica.
Glasbena šola Ribnica je tudi v tem šolskem letu skupaj z osnovno šolo Ribnica in družbeno-političnimi organizacijami sodelovala na vseh proslavah in akademijah v počastitev državnih in drugih praznikov
Do konca šolskega leta ima glasbena šola v programu še samostojni solistični in ansambelski nastop na radiu Ljubljana ter javni nastop ob zaključku šolskega leta.
Podelili bralne značke
Okoli 230 učencev iz vseh osnovnih šol v ribniški občini je na slovesnosti ob dnevu mladosti v letnem gledališču v Ribnici prejelo bralne značke. Podeljene so bile cicibanove značke, bronaste, srebrne in zlate Levstikove značke; učenci, ki so preje-
li	že vse te značke, a so tekmovali še naprej, pa so dobili Cankarjeve značke. Zlato častno Levstikovo značko sta prejela tudi pisateljica Mira Mihelič, ki je na tej lomkov svojih del, in predsed-lomkov svojih del, in prednik občinske skupščine Bogo .^brahamsberg. Na prosla-
vi	je nastopil tudi kvintet RTV.
ce tovariško srečanje nekdanjih borcev tega odreda; mladina pa bo zvečer na okoliških hribih kurila kresove.
Glavna proslava s kulturnim programom bo 6. julija. Ker program te partizanske proslavcv ki bo letos največja v ribniški občini, še ni dokončno izdelan in sprejet.
Cenik malih oglasov
CENUC: Tsak oglas do deset Desed — 10 Ndin, vsaka nadaljnja besede l Ndin Za naslov v upravi Usta: pribitek I Ndin Za oglase s ponudbo na upravo Hsta ood geslom: orlhitek 3 Ndin Redni zasebni noroćnUu Dolenjskega lista unajo vseb malin oglasita, Čestitkah, prekličita in Dodobnlta objavab 30 odstotkov [opusta, pri zahvalah O) osmrtnicah 50 odstotkov popusta, vsi UsU. Id z oglasom lS(e]c službo, pa 40 odstotkov popustal
Aprdda letos pa so sprejeli nov način nagrajevanja, ki je sselo razumljiv, izpodbuden in pravičen.
Delavci v' proizvodnem o-bratu so n^rajem predvsem za produktivnost in kvaliteto izdelkov, razen tega pa še za zniževanje materialnih stroškov. To pomeni, da se za vsak odstotek prihranka pri materialu lahko osebni dohodki jx>večaoo za 4 odstotke.
Za rentabilnost poslovanja podijetja so nagrajeni vodilni delavci v podjetju. Njihov osebni dohodek je odvisen od tega, koliko bo p>odjetje ustvarilo skladov (dobička). Njihov aa letos planirani
bomo o njem podrobneje poročali v eni naslednjih številk našega lista.
Razpravljali so tudi o nekaterih dnigih zadevah. Tako so sklenili, da bodo letos namenili za zdravljenje borcev 5000 din. Komisija za varstvo borcev NOV in krajevne organizacije ZB pa se bodo še dogovorile, kako in. komu bodo ta denar razdelile.
Ko so razpravljali o gradnji stanovanj za borce, so bili spet ogorčeni, ker bo. ribniška občina za gradnjo sta-novan borcem dodelila le 0,76 odstotka skupnih republiških sredstev, ki so pripravljena za gradnjo stanovanj borcem. Za potrebe ribniških borcev je bilo v prvotnem predlogu predvidenih 0,80 odstotka od celotnih republiških sredstev. Ribniški borci s tem niso bili zadovoljni in so se pritožili oziroma zahtevali več, zdaj pa so zvedeli iz Uradnega lista, da bodo dobili celo manj. Razumljivo je, da vodstvo občinske organizacije ZZB NOV s tako odločitvijo ni zadovoljno.
poprečni osebni dohodek bodo dobili v celota izplačan, če bo podjetje ustvarilo za
12	odstotkov večje sklade kot lani. če bodo planirani skladi preseženi , bodo za enak odstotek večji tudi osebni dohodki vodilnih; če bodo skladi manjši, pa bo tudi osebni dohodek vodilnih za enak odstotek manjši od planiranih. Zagotovili pa so tudi, da skladi ( in s tem osebni dohodki vodilnih) ne bi naraščali na račun osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji, saj je razmerje med poprečnimi osebnimi dohodki proizivodnih delavcev in osebnim dohodkom direktorja
Priprave za proslavo
Kionec maja so se sestale kar tri komisije pripravljalnega odbora za proslavo Notranjskega odreda, ki bo 6. julija v Sodražici. Komisija za prehrano in gostinstvo je izdelala načrt o ureditvi paviljonov za prodajo jedil in pijač, saj računajo,' da bo prišlo na proslavo 4 do 5000 ljudi, in razpravljala o zagotovitvi potrebnih prenočišč. Komisija za varnost prometa bo skupaj s člani AMD poskrbela za varnost prometa, pa tudi komisija za pripravo partizanskega golaža je izdelala svoj načrt. Tudi ostale komisije so zelo delavne. '
Vedno manj zdomarjev
Na območju krajevne organizacije SZDL oziroma krajevne ^skupnosti Sušje živi okoli 800 ljudi. Večinoma so mali kmetje, ki ne morejo pridelati doma vsega, kar potrebujejo, zato so že od nekdaj odhajali v svet za zaslužkom. Zdomarjev je res vedno manj, zato pa se jih je precej zaposlilo v Nemčiji in Avstriji, Na nedavni seji krajevnega odbora SZDL o tem niso razpravljali, pač pa o komunalnih vprašanjih in drugih nalogah SZDL. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je bila na njihovem območju na zadnjih volitvah dobra udeležba in da so na volišču v Žlebiču celo med prvimi zaključili volitve.
lahko največ 1: 4. Tako se bo že po osebnem dohodku direktorja videlo, kako gre podjetju (kolikšni so skladi) in kolikšni so osebni dohodki članov kolektiva. Tako merilo za oblikovanje osebnih dohodkov vodilnih so uvedli predvsem zato, da ne bi hfcraibi z naraščanjem proizvodnje upadala rentabilnost poslovanja, kar se je v preteklih letih dogajalo.
Osebni dohodki zaposlenih v prodajni službi pa so odvisni od primerjave med planirano prodajno ceno posameznih proizvodov in med deseženo prodajno ceno (pri tem upoštevajo tudi prodajne pogoje, se pravi primane rabate in druge popiaste oziroma ugodnosti, dane kupcem). Pričakujejo, da bo zdaj prodajna služba zahtevala od proiCTodnje, naj izdeluje take proiz\x>de, ki bodo rentabilni in je zanje povpraše\'anje na trgu.
Po novem načmu nagrajevanja, a le z ozirom na produktivnost, so delaVcem že izplačali osebne dohodke za april. Pokazalo' se je, da zdaj delavci zahtevajo delo in so zelo kritični do vseh zastojev. Po ostalih merilih pa bodo prvič izplačali osebne dohodke za maj, Id bodo izplačani v tem mesecu.
■ ■ ■ ZANIMIVA EKIPA, ki je nosila številko 45, je nastopila na nedavnem pohodu ob žici okupirane Ribnice. Stela je le pet mož, vendar so ti možje zastopali oziroma predstavljali: republiško skupščino (poslanec), občinsko skupščino, komite občinske konference ZK, občinski odbor ZZB NOV, občinski sindikalni svet, občinsko konferenco SZDL, naj večjo delovno organizacijo v občini in še vrsto drugUi organizacij in društev. Ekipa je sr^no prehodila vseh 8 km poti in prišla popolna na cilj. Seveda so jo gledalci burno pozdravljali.
■ ■ ■ NOVO TRGOVINO bo v kratkem odprlo v Malem logu v Loškem potoku trgovsko podjetje JELKA iz Ribnice. V Malem lo^ so imeli 2e pred vojno zasebno trgovino, po vojni pa družbeno, vendar so jo morali žal ukiniti. VaSčani so trgovino zelo pogrešali, saj so morali zdaj po vsako malenkost v trgovino na Hrib, ki
Seminar za samoupravljavce
Danes in jutri, 5. in 6. junija, bo na Travni gori seminar za vodilne člane sin-,dikalnih organizacij in predsednike organov delavskega samoupravljanja. Na seminar so povabili tudi direktorje gospodarskih organizacij. Ude. leženci bodo poslušali predavanja o gospodarskih ukrepih za letošnji giospodarski in družbeni razvoj, o samoupravljanju v gospodarskih organizacijah, o vlogi sindikatov, o okvirnem družbenem programu ribniške občine in drugem. Predavali bodo strokovnjaki iz Ljubljane in predsednik občinske skupščine Ribnica. Seminar organizirata domača delavska iml-verza in občinski sindikalni svet.
Izbirajo najboljše
Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Ribnica je povabila ksrajevne odboare SZDL in sindikalne organizacije, naj predihajo najsposobnejše občane za nove člane svetov, komisij in uprav-' nih odborov pri občinski skupščini. Menijo, da je tak način izbiranja ljudi demokratičen, hkrati pa omogoča, da bodo izbrani za člane skupščinskih organov najsposobnejši in najbolj priljubljeni občani, zaradi česar bo tudi delo skupščinskih organov kar najboljše.
Razstava v Sodražici
Od 4. do 6. julija bo v osnovni šoli v Sodražici razstava iz življenja borcev Notranjskega odreda in razstava fotografij bomdardirane in požgane Sodražice. Razstava bo organizirana v počastitev dneva borca 4, juli-ja, hkrati pa bo to ena ie-med prireditev, ki bodo t sklopu proslav obletnice ustanovitve Notranjskega odreda.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo t Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cena
Kočevje:	Ribnica:
(cena v din za kg)
krompir	1,15 in 2,55	0,90 in 4,00
	(novi)	(novi)
sveže zelje	2,50	4.10
kislo zelje	1,75	2,00
fižol v		
zrnju	6,10 do 7,35	4,50 in 7,00
grah	2,50	4,20
čebula	4,10 in 3,00	4,30
	(nova)	
česen	28,00	30,00
solata	4,80 in 5,00	4,00
pajTika	18,00	—
paradižnik	12,50	13,80
Špinača	4,10	4,20
korenje	6,10	6,00
peteršilj	5,00	—
cvetača	6,80	7,20
jabolka	5,50	—
češnje	4,60	6.20
pomaranče	5,40	5,10
limone	5,65	6,40
banane	6,20	6,20
jagode	7,60	10,00
jajca (cena		
Za kos)	0,S5 in 0,60	0,60
je nekaj kilometrov daleč. Nova trgovina bo v Košmrljevi stavbi.
■ ■ ■ UKREPE ZA LEPŠO PODOBO Ribnice in bližnje okolice bo T kratkon predlagala posebna komisija, ki sl je ogledala vse predele Ribnice in bližnjih naselij. KcHnisijo sestavljajo predstavniki Turističnega društva, krajevne skupnosti, občinske skupščine in Stanovanjsko komunalnega podjetja. Sezona se začenja, Ribnico že pridno obiskujejo turisti in izletniki, zato je prav, da Jo kar najbolj polepšamo.
■ ■ ■ ZA NAKUP STAVBNIH PARCEL Je veliko zanimanje, predvsem za območje med Ribnico in Hrovačo. Stanovanjsko komunalno podjetje Je v zadnjem času že spenilo nekaj prodajnih p^odb. V nekaj letih bo med Ribnico in Hrovačo zrastlo zaokroženo stanovanjsko naselje i novimi ulicami in drugo komunalno ureditvijo
REŠETO
PROSLAVA NOTRANJSKEGA ODREDA BO V SODRAŽICI
Partizani bodo slavili 5. in 6. julija
6. julija letos bo v Sodražici proslava Notranjskega odreda/ v sestavu katerega se je borila tudi 1. ribniška četa - Imenovan je pripravljalni odbor, ki bo v kratkem izdelal program za proslavo
Na razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, ki je bila pred kratkim, so se pc^ovarjali predvsem o proslavi Notranjskega odreda, ki bo letos v ribniški občini, o zdravljenju borcev in O gradnji Stanovanj za borce.
JOŽE PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Po dolgih letih stisk roke
31. maja so se v čmo-maljskean hotelu sešli predvojni komtinisti iij revolucionarji, M so delovali na območju celotne Bele krajine. Goste, med katerimi je bil tudi Franc LeskošeOc-Luka, je v imenu občinskih komitejev ZKS Cmomeilj tn Metlika pozdravil Jože Vajs. Delegadoa starih komunistov je odnesla venec pred spomenik padlim na Grifiku, nato pa so vse popoldne preživeli v prisrčnem tovariškem p(> menku. Nekatetri stari komunisti, ki živijo adaj daleč od Bele krajine, so se zanimali za življenje v pokrajini danes, drugi pa so obujali spomine na Številne Uegatoe akcije in sestanke. Srečanje ob 50-letnici ZKJ je zelo uspelo, saj so vsi izjavljali, da si takih snidenj še želijo.
Griblje: zbiramo krvodajalce
v Gribljah tudi letos vneto zbiramo prijave za krvodajalsko akcijo, ki bo v kratkem v ^Črnomlju. Že doslej se je prijavilo za odvzem krvi 23 vaščanov, med katerimi je tudi nekaj mladih. Pri zbiira-ju prijav veliko pomagajo mladi člani RK na šoli in kar tekmujejo med seboj, bdo bo imel več ljudi na se-saiamu. Med domačimi krvodajalci je zlato značko že dobila Antonija Husic, srebrno pa Marija Pezdirc, Frančiška Vrebec, Katarina Brine, Nežka Henigman, Milka Segi-na, Karolina šmalcelj, Niko Hlebec, Štefanija Kukovec, Jožefa šimec in Marija Papič.
-ič
48 mest za vajence
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje bodo delovne organizacije družbenega sektorja in zasebni obrtniki v . črnomaljski občini letos sprejeli 48 vajencev v uk, od tega 44 fantov in 4 dekleta. Največ vajencev p>otrebuje tovar na BELT, in sicer: 10 ključavničarjev, 7 strugarjev, 3 redcarje, 5 livarjev. Za pokalo avtomeJianiJca je med fanti največ zanimanja, možnost pa se od(pira samo enemu, pri zasebnem mehaniku Pranou Einsiedlerju. Iz podatkov je raavidno, da imajo dekleta dosti manj možnosti bot fantye. Samo kmetij-Sika. zadruga je pripravljena vaeti v Uik za prodajalko 3 dekleta, frizersko podjetje pa potrebuje eno vajenko.
Izkoreniniti uživanje alkohola, ki še uniču]e zdravje otrok!
Na letni skupščini občinske organizacije Rdečega križa v Črnomlju zanimiva razprava o alkoholizmu — Izvoljeno je bilo novo vodstvo
Na temeljih, kjer so v Kanižarici že 1961 nameravali zgraditi kopalnice in druge sanitarne prostore, so se gradnje lahko lotili šele zdaj.	(Foto:	R.	Bačer)
26. maja so v Črnomlju na redni skupščini RK delegati in gostje poslušali poročila o delu organizacije v minulem obdobju, nato pa živahno razpravljali o več perečih zadevah.
Ugotovili so, da akoija za pridobivanje podpornih članov lepo napreduje. Predlagali so, naj bi del sredstev, zbranih od podpornega članstva, namenili za nakup lutke, ki jo potrebujejo za pouk na tečajih prve pomoči, nekaj denarja pa naj bi namenili za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok.
Na področju občine Črnomelj je še zsmeraj veliko ot-
Kanižarskih knapov še nihče ni premagal
V Rudniku Kanižarica morajo letos nakopati 135 ton premoga, plan pa je bil že aprila presežen - Po delovnem učinku v jami so kanižarski rudarji prvi v državi, žalostno pa je, da se po napornem delu nimajo kje umiti -
Letos dobijo nove kopalnice!
131 ton premoga so lani	je bilo nakopanih 53.900 ton	12,000	ton premoga.	Ker je
nakopali	v Kanižarici, letoš-	premoga ali 16 odstotkov	toliko	dela, sploh	nimajo
ryi plan	p« so povečali na	več kot določa plan.	prostih sobot. Letos	so bili
135	ton,	a	vse kaže,	da	bo	April je bil za kanižarske	samo dvakrat prosti in tudi
močno preseže. 2e aprila j^n^pe tudi mejnik v delov-	poleti	ob so-
---------------------------------	nem učinku. Ta mesec je bil	botah	počivali.
v jami dosežen rekord pod- Rudnik pripravka dolgo-jetja; vsak rudar v jami je	ročen načrt razv<^a podjetja
nakopal 4,01 tone premoga	za obdobje 1972 do 1975. Te-
na dan. V storilnosti so sicer že prej tolkli vsa poprečja v državi med rudniki rjavega premoga, s tako storilnostjo, kot so jo Kanižarici pokazali aprila, pa se doslej ne more pobahati še noben sorodni kolektiv.
Da se rudarji tako ženejo za delom, je razlog zlasti .	,	, ,	,	v tem, da trenutno delajo
un	dopoldne na	trgu	pro-	zaloge za prodajo premoga	cije lahko lotile i25X>polnjeva-
slavo, na kateri je govoril pozimi, saj ga je lani in tudi statutov in samoupravnih
Poslanci so obljubili pomoč prebivalcem Poljanske doline
V nedeljo, 1. junija, so v Starem trgu praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti so imeli ob 11.
daj bi lahko p>oveČali zmogljivost na 250,000 ton. Načrte za rekonstrukcijo pa bodo začeli ufesničev^ takrat, ko bodo drugi premo-
Seminar za samoupravljavce
Da bi se delovne organiza-
republiški poslanec Leopold Krese, šolska mladina pa je pripravila lep kulturni program. Po proslavi so predstavniki črnomaljske občine in domači funkcionarji seznanili navzoče poslance s problematiko kraja. Vsi navzoči gostje: Vinko Kastelic in Ludvik Zajc — poslanca zvezne skupščine, kakor tudi republiški poslanci Leopold Krese, Peter Vuj-čič in Anton Troha so obljubili vso pomoč Poljanski dolini. Pogovarjali so se o možnostih za industrijski obi*at in zaposlovanje prebivalstva, o razdvojenosti pokrajine ter o gradnji mostu čez Kolpo. V popoldanskih urah je domače gasilsko društvo priredilo veselico.
prej za kupce zmeraj pri- aktov v skladu z najnovejši manjkovalo. čez poletje na meravajo vskladiščiti vsaj'
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ CRNO.MAIJCAM .SO I^IIKO OPAZILI celo vrsto novih ličnih posod za smeti, ki so pritrjene na stene, drogove ali drevesa ob Ko-lodvorsld cesti in t Ulici Staneta Bozanana. Zakaj so te posode, menda vsak ve. Prav bi bilo, če bi se Jih občani tudi posluževali, saj je vsem pri srcu čistoča mesta.
■ KRAJEVNA SKUPNOST JE KONČNO dala umakniti posode za smeti, ki so stale med prosvetnim domom in po&to. Ljudje so mislili, da je tam prostor za »odpad«, zato Je bilo vseokrog nastlano s smetmi. Posode so zdaj na primernejšem mestu.
■ ČEPRAV JE JURJEVANJE PRED VRATI, je Črnomelj slabo prelepljen z lepaki. V mestu bi morali prav plakati še zdaj ustvarjati praznično vzduSJe, a tega ni. Medtem pa več lepakov visi ob vsej belokranjski magistrali, pa tudi drugod po Sloveniji, in vabi-
jo na vsakoletno največjo folklorno turistično prireditev v Beli krajini.
■ TUDI LETOS SO SE MATURANTJE črnomaljske gimnazije pokazali na mestnih ulicah. V četrtek, 29. maja, so predajali ključ tretJeSolcem. LetoSnJa četrta razreda sta razmeroma dobra, dijaki so precej resni. To so pokazali v sprevodu, tako pa jih oceixjuJe tudi profesorski zbor. 2elimo jim, da bi imeli uspeh pri matiul, pa tudi pri nadaljnjem Študiju.
■ VSE PRIZNANJE DOBROSRČNIM občanom, ki so pretekli teden prinesli na Rdeči križ 420 kg raznih oblačil in obutve. K uspehu akcije so veliko pripomogli požrtvovalni aktivisti RK in podmladkarji. Vse, kar so zbrali v črnomaljski občini, bo ostalo doma. V Ivatkem bodo obleko In obutev razdelili najpotrebnejšim občanom.
Prošnja darovalcem krvi
Občinski odbor BK v Črnomlju prosi zveste darovalce krvi in tudi nove krvodajalce, naj se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo 11., 12. in 13. junija na območju črnomaljske občine. Kri bo odvzemala ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
11. junija bo krvodajalska akcija na Vinici v prostorih zdravstvene p>osta()e, 12. junija bodo kri odvzemali v Črnomlju, v zdravstvenem domu, 13, junija pa v Semiču, prav tako v prostorih zdravstvene postaje.
Prijavljeau krvodajalci bodo dobili vabila, na katerih bo napisano, kdaj naj pridejo k odvzemu krvi. če bodo navodila upoštevali, bo akcija hitro in brez čakanja potekala. Za kmete krvodajalce pa je važno to, da bodo po novem oni in člani njihove družine oproSčend plačila krvi, če >o bodo potrebovali v bolnici.
mi določili zvezen ustave, bo-do v Črnomlju v kratkem organizirali enodnevni seminar za predsednike delaivskih svetov in sodelavce, ki se bodo v kolektivih uk^rjali s tem delom. Pravni s\'etovalec pri republiški zvezi sindikatov Peter Toš bo na seminarju pojasnjeval novosti In dajal potrebna pojasnila.
O novostih v pokoj* ninskem zavarovanju
Občinski sindikalni svet ' Črnomlju namerava organizirati posvet o novostih v pokojninskem zavarovanju. Vabili bodo članstvo iz delovnih organizaciij in predstavnike komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Novega mesta, da bd v pogovoru zbrali nmenija o novostih, ki jih predvideva novi zakon.
Trg je bolje založen
Odkar so se na črnomaljskem trgu pojavila prodajalci iz Tetova, je trg veliko bolje založen. Gospodinje *ahko kupijo banane po 6 din kg, pomaranče po 5 din, novi kaxxmpir po 3,50 ddn, paradižnik po 12 din, jabolka po 5 din, čebulo po 5 ddn in stročji fižol po 4 din kg. Branjevke, ki iz domače okolice nosijo naprodaj na trg pridelke, nudijo samo jajca, semana, zeleno solato in perutnino.
Pomanjkanje šivilj in krojačev ne more biti več vzrok, da ne bi bili lepo oblečeni.
Velika izbira letnih, ženskih in moških oblek ter diolenov z 20-odst. popustom pri
govniki v Sloveniji prenehali obratovati.
Vsa letanje kolektiv rudnika rasel in napredoval pretežno z lastnimi sredstvi ter proiz\'odnjo iz leta v leto povečeval za okoli 15 odstotkov. Osebni dohodki so znašali ob reformi 700 din na mesec, nato so postopoma naraščali. Zdaj jamski kvalificirani delavci zaslužijo ofcoU 1200 do 1500 din na mesec. Osebni dohodki so rasli zmeraj počasneje kot storilnost, kar je menda tudi eden izjemnih primerov v naših delovnih organizsioijah.
Rudnik se letos loteva nekaterih izboljšav pri delu v jami, razen t^a gradi nujno potrebne kopalnice. Zdaj se rudarji po prihodu iz jame stislkajo okoJi nekaj tušev, razen tega nimajo primernega prostora ja shranje\'an,je obleke.
Z lastnimi sredstvi bo rudnik v jami uredil zbirni bunker in zamenjaj skipno p>o-sodo, v kateri premog haja iz jame. S tem bodo povečali zmogljivost rudnika za 20 do 25 odstotikov, ker je iznnoe iz jame zdaj o^co grlo v proiaTvodnji.
Za. urejanje kopalnic pa so prosili banko za 1,600.000 din kredita. Na temeljih, postavljenih že pred več leti. so začeJi že graditi sanitarije, kopalnice, lampamo in čajno kuhinjo, S tem bodo bistveno izbolJšaJi delovne pogoje.
rok podhranjenih in slabo razvitih. Po menju nekaterih zdravstvenih delavcev pa j® temu precej krivo uživanje alkohola. V vinorodnih predelih okoli Semiča in tudi drugje starši še zmeraj otrokom dajejo piti vino. Prav zato so sklenili organizirati za starše predavanja in razgovore, kjer jih bodo skušali prepričati, Rako škodujejo lastnim otrokom. Ugotovili so še, da je alkoholizem precej razširjen tudi med odraslimi-Veliko mlajših ljudi je bilo že upokojenih, ker so postali invalidi alkoholiki.
Na področju zdravstvene vzgoje so na skupščini sklenili nadaljevati s tečaji prve pomoči m predavanji po odročnih vaseh, kjer si zdravstvene izobrazbe najbolj želijo.
Ker je v občini zelo veliko socialno ogroženih ljudi, med tema največ ostarelih kmetovalcev so menili, da ena sama socialna delavka na občini ne zmore vsega. Skupščina RK je predlagala občinski skupščini, naj čimprej poskrbi z» kadrovsko okrepitev socialne službe.
Ob koncu so izvolili še U-članski odbor in 3-članski nadzorni odbor. Novo vodstvo orgnizacije bo v kratkern izdelalo načrt za delo v prihodnjem obdobju.
Vinica: bralne značke podeljene
Na Viniški osnovni šoli je bilo že aprila končano tekmovanje za bralno značko Otona Zupančiča, v četrtek, 29. maja, pa smo učencem svečano podelili značke. Ob tej priložnosti smo na šolo povabili pisatelja prof. Jožeta Dularja. Naši mladini se je predstavil s humoresko o Tribučanih, z barvnimi diapozitivi pa nam je prikazal tudi več zanimivosti iz raznih krajev Bele krajine. Prof. Dular je učencem razdelil značke in diplome ter jim čestital. Letos je za Zupančičevo značko tekmovala tretjina vseh učencev. Za cicibanovo značko je tekmovalo 47 učencev, za bronasto 49 za srebrno 38 in za zlato 34 učencev.
MIMICA SUSTEB
Pridite na jurjevanje!
v soboto na kresni večer, v nedeljo na jurjevanje prisrčno vabijo v Črnomlju
s tem vzklikom vsako leto vabimo v Črnomelj sva je prijfitelje, znance in sorodnike, ki so odšli iz Bele krajine, a je niso pozabili. V soboto, 7. junija^ zvečer se bomo ob kresu poveselili in pogovorili. Tako domače bo kot nekoč, čeprav nekateri mislijo, da je do~ mačnost in gostoljubnost že zdavnaj odnesel moderni čas. Mnogi se niso videli od zadnjega ali predzadnjega jurjevanja. V soboto zvečer ho ob kresu praznik pomladi, praznik domačnosti in gostoljubja.
V nedeljo, 8. junija^ pojdemo gle^t obredja in kola, letos že osmič zapovrstjo. Plesi so res vedno isti in nespremevijivi, kot so narodne pesrni zmeraj iste, a jih vseeno radi pojemo in poslušamo. Toda plesi so lepi, kot je lepa pomlad, in še nekaj je: so naši! Zato bomo vzkliknili: »Ze leto dni nismo videli naših kol. Moramo jih znova pogledati!«
Pravzaprav pa kolaši ne potrebujejo gledalcev. Razkazovanje nekdanjih običajev je prinesel novejši čas. Kolaši si samo želijo, da bi jih bilo čimveč v kolu. Plešejo pa zase, ne za občinstvo, kolikor dolgo hočejo. Dobro vedo, da je potrebno kola in obredja predvsem ohranjevati.
O, da bi le bilo dosti gledalcev! K letu se jih nekaj gotovo na novo pridruži kolašem. In da bi jih bilo čimveč oblečenih v narodne noše! Tudi otrok. Tako bodo kolaši in gledalci v narodnih nošah vsak po svoje prispevali k zavesti, da domačnost, gostoljubnost in kota ne umirajo ter da so za današnji moderni čas neranljim.
JANEZ KURE
NOVICE dUg
di/wrnaj^'3fiž komurm
"C^eleiekstiiČRNOMELJ
Treba se je odločiti!
Za gradnjo metliškega vrtca so naćrti urejeni. Izvedeli so, da bi tudi dobili posojila pod izredno ugodnimi pogoji. Ze jutri bi lahko začeli z gradnjo, 6e bi domača podjetja zbrala 250.000 din za udeležbo pri posojilih. Delovni kolektivi so že pred meseci dobUi prošnjo za podporo tej akciji, vsi so obljubili pomagati, zdaj pa lahko vsa zamisel propade, če ne bodo takoj poslali pismenih izjav, koliko so voljni prispevati. Krediti so namreč tako ugodni, da jih bodo rade volje vzeli drugje, kjer se bodo hitreje znašli. Odbor za gradnjo novega vrtca meni, da v prihodnjih nekaj letih ne bo več tako Ugodne priložnosti, kakršna je zdaj, zato prosi delavske svete podjetij, naj se hitro odločijo.
Kljub stiski za denar bo letos opravljenih nekaj večjih del
Niko Zupanič, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini, razlaga letošnji načrt negospodarskih investicij
Kmalu bo krvodajalska akcija
17. in 18. junija bo potujo Ža transfuzijska ekipa odvze-inala kri v Metliki. Občinski odbor Rdečega križa prosi občane, naj se v čimvečjem Številu prijavijo za odvzem krvi. Krvodajalska 'akcija bo tako kot doslej v prostorih doma TVD Partizan.
Povsod pritožbe nad slabim tokom
v D->bravicah in Giršičih, v Ravnacih. E>olah in Draj^ih se ljudje pritožujejo, ja za radi šibkega elektri^ega bo ka ne morejo poslušati mta radia, kaj šele, da bi laliko Uporabljali stroje. Občani so prosili obS'no za nasvet, ka ko bi prišli d;o boltjšega to-fci. Svet>va’'i so jim, naj se predstavnika krajevnih slcup nosti ali vasi oglasijo pri podjetju Elektro v Novem mestu, kjer bi razložili svoje Ž-^^lje in se dogovorili za na Pel javo boljšega tO'ka s skup-•linni močmi.
Na zadnji seji oibčinske skupščine Metlika je načelnik oddelka za gospodarstvo razložil, kako bo z letošnjimi investicijami za negospodar ske dejavnosti. V te namene bo potrabljenih 2,571.800 d'n.
■ VRTEC V METLIKI bo lahko zgrajen do konca novembra letos, če bodo p.:>d-jebja abrala 250.000 dan za lideležbo pri posojilu. DJcoli
100.000 din bo za vrtec zbra nih iz samoprispevka občanov, prav toliko bo prispevala republiška skupnost otroškega varstva. Celotna gradnja bo veljala 1 nvilijon din.
# VODOVOD METILIKA IZ GRADAC — Za črpališče na Obriiu je bilo laiki porabljenih 120.000 din, zdaj polagajo cevovod od Obrha na Veselico. Ta dela bvXio zahtevala nadaljnjih 100.000 ddn. Za razširitetv rezervoarja je dokumentacija narejena. Prihodinje leto bo urejanje metliškega vodovoda zahteva-’o še 500.000 din.
Gradaški v-odovod bo leta=> spet napredoval. Prvotno so za gradnjo v letošnjem letii namesnili samo 100.000 -iin, nar to pa primaknili še enkrat toliko, da bi gradnjo pospešili.
% SEJMIŠČE — Za preše litev sejmišča in izgradnjo potrebnega objekta na novem prostoru potrebujejo
1.520.000 din. Letos bo za ur*;-janje sejmišča na voljo samo •W0.000 din. S tem denarjem bodo sejmišče preselili, vse ostalo pa bo prišlo na vrsto kasneje.
% POKOPALIŠČE - Za ureditev sedanjega pok-Toali-šča in gradmjo mrlišike veže je zagotovljen/ih 100.000 din. Načrti s poikopališčem iet»s še ne bodo v celoti izpeljani, saj je pokopališče predvide-
no drugje, vendar ga letos še ne bodo mogld premestiti.
# KRAJEVNE SKUPNOSTI — Za vse krajevne skupnosti bo na razpolago samo 60.000 din. Potrebe so mnogo večje, zato račimajo, da bodo pri urejanju komunalnih zadev sodelovali tudi občani.
# GASILSKI DOMOVI -Za metliški gasiiLsM dom so sredstva že zagotovljena, iz občinskega denarja pa bodo lebos dobili 100.000 din samo gasilcd na Otoku, ki so novi gasilski dom sami gradili do III. faze.
# NAČRTI IN DOKUMENTACIJA — Okoli 100.000 din bo letos vloženih v izdelavo načrtov in dokumentacije za raz3ia komunalna dela v nie-
stu in na podeželju, ki pa bodo začeta šele v prihodnjih letiih.
# AVTOBUSNA POSTAJA-LISCA — V Podizemfliju, na Suhorju, v Boijanji vasi in na Lokvici bodo takoj zgradili avtobusna postajališča, za kar bo porabljenih 20.000 din.
# OSTALO — 62.500 din je letos namaenjenih za ureditev javne razsvetljave na Cesti bratstva in enotnosti, 150.000 ddn pa za kom’onal-no urejanje stanovanjskega naselja NOVOTEKS.
K tem načrtom odborniki niso imeli pripomb, obžalujejo le, da še toliko denarja, da bi se lahko lotili urejanja cestnega križišča r Metliki.
Kako je s črnimi gradnjami?
Lani so imeli v metliški občini samo 5 črnih gradenj — Nekateri že kaznovani
Metliška občina že več let slovi po tem, da ima zelo malo črnili gradenj. Tudi lam so jih imeli samo 5; dva sta gradila stanovanjsko hišo, dva vikend in eden gospodarsko poslopje.
Urbanistična inšpekcija je za .%tiri navedene primere izdala odločbo o ustavitvi gradenj. Glede postavitve vikenda v gozdu pri Grmu pa us-tavitvene odločbe niso izdali, ker je bila hišica postavljena že do 5. gradbene faze, ko je komisija pri.*>la na ogled.
Štirje investitorji so kršili zakon o urbanističnem planiranju s tem, da so začeli graditi brez lokacijskega dovoljenja, zato so jih prijavili sodnikom za prekrške.
Graditelj vikenda v Železni-
kih pri Drašičih je bil kaznovan s 400 din, dva črnograditelja sta bila kazni oproščena, medtem ko zadeva s črnim vikendom v Grmu do konca leta še ni bila rešena.
Pred letom dni je urbam-stična inšpekcija izdala odločbo za odstranitev začete gradnje stanovanjske hiše v Dol. Lokvici, gospodar pa je gra^l naprej. Namesto da bi pristojni občinski organ vztrajal pri odločbi m poskr bel za odstranitev gradnje, so na občini raje izdali odloč bo, s katero so dovolili, da se črna gradnja dokonča. Verjetno so bili za tako odločitev tehtni razlogi, vendar je občina po mnenju inšpekcije stonla slabo uslugo za nadaljnje uveljavljanje urbanističnega reda.
JožeDulari^'^ \
stdletn^^
jmetliške^a^
: gasilstva
W 1869 -1969
Ko je oktobra 1941 okupacijska oblast razpustila vietliško gasilsko četo (tiroma društA'O, je to štelo 53 članov. Nobeden od njih ni sodeloval v vrstah okupatorja in njihovih pomagačev, pač pa je stopilo 27 metliških gasilcev v vrste naro-dnc'psvobodilne vojske. Med njimi je bil tudi Jože Slobodnik borec že 1941 in je še isto leto zaradi izdaje padel na Lazah nad Rožnim dolom.
Vsi starejši gasilci pa so delali na terenu in tako ali drugače pomagali narodne osvobodilnemu gibanju. Med zadnjo vojno so metliški gasilci izgubili .šest svojih ljudi; trije so padli kot borci, trije pa kot žrtve fašističnega nasilja.
METLIŠKI GASILCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Ko so po končani drugi svetovni vojni metliški gasilci napravili svoj obračun, ta ni bil prav nič razveseljiv. Ga.siLski avto so v aprilu 1945 predali komandi belokranjske;»a vojnega področja, motoma brizgalna je
bile pokvarjena, platnene cevi in drug društveni inventar je bil uničen. De’.ovne in paradne unifoniie p>a so med vojno v glavnem ponosili partizani.
Treba je bilo začeti čisto znova. -Mestni narodnoosvobodilni odbor je že v maju 1945 imenoval za poveljnika gasilcev miTarskega mojstra Pavla Pavloviča, za gasilskega referenta pri mestnem narodnoosvodil-nem odboru p>a Daka Makar ja in nato Ivana Urha. Gasilci smo si izvolili ožji odbor, ki mu je načeloval Ivan Jerina.
Glavna skrb novega odbora je bila, da bi društvo čimprej opremil
J
Spumulski kamen na grajskem vrtu odkrit leta 1959 ob 90-let-nici društva
z gasilskim orodjem. Veiidar je bilo vsaj prva leta zanj težko, ker so oblastveni organi vse delili le na nakaznice.
Člani so zato zbirali in poprav Ijali staro orodje in prav tako so Z8, silo usposobili motorno brizgal, no. Izkazali so se tudi v udarniškem tekmovanju in tako je domače dru štvo 1948 v republiškem merilu za sedlo tretje mesto in dobilo za na grado 100 metrov cevi. To in na slednja leta je ljudska oblast dru štvu nakazala tudi potrebne delovne obleke in nekaj paradnih. V zameno za gasilski avtomobil, ki so ga bili Metličani med NOB oddali partizanski vojski, pa je okrajni ljudski odbor v Črnomlju 1952 dodelil gasilcem nov tipiziran avtomobil TAM In motorno brizgalno Rakovica.
Medtem tudi članstvo ni stalo praznih rok. Porušilo je staro orodjarno in s prostovoljnim delom zgradilo novo. Hkrati je pričelo misliti na svoj gasilski dom. Prva prizadevanja zanj segajo že v leto 1951, ko so ZR dom hoteli odkupiti nekdanjo Guštinovo hišo na Partizanskem trgu. Kasneje so se dogovarjali za odkup stare šole in Kambičevih garaž, kjer naj bi si gasilci uredili dom in orodjarno. Veaidar dogovarjanje ni rodilo uspeha, zalo so pričeli mi.sliti na graditev novega doma.
Medtem se je društvo uspešno razvijalo. V avgustu 1950 je bila ustanovljena pionirska desetina, v aprilu 1952 pa ženska desetina. Naraščalo je tudi število članstva, ki se je iz leta v leto uveljavljalo v mnogih akcijah, društvenih, sektorskih in okrajnih vajah, pri nastopih in svečanostih, zlasti pa pri gašenju mnogih požarov. V sestav metliškega gasilskega društva je spadala še gasilska četa iz Križevske vasi, ki je pod poveljnikom Antonom Vuk-Siničein štela čez 20 članov.
OBVESTILO
Obveščamo kmetovalce, da bo zaradi letnih dfopustov nekaj časa osemenjevanje opravljal samo en osemenjevalec za obe občini, Metliko in Črnomelj. Zaradi tega bo razpored ose-menjavanja na osemenjevalnih E>ostajah nekoliko spremenjen.
Kmetovalce prosimo, naj si podrobnejši razpored ogledajo na razglasih, ki so nabiti na osemenjevalnih postajah.
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA
Veseli tobogan v Metliki
Veseli tobogan, to je javna otroška radijska oddaja, ki jo mladinsko uredništvo Radia Ljubljana prireja vsak mesec v drugem kraju Slovenije, je bila 22. maja tudi v Metliki. Ta dan je namreč radijska ekipa v domu Partizana posnela razgiban spored, ki so ga s pesmimi, recitacijami in tekmovanjem izpolnili otroci iz Metlike, Suhorja, Drašičev, Gradca, Podzemlja in Krasinca. Sodelovala sta tudi domači humorist Toni in metliška mladinska godba na pihala, vse pevce pa je spremljal ansambel Boruta Lesjaka. Oddajo je pripravila Boža Novak, vodila pa sta jo Jana Osojnik in Marjan Kralj.
Radijska oddaja Veselega tobogana, posnetega v Metliki, je bila na sporedu v nedeljo, 25. maja, dopoldne.
Letos samo čiščenje!
Vaščani Podzemlja so predlagali, naj bi turistično društvo, občina in gostinsko pod-jetje poskrbeli za ureditev kopališča v vasi Ker pa ti trije letos nimajo denarja za večja ureditvena dela, bo skušala občina do kopalne sezone s sodelo\‘anjem vsiščanov urediti vsaj travnik za sončenje. Ostale načrte v zvezi z razširitvijo in urejanjem kopališča bodo uresničevali postopoma.
200.000 din za gradaški vodovod
Gradčsmi so že v skrbeh, kaj je z gradnjo vodovoda, ki se vleče že nekaj let. Sporočamo jim ugodno vest, da je letos v občinskem proračunu za nadaljevanje gradnje vodovoda zagotov'lje-nih 200.000 din. Z deli bodo takoj začeli in računajo, da bo vodovod letos napeljan do vasi Zastava. Doslej so v gradnjo gradaškega v^<>vo-da vložili že več kot VOO.OOO din.
Šavje je za kraj sramota
Vaščani Podzemlja in okoliških vasi so na zboru volivcev močno kritizirali odnos do zemljišč okoli posestva KZ Črnomelj. Zemljišča so morali pred leti kmetje pro dati po nizki ceni, predvidena so bila za hidro in kemijsko melioracijo, na 1 ha zemljišča so vložili okoli 5.000 din denarja, alaj pa raste osat in šavje, kar je vasi v sramoto. Zadruga je morala medtem spremeniti svoje načrte. Predlagali so, naj zemljišča ali pogozdijo ali pa jih vrnejo lastnikom. Prav tako so rahtevali od domače metliške občine, naj se čimprej pogovori s predstavniki občine Črnomelj, da bi uredili lastništvo zOTiljišča, kjer stoji gasilski dom. Sklicujejo se na to, da je bila zemlja včasih vaška last, zdaj pa zadruga zahteva odkupnino od gasilcev, ki so sami v denarnih težavah.
Suhor: v prosvetnem domu se dela škoda
Prebivalci Suhorja so ponosni na svoj prosvetni dom, zgrajen pred petimi leti, obenem pa zaskrbljeni, ker stavba že propada. Zid je vlažen, dve tretjind strehe sta uničeni, potrebno bi bilo ple-' skanje in ureditev gardorob. Predividoma bi za ta dela po-brebovald 30.000 dSn, a žal jih nimajo. Za prispevke so prosili domačo občino, rač^jnajo na pomoč podjetja Tugotek-stil, ki je prevzelo patronat nad šolo, pri popravilih pa bi bili pripravljeni sodelovati tudi vaščani. Verjetno letos ne bodo zbrali vsega denarja, potrebnega za popravila, nujno pa bi bilo popraviti vsaj streho.
60.000 za krajevne skupnosti
v obččrtsikem proračumi je na potrebe torajevmih skup. nosti na področju celotne občine Metlika zagotovljenih samo 60.000 din. še te so s težavo zbrali. Na zadnji seji občanske skupščine je bilo sklenjeno, da xwlo denar razdeljevali po načelu: kdor je pripravljen več sodelovati, bo več dobil. Poava-Id so krajevne skujmosti, naj čimprej pripravijo letošnje načrte, obenem pa predvidijo, koliko bodo pri delih pripravljeni prispevati vaSča-ni bodisi v delu ali denarju. Na sestanku vodstev vseh krajevnih sbupnosti bodo načrte pregiledalil ki raadelalfl denar.
SPREHOD PO METLIKI
■ 32 MKTLISKIH GASILSKIH PIONIRJEV se Je pod vodstvom svojega poveljnika tov. MiloSa Tan-cika v nedeljo, 25. maja, udeležilo zbora gasilskih pionirJeT v Laškem, kjer je bila lepa proslava v zvezi s stoletnico gasilstva na Slovenskem. Pionirji so ponesli s seboj tudi svoj novi prar-or, ki so ga svečano razvili pred tremi tedni v Metliki.
■ DRUŠTVO liPOKOJENC3!V V MKTLIKI Je imelo 25. maja redno letno konferenco, na kateri so razpravljali o dogr^itvl doma *a u-pokojence In nabavi potrebne opreme za ta dom. Upajo, da bodo
podporo d(^ili tudi od r^nibljlšlDe-ga odbora dništva upokojencev. Ker je že nastopilo lepo vreme, so razpravljali tudi o izletih. Predlogov je bilo več. MetlilSti upokojenci bi želeli obiskati Rab, Trst aU Trbiž.
■ N.UST.\RF:j<i.% METLIC.\NK.A ANA CAVI.OVIC, vdova po krojaškem mojstru, je umrla 25. maja v 89. letu starosti. Izčrpanost in bolezen sta Jo zadnje čase j^ikle-nila na posteljo. Na poslednji poti
jo je pospremilo lepo Število Metličanov.
■ POZIVU OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRI2A 80 se ▼
četrtek, 29. maja, odirali številni Metličani in okoličani, ki so t samo prinesli odvečno obl^o, obutev in posteljnino.
■ LIKOVNA RAZSTAVA UCEN. c;icv metliške osnovne Sole Je bil* odprta v nedeljo, 1. Junija, dopoldne v gornji avli nore Sole. StarSl in prijatelji mladine so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo. Odprta bo do prihodnje nedelje, 8. tega meseca.
■ ČUDNO ZABAVO SI PRIVO. i^CIJO nekateri metliški ponočnja. ki, ki v nočnih urah pre^vljajo posode z oleandri s {.Ročnikov na cesto, pri tem pa ne pomislijo, da lahko pride do x>rometne nesreče, 2e to, da delajo nered in lastnikom oleandrov nepotrebno delo, je obsodbe vredno.
■ ŠTIRI VBTNE MIZICE IN TRINAJST STCMX)V Je pred kratkim ponoči Isglnllo s tedrafe pred samopostrežno trgovino Mercator v Metliki. Ljudje menijo, da so jih drzni zlikovci preselili čez Kolpo.
Danes zaprisega odbornikov
Brežiška občinska skupščina se bo danes sestala na prvi delovni seji. Odborniki bodo najprej svečano izjavili, da bodo v redu izpolnjevali dolžnosti do skupščine in volivcev, nato bodo razpravljali o gibanju gospodarstva lani in letos ter sprejeli resolucijo p usmeritvi razvoja v občini v letih 1969. in 1070. Na tej seji bodo obravnavali tudi program dela skui^ine do konca leta in sprejeli nekaj odlokov. Sklepali bodo o ustanovitvi sklada za gradnjo stanovanj borcev NOV in potrdili statut stanovanj sk^a sklada borcev. Dopolnili bodo odlok O najvišjih maloprodajnih cenah za nekatera živila; odločali bodo o oprostitvi občinskega prispevka iz osebnega dohodka za kolektiv zdravilišča v čateških Toplicah in globoškega rudnika; volili bodo svete, kioaniisije iai upravne odbore skladov skupščine Brežice.
V soboto konferenca ZK
v yeliki dvorani prosvetnega doma bo v soboto, 7. junija, šesta redna seja občinske konference ZK v Brežicah. Tokrat so na dnevnem redu idejna in politična vprašanja v2®oje in izobraževanja. Gradivo je pripravila komisija za dmžbeno-politične odnose. Na seji bodo volili tudi člana republiške konference ZKS.
Denar za poti je razdeljen
Krajevni skupnosti Bizeljsko pripada na leto 8000 din za urejevanje poti, za razsvet-^Ijavo in druge potrebe oko-liSa. Pred dobrim tednom je KS prejela 8000 din in jih razdelila. Prebivalci Orešja so dobili 1300 din, Stafa vas 1700 din in Bizeljsko 4000 din. Ostanek je krajevna skupnost zadržala za tekoče potrebe.
Radio Brežice
PETEK. G. JUNIJA: 20.00—20.10 Napoved programa in poročila — 20.10—20.30 Nove iploSče RTB, obvestila in reklame — 20.30—21.1^ Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
NKDEUA, 8. JUNIJA: 11.00 Domaće zanimivosti — S seje občinske skupščine Brežice poroča Špela Pirnat — Ob 100-letnici slovenskega tabora v Sevnici — Za naše kme-tovaloe; Mira Skočaj — Koloradski hrošč — Prijetno nedeljo vam vošči ansambel Toneta Perka — Nedeljska reportaža: Gre za boljše pogoje šolanja prihodnjih generacij v Ki^kem in na ZdoAah — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografoiv — 13.00 Občani čestitajo In pozdravljajo.
TOREK, 10. JUNUA: 18.00—19.00 Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene Sole — Tedeaskl športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pre-glod — 19.00—19.30 Cez hrib in dol ■— oddaja narodno zabavne glasbe.
Vsakdo po eno plačo za železnico
Mladina se je prva odzvala - Letos so si mladi utrli pot v DS
Na razpis posojila za modernizacijo slovenskih železnic so se najprej odzvala železniška podjetja.
V brežiški občini se je zelo dobro odrezal kolektiv Podjetja za popravljanje voz v Dobovi. Oglasila sem se tam, da bi zvedela iz prve roke, kako so to izpeljali in kolikšen je njihov delež.
Predstavnika krajevne skupnosti Bizeljsko Miro .Šemrov in Jože Kovačič gojita trdno upanje, da bo vodovod napravljen letos. (Foto J.Teppey)
DO JESENI VODA V STO DOMOVIH
Blzeljanci se bodo odžejali z vodo iz Lahovičevega izvira
Akcijo za napeljavo vodovoda na Bizeljskem so začeli domačini že pred osmimi leti, ko so izvolili gradbeni odbor. Do letos je vse zaspalo, zdaj pa pravijo, da ne bodo odnehali.
reaervnega pa bodo izkojTis-tili od kmetijske zadinige. Vaščani bodo isslkopali jarek za ce-vwod prostovoljno in opravi-
»Mladi smo dali p>osojiilo brez ugovora,« je pojasaijeval Milan Lokar iz orodjarne.
»Koliko site zbrali vsega skiupaj?«
»Delavci 96.000, podjetje pa je dalo 30.000, skupaj torej 126.000 dinarjev. Vsak član kolektiva se je odrekel eni plači. Cisto 2dahka na šlo, ker so. nekateri precej zadolženi, pa tudi družine imajo. Ko smo se zbrali na skupnem sestaiTikiU, so vsi pristali na to, da posodi vsakdo toliko, kolikor zasluži v enem mesecu. Č5e hočemo, da se bodo odzivali razpisu tudi drugi kolektivi, smo morali mi domači prvi z dejanji pokazati voljo in pripravljenost /A pomoč.«
ganih. Za delo organizacije ZMS nam je delavski svet to leto namenil tisoč dinarjev, obljubljeno pa imamo -še športno opremo. Vse to nas spodbuja k temu, da ne držimo rok križem.«
»Ste vi še vedno predsednik občinske mladinske organizacije?«
>vše. žalostno pri tem pa je to, da zadnje tri mesece čisto sam delam. Ta.ko ne t>o šlo več. Na zadnji seji komiteja smo se dogovorili za zamenjavo tistih članov, ki jim na za delo.
Pričakujemo pa tudi uresničenje obljube, da bomo za štiri ure dobili nekoga, ki bo vodil vsaj najnujnejše administrativne in or
Krajevina skupnost je pravkar prejela analizo izvira. 25vedeia je, da priteče iz njega 360 hektolitrov vode v em uri in da bo to popolnoma zadostovalo za potrebe naselja Bizeljsko ob glavni cesti. V kratkem pričakujejo še bakteriološko analizo, potem pa bodo začeli preračunaval stroške. Ko bodo imeli v rokah predračun, bodo sklicali občane in jim povedali, koliko denarja bo moral kdo odšteti.
Za vodovod bo prispevala nekaj kraje(\'na skupnost, precejšen delež priačakujojo pa od kmetijske zadruge, ki bo poraibila največ »vode, če bo postavila polnilnico vina.
lavir, ki bo napajal Bizeljsko, je oddaljen približno dva kilometra od krajevnega središča pod gostilno PRI ZELENEM GOZDU. Vodo bodo približno sto domov. Napravili bodo glavni rezervoar,
V ZMS 350 novih članov
v popolnih osemletkah brežiške občine so minuli teden sprejeli v vrste Zveze mladine 350 pionirk in pionirjev. Na vseh šolah je bil sprejenr pripravljen zelo slovesno. Mentorji mladinskih organizacij so pri tem pokazali veliko prissadevnosti.
»Tovariš Milan, prej ste ganizacijske posle. Aktivov ne Milan Lokar: »Jeseni ui se
smemo popolnoma prepustiti rad v šolo za vozovne preda se 2aiajdejo, kot vedo in glednike in upam, da me anajo.«	-T. T. bodo sprejeli.«
V JUGOSLAVIJI NE VEMO, KAJ IMAMO
Kot da bi se ustavil čas
I
Vtisi s poti po Poljski in Češki - Na obisku po nekdanjih taboriščih - Doma je najlepše
M tudi več drugega dela, razen tega so pripravljeni prispevati svoj delež v denarju če bo kaj manjkalo, potem se bodo obrnili aa pomoč .še na občinsko .skupščino, ki je do sedaj že mnogim krajem poma$:ala do vođe.
oanenUi mlade. Povejte še, koliko vas je v podjetju in kako delate, če imate svojo organiizacijo.«
»Seveda jo imamo. Zelo uspešno dela in združuje 26 člafnov. 2Jdaj imamo v svojih vrstah občinskega odboa-ni-ka. To je predsednik ZMS Praaic Vašcer. Bil je izvoljen, kljuib temu da sta še dva starejša tovariša kandidirala z njim. To pojmujemo kot velik uspeh.«
»Ali po tem lahko sodim, da je v podjetju doma razumevanje za tefcje mladih?«
»Lahko. Letos imamo prvič Uidi v delavskem svetu mladinca. Na seje so nas vabili že prej, ko še nismo bili za-stopaini v samoupravnih or-
Kapelci in Dobovčani so se	ted^	vrnili
z obiska v šleziji. Mnogi izmed njih so nesli s seboj lesene križe m sveče, da bd jih prii^ali na grobovih najbližjih svojcev, ki so med vojno pomrli v delovnih taboriščih.
„Da“ ali „ne“ za zasebno prakso zobozdravnika?
Ena prošnja je bila že zavrnjena, kakšna usoda bo doletela drugi poizkus?
NOVO V BREŽICAH
■ MESTO SE JE 2E V PETEK ODELO V ZASTAVE. Caz glavno oesto so roKobesiU napise z dobrodošlico gostujočim drsmakini 83aQ>inam na XII. srečanju 03.]-boljSih anaaterjev. Na predstave op(»arjajo lepaki, na najbolj prometnih krajih pa so razpostavili panoje, ki vsak dan sproti napovedi^jejo popoldanski in veCemi program. Prvi gostje so prifili v Brežice v nedeljo popoldne.
■ 8TAB ZA CIVILNO ZASCITO ▼ občini je naročil za vsako družino po eno knjižico z naslovom KAKO SE ZAŠČITIMO V VOJNI. Isdala sta jo republiški sekretariat za narodno obrambo in uprava za civilno zaSčitx>. Za knjižico bo moral vsakdo prispevati 1 dinar. V njej so dragoceni napotki za obvarovanje pred nevar-noetmi sodobne vojne, zato naj la Jo prebrali v vsaki družini.
■ BRE^.ISKA GODBA NA Pl. HALA se pripravlja na praznovanje desetletnice obstoja. Pred le-ti ni veliko manjkalo, da bi or-
kester razpadel. Potem se Je zavzela zanj glasbena Sola in zdaj so časi najhujše krize že mimo. Oodbeniki so dobili spet prizadevnega vodjo in pod njegovo taktirko je orkester znova oživel.
■ V NEDEUO SIC JE ODPE-LJAI.A KOLON.^ osebnih avto-mobilov na izlet v nemmo, ki ga je priredilo brežiSko Avto-mo-to društvo. A\'tomobili so bili lepo okraSeni in med seboj povezani z radijsko zveeso. Članstvo v društvu Je letos močno naraslo, AMD postaja tako vedno močnejša organizacija. Vzporedno s tem širi tudi svoje načrte in sl prizadeva da bi čimprej dobilo društveni dom.
■ PREDSEDNIKI KR.\JEVMI1 KONFERENC SZDL so se v soboto odpeljali na dvodnevni avtobusni izlet po Gorenjski in Primorski. Povabil jih je izvršni odbor občinske konference, da bi se jim vsaj nekoliko oddolžil 7» njihovo delo.
Leta in leta že nosijo prebivalci Brežic, Bizeljskega in drugih krajev denar v zasebne ordinacije zagrebških zobozdravnikov, ker v domačem zdravstvenem domu težko pridejo na vrsto in kar je čakalna doba tu razmeroma dolga. V Zagrebu pa jim popravijo aobe v najkrajšem času, zato nmogi raje globoko posežejo v žep, samo da jim rri treba prebiti dolgih ur v čakalnica.
Pa ne samo v Zagreb, tudi na Sotlo in v dAtge kmje sosednje republike zahajajo pacienti. V Doibovo prihajata celo dva zoboadravndka. V spodnjih prostorih doma družbenih rgandzacttj dela zobozdravnik adravstven^ra doma iz Brežic, zgoraij pa zasebnik. Priipaveduijejo, da dela eden tudi v Zakota, seveda prav tako Zagrebčan.
Svet za zdravstvo je vse to upoštevaj, ko je reševal prošnjo za odobritev zasebne prinese zobozdravniku, ki je pred leti delal v brežiškem 2xiravstvenem domu. prošmjo je svet odstopil celjskemu zdravstvenemu centru s priporočilom, naj se ugodno re-Si.
Kakšen bo odgovor iz C'e-Ija, še ni znano. Ce bo pri-
trdilen, bodo to odločitev pozdravili številni pacienti, ki so pripravljeni zobocadravstve-ne storitve plačati, da bi le prišli na vrsto. V nasprotnem primeru tudi občina ne bo imela nobenih koristi. Jenar se bo še vedno pr^ival drugam, tako pa bi vsaj davek lahko pobrala. Ljudem bi bila prihranjena marsikatera pot v Zagreb, pa tudi na cene storitev bi v občini lahko viplivali, kar je adaj nemogoče.
Obiskali so več kot deset krajev, girobižč in taborišč, toda le malokdo je še našel goonilo očeta, matere in najblnžjdh drugih sorodnikov. Skoraj četat stoletja je preteklo, odkar so se nekdanji pregnanci vrnili domov, zato ni čudno, če so bila grobišča ponekod zaraščena in zapuščena, drugod pa o njih ni več sledu.
Slezija je te ljudi že drugič razočarala. Kot da bi se tam za desetletja ustavil čas. Ceste so take kot nekoč, le lijudje so drugi. Nemško govorico je zamenjal poljski jezik.	X
Izletniki iz brežiške občine so pogrešaili pri tamkajšnjih lju<ieh sproščenost in <^3dri-no. Teržko so naivezali stike s prebivalstvom, kajii domačini so precej zaprti '■•ase. Razmere jih utesnjujejo.
Naši so se vrnili obogateni 2sa veliko spoznanje, da smo Jugoslovani napravili velik
napredek in da živimo tako, da se nimamo nad čim pritoževati. Vse to je izrazU brez besed 72-letni Jože Ferlan, ko je ob vrnitvi domov ves sirečen poljubil domačo aemiljo.	Jt.
Zakaj na račun bolnikov?
Prebivalci Bizeljskega pravijo, da bodo morali začeti planirati, koliko jih bo lahko zbolelo. Na to misel jih je navedel celjski zdravstveni dom, ki še za lansko leto ni plačal vseh obiskov na domu. Zakaj takšno omejevanje hišnih obiskov, se sprašujejo, saj bi zdravnik lahko sam presodil, kdaj bo obiskal bolnika in kdaj ne.
Zlate značke prijateljem mladine
Za prizadevno delo v društvih prijateljev mladine je republiška zveza DPM z zlatimi zaiačkami nagradi'la štiri tovarišice: Tončko Lovše, Anko Zorko. Mimico Avsec. Cvetko Savvlic in Zofijo Habin.
Usoda mnogih obratov v občini Brežice je, da ne pridejo nikamor dalje. Matična podjetja sicer planirajo njihovo razširitw, toda potem se vse zatakne pri denarju. Celjska banka ne želi kreditirati novomeške bančne regije in obratno, vendar zdaj občinska skupščina že postavlja prve mostove med obrati, podjetji in bankami. Na sliki: »»brat metliške BETI v Dobovi, ki je tudi v vrsti čakajočih.
(Foto: Baškovič)
V v
BRE7ISKE VESTI
Taka šola ni naš dru^i dom!
Danes po svetu vedno bolj ljubijo mladino in mnogo žrtvuje jo zanjo. Povsod skrbijo, da bi bila zdrava in zadovoljna, da bi se čim bolj učila in se tako usposabljala za življenje. Tudi pri nas je bilo že marsikaj storjenega zanjo. Na žalost pa ne za nas vse. V Krškem obiskujejo učenci pouk še vedno v istih prostorih kot pred 100 leti. Raz-ka je le ta, da je od takrat občutno poraslo število otrok, ker se je na videmski strani razvilo že pravo mesto. Zato je moralo vodstvo šole iz leta v leto iskati nove učilnice. Najprej so spreminjali kabinete in stanovanja, ki so bila v šoli, v učilnice. Zaradi vedno večjega števila šoloobveznih otrok pa smo počasi »vdirali« v »samski blok«, ki stoji ob Prešernovi cesti. Sedaj ima šola v tem bloku že 10 učilnic.
V samskem bloku učenci težko sledi-mo pouku. Pozimi je mrzlo, ker je blok, ki je star že 8 let, še vedno neometan in se okna in vrata prav slabo zapirajo. Večkrat nas tako zebe, da se moramo sredi učne ure na prostorih razgibati, da se nekoliko ogrejemo. Poleti pa je spet tako vroče, da nas pogosto boli glava, in ni dneva, da ni zaradi pomanjkanja zraka komu slabo. V naših razredih imamo vsaj majhna okna, ki so vedno odprta, v učilnicah posebne šole pa še tega nimajo, če hočejo zračiti učilnice, morajo odpreti vrata na hodnik. Najbolj nas žalosti to, da ne moremo odpirati balkonskih vrat. Leta se odpirajo navznoter, v učilnicah pa so klopi tako natrpane, da jih ne moremo odmikati. Tovarišice učiteljice lahko hodijo skozi učilnice le bočno in se morajo prav prerivati med klopmi, da pridejo med nas.
Ali si ob vsem tem lahko predstavljate, kako je v odmorih? žalostni in potrti sedimo v neprezračenih učilnicah, ker nimamo hodnika, kjer bi se lahko gibali, na prosto pa tudi ne moremo, ker so -učilnice tudi v tretjem nadstropju, stopnišče pa je preozko, da hi se lahko v tako kratkem času zvrstili po njem dol in nazaj. Prav ta-
ko je v glavnem odmoru skoraj nemogoče izmenjati se na straniščih, malicati nn priti pravočasno na svoja mesta. Menimo, da je nesmiselno poudarjati, kako je s poukom telesne vzgoje, ki ga imamo vsi zelo radi, a smo zanj zelo prikrajšani. Saj imamo lahko telovadbo na šolskem igrišču samo ob lepem vremenu.
V bloku si po končanem pouku že podajamo kljuke z učenci, ki obiskujejo pouk popoldne v naših učilnicah. Prav smilijo se nam, ker vemo, kako bodo še trpeli, preden ho tudi zanje konec pouka. To se ponavlja iz dne-va v dan. In še nekaj: poglejte nas in videli boste, da smo kar zamorjeni, ko gremo iz šole domov. Sonce nam blešči v oči, ker ves čas pouka sedimo v slabo osvetljenih prostorih, in nekateri učenci morajo že nositi očala, ker so Sl oh eni sami žarnici, ki v zimskem času osvetljuje učilnico, pokvarili vid. Verjetno pa jih bo moral prekmalu nositi še marsikdo izmed Tias, predvsem tisti, ki že več let obiskujemo pouk v tej stavbi. Žalostno je tudi to, da nas kar tretjina učencev v razredu vidi le polovico table, ker je druga polovica skrita za prezidom v učilnici, in moramo po končanem pouku prepisovati snov od tistih učencev, ki sedijo tako, da vidijo vso tablo.
V šoli smo slišali, da se pogovarjajo v Krškem že 10 let, da bodo zgradili novo šolo, vendar je še niso, ker so morali najprej razširiti papirniški obrat tovarne »Djuro Salaj«, obnoviti vodovod, asfaltirati ceste, zgraditi novi most in še druge pomembne objekte. Letos pa pravijo, da bodo resnično začeli graditi šolo. če ho to res, potem ho tudi za nas, ki hodimo že več let z žalostnimi srci v šolo, zasijalo sonce sreče. Potem se bomo tudi mi lahko pridružili tistim srečnim otrokom, ki veseli prepevajo: »Lepo je v naši domovini biti mlad...«
Sestavili učenci V. razredov, ki obiskujejo pouk v »sainskein bloku«
Stavbo, v kateri nimajo učenci niti dovolj zraka, niti svetlobe, so spremenili v šolo samo zaradi tega, da bi se izognili tretji izmeni. (Foto: J.T)
NA VSAK VLOŽENI DINAR ZA 1,47 DIN VREDNOSTI
Številke, ki razveseljujejo
Občinski sindikalni svet ugodno ocenil napredek v gospodarskih organizacijah
čeprav je navidezno pozno, da bi razpravljali o gospodarst\Tj minulega leta, se je sindikat odločil za razpravo o analizi zaključnih računov, ki jo je pripravila služba družbenega knjigovodstva.
Podatki v analizi dokazuje- trg^oviiil, deviznem poslova-
je uspešno rast gospodarstva v letu 1968, obcaem pa pred* stavljajo oporo za nadaljnje načrte. Iz njih je razvidno, da je vplivala na uspešnost gospodarjenja prizadevnost gospodarskih organizacij na eni strani in nekateri ukrepi v kreditni politiki, zunanji
V mestu vedno več potreb
Krajevna skupnost Krško je pretekli teden sklicala za Videm zbor občanov. Udeležilo se ga je 50 občanov. Zbora se ni udeležil noben predstavnik občinske skupščine, in tako občani na v^ vprašanj našo dobili odgovora.
Poudariti je trcba, da je krajevna skupnost vložila veliko sredstev za ureditev mesta. Asfaltirali so precej površin in uredili nasade, okolico pri pošti pa nameravajo še urediti. Dosti preglavic iK>vzroča ureditev ribnika, saj bodo morali vložiti Se precej sredstev, da bo ribnik dokončno urejen.
Na zboru so razpravljali tudi o gradnji mrliških vežic, eine glavnih bodočih nalog KS, Ce za gradnjo ne bi bilo dovolj denarja, bo možno najeti kredit.
Slišati je bilo tudi predlog
Peš na stadion
Organizatorji speedway dirk v Krškem so si 11. maja zagotovili rekorden obisk. Na tisoče ljudi iz Slovenije in sosednih republik si je prišlo ogledat to zanimivo prireditev. Kljub uspeli organizaciji je bilo slišati nekaj kritičnih pripomb na račun prirediteljev. Mnogi gledalci so prišli iz Ljubljane in celo iz Maribora. Ko so stopili iz vlaka, jih je čakalo neljubo presenečenje: na železniški postaji ni bilo nobenega avtobusa, ki bi jih prepeljal na več kot 1 km oddaljeni stadion. Po več kot treh urah utrujajoče vožnje z vlakom so morali pol ure peš po cesti prenatrpani z motornimi vozili. To je precejšen spodrsljaj, ki se je do seda} redno ponavljal na vseh prireditvah. Naj to opozorilo prepreči podoh-^e napake vsaj v prihodnje.
o nabavi avtomobila za odvoz smeti. S sedanjim načinom odvoza niso zadovoljni, zato bo potrebno s<redstva za avtomobil čamprej zagotoviti.
Končno so na zboru sklenili, da je nujno potrebno razpisati samoprispevek za grdnjo nove šole. Referendum bo 22. jimija, krajevna skupnost pa pričakuje od občanov, da bo referendum usi>el, saj je gradnja šole neodložljiva in na skrbi celotnega šolskega okolica, t. j. Krškega in Zdol.	K.	P.
Manjka dobrega domačega lesa
v splošnem mizarskem pod. jetju niso v zadregi zaradi dela. Z velikimi grMbenimi podjetji so letos sklenili nekaj kooperacijskih pogodb in si tako zagotovili stalno delo. Tuda uspeh ni izostal, saj so v prvih štirih letošnjih mesecih realizirali skoraj že polovico letnega plana. Od predvidenih 3,650.000 din so nam-reč dosegli že 1,820.000 din pro. meta. Kljub vsemu pa v mizarskem podjetju ne gradijo velikih načrtov. Ker morajo uvažati dober les iz Avstrije in Sovjetske zvpze, pride nemalokrat do zastoja, naročniki pa postajajo vsak dan zahtevnejši. čeprav prevladuje pri njih še vedno ročno delo, ne morejo modernizirati proizvodnje, saj delajo kar v štirih obratih, ki so močno oddaljeni drug od drngega.
Nocoj v Dolenji vasi
Drevi ob 20. uri bo v Dolenji vasi zbor občanov. Na njem se bodo pogovorUi o zadavi nove šole na Vidmu in nekaterih perečih krajevnih zadevah.
Ločeni smo bili in tudi delali nismo!“
Krška mladina se Je zbrala okoli novega vodstva in začela spet dobro delati
Vinko Pirc, 21-letni strojni tehnik iz Krškega, je bil na eni zadnjih sej izvoljen za sekretarja občinske konference Zveze mladkie Slovenije. Čeprav dela z mladino aktivno šele tri mesece, so se prvi usp^i že pokazali. Ker me je zanimalo, kako so pri^bili mladino v krški občini, sem ga poprosila za kratek razgovor.
— Kako to, da ste se odločili za poživitev mladinske organizacije?
»Mladi ljudje v krški občini se zadnja leta sploh niso zanimali za delo svoje organizacije. Med mladino je zavladala odtujenost in je skorajda ni bilo čutiti. Ce so niladi ljudje kje delali, niso bili povezani, njihovi vrstniki v drugih krajih pa Jih niso posnemali. Do nedavna so bili mladinci v krški občini tudi razdeljeni na tiste, ki žive na podeželju, in te, ki žive v Krškem. Med njimi so bile določene pregrade, kar pa seveda ni prav.«
— Kako ste jih pove-ziili med sebnj?
»Na novo smo ustanovili vaške aktive in pridobil] nove člane, zbrali smo tudi krške mladince. izv'Olili novo vodstvo in. FK)skrbeli za razna športna in kulturna srečanja V nekaj cih smo na novo ustano-
vili 28 aktivov. Povezali smo se tudi z republiškim vodstvom, s katerim smo bili pravzaprav zgubili vse stike,«
— Kakšen je delovni program?
»Za dan mladosti je bilo več športnih srečanj, imeli smo ie javno ml> dinsko odajo, organizirali smo nekaj daljših izletov, po^ilaell pa tw-mo tudi za medobčinska športna tekmovanja. Se letos bomo priredili javno oddajo »Mladina poje in igra«, ustanovili bomo taborniško organizacijo in organizirali večjo delovno akoijo, ki se Je bo udeležila naža mladina.«
M. PADOVAN
deviznem nju, amortizaciji in tržnih odnosih na drugi strani.
V delo\Tiih organizacijah je opaziti povečane napore za prilagajanje tržišču in rentabilnost ter ekonomičnost poslovanja. Analiza međ drugim, tudi prikazuje ugodnejšo delitev dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo. To razmerje je bilo lani v krški občini 60,8 proti 39,2 odst. Zmanjšana .udeležba skui*:osti pri delitvi ne-toprodukta je ugodno viiliva-la na rast dohodka v delovnih organizacijah.
V industriji in rudarstvu, ki ustvarjata večji del dohodka v občini, je bil plan celotnega dohodka prekoračen od 2,3 do 20 odst. Dohodek za razdelitev se je povečal za 31 odst., netoprodukt pa aa 27,5 odst. v primerjavi letom 1967.
Pri večini delovnih organizacij so se zaloge postopoma zmanjševale in vzporedno s tem tudi terjatve do kupcev. Vse to kaže na hitrejše obračanje sredstev in poveče’.’anje njihove ekonomske aktivnosti. Amortizacija se je ponekod povečala tudi do 70 odstotkov.
Občani,
22. junija boste odločali o šoli
Predlog za referendum o samoprispevku je danes teden obravnavala občinska skupščina v Krškem. Vse roke so se dvignile brez pomišljanja, ko je podpredsednik Slavko Smrdel v zgoščenih besedah prikazal žalostne razmere, v kakršnih se mora šolati mladi rod na Vidmu. Samoprispevek naj bi plačevali občani krajevnih skupnosti Krško in Zdole. Za zaposlene predlaga sku-pščma 1,5 odstotka od mesečnih osebnih dohodkov, za upokojence 1,5 odst. od pokojnine, za obrtnike 2 odstotka od davčne osnove m za kmete 2 odst. od katastrskega dohodka. Samoprispevka bodo oproščeni tisti delavci, ki zaslužijo manj kot 6Q0 din, in tisti upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo vsote GOO din. Oprostitev velja tudi za kmete, če njihov katastrski dohodek ni večji od 50.000 din.
Slavko Smrdelj — podpredsednik
Občinska skufpččdna v Krškem je na prvi delovni seji 29. maja izvolila ra podpredsednika Slavika Smerdela, rav« natelja cenovne šole v Krškem. Na isti seji je izvolila svete občinske sku]^ine. komisijo za dmebend nadzor in kmnisijo za prošnoe in pritožbe. Imenovala je upravne odbore skilada za kmetijstvo, sklada ski^mih reeerv in sklada za negospodarske investicije.
Tri vasi v eni skupnosti
v Koprivnici so ustanovili krajevno sfeupnoet za Ko-priivnioo, Vei&i Kamen in Veliiki ^1. Pobudo zanjo Je dala občinska skupščina, da bodo laže reševali krajevne probleme, med katere sodi predvsem oibnova šole. V krajevno ^cupnost so izvolili 9-člainsld svet in 3-članski i^ra\’ni odbor.	V.	L.
KRŠKE NOVICE
Pomen poUtičnih osebnosti * sgodovini. Občinski komite ZK je nedavno s pomočjo delavske univerze organiziral za člane ZK v tovarni papirja zanimivo predavanje »Vloga političnih osebnosti T zgodovini«. Dobro obiskano razpravo je vodil prof. Zdravko Troba, strokovni sodelavec Zveze delavskih umlverz Sloveol-
je-	_
Sekretariat ZK o konsresaem gradivu. Sekretariat osnovne organizacije ZK v tovarni papirja je nedavno sklei^l, da bo do 15. junija pnpravil za vse člane ZK razpravo o gradivu IX. kongresa ZKJ. Razpravo, ki bo pri-lagojma potrebam in delu organizacije ZK v podjetju, bo vodil član predsedstva CK ZKJ tov. Kranjc iz Ljubljane.
Nov železniški vozni red. Železnica je s 1. junijem uvedla nov vozni red. Sprememb v voznem redu ni veliko. Ukinjen pa je postani brzovlaka ob 23. uii, je bil do sedaj najbolj ugoden za potovanje v Poreč. Zato sta občinska skup^ina in tovarna papirja zaprosili upravo ielez-
niaiega podjetja v Izubijani, naj bi temu vlaku dovolila postanek vsaj T času počitniške sezone, t. j. od 15. junija do 15. sep. tembra. železničarji še niso od* govorili.
Osrai Oaaov so črtali iz evl> dence. Zaradi politične neektiv« nosU, nerednega plačevanja čla. narine je sekretariat osnovne or> ganizacije ZK v tovarni papirja na nedavni aeji sklenil črtati is evidence članstva ZK osem dose* danjih članov. Napravil bo tudi analizo politične akUvnosti za vse člme cenovne organizacije ZK. Pasivnih članov ne potrebu* jejo v svojih vrstah.
Voznik osebnega avtomobila Franc Zibert iz Gor. Skopic se ^ 24. maja popoldne p^jal iz Prllip proti Brežicam. V krlžiSču pri Hudiču mu je iz smeri Cateških Toplic pripeljala n^roU ' voznica o-sebnega avtomobila Lidija Canadl Iz Zagreba, ki je Izsiljeval prednost, da je prišlo do trčenja. Pri nesreči sta se po£kodovala oba voznika in sojjotnik v Zibertovem avtomobilu. Na vozilih je škode za okrog 12.000 dinarjev.
Komite ZK o spletkarjenju
Olani občinskega komiteja ZK so na zadnji seji pretre-8£di politične razmere, ki so v servniški občini nastale ob volitvah in po njih. Ugotovili so, da se je med ljudmi razvilo spletkarjenje ter Se nekateri drugi malomeščanski odnosi, ki nikakor niso v čast organizaciji	Zveze
komimistov. Na seji so ob ■ koncu predlagali, naj bi imenovali častno razsodišče, ki bi raziskalo globlje vzroke in izreklo tudi nekatere i^epe, da bi bile te pomanjkljivosti čimprej odprav-Ijme. Z občinskega komiteja EK so poslali poziv tudi kra-|evnim organizacijam, naj pomagajo prebroditi krizo.
Ribiško tekmovanje v Krmelju
▼ počastitev 100-letnice sev-tabora Je bilo v ne-aoljo, 1. junija, na ribnilku t Elmielju velii«) rfbdš3co tekmovanje, na kate(rem so so-iSteiiovald ribl^ iz Trebnjega, RrSkega in Sevnice, Novonae-Sčand pa so nastoipili izven konkurence. Najbo!lj§i Je bfl loan Slemšek iz Sevnaoe, ssa Djim pa France Flajnik in A)že Vidmar iz MLme. Izven koiDlkurenoe pa Je biil najbolj-BI dr. Ivo Podergajs te Nov®-VBgB inesta.
Pri podelitvi priznanja je bil Budi predsedaik ObS Sevndioa Marjan Gabrič.
S«	lAilC
Mleko bo mogoče prodajati mlekarni
ktanettSijsIki kxxnS}dnat »ZA,-S&VJEk se doeo(var])a i I^ju9>-Oanslkiimd mleOsamami, da U Odkuipno progo, kf se koničai-|B 2ida(j patt HJaivicalh, podaai]-BbK še do Ktnmiellija ia Sent-iBDfia, taikio da U retJd brat? toA iz tega deila seivnaSke oib-Ittie laSilko p(roda(}di]a mleico. |^eiit]ieibno bo pmo@a podaJjiša-DB že p(i#K>din|ji mteisec. Hikra-d SB koanlUiaait zameana, da tu avedm potselboio odkupno pmo0o ob Saivi, ter se zaveda, da Je rejcem, M so uvedli i>a&no-ikosno gosipoidarsijvo, |q drugiim nuijino treba za-^otovtBtl odSaup mHelkaL
Pleš: hvaležni za razumevanje
Ca^lvalci PleSa pri Celov-fffiou lUMl Loko 80 zelo hva-ieSni za denarni prispevek m gradJOjo vodovoda. IkMod, ki ga bodo s^gra-aa ta kraj, je ie osmi na območju krajevne ikiqmosti Loka. Tekočo rodo imftjo zdaj ie y Račiči, r Delovnika, Badežu, Sentjis^ Ib, na Razboru, t Okrogll-OBb In Loki.
ULIČNI TEK V POČASTITEV 100-LETNICE TABORA V SEVNICI — Mladinke (na sliki), ki so se najbolje odrezale na nedeljskem teku po ulicah mesta. Med njimi so tudi mlade atletinje iz Boštanja, ki so bile najboljše v ekipni uvrstitvi.
(Foto: S. DoM)
Člani komisij in upravnih odborov
V svetih, komisijah in upravnih odborih sodeluje okoli 150 ljudi
Občimi skupščina je na zadnji seji imenovala predsednike in člane svojih svetov in komisij ter upravne odboire sikladov. Imenovanja smo delno objavili že v prej-šr\ji številki, delno pa (toneš.
KomJslja za odlikovanja: Meo:-jan Gataniič,	Hrrbar,	Ru-
di MaleSie, SiaiTloo SbrukedJ, Sban-ko Slapšak.
Komisija za zadeve borcev: Slavi Kolar, Franc Hribar, Jože
IMPOLJCA:
35 prošenj čaka
Dom poči/tka na Impolj-d ima 85 varovancev, če-praiv Je njegova zmogljivost za 10 iljudl manjša. Uprava doma ima razen tega Se 35 prošenj, vendar Jim ne more ustreči. Ugotavlja tudi, da pri nas taki domovi z mnogimi boil-ndki, ki potrebujejo bolnl-Sko pcmioč, niso deležni pravega razamievanja družbe. Tako meni upravnik doma Prenk Valant, ki vestno skrbi za dom, da bi zavodi za zdravstveno zavarovanje morali plačati delo bolniških sester tudi T domu na Impoiljcl. Po njegjovem Je to popoln nesmisel, da zavod plačuje bolniške sestre v bolnišnici, ▼ domu onemoglih, kjer opraivfljajo enako delo, pa ne. Domovi imajo malo denarja to bi Jim vsaka pomoč prlški praiv.
SEVNIŠKI PABERKI
■ PRESTAVLJENA KRVODA-MIsKA akcija. Pnrotoo prod-iMena krvodajalska afccdija J« bila IBBBdi obletoloe semdfkega
IJena aa 25., iS. In 27. 29k itredsedolco krvodajal-wi obAbiakl onm-to' Mia iBvOIJeii« sestra lWMiin ■ ntravBtveoAga doma.
■ NOT KOMANDIt MILtCE. S prvjm flVKustom letos bo pre-fMt VDdsbro aeimlfika po^Je nnce nov komandir. Tor. Brim-lefc namrefi im 40 lettb ddovne ttobe odhate t doIcoJ.
■ SELITEV SEZONSKIH DE. lAVCEV. PmJfinjt teden se Je iz Bevnioe odselila večina sezooskib detarcm, ki dsla^ pel obnovi Betanio«. Drogovi aa ^oktrifino mptijavo ol> progi so le dosegli 6e«aloo, žabo so vagone, t k^te-lih BO sbaumraU delavd,
NOVI VODJA. Za norega mtio oemiSške veterineiBke postaje Je bfl liTvolJeo Boris Sta-iflu^ veterinar te postelje.
■ BOHOR V II^VAH. Pro-dniBlna IzdeDcov domefie obrti
in apomiMBor, ki )o je t Sevnl. ol odprl Pzoavetoi servis is I4ub-IJone. ima soraememo mejben promet. Tudi droge trgovine, ki jih je T kradu preceđ, so namreč poreoeSe užbiro tovrstnih izdel-kor, kupna mo6 prebivalstva pa Je seveda oatala bistveno neq;>re-menjena.
■ SINDIKALNI IZLETI. Sindikalne podružnica KOPITARNE je ob kooicu tedna priredila izlet v 2irt in nekatere druge gorenjske kraje. Sindikalna podružnica občinslke tq>rave pa je organizirala izlet na Plitvička jezera.
■ PODALJŠANJE 0R02NIH USTOV. V sevniSki obdini bodo podaljševali veljavnost orožnih listov po na^ednjem raeporodu; za Lovsbo družino Sevnica 9. junije, za U) BoStanj 9. junija, za LD Zabukovje 10. jimija, za LD Loka 10. junija, za LD Studenec 12. Juntja za LD Bučka 12. ju-m|]a, za LD Šentjanž 13. jundja in sa IĐ Tržifiče 13. junija. Do-voajeoja bodo podaljševali na se-ded^ toVBfidh družin.
CSrtlc, Anica Požek in Jože Gorenc.
Komisija za pomoC odpuščenim zapornikom:	Janez Valant, Oto
Šket, Slavko Vilčnik, Jože Jeke, Boris Perko, Viktor Aueir in Prane Hruševar.
Komiiiija za pr^led statutov: Dušan Brelih, Andred Martinc, Louze Vidic, MSan Pofljšak, Prane Pipan n»l., Božo Stojs in Rudi Campeiiek.
Komisija za lovstvo: Na^ Strmole, Kristijan Janc, Ci^ Vidmar, Niko Mam in Martin Pajk.
Komisija za verska vprašanja: Franc Perme, Tone Medved, Ignac Vintar, Prane IlaS,' Jože Bavec, Jelko Stojs in Alfred želez-nrik.
Komisija za varnost prometa; Jožko Papež, Tone Medved, Jelko štojs, Ida Brelih, Ivan Ko-stevc, Pnux: Avsec in Prane Dobovšek.
Komisija za kategorizacijo otrok: dr. Marija Pesjak, dr. Leon Zorman, dr. MiMaivž KuSeij, prof. Majda Leben in Boža Blaznik.
Komisija za izdelavo programa razvoja šolstva: Jože Petan&ič, Jože Bogovič in Jože Bavec.
Hribovski kmetje kličejo za pomoč
Na otoffnočau kKijevne skAipnosti Studenec je ^ vedno neikad vasi iz zaselkov, ki so skoraj nedostopni. Ljud-je nimaoo dolbriiii oest in va-Skib potd, zato Je ntjihov položaj še slabSi kot bi bdi sicer. Ne moreuo prodati niti tistib prildeiljkoiv, ki Jih daje teelka iloivnata zemilua. Najbolj so prizadeti vašič^i Ve-Ulke Hubajndce, Osredka in E*revo(l ter še netkaterih drugih krajev, M ndlkaikor ne morejo dri^ koraka z drugimi deli sevniške oibčine. Ljudje se loteiviajo nekateriih skupnih aSocdJ, vendar Je denarna pomoč krajevne siku[pnosti tako maijihna, da se kaj več ne da naredilti. DeOdtev po Številu pretoivaik>eiv po mnenju teh ljudi nikakor ni pravična.
K. Z.
Upravni odbor cesin^a sklada: inž. Vinitoo Papež, Martin Pajk, Mirko DolinS^, CtrH Vidmar, Herman Radej, Prane Mrgole in Jc^ Slapšak.
UO sklada za komunalno dejavnost in negospodarske investicije: Vendel Pioko, Prane Puhner, Maks Bilc, Vlado Senčar, Vinko Božič, Prane Molan, Jožko Drenek.
UO zdravstvenoinvesticijskega sklada:	Franc	Lipovšek,	Ka^
Vehovar, Vinko Božič, Prane Puh-ner, B’renk Valant, dr. Junij Pesjak in Miriko Dodinšek.
UO sklada skupnih rezerv: Franc Ogorevc, Anica Horjak, Jože Jurečič, Franc Avsec in Fnic Pečnik.
UO kmetijskega sklada: Boris Stariha, Janez Valant, Ivan Pompe, Jože Koemičld, Jože Pavlin, Mirko Simončič im Bruno Vidmar.
UO sklada >Dušana Kvedra«: inž. Stane Baznik, Milka Senčar, Dušan Milost, Valentin Hribar, Anton Starc, Jože Jeke in Jože Peternel.
Gradbeni odbor za gradnjo zdravstvenega doma in lekarne: Jože Knez, Frane Lipovšek, Stefan Senioa, Milan Levstek in Mito Keršič.
Prvo imenovani so predsedniki, drugi pa člani.
Sindikat o predlaganih spremembah
Pred kratkim je občinski sindikalni svet priredil posvetovanje vodstev delovnih kolektivov in sindikalnih podružnic o 15. amandmaju k ustavi, ki govori o samoupravljanju v delovnih organizacijah, Posveta se je udeležil tudi član republiškega od. bora Mitja Švab. Udeleženci so se seznanili s predlogi za spremembe odnosov t upravljanju in vodenju podjetij. Konkretneje bodo o predlogih in dilemah razpravljali na podobnem po-svetovanju, ki ga bo sindikalni svet organiziral jeseni.
iTrufelb . I
Vozni red avtobusov
v nedeljo, 8. junija, bodo vozili avtobusi na proslavo 100-letnice sevniškega tabora iz naslednjih krajev:
Prevoznik Gorjanci — ODHOD S POSTAJE Šentjanž ob 6.30 uri Krmelj Tržišče
ob 8.00 uri ob 9.30 uri
■ Novo mesto:
POVRATEK IZ SEVNICE 2 avtobusa ob 16. uri, Miz. zadr. 2 avtobusa ob^l6. uri. Miz. zadr. 2 avtobusa ob 18. uri. Miz. zadr.
Oba avtobusa parkirata na dvorišču Mizarske zadruge Sevnica.
Prevoznik Trbovlje:
T e 1 č e ob 8.30 url 1 avtobus ob 14. uri. Miz zadr.
Prevoznik Izletnik, Celje — poslovalnica Krško Raka prek ob	7.00	uri 2	avtobusa
Studenca ob	7.30	uri 2	avtobusa	ob	14.	uri.	Miz.	zadr.
Bučka ob	9.00	url 2	aivtobusa	ob	16.	uri.	Miz.	zadr.
Avtobusa pripeljeta iz Krškega v Rako	in vozita	prek
Studenca v Sevnico s prvo vožnjo. Druga voižnija je posebtna iz Bučke v Sevnico.
Avtobusi	i>arfcirajo	na dvorišču Mizanske	zadruge
Sevnica.
Prevoznik: t^neljna izobražev. skujj^ost Sevnica
Plamna	ob 6.00 uri	2 avtobusa ob 14. uri,	gostilna
na Križišču
Planina	ob 7.30 url	2 avtobusa	ob 16.30 ,	gostilna
na Križišču
Vrhovo ob 9.00 uri 2 avtobusa ob 17.30, Miz. zadr. šmarčna	ob 9.00 url
Kompolje	ob 9.00 urt
Avtobusa vozita dvakrat na Hanino in vzameta tudi udeležence iz Zabukovja in Podgorja, ki bodo čakali na sedanjih avtobusnih p>ostajah.
Parkirata v lastnih dvoranah.
Prevoznik; Franc Planinc
PodvTh
Podvrh
I. ob 7. uri n. ob 8. uri
ob 14. uri ob IS. uri
ODHOD SPOSTAJE
1. vožnja iz Brezovice
2. vožnja iz Brezovice
3. vožnja iz Brezovice
POVRATEK IZ SEVNICE ob 7. uri	ob 14.	uri MPZ
ob 8. uri	ob 15.	uri MPZ
ob 9. uri	ob 16.	uri MPZ
Za vse prevocanike velja, da morajo pobirati potnike tudi na drugih postajah, če imajo v vozilih še prostor. Organizatorji prevozov naj preskrbijo, da bodo prvi avtobusi polni odrasMli oseb, z naslednjima vožnjami pa liaj bi vozim predvsem otroke.
Komisija za prevoze
„Rad bi uredil kmetijo"
Karel Dobriha, član delegacije, ki je letos čestitala tovarišu Titu, govori o sebi
Karel Dobriha, kmet iz Male Hubajndoe ia predsednik mladinskega aktiva s Primoža, je bil član delegacije slovenske mladi-ne, kd je maršalu Titu čestitala za rojstni dan.
Malo pred odhodom v Beograd smo ga obiskali na domu, da bi kaj več spregovocril o svojem die-lu, ki je povezano z akxd-jamd mladdnskega aktiva in drugih vaščanov. »Ljudje radi sodelujejo in tudi gmotno pomagajo, samo corganizatoTja >e tro-ba. Ceste Je vsem okno ▼ svet,« ptravi Kared.
Nov doka^ prizadevnosti Ijuckl Je raz&iiritev nek)da-nje poti od Male Impole do Hubajnioe, k;jer ni reč niti ene skale, ki so nek-
daj lomile kolesa kmečkim vozovom. »Na tej poti smo razstrelili kar 340 skal, izkope pa opravili z rokami, brez buldožerja.«
Dobriha nadaljuje; »Na kmetiji sem z očetom in materjo. V hiši bi rad nar redil nove strope, rad bi kupil motonvo kosilnico. 2al Je tako, da se lahko modemiziirajo samo tisti, ki imajo postranske zaslužke. Pri naa bd kazalo posejati več ojlr X luoemo.
Vse to 90 pomembna vptrašanja, o katetrih bomo govooili tudi na bližnji občinski mladinski k<xkferencl ZMB, in rad bi. da bi le-ta kaj ptripo-mogla k reševanju.«
A. Ž.
AMD SEVNICA
razglaša prosto delovno mesto
tajnika oz. tajnice
Poleg splošnih pogojev mora kandidat oz. kandidatka imeti končano ekonomsko srednjo šolo. E*rijave z dokazili o strokovnosti predložite na naslov AMD SEVNICA do 10. junija 1969.
JUTRANJKA
SEVNICA
specializirana tovarna otroške konfekcije
otroška konfekcija velikosti O—14
damske kopalne obleke Zs praznik čestitamo!
ID
ID
ID
ID
ID
ID
ID
ID
ID
ID
ID
ID
5	^
SliVNISKIJVESTNIK
24 DOLŠMJSKI LISV
St. 23 (1008)
Delo prek sekcij SZDL
Socialistična zveza želi s pomočjo sekcij in jav* nih tribun povečati zanimanje med člani
Socialistična zveza združuje ljudi različnih interesov, ki morajo priti do izraza, če že-lamo, da bodo člani aktivno sodelovali v organizaciji. Tega se zaveda tudi '/odstvo občinske organizacije v Trebnjem.
Mokronog: nov šef krajevnega urada
s prvim junijem je postal novi šef krajevnega urada v Mokronogu Adolf Novak, kme-tijski tehnik iz Dola pri Trebnjem. Nekaj dni v tednu bo delal v Mokronogu, nekaj pa v Trebelnem. Na razpisano delovno mesto se je javilo več interesentov.
Mirna: dno bazena bodo obložili
Lani zgrajeni ribnik, ki je hkrati tudi kopališče v tem kraju, ima to slabost, da nima utrjenega dna in bregov, zato kopalci vodo skalijo. 2e lani je krajevna skupnost hotela dati obložiti dno s kamnom ali ploščami, vendar za to ni imela dovolj denarja. Vse kaže, da bodo to Mirenčani letos \"endarle uresničili. S pomočjo domačih podjetij bodo najeli posojila in še letos delo opravili.
Piredvsem je pomembno, kakšne naj bi bile oblike deda, ki bi spodbudile č-im-več izmed 5250 članov, ko3i-kor jih šteje občinska organizacija, da bi po svojih močeh sodelovali pri oblikovanju jpolitičnah stališč in konkretnih odločitev.
Javne tiibune so se že oi& ka^le kot usi>ešna oblika združevanja, ssato jih je potrebno imirejati tudi v prihodnje. Po oceni vodstva bd bile lahko aelo uspešne tudi sekcije, kar je že dokazala sekcija aa kmetijstvo. Z ustanovitvdjo drugih sekcij, o čemer bodo govorili na bliž-mjd seji občinske konference SZDL, bodo sikiušali pritegniti Še ljudi z drugih dejav-notsti.
Socialistična zveza je največja družbenopolitična org^ ndaacija v ob<^i in je povsem naravno, da mora sodelovati pri vseh bistvenih odiločitvah In da mora imeti svoja stališča, fci se lahko tudi radikujejo od stališč drugih. Izvršilni odbor je v ta namen na ptrimer že sklenil, da bo ixredhodno razpravljal o gradivu za seje občinske skux)ščine ter se je posvetoval s čland organizacije in tako prispeval k dobrim končnim odločitvam.
Obrat brezalkoholnih pijač tovarne rastlinskih specialitet in destilacije DANE * Mirne je že v začetku poletne sezone začel delati v dveh izm^iah. V kratka bo tovarna dala na trg n^atere nove brezalkoholne pijač v novi embalažL
(Foto: Legan)
PRED PRAZNIKOM MIRENSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Mirna — zgleden primer sodelovanja
Je še kje tako: podjetja prispevajo 0,4 odst. neto proizvoda za potrebe krajevne skupnosti, ki podpira družbene organizacije in društva
Trebnje: 85 let gasilstva
Prostovoljno gasilsko društvo bo v nedeljo proslavilo 85-letnico obstoja organizacije
v nedeljo bo krajevna skupnost Mima praznovala krajevni praznik. Bazen svečane seje sveta krajevne skupnosti je popoldne na sporedu tudi žalna ^ovesnost pred spomenikom NOB, kiUtunni program domačega kulturno-prosvetnega društva in osnovne šole pod mirensikim gradom ter zabavna prireditev.
Na nedeljski prireditvi bo najiprej. svečana mimohod gasilskih enot, zatem pa govor, zborovske recitacije in nastop trebanjske godbe uaiii-hala. Po proslavi bo na Rogljevem Vitu zabava, na kateri bodo igrali »Zapravljivčki« iz Kamnika.
Miailokateri domačin :se more spomniti ustanoviteljev društva iz leta 1884. To so bili: nadučitelj Jerše, dr. Va-6ič, leikamar Bupreht, živino-adravniik Tomšič, trgovec Tomič, usnjar Zupančič, cerkovnik Sila, trgovec Petrovčič, posestnik Huč in čevljarji Tranmik, Prpar in Strajnar. Društvo je bUo eno prvih, ki je uvedlo slovensko poveljevanje.
Prvi trebanjski dom je sta] na mestu, kjer je zdaj Ju-vančeva hiša. Prva brizgalna je bila brez cevi, zato je bi-
lo	gašenje z njo zamudno in težanmo. Navzlic pomanjk-ijivd opremi pa se je dmStvo s svojimi požirbvovalnimi člani izkaaalo pri več požarih, Blastd 1908 v Mokronogu in 1920 v Knežji vasi.
Po osvoboditvi je društvo z družbeno pomočjo in s pomočjo prizadevnih članov organizacije obnovilo dom, kupilo boljše brizgalne in cevi ter nov prevozni avtomobil. Čeprav društvu še vedno manjka sodobne opreme, je zdaj na dobri poti, da bo kmalu prišlo do oje.
Kaj z družbeno zemljo?
Jutri bo o tem razpravljala še konferenca ZK Izhod je najbrž sredi med skrajnima zahtevama
Občinska konferenca ZKbo na seji, ki je sklicana za jutri, poskušala dokončno oblikovati politično stališče do oddajanja družbenih zemljišč v kooperacijo zasebnim kmetom, kar namerava storiti KZ Trebnje. Doslej so o tem razpravljali že na več krajih: od komisije za ekonomske odnose pri občinskem komiteju ZK prek sekcije za kmetijstvo, izvršnega odbora občinske konference SZDL do sveta za gospodarstvo in sveta za kmetijstvo.
Lešnica: ni upošteval zapore
29. maja jo bila avtomobilska cesta od Mačkovca do Otočca zaprta in obvezen obvoz po stari oesti. Vasil Delev pa tega ni upošteval, marveč je s tovornjakom s prikolico vozil po levi strani avtomobilske ceste proti Otočcu. Pri Ločnici sta pripeljala naproti avtomobilista Avguštin Lah in Alojz Tratnik. Delčv se je umaknil na desno polovico ceste, ki so jo pravkar asfaltirali, izpod tovornjaka koles pa je brizgnilo kamenje In razbilo luči ter vetrobranska stekla na osebnih avtomobilih. škodo so ocenili na 1.700 din
Mnenja o tem pomembnem vprašanju, ko gre za več sto hektarjev družbene zemlje, so različna. Nekateri zagovarjajo oddajanje zemlje, češ da se mora zadrega znebiti nedonosne proizvodnje in razvijati tiste dejavnosti
— med njimi tudi trgovino
— ki so bolj donosne. Sele z večjim dohodkom bo zadruga sposobna bolje organizirati kooperacijo z zasebnimi kmeti.
Na seji izvršnega odbora občinske konference SZUD, kjer so med drugim zahtevali, da mora zadruga spremeniti sestav samoupravnih organov, so menili, da je namera zadruge nesprejemljiva, češ da je potrebno vse to bolj preučiti in na dobrih zemljiščih zagotoviti donosno pridelovanje. Zemljišča so zaokrožena in bi jih bilo treba spet deliti, če bi Jih dali v kooperacijo. Poudarja-
li	so tudi, da družba ne dobi od zemlje v kooperaciji družbenih dajatev in da kooperacija, ki si jo zamišlja zadruga, ni dovolj natančno nakazana.	M.	L.
Miren^ krajevna skupnost je zgleden primer, kako je mogoče sodelovati v kraju, če so le Ijuid^e za to. Predsednik sveta KS Ivan Janežič to takole razlaga: »Spoznali smo, da z občinsko pomočjo ne bomo zmogl; naraščajočih potreb krajevne sloupnosti, zato smo sklicali predstavnike podjetij m jdm predlagali, naj bi gospodarske organizacije prispeAa-le določen odstotek od neto proizvoda.
Dogovorili smo se za 0,4 odst, in tako že lani zbrali čez 6,5 milijona starih dinarjev. Prispevala so vsa domača podjetja in GG Brežice, res pa je, da od podjetja EMI nismo dobili niti odgovora.«
Tako pravi predsednik krajevne skupnositl. Tudi za letos so se že dogovorili, da bodo na enak način zbrali najmanj toliko denarja. Podjetjem so predložili letni in petletni načrt del krajevne skupnosti, ki vključuje tudi otroško varstvo in dokončno ureditev koipalnega bazena pod miTensikim gradom.
Malokatera krajevna skup nost v širši okolici je vzpostavila tako besno sodelovanje s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, kot se je to posrečilo prav Mimi,
V	letošnjem finančnem načrtu je sivet krajevne skupnosti čez milijon starib di-
narjev nemendl za delo družbenih oaigandzacdj in društev. Kultumoi^rosvetno društvo »Svoiboda« bo dobilo 4.800 novih dSnaiijev, TVD Partizan Mirna 3.500 din. Društvo prijateljev mladine 1.500 din.
mladinski akitiv, kateremu je krajevna skiupnost ogpiremila kHiuibfiiko sobo, 1.000 din, in gasilsko drušbvo za novo mo-toitoo 1.500 dinarjev. « Na pobudo krajevne sdcup-nosti bodo na Miimi r kratkem ustanovila tudd tui-istič-no dirušbvo. Kot drugod pa bo srvet KS namenil precej denarja tudi za siceršnje naloge kraijevnih sfcupnosti: vzdrževanje poti in oesit ter drugo redno dejavnost.
Mnogo bolje za šolstvo
Skupščina TIS je sprejela finančni načrt — Za kmetijsko izobraževanje 50.000 din
Sfcupfičlna temeljne iasobra-ževalne skupnosti Trebnje je te dni i>otrdila predlog porabe denarja aa šolstvo v letošnjem letu. Taiko bo za vzgojo in izobraževanje na voljo 4,53 milijona dinarjev, kar Je mnogo več kot lani. Od tega prispeva občina 1,43 milijona, večino drugega denarja 1» republiška izobraževalna skupnost.
S tem se je bistveno izboljšali pofloSaj Šolstva. Kot je razvidno iz sprejetega finančnega načrta, bodo osebna dohodki prosvetnih delavcev letos skoraj za 30 odstotkov večji kot lani, poveijali pa so se tnidi dodatki in plačila za opravljene nadure. Materiailnd izdatki za šole bodo aa 6 odst. večji kot lani.
Z novim šolskim letom bodo zač.etld deflatd tudi oddelki za prizadete otroke. Tako je predvideno, da bosta
odiprfba dva oddelkia t Trebnjem jn eden na Mimi. S tem bo olajšan pouk v redni OOTovni šoli, ^ prizadeti obrocd zaostajajo v nižjih raaredih in motijo pri pouku.
Na priporočilo resolucije
o	kmetijstvu je slkupščina namenila za izobraževanje kmetovalcev 50.000 dinarjev, kar je velik napredek v primerjava z dosedanjo pomočjo. Denar bo porabljen namensko po posebni pogodbi. Zadostuje, da bodo zimske večerne šode lahko organizirali v več krajih v občini.
Oglašujte v DL
Trebnje: prvič poln bazen
Ob koncu tedna so prvJC napolnili nov kopalni bazen na Temenici pri Trebnjem, ki ga je zgradila Splošna vod* na skupnost Dolenjske. Med kopalci je za bazen veliko zanimanje, saj so že pmd dan ves dan hodili okoli vo-de. Bazen ima dva delac v enem je voda globoka do poldrugi meter, v manjšem pa le pol metra. Zraven ko* pališča je še peskovnik aa igranje. Nekateri kopalci ol>> žalujejo, da bazen ne dopi> šča večje globine vode, ih> skrbeti pa bi bilo tudi treba, da bi Temenica ne nivng-šate zemlje in peska t zen.
V soboto v Kremenjak!
v gozdu Kremenjaku pri Selih-Sumberku bo t 80> boto, 7. junija, ob 16. ml spomioska svečanost t po-č^titev ustanovit\'e dnige grupe odredov, kateri Ja poveljeval Stane Bosanaa, njen komisar pa je bil Du. šan Kveder-Tomaž. V Kremenjaku bodo odkriU spih mm/^ obeležje, ob katerem bo govoril Franc Ko-melj. V kulturnem progra-mu bodo nastopili učeiKil vajeniške šole iz Noveca mesta, Solarji iz Velikega Gabra, godba na pihala Trebnjega, taborniki pa bodo Izostavili šotore iB prikazali nekatere tabomk ške veSčine. Naslednji daa bo slovesnost fie na Ma-IjaAii.
Vel. Gaber: vsak dan potne liste
Rejci živine lahko odslej vsak dan dobijo v Velikem Gabru živinske potne lietc Izdajajo jih v trgovini km^ tijske zadruge Trebnje. Do slej so te dokumente izdaja-
li	na matičnem iiradu, ta pa ni bil odprt vsak dan.
TREBANJSKE IVERI
KMETIJSKA ZADRUGA
KRKA
NOVO MESTO
obvešča
vse kmetovalce, da bo organizirala
demonstracije delovnih priprav
(najnovejše puhalnike za seno, večje in manjše mline za žita, koruzo ‘m seno itd.)
podjetja »Krasmetal« iz Sežane. Te delovne priprave/ imajo večjo in manjšo kapaciteto in zelo primerne za kmetovalce.
Priporočamo vsem kmetovalcem ogled, ki bo na dvorišču mehanične delavnice KZ KRKA ▼ 2abji vasi dne 9. junija 1969 ob 9. uri.
■ ZAČETEK DELA UUDSKE TEHNIKE. Te dni bo v Trebnjem skupščina I^jud^Ace tehnike, na kateri bodo sestavili delo te orgianizacije, Id Je sadnja leta povsem prenehalo. Ljudska tehn^ Je za letos dobila pol milijona starih dinarjev pomoči občinske skupščine. C^inski odbor bo vodil Ciril Pungartnik.
■ KOMUNALNO PODJETJE SE BO PRESELILO. Za 650.000 dinarjev je trebanjsko Komunalno obrtno podjetje kupilo stavbo prejšnjega obrata LITOSTROJA, katarja delavci so se ob pripojitvi h KEMOOPREin preseUU v Kamno goro. Komunalno obrt. no podjetje, Id dela zdaj t neprimernih prestolih la na več krajih, se bo predvidoma preselilo ob koncu julija ali t začetku avgusta.
■ ODLOČILI SO SE ZA PRVI NAČRT. Tatoomlid deie »Sivih
jelš« bodo letos taboriU na D8« naseljenem otoku pri dibenitai, Su ne T Novigradu, kot smo nedolgo tega poiročall. Novigrad JB bil samo ena izmed dveh ma» DOsti, vendar se Je vodstvo bomiške orgazilzacije raje k)6Uo aa taborjenje pri gibenfln.
■ KAM Z LEPAKI. Trebr^ nijna oglasne deske, kamor pl prireditelji različnih shodov la-pili lepake. Primemo ima tp urejeno le domači kino, vsi dnv gi pa obešajo lepake po dreveoill, i^ožbeh iB i>loto«ib.
■ OGLEDALO. Sanitarije banjske železaiiške postaje ao ak debelo porisane in popisan« • Tulge^nirad izrazi, nevrednimi kolt tumlh ljudi. Vsad aadesDO U lahko odstranili to ogledalo kulture, če bi vodstvo potsfcrbelo, da bi zidove ve prebelili.
St. 23 (1002)
POI^ENIIKI IilST 39
Gnojnico v kanale!
Vavtovaščanom se letos obeta, da bodo le spravili gnojnico v kanale. Gradbeni odbor, ki ga vodi Viktor Strumbelj, si je v zadnjem času zelo prizadeval za ureditev kanalizacije. O tem, da so priprave že skoraj končane, so obvestili tudi svet Straške krajevne skupnosti, ki je na zadnji seji sprejel načrt letošnjih del. Naved-
li	so, da so predvidena kanalizacijska dela v Vav-ti vasi med najobsežnejšimi m najpomembnejšimi na območju krajevne skupnosti Med drugim bodo v tej krajevni skupnosti letos dokončali cesto Pra-preče — Dolnje Mraševo in obnovili cesto Sela—Zalog. Krajevna skupnost je dobila nov svet, predsednik pa je še nadalje Jože Stok.
V	treh letih 2,400.000 din za večja popravila
Po že sprejetem 3-let-nem programu investicijskega vzdrževanja stanovanjskih stavb v obdobju od 1967 do 1969 bo DOMINVEST porabil v ta namen 2,400.000 din. Lani in predlani so porabili
1,600.000	din, tako da preostane za letos še 800.000 din. Do zdaj so obnovili dotrajane strešne konstrukcije na starejših stavbah, jih požarnovarnostno uredili, popravili žlebov je, obnovili pročelja ter prepleskali 46 stanovanjsikih blokov. Razen tega so odkupili in preuredili 23 starih stanovanj, ki skoraj niso bila več primerna za ljudi. V več stanovanjih so uredili sanitarije, ker teh prej sploh niso imela.
Škocjan dobi pokrovitelja
Novame-šiko trgo'vsko ood-jetje DOLENJKA bo, kot kaže, še letos prevzelo patronat nad osnovno šolo v Skoc janu in pionirskim odredjm. Ponirski odred bodo imenovali tudi po enem ssnanih mož škoojamkega okolišča. Pokrovitelji naj bi pionirskemu odredu kupili nov prapor in ga razvili ter slavnostno izročili 29. septembra.
TIS o zapostavljenih podružnicah
Po mnenju skupščine TIS bo treba omogočiti podružničnim šolam več samoupravnih pravic - Združevanje sredstev za šole umestno in nujno
Skupšcma novomeške izobraževalne skupnosti je 27. maja na seji v Dolenjskih Toplicah sklenila, da ne bo več samo zbirala in delila denar šolam, marveč se po-sve^la tudi organizacijskim, kadrovskim in drugim vprašanjem vzgoje in izobraževanja.
Že na tej seji so obravna-
Prodaja na drobno je zašepala
v prvem četrtletju je ime la NOVOTEHNA Novo mesto precej manjši promet v trgovinah na drobno, kot je to običajno. Sodijo, da je bil padec prometa v precejšnji meri posledica hude zime, ki je marsikje v januarju in v februarju onemogočila prevoze in seveda fcudi zavrla gradnje. v prodajni mreži na drobno so ustvarili le
6,160.000	din prometa, kar je za 27 odst. manj, kot so planirali. Prodaja je oživela šele v začetku .marca in adaj upajo, da bodo zamujeno nadoknadili.
vali nekaj takih vprašanj. Zavzeli so se, da bi v skladih skuprnosti združili denar, ki ga zdaj šole posamič zbirajo za stanovanja prosvetnih delavcev, da bi združili tudi sredst\'a za amortizacijo in nepremičnine. Zlasti so poudarili, da bi kazalo z združenim d^arjem nakupovati učila tistim popolnim osnovnim šolam, ki se niso razvile iz nižjih gimnazij in učnih pripomočkov nimajo.
Več pripomb so imeli na na tej seji glede šolske samouprave na podružnicah. Ugotovili so, da podružnične šole nimajo samoupravnih organov in so tako brez možnosti, da bi odločale. Menili so tudi, da teh ni možno nadomestiti samo s posvetovalnimi organi, ker tudi ti nimajo pravice odločati. Predvsem so zaradi neurejene sia-mouprave podružnic prizadeti občani, keir ne morejo vplivati na vzgojo mladine.
Po mnenju skupščine bo potrebno čimprej urediti izobraževanje v Suhi krajini, saj
Nove možnosti za mlade
v Novem mestu bo odprt redni lesnoindustrijski oddelek tehniške šole iz Ljubljane — Pobudnik je NOVOLES iz Straže
Na pobiido lesnega kombinata NOVOLES je tehniška šola za kemijo, metalurgijo, rudarstvo in lesnd industrijo iz Ljubljane pokazala izredno razumevanje za potrebe na našem območju in se odločila v okviru novomešlie-ga 2avoda za izobraže\;mje odpreti redni oddelek za lesno industrijo. Vpis je samo enkraten, pcuk pa iKn.i-ra jal 4 leta.
Dijaki, ki se_ bodo vpisali v ta oddelek, morajo imeti končan 8. razred osemletke, opraviti pa bodo morali sprejemni iapit s psihofizičnim testom. Pri vpisu bodo imeli prednost okoličani, ker si NOVOLES želi zagotoviti na domačem območju dovolj srednjih strokovnkaorv, ki jih tx) potreboval v proizvodnji. Vsi vpisani se bodo po kon-
čanem štnidiju zaposlili v NO-VOLEiSU kot' vodo'e oddelkov, vodje zahtevnejših stro-jev, tehnologi, v pripravi dela itd., najboljšim pa bo omogočeno nadaljevanje študija na fakulteti.
Pri vpisu imajo prednost fantje Starše, zlasti '■iste iz oklice NOVOLESOVIH ob ratov ki doslej niso mogli šolati Stvojih otrok, opozarjamo na izrediTX) priložnost Mn :gim, ki ne bi zmogli šolanja na tftkšini šoli v Ljubljani se ponuja ceneno šolanje v enakem oddelku v Novem mest«. O pod’obnih rešitvah za nekatere druge oddeVke pa bi morali Novem mestu razmišljati tudi v drugih podjetjih z^j, ko je dal NOVOLES tako lep zgled!
M. J.
NOVO MESTO V PODOBI
Semanji dan v Novem mestu
m
Starejši meščani in okoličani pa mnogi nekdanji trgovci od blizu in daleč ter naši Dolenjci se bodo še dobro spominjali nekdanjih semanjih dni, ko je Novo mesto štirikrat na leto dobilo podobo, kot jo kaže na.ša fotografija. Takrat je po vsem mestu odmeval veseli hrup sejmarjev, prodajalcev in kupcev ter mnogega, radovednosti in radoživosti poln^a ljudstva.
Za meščane kot sejmarje in okoličane je semanji dan bil velik prasuiik. In ko je semanji dan tonil v večer in noč, so mnogi z zadovoljstvom prešte-
vali dnevni izkupiček, ki je dostikrat kirepko odtekal v dobiček številnih takratnih gostiln, v katerih je ves dan prav tako bučalo kot na Glavnem trgu ali okoli Florjanove cerkve oziroma na kasnejšem Florjanovem trgu (danes tržnica in Prešernov trg).
Sejmi so bili za stara mesta in trge velikega gospodarskega pomena in so bili s posebnimi pravicami podeljeni. Tako je tudi Novo mesto dolga sotletja svojega obstanka vse do druge svetovne vojne štirikrat na leto bilo polno sejmarskega hrupa.
ima podružnica popolne šole na Prevolah še vedno kombinirane oddelke. Zavzeli so se za to, da bi učence iz te šole prešolali na Prevole, še prej pa uredili cesto in prevoz.
Olani skupščine so se prav tako resno zavzeli za urejevanje štipendiranja prosvetnega kadra, šolam bodo naročili, naj čimprej zberejo podatke, kakšnih kadrov jim najbolj primanjkuje. Priporočili bodo, naj bi se učitelji še bolj k»t do zdaj usposabljali na pedagoški akademiji za predmetni pouk.
ZK o kmetijstvu
10. junija bo medobčinski svet ZK na seji v Novem mestu razpravljal o kmetijstvu. Gradivo je zbrala in pripravila posebna sku-piria.
Straža: v kolonijo 7 otrok
Socialnozdra\'Stvena komisija pri krajevni skupnosti v Stiraži je 27. maja med drugim razpravljala o odhodu 7 socialno in zsdarvstveno ogra žei^ otrok v poitniško kolonijo, Na tej seji so obširneje razpravOjali tudi o družinah, ki so jih pričeli razjedati alkoholizem in druge nezdrave razsmere.
Tečaj AMD končan
V	Škocjanu se je pred kratkim končal tečaj AMD. Obisko\’alo ga je 42 kandidatov za voznike motornih vozil. Več kot polovica tečajnikov bo opravljala vomiški iai>it za moped in osebni avtomobil.
Slabo so se odrezali
Samo oiscm vasi od '-9 v škocjanski kraje^^li skupnosti se je odz\alo v akciji za zbiranje lesa in drugih prispevkov za opremo nove šole, ki aaj bi jo v Škocjanu pričedi zidati po letu 1970. Zbrali so 70 m’ lesa m 470 din, po mnenju pripravljalnega odbora komaj desetino tega, kar bi ljudje lahko daJi. Precejšnjo tarivdo za tako slab uspeh imajo tudi nekateri člani pripravljalnega odbora. Kaže, da bodo v jaseni akoijo ponovili.
Možnost za boljše
Novomeška izobraže’/alna skupnost je sklenila, da bo od letos dalje uvedla 4-letno mandatno dobo za svoje člane. Poudarili so, da bo s to sipremcinibo dana delovnim organizacijam možnost, da izvolijo v skupščino res sposobne lihudii, ki boKJo vsaj prihajali na seje. Na zadnji seji niso prvič kritizirali, Ja se Slani iz nekajterih podjetij sploh ne udeležujejo sej.
V	smislu zakona, ki narekuje uvedlbo 4-letne mandatne dobe, bodo do<polnili tudi statut TIS.
Zakaj ne oskrbniki naselij?
Odkar so hišni sveti izgubili pristojnost razpolaganja z delom denarja od najemnin, je veliko težav z raznimi drobnimi popravili. Stanovalec, ki ima okvaro na vodovodu, prijavi to predsedniku hišnega sveta, ta mora javiti DOMINVESTU, ta spet mora izstaviti naročilnico obrtnemu podjetju in lahko se zgodi, da bo v stanovanju poplava, preden bo prišla pomoč. Pri DOMINVESTU zato razmišljajo o oskrbnikih naselij, ki bi za svoje delo prejemali honorar ter skrbeli za boljšo povezavo med stanovalci in DOMINVESTOM, pa tudi za večji red v na.seljih.
BOLNIKI SE PRITOŽUJEJO
So pijače res predrage?
Kavcijo za steklenico je treba odračunati od cene za pivo, kokto ali za oro
Bolniki iz novomeške bolnišnice so nam poslali pismo, v katerem se zgražajo nad cenami brezalkoholnih pijač in sadja v kiosku pri bolnišnici. Pre verjali smo in zvedeli;
Kiosk je last p>odjetja TOBAK, ki plačuje prodajalca. Hotel METROPOL dobavlja kiosku brezalkoholne pijače, sadje in nekaj živil (sir, napolitanke in bonbone), podjetju TOBAK pa plača za to 10 odstotkov od ustvarjenega prometa. Tega je v zim" sluh mesecili povprečno 8000 din, v letnih mesecih pa povprečino 15.000 din. Pivo prodajajo po 2,10 din, aro in kokto po 1 din, pomaranče po 6 din kilogram in banane po 7 din. Kupec mora steklenico od piva kavoirati z
1	din, steklenico od ore in kokte pa z 0,80 din. Ta denar dobi povrnjen, če ste'klenico vrne. Povedali so, da v 1. tromesečju ni bilo vrnjenih 350 steklenic!
Banane so v Novem mestu po 5,70 din, pomaranče pa po 5 din. Hotel Metropol ima s kioskom precej stroškov, ker ta nima skladišča in morajo vse blago dovaža.t.i sproti. Razen tega imajo v kiosku dva hladilnika, ki porabita precej toka. Prodajalcu so oskrbeli tehtnico in odtlej prodaja sadje na težo. Bolniki morajo od cene pijač odšteti kavcijo, moixia pa jim zaračuna kdaj kaj več tudi kdo, ki jim gre v kiosk ktipit.
M J.
Otočec bodo polepšali!
Krajevna konferenca SZDL, krajevna skupnost in turistično društvo sodelujejo
Krajevna konference SZDL, krajevna skupnost in turistično društvo Otočec so se pred nedavnim dogovorili, kako bodo olepšali svoje naselje. Hotel grad Otočec je eno izmed turističnih središč na Dolvsij-skem, naselje Otočec pa je v neposredni bližim. Prebivalci se morajo že zavoljo tega zavzeti za ured:it©v svojega naselja.
Krajevna skupnost ne bo mogile daitii denarja z« ureditev okolja hiš posameznikom. Dgot^i'V’ili so', da je zato po- -trobno le malo dobre volje in dela. Na sestaailcu so se domenili, da bodo vsi vašča. ni sodelovali pri olepšavi vasi tako, da bo vsak uredil okolje svoje hiše in poskrbel, da bo po oknih čiroveč cvetja in zelenja. Ustanove v vasi bodo na^vile posode za sme bi in jih namestile na primernih krajih, takšne posode pa naj bi kuipili tuidi vaščani.
Smeti bodo odslej odlagaJi v Gmajni nad Otočcem in jih tam vsako toliko časa sežigali. Za odvoz smeti bo skrbel vsak v svoji hiši. Vaščani, ki nimajo kanalizacije, si bodo uredili ponikalnice.
V	Otočcu bodo postavili oglasno desko in bodo odslej sa. mo nanjo lepili lepake in obvestila, turistično društvo pa
bo uredilo avtobusno postiija-lišče, Z ureditvenimi dedi bodo začeli takoj, ker bo že juHja posebna komisija pregledala vas; imena tistih, ki ne bodo naredili nič, pa bodo objavili na oglasni deski.
J02E PROSINECKI
Pohvale na račun mladih gostincev
Dan Rečanov v Ljubljani 31. maja je bil lepa priložnost za mlade novomeške gostince, da p>okažejo svoje sposobnosti in znanje, šolski center za gostinstvo iz Novega mesta je prevzel organizacijo pogostitve 1.500 gostov s kvarnerske obale.
Organizatorji in gostje so bili presenečeni nad solidno in hitro postrežbo, ki so jo pripravili učitelji in dijaki 5CG iz Novega mesta.
Vodovod tudi na Škrjančah
Na sestanku v škrjančah 90 se 27. maja odločili, da bodo zgiradili okoli 1300 m vodovoda, ki bo napajal 12 hiš. l55Volili so gradbeni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za pričetek ded. Obč^i so niija-vili, da bodo prispevali denar in pomagali pri Izkopih. Vodovod sd močno želijo, saj uživajo wJaj vod.o iz st-’.Kl'^n-ca, ki ga ob vsakem večjem deževju zalije lunazana viKla.
SIO prebivalcev novomeške občine je 29, maja meti 17. in 19. uro prineslo Rdečemu kri/u več kot 660 kg rabljenih oblačil in obut* ve. Obleke in obutev so zbirali razen na številnih krajih v Novem mestu še v Dolenjskih Toplicah, Straži, Šentjerneju in Mirni peči. V soboto, 31. maja, je tovornjak tovarne zravil KRKA pripeljal v Novo mesto 4600 k^ oblačil in obutve iz Ljubljane, ki so jih v zbiralni akciji prispevali 'Rdečemu križu prebivalci Centra. Na sliki:	nasmeh tlarovalke v
prostorih občinskega odbora RK v Novem mestu je povedal, da »dvakrat da, kdor s srcem da«!
(Foto: Ivan.Zorman)
DOLENJSKI LIST
JO-----------------
Samoupravljanje in hitri razvoj dražbe
Predsednik ObSS Adolf Šuštar o spremembah v samoupravljanju, ki jih terja razvoj
ADOLF ŠUŠTAR
Sdndikalind organi so že ne-kajtarat raapraviljaiLi o spre-mfimbah, ki }ih bo terjal v našem samoupraivOjanJu 15. aonandma 27veane ustave. Mieindllii smo, da ni potrebna posebna republiška zakonodaja, ki bi določila okvire razvoja samooipravlja-nja. Smo za 44etni mandat DS pod pogojem, da bi se polovica čJanov vsaki dve leta volila na novo.
V	raa5>raivah se je izoblikovalo mnenije, naj bi v samo-upravljanju uveiljavild boljšo delitev d^a na ta način, de bi DS prespiistild odločanje o sbroikjornih zadevah voljenim boonasijam ali odborom stro-fcovimakoiv. Upra«mi odbori v dosedanji obldM ndso več po-tffetHid. Njihovo delo bi pre-
vzele omenjene Icomisije oz. odbo-ri.
Delovndm enotam v delovnih organizacijah bo treba v okiviru določb ustavnega amandmaja zagotoviti večje pristojnosti. Pnistojnosti naj bodo odivisne od stanja m razmer v deslovni oi-ganizaci-ji, vseikakor pa bd*norale delovne enote prevzeti osnovne pnnne odiločanja o delitvi dohodka, o nagrajevanj •!, o sprejemanju in odpuščanju delavcev, o določanju dolgoročnega raavoja enote v okviru delitve dohodka na ta način, da si same zagotavljajo vire za ta razvoj, soodločale naj bd o prelivanju dohodka iz enote v enoto itd. Približno takšne bd bile pristojnosti samoupouvnih organov v delovnih enotah.
Menili smo, naj ostanejo dtdodila o reelekciji direktoir-jev v veljavi še naprej, veljala pa naj ne bi za delavce strokovnih služb. Direktor naj bi odločal v soglasju z DS o tem, kateri strokovnjak naj bd prevzel neiko delovno mesto. DireikJborjevo preobširno in preveč poisoplošeno odgovornost bi rasibremenili na ta način, da bi v sivojem delokrogu neipasredno odgovarjali sbrcdcovnjaM, zadolženi za posamezna podivja dela t delovni otrganizaciji.
dede volitev samoupravnih organov je prevladalo mnenije, naj bodo vodifcve DS neposredne, vse druge samoupravne Olikane pa naj bd vodili posredno.	M.	J.
Kristina Husič, Marinka Bandelj, Duška Slana (Foto: Marija Padovan)
Kam gredo po maturi?
Pred kratkim je zapustilo srednješolske klopi skoraj 150 novomeških maturantov — Tri so nam povedale, kam nameravajo
Marinka Bandelj, 19-let-na matovrantka ekonomske srednje šole, doma te Kostanjevice na Krki:
»Upam, da bom izdelala ^ 8 prav dobrim uspehom. Doslej sem bila štipendistka GG Brežice. Imam podpisano pogodbo samo za Štiri leta, v jeseni pa hi kljub temu rada nar daljevala študij na eko-nomislki fakulteti. Sola mi je dala dovolj osnove iz ekonomskih predmetov in misl'im, da mi študij ne bo delal preglavic. Moja največja želja je, da bi mi štipenditor podaljšal štiipendijo še za štiri leta.«
Duška Slana, 18-letna maturantka gimnazije, No-vomeščanka:
»Vsa štiri leta sem bila odlična, šola mi ni delala posebnih težav. Rada sem se učila in sem vzljubila vse predmete. Prav zato sem se adaj tako težko odločila, študirala bom na pedagošikd akademiji matematiko in fiziko. Letos sem bila štipendistka občinske TIS, za štipendijo sa študij na
akademija pa sem aaipro-sila republiško TIS. Trenutno nisem v prehuda zadregi, ker sem si na nedavfii javni televizijski oddaji »Niti našega življenja« z zanago zsagoto-vila enoletno štipendijo v višini 300 din. Ker sem iz številne družine, bi me starši zelo težko sami vadrževali.«
Kristina Husič, 18-letna maturantka šole za 2xJrav-stvene delavce, doma iz Purge pri Adlešičih:
»Zdaj teko še zadnji dnevi, mislim pa, da se zame nič več ne bo spremenilo dn da bom odlična. Doslej sem bila štipendistka republiške TIS. Cetprav mi je poklic medicinske sestre zares zelo pri srcu, sem se odločila za študij defeiktolo-giije. Rada bi se posvetila duševno neraavdtdm obrokom. Mislim, da mi študij ne bo delal prevelikih pcreglavic. Pravočasno sem se seznanila z osnovami in pogoj-i študija in ugotovila, da imata defektologija in naša šola marsikaj skupnega.«
M. PADOVAN
Gost^ zdravilišču šmarješke Toplice se včasih želijo »sprehoditi« s starinsko kočijo, ki je z naših cest izginila kot prevozno sredstvo, v tujini pa je vedno bolj cenjena. Zato je uprava hot^a kupila staro kočijo in jo dala popravit. Na »slav-nosfoii otvoritvi«, kateri smo prisostvovali, so prve potoike pelj^ še brez^ačno.
(Foto: S. Dokl)
Veliko povpraševanje po spajkalih
Obrtno podjetje ELA Novo mesto uspešno uresničuje sanacijski načrt -iznenada veliko naročil za spajkala in premalo prostora
v novomeški ELI imajo letos zaposlenih 31 delavcev več kot lani, še 32 delavcev pa nameravajo zaposliti. Letos bodo s proizvodnjo ustvarili za 13 milijonov din vrednosti. Največ težav imajo s proizvodnjo spajkal, po katerih je izredno povpraševanje, proizvodni prostcai, v katerih jih delajo, pa so tako majhni, da ne morejo zadostiti vsem naročilom.
Z lani odobrenim kreditom za I. stopnjo sanacije je ELA kupile za 330.000 din strojev, letos pa imajo že odobren kredit za 500.000 din za II. stopnjo sanacije. Nova proizvoda ustvarja več, kot so pričaSoovali, saj bodo letos naredili za 9 milijonov din raaiih veznih elementov in kabelsikih setov. Z dodatno opremo (aanjo bodo potrebovali 1,100.000 din) bodo po III. stopnji ustvarili možnosti aa izvoz. To jim bo omogočila avtomatska oprema za vdikoserijsko proizvodnjo.
Ko je podjetje ELRAD iz škofje Loke lani opustilo proizvodnjo električnih spajkal, je ddenila ELA to proizvodnjo povečati. Letos pa se je povpraševanje po spajkalih isoiedno povečalo:	namesto
60.000 kosov, kolikor so se namenili izdelati letos, imajo prodanih že 120.000 spajkal.
S spajkali bodo ustvarili letos 2,100.000 din vrednosti, s čimer bo ustvarjenih za
180.000 din akiimulacije in skladov. Ta proizvodnja zahteva večji prostor, kot ga imajo; zavoljo tega so v precejšnji zagati. Kotel za centralno kurjavo v proizvodnih
Vse za napeljavo elektrike
v trgovini ELEKTi?0-TEHNE v Novem mestu boste najlažje naikupili ves potreben elektroinstalacijski material za napeljavo elektrike. Veliko izbiro imajo PPR žic (2x1,5 2x2,5, 3x1,5 in 3x 2,5 mm'), PG-P žic (2x1,5, 2x2,5, 3x1,5, 3x1,5, 3x2,5, 4x1,5, 4x2,5, 4x4 in 4x6 mm* ATG žico za priključke in OG kable za inštalacijo v vlažnih prostorih. Za inštalacije z Bergmanovimi cevmi lahko dobite cevi vseh velikosti doze 55, 70, 78 in 95 x 95. Tudi material za inštalacijo z pešel cevmi imajo na zalogi. Veliko izbiro imajo budi stikal vtičnic, svetilk, lestencev in drugih svetilnih armatur. Stevčne ure imajo eno in trofazne, navadne in dvotarifne. Tudi stikalne ure, števčne plošče, TZ UZ in EZ varovalke, varovalne vložke in kape lahko dobite v trgovini.
paE
prostorih je popolnoma dotrajal in ga bo treba še pred zimo zamenjati. Urediti morajo tudi oblačilnice, santame naprave in prostor za prehrano delavcev.
Prostori, v katere so se pred nekaj leti preselili z velikim olajšanjem, misleč, da so rešeni za dlje časa, so že premajhni. 25daj že razmišljajo o novi gradnji in iščejo primeren prostor, kjer bi gradili. Pred tem je treba najti ustrezno rešitev v dosedanjih prostorih in tu ustvariti toliko d^arja, da bo dovolj za gradnjo.
To, kar bodo preurejali in dozidavali na Ragovski, je samo začasno, brez tega pa ne
Za 27 odst. večji promet
Oddelek za prodajo na debelo pri novomeški NOVO-TEHNI je ustvaril v prvem četrtletju letos izreden promet. Trgovski mreži in drugim kupcem ao prodali za
12,950.000	din blaga. Najbolj so šli v promet gradbeni material, pralni stroji, hladilniki, štediln&i, mopedi, dvokolesa in razno drobno želeaninarsko blago. Zelo veliko je povpraševanja za TOMOSOVINI avtomatskimi mopedi, za katere dela TOMOS veliko reklamo, dobiti pa jih ni mogoče, kot ugotavljajo trgovci. Oddelek za pro^jo na debelo je v prvem četrtletju presegel plan za 27 odst.
Letos na vrsti 3 naselja?
Podjetje DOMINVEST bo namenilo letos okoli 300.000 din za nedokončano zunanjo ureditev stanovanjskih sosesk in naselij. V Novem mestu bodo prišle letos na vrsto Mestne njive, naselje Majde Sile in vojaški bloki na Zagrebški cesti. Asfaltirali bodo ploščadi okoli blokov, uredili zelenice in zravnali teren. Vse to je samo načrt, ki bo lahko ostvarjen šele takrat, ko ga bo odobril delavski svet DOM-INVESTA in če bo pri asfaltiranju ustreznih ulic in dohodov pripravljen sodelovati komunalni sklad Obs.
morejo živeti. Obstoječe Sede bodo podaljšali za 20 m in preuredili nekatere obstoječe prostore. Za to bodo potrebovali 600.000 din. Iz dvoizmenskega dela bodo v tako preurejeni tovarni lahko prešli na triizmensko in z 210 delavci ustvarili 2,5 milijona din vrednosti na leto.
M. J.
Sporazum glede blagovnice
2e pred tedni smo poročali, da ima podjetje MERCATOR pripravljene načrt« za razširitev in povečanje blagovnice na Glavnem brgu v Novem mestu. Pogoj za to je, da se podjetje DOLENJKA umakne iz manufakturne trgovine v sosedni stavbi, ker bi blagovnico razširili tudi v stavbo. S.porazum o tem je zdaj dosežen in povečanje in razširitev blagovnice je omogočena. Nekdaj zelo sprtim novomeškim trgovcem, zlasti pa podjetju DOLENJKA, ki je pokazalo veliko razumevanja, je treba česititati. Dosežem sporazum na razveseljiv način dokaaaije, da kon-kurMice ne istovetijo s sovraštvom in nagajanjem.
Prva gozdariada
v soboto, 7. iiinija ob 9. iiri, se bo začelo v Dolenjskih To-j.'liCah prvo športno srečanje dolenjskih gozdarjev — gozdariada. Tekmovali bodo v kegljanju, streljanju, atletiki, šahu in spretnostni vožnji z motornimi vozili. Pomerili se bodo za naslove ekipnili in posamičnih prvakov sekcij novo u-stanovljenega športnega društva pri GG v Novem mestu — »Dolenjski gozdar«. Na tekmo, vanje so pK>vabili vse gozdarje z obratov GG, zadnji dan pa prijave pa je danes. To bo prvo tekmovanje dolenjskih gozdarjev pod okriljem novega športnega društva. Športno srečanje bodo prirejali vsako leto.
Junija in julija fluorografiranje
Od 19. junija do 12. julija letos bo v novomeški občini spet obvezno množično fluorografiranje prebivalstva. Ob zadnjem CLuorogirafiranju pred nekaj leti so v Sloveniji odkrili na 10 000 prebivalcev 14 bolnikov s tuberkulozo, 8 bolnikov s pj'u^^iim rakom in po več bolnikov z nekatecrami drugimi boleznimi pljuč ter bcflezni srca. Fluorografiranje je opravičljivo, dokler je na
10	000 prebivailcev odkritih 5 primerov tuberkuloze. Pluoro-gafiranje je aa prebivalce brez^lačiK), občana pa bo odštela zanj iz proračuna 70 000 din. Na tooikovii seji je skupščina sprejela odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva. Občani bodo pravočasno obveščeni o tem, kje bodo pregledani,
Otočec: v kratkem javna razsvetljava
Krajevna skupnost Otočec se dogovarja s podjetjem ELEKTRO za napeljavo javne razsvetljave od gradu do konca novega naselja, za katero so med prebivalstvom uvedli krajevni samoprispevek.
PORODNi|NiCE$«tl
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jelka Cerov, šck z Velikega Trm — Matjaža; Neža Švajger iz Vranovičev — Marjetko, Draga Župčič iz Kama-nja — Marinko, Slavka Urchnik iz Otočca — Rossano, Štefka Jak. lič iz Zalisca — Darinko, Jožica Colarič Iz Podbočja — Andrejko, Jožica Jerele iz Šmihela — Mojco, Kristina Kump iz Metlike — Damjana, Ivanka Bašclj iz Dolenjega Kamenja — Mojco, Antonija Ifa«vs Iz Orkljevca — Mojco, Marija Brodarič iz Podzemlja — deklico, Marija Kranjc iz Dob — deklico, Angela Kralj iz Sela pri Zajčjem vrhu — dekliču. Štefka Gornik iz I/3čne — deklico, Marica Blatnik z Uršnih sed — deklico, Tončka Butala z Griča — deidlco, Marija Cmič iz Bednja — deklico.
■ 50 TELEFONSKIH NAROČNIKOV čaka na telefone. Skoraj vsi naročniki živijo v novih naseljih: na Znančevih njivah, Nad mlini, na Mestnih njivah in Zagrebški ce. sti, kjer je premaJo kablov. V No-\'em mestu je hilo dosilej 7TO telefonskih naročnikov. Na PTT so povedali, da nameravajo še letos ra?4iriti telefonsko omrežje proti Kandiji, na Znančeve njive in Nad mlini ter do tovarne zx£ravil.
■ GLASBENI VEČER bodo priredili danes zvečer gojenci glasbene Sole. Nastopali bodo instrumentalisti in solisti. Čeprav je v zadnjem času dvorana Doma kulture ob takih iii podobnih proslavah |e na pd zasedena, bi bilo prav, 5e bi mladi, pa tudi starejši obiskovalci poslušali ta koncert in bi p(rizadevne gojence in njihove učitelje nagradili s toplim aplavzom.
■ MATURITENO NALOGO bodo pisali te dni dijaki zadnjega letni-ka Kmetijske srednjo šole. Letos dela maturo 15 dijakov. Zadnji dve leti pišejo na tej šoli maturi, tetne naloge nekaj dni v šolskih klopeh, ker se je pokazaJo, da so dijaki naloge prepisovali ali pa so rjoiskali strokovno pomoč starejših tovarišev. Ustni del mature bodo letošnji maturanti delali od 23. do 26. junija.
■ DIPLOMO ZA IZBa R1-:	ZNAMK so dobili člani
pionirskega filatelističnega krožka na nedavni zvezni pionirski filatelistični razstavi v Slovenskih Konjicah. Mladi novomeški filatelisti, ki jih vodi ig>okojena učiteljica Lucija Budnova, delajo Sele leto dni, zato j« diploma in iideležba na taki proslavi zanje prav gotovo lep usp^.
■ SLAVNOSTNA AKADEMIJA, ki jo Je priredil občinski odbor RK v počastitev tedna RK in dneva krvodajalcev, je bdla v torek zvečer v novomeškem Domu kulture. So-deloval Je moški pevski zbor »Du-San Jereb«, pionirji osnovne šole, gojenci glasbene Sole, govoril pa je predsednik komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Danilo Kovačič. Letos je občinski odbor RK podelil najboljšim krvodajalcem že 47 datih, 187 srebrnih značk ter 13 diplom. Značke so krvodajalcem Iz večjih delovnih kolektivov podeillli že na Internih proslavah, tistim, ki so nezaposleni ali delajo v manjših kolektivih, pa
V fTvroV
■ RODILE SO: Maja Mlinarič z Znančevih njiv II — Damjana, Milena Ivanetič Na žagi 1 — Roberta, Vida Heferle iz Adamičeve 16 — Andreja, Marjeta <M\ihlč Mej vrti 2 — Simono, Vera : Splihal, Cankarjeva 32 — ATenko in Antonija Smrekar iz Trdinove 26 — Matejo.
Pogovor z zdravnikom
POKLICNA ŠOLA PRi TOVARNI
»BETI« — Metlika
razpisuje vpis za
60 kandidatov v I. letnik poklicne šole,
in sicer 55 učenk in 5 učencev
Za vpis veljajo naslednji pogoji:
absolventi osnovne šole morajo prošnji priložiti:
— spritevalo o končani osnovni šoli,
— zdravniško spričevalo,
— izpisek iz matične knjige.
Sprejemni izpti bodo 28. junija 1969: iz slovenščine in matematike — pismeno^ iz spretnosti in spoznavanja barv.
Rok za predložitev prijav je 24. junija 1969.
TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO V LJUBLJANI, Aškerčeva 7/11
razpisuje
VPIS v I. LETNIK za šolsko leto 1969-70:
a) v oddelek za strojno stroko bo sprejetih 210 UCENCEV(-NK)
b) v oddelek za varilsko stroko pa 70 UCENCEV( NK)
POGOJI za sprejem so:
1. uspešno končana osemletna osnovna šola,
2. pozitivna ocena iz tujega jezika v spričevalu o končani osnovni šoli,
3. starost največ 18 let,
4. ustrezno zdravstveno stanje,
5. uspešno opravljen sprejemni izpit.
Prijavo za vpis (v prodaji Državne založbe) kolkujte s kolkom za 1 din ter ji priložite:
1. spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli (original),
2. izpisek iz rojstne matične knjige,
3. zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od enega meseca.
Prijave za vpis bo sprejemala šola 19., 20., in
21. junija od 8. do 12. in od 16. do 18. ure ter
22. junija od 8. do 12. ure v sobi 7/II, Aškerčeva cesta 7. Po pošti poslanih prijav ne bomo upoštevali!
Kandidati obeh strok bodo opravljali pred izpitno komisijo sprejemni izpit z slovenskega jezika in matematike dne 25. in 26. junija 1969, če bo prijavljenih kandidatov več, kot je razpisanih mest.
Pričetek izpitov bo ob 8. uri po navodilih, ki jih bodo dobili kandidati ob vpisu.
Kandidati izven Ljubljane, ki žele biti sprejeti v Dom tehniških šol na Vidovdanski 7, naj vlože prošnje naravnost v upravi doma.
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA
UL. MOŠE PIJADE 39 objavlja
RAZPIS
za sprejem kandidatov v železniške šole za šolsko leto 1969/70:
v železniško elektro-kovinarsko šolo v Ljubljani:
- 20 učencev za elektromehanike
- 28 učencev za dizelmehanike.
v železniško prometno šolo v Ljubljani:
->15 maturantov gimnazije ali diploman* tov ekonomske srednje šole, in sicer 13 za prometnotransportne tehnike in 2 za transportna komercialista.
v železniško prometnotransportno šolo v Mariboru:
- 25 absolventov osnovne šole za prometnotransportne delavce, sprevodnike in skladiščnike.
Rok za »predložitev prijav je 15. 6. 1969.
Absolventi osnovne šole morajo prijavi priložiti potrdilo o učnem usp^u v I. polletju 1968/60, kasne« je pa tudi spričevalo o končani osnovni šoli, drugi pa spričevalo o zaključnem izpitu, maturi oziroma opravljenih izpitih.
Kandidati za železniške šole bodo zdravniško in psihotehnično pregledani: preglede bosta opravila železniška zdravstvena domova v Ljubljani in Mariboru. Kandidatom za železniške šole v Ljubljani in Mariboru je zagotovljena internatska oskrba v domovih železniških šol.
Pogoji za sprejem v posamezaie šole za šolanje in štipendiranje so določeni v pravilniku o štipendirar nju TP Ljubljana.
Vsa natančnejša navodila glede vpisa in dodeljevanja štipendij dobijo interesenti v splošnem sektorju TP Ljubljana, Moše Pijade 39, soba 308-III. nadstropje. Kandidati za železniško elektrokovinarsko šolo v Ljubljani bodo opravili sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike, ki bo obsegal učno snov osnovne šole.
Interesenti za vpis v navedene šole naj pošljejo svoje vloge do navedenega roka splošnemu sektorjii TP Ljubljana, Moše Pijade 39. Splošni sektor TP Ljubljana bo kandidate obvestil o rešitvah njihovih vlog do 30. 6. 1960.
I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA f
M Pretekli teden so darovali krt na novomeški transfuzij- š =	ski postaji; Jože Pirc, član Novolesa, Straža; Franc Avg^uštin,	=
=	član VP 1394, Novo mesto; Franc Primc, Martin Avbar In	^
=	Jože Udovič, člani Novoteksa, Novo mesto; Ivan Kafol, Edo	^
=	Fmntar, Janez Gabrijelčič, Franc Bartolj, Anton Lavrenčič,	=
=	Franc Kukinan, Alojz Hribar, Stepan Krsnik, Rudolf Martin-	^
=	čič, Jože Perko in Vlado Sefman, člani Pionirja, Novo me-	s
=	sto; Franc Gorjanc in Jože Cimprič, člana IMV Novo mesto;	s
=	Dominik Kren, član Krke, tovarne zdravil. Novo mesto;	=
=	Pavla Jordan, upokojerika iz Irče vasd; Ciril Modic, člen	=
=	Iskre, Novo mesto; Rozalija Vovko, Vida Klobučar, Anton	=
=	Udovič, Franc Jordan, Ivan Turic, Jože Murgelj, Dušan Lazar	=
=	in Draglslav Stojanovič, člani Knjigotdska, Novo mesto; Ivan	=
=	Kržan, član Kovinarja, Novo mesto; Albert Muhič, član	=
=	splo&ne bolnice Novo mesto; Marjeta Jožef, delavka z Vinje-	=
= ga vrha.	=
Veselo na pot za volanom
Spet je v deželi pomlad, bliža se čas dopustov. Množica novih vozaiikov motornih vosril s svojimi jeklenimi konji polni ceste, promet se gosti. Tisoči modernih motoriziranih nomadov se selijo iz kraja v kraj, kot da bi jih gnala nevidna sila, se mešajo, hitijo in ustavljajo, da bodo čez nekaj časa spet hiteli naprej.
žal je marsikatera od teh voznikov omahnil na poti k svojemu cilju in je z njim končal tudi sopotnik, morda voznik in potniki v naproti vozečemu vozilu. Krvni davek naših cest raste, iz dneva v dan izgubljamo dragocen življenja naših ljudi. Pa jih izgubljamo iz neznanih vzrokov?
Obtožujemo ceste, gost promet, slaba vozila, tovarniške napake, vreme in vse kar se da. Največkrat pa je kriv voznik. Največkrat pa se svoje krivde nitd ne zavedi In vendar!
Ponovno opozarjam na nekatere stvari, da bd vsak voznik motornih vozil vedel, da je lahko krivec nesreče zaradi svoje napake ali bolezaii ali pa zato, ker ni zaaal upoštevati dejstev, ki bi jih moral vedeti.
Za vse primere in za vsakogar ni mogoče povedati na tem mestu .vsega, pojasnjujem in opozarjam le na najbolj pK>goste napake.
1.	Brez zdravniškega spričevala
Večkrat beremo v časopisih, da je p>ovzročdl nesrečo kdo, ki ni imel vozniškega dovoljenja. Pri mladih ljudeh so največkrat tisti, ki niso opravili vozniškega izpita, ali pa mladoletniki, med starejšimi pa tisti, ki niso dobili zdravniškega spričevala za voznika ali jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje zaradi bolezni, aU jim je zdravniško spričevalo poteklo, ker je bilo vezano za določen rok, ko bi se lahko bolezen voznika toliko poslabšala, da ne bi bil več sposoben sesti za volan. Tak voznik ni šel ponovno na zdravniški pregled, ker je vedel, da spričevala ne bo dobil. Ampak vozita, če te vleče 60 konj, je tako prijetno! Pa tudi brez\'estno!
2.	S sopotnikom alkoholom
Čeprav je o alkoholu in voznikih motornih vozil napisanega že dosti, sem mnenja, da je še premalo. Podatki kažejo, da je večini nesrečnih primerov botroval alkohol. Največkrat celo tista najmanjša količina, ki je po zakonu dovoljena, da jo najdemo v krvi, to je 0,5 promila. Tak vx>znik navadno sploh ne čuti, da je pil, in vendar se je njegov reakcijski čas, to se pravi čas, v katerem se mora zdrav in trezen voznik normalno odzvati na različne situacije na cestah, usodno podaljšal. To pomeni, da je za delček trenutka prepozno ukrenil tisto, kar bd moral. Posledica je nesreča, ki bi jo lahko preprečil, če bi ne pil. Nedvomno je umesten rek: »če voziš, ne pij, če piješ, ne vozd!«
Zal včasih vidimo tudi take primere, ko pride voznik iz gostilne tako pijan, da ga morajo prijatelji podpirati, da lahko sploh vstopi in se usede v vozilo. Potem požene in divja po cesti. In niti ne sam, pri njem sedi vsa njegova družba. To je več kot brezvestnost, to je zločin! Tak voznik je pravzaprav ubijalec in največkrat mu tudi uspe, da koga ubije. Telo, ki je zastrupljeno z alkoholom, ne more reagirati pravilno in je jasno, da je voznik v pijanem stanju popolnoma nesposoben za vožnjo. To velja tudi še za drugi dan, ko ima mačka. Zelo se moti, kdor misli, da bo sF>osoben za vožnjo, če bo popil močno pravo kavo. Počakati je pač treba, da se človek popolnoma iz-trezni.
(KONEC PRIHODNJIČ)
20
»Ne, milostljivi gospod, ni bil in ga ni. še zdaj ni ne enega ne drugega. In zato, ker rada zadremljem —«
»že prav. In kdaj sta mlada gospoda odšla?«
»Takole o prvem mraku je bilo. Zaklenila sem za njima, ker o mraku hodi sam nebodigatreba okrog in pa coprnice se rade prikradejo v hišo. Da, zaklenjeno je bilo, dokler ni prišla zvečer moja prijateljica Liza in mi je pravila, da so se v Špitalski ulici tolkli štirje študentje in so enega skoraj ubili. Straža je prišla in odgnali so vse v ječo.
»Študentje?«
»Da, študentje. Ona jih je sama videla, kako so jih gnali. Proti Tranči so jih gnali.«
Valvasor si je nervozno pogladil tanke brčice. Grdo je gledal.
»Sakra !« je dejal in drugega ničesar. Zapel si je vrhnjo suknjo do vratu, se obrnil in šel zopet iz hiše.
»Marija, ali vas zebe?«
Grajžar jo je videl, kako je potegnila kolena k sebi in jih objela z rokami. Skozi majhno okence, komaj poldrugi čevelj visoko, je prihajala le prav slaba svetloba zimske noči.
»Ali vas zebe?«
»Ne.«
Ali ji niso zašklepetali lobje?... Po tleh se je podrsal k njej.
»Naslonite se name; zid je ves leden. Glejte, ves se sveti od ledenih kristalov.«
. Nekaj časa sta sedela tako, da sta bila s hrbtom naslonjena drug na drugega.
»Strašen zrak je v tej ječi. Kakor bi človek vdihaval samo plesnobo. In mraz! Prehladili se boste, in jaz sem kriv vsega tega.«
ILKA VAŠI ETOVA:
DEKLE
(Zgodovinski roman)
»Ne vi, jaz sem kriva. Ob mene se je oni študent spotaknil, že v gostilni me je pisano gledal. Jaz pa sem se mu smejala v obraz.«
»Pst! Cujte! Nočni čuvaj kliče vratarja Vicedomskih vrat. Polnoč je.«
»Daleč je še do jutra.«
Dolgo sta molče slonela drug ob drugem.
čutil je, kako jo je stresel mraz.
Vstal je in slekel vrhnjo suknjo. Molče je ogrnil z njo Marijo. Skočila je na noge.
»Ne, tega *ne sprejmem. Prehladite se na smrt. Oblecite se zopet! Nočem tega!«
Jezno je udarila z nogo ob tla.
»Silno ste trmasti, Marija.«
Stopila je k okencu in strmela v svetle snežinke, ki so se zibale mimo njega. Burja ni več tulila okrog stolpa. Noč se je jasnila.
Spodaj je šumela Ljubljanica. Onkraj se je blestela zasnežena streha. Ali ni bila streha Valvasorjeve hiše?
Grajžar si je ogrnil suknjo, pristopil k Mariji in jo potegnil poleg sebe pod povr^ik.
»Takole bo sukmja obema služila.«
Marija se ni upirala. Objel jo je še tesneje. Ni se umaknila.
Zdajci se je spodaj začulo ostro trkanje na ječar* jeva vrata. Oba sta prisluhnila.
Glasno moško govorjenje, Nato — odpiranje vrat.
»Ali so prišli po naju?«
»Ali pa dobiva druščino.«
Te^ korald na stopnicah. Ustavili so se pred ječo. Ključ se je zavrtel, vrata so se z glasnim cviljenjem odprla in na vratih je stal z leščerbo v roki ječar.
Za njim pa — Valvasor.
»Nu, dober večer! čudno ekskurzijo sta si dovolila vidva,« je pozdravil baron.
»Prav prijetno prenočišče,« se je norčevala Marija — »le nekoliko mrzlo. Ni peči, ni postelje.«
»Hm, da. Kakor sem rekel, gospod mojster, jamčim vam za oba jetnika. Vzemite ju v svojo sobo, da se ne prehladita; tu je mrzlo kakor v ledenici. če jima skuhate še nekoliko lipovca, da se ogrejeta — tu — za vaš trud in za čaj,« — stisnil je ječarju goldinar v roko. — »Jutri zjutraj pojdem takoj k mestnemu sodniku, potem lx>mo videli.«
»In domov ne smeva?« je zategnila Marija, vsa razočarana.
Valvasor je skomignil z rameni:
»Pregrešila sta se zoper zakon in le gospod mestni sodnik vama sme odpustiti kazen.«
Obrnil se je in odšli so vsi navzdol v ječarjevo stanovanje.
»Do jutri zjutraj bosta potrpela,« je spodaj nadaljeval Valvasor, »ne pozabita, da jamčim za vaju s svojo plemiško besedo.«
Odšel je dostojanstveno,
Marijine ustne so se povesile v posmehu. Sedla je na stol poleg peči.
VEUAVA
~ -fe'
Napisat:
RAHMAN
SINGH
ji/. J ^
š/5 '>-i i!4i
Srečanja dveh celin so vedno presenetljiva. Ljudje z daljnjega zahoda so zagnani, vedno se jim nekam mudi, zato se jim zdi, da je vzhodnjake zmagal sen, kot da se vsaka točka na zemeljski krogli ne vrti z enako hitrostjo okoli sebe in okoli sonca. Tako je Mislil tudi neki Američan, ki se je skiipaj z ženo vozil po avtocesti in je mo-^(il zavreti tik pred Neto Delhijem.
Sredi ceste je stala krava. Na rohu ceste pa je sedel Indijec, bržkone kmet, in meditiral. Amc. Tičan je odprl vrata vozi-pomolil glavo ven in Vzkliknil:
— Hej! Hej, vi tam! Spravite jo s poti, hudima! Halo, ste razumeli, kaj sem rekel?
Indijec je dostojanstveno prikimal.
— Jaz sem sahiba razumel, toda ona ga ne razume.
— Kdo je to... ona?
— Krava... krava ne Razume sahiba. Jaz razumem.
Kot da bi hoteli potrdili Indijčeve besede, je krava zamukala. Toda Američan še zdaleč ni pokazal razumevanja za krotko kravo; še naprej se je jezil:
— Rekel sem vam, da jo spravite proč.
— Ne morem.
— Je to vaša krava, človek božji?
— Da, — je odgovoril Indijec. — Toda ona ima svojo voljo, jaz pa svojo. Njena volja ne sliši moje volje.
Američan se je obrnil k ženi.
— Elinor, si ga slišala? Njena volja ne sliši njegove volje. Tega sploh ne razumem.
Američanka, ki je sledila pogovoril z izredno pazljivostjo, je pokimala.
— Brala sem, da so nekje iudi svete krave, vendar se ne spominjam več, kje... Mogoče v Afriki?
— Neumnost! V Afriki so levi in ne krave, — ji je srdito odgovoril mož in se znova obrnil h kmetu. — Halo, vi tam ...Je ta krat)a sveta? Hm, mol.
OKROGLI
o dramatiku, čigar odrska dela so propadla že po prvi uprizoritvi, je Os-car Wilde dejal:
»To je zelo odličen pisatelj! Pike samo za premiere!«
V restavraciji je slučajno sedel poleg moža, ki je med jedjo glasno cmokal. Wilde je nekaj časa poslušal mile glasove, nato pa se-je obrnil k možakarju in rekel:
»Veseli me slišati, kako vam jed tekne!«
S00Q00000©000®0©0©0®0QQ0®0Q00
či... Poslušajte, bo dovolj, če vam dam rupijo, da jo spravite s poti? Eno ruj^jo!
— Sahib, ona ne ve, kaj so rupije.
— Kaj pa dolarji? — je skozi zobe siknil Američan in zastokal: — človek božji, pojasnite ji, da se mi mudi. Moral bi btti že...
Krava je bila zares krotka. Zamahnila je z repom in se dostojanstveno umaknila s ceste. A prav tisti hip so se vrata na vozilu odprla in na cesto je stojnla Američanka. Mož se je osuplo zastrmel vanjo.
— Hej, Elinor, kam pa greš?
— Na cesto. Sedla bom prav tja, kjer je sedela ona.
— Bodi pametna! — je javknil Američan. — Elinor, si še pri pameti?
— Oh, verjemi mi, da še. Ampak če je ona lahko sedela tod, bom pa še jaz. Moja volja ne sliši tvoje volje. In to je vse!
Tudi otrok bi razumel kako in kaj, njen mož pa je še kar prosil:
— Elinor, vrni se, Elinor! — To je bil krik človeka, ki ga je žena zapustila za vse večne čase. — To zate ni primerno, me slišiš?
Pa je rekel Indijec:
— Sahib naj se nikar ne vznemirja, če ho sahi-bova žena mirno sedela, se krava res ne bo jezila...
Alfred Hedenstjcma, rojen 1852 v Skedi, umrl 1906 v Stockliolmu, švedski humorist in no\inar, je pisal pod psevdonimom Sigurd. Prva njegova zbirka Kaleidoskop (1884) ga je prikupila občinstvu, nakar je izdal še vrsto podobnih humorističnih zbirk.
Stromboma sta živela srečno in zadovoljno, se pravi, ne tako srečno in zadovoljno kakor v času zaroke, kajti ona je izvohala, da pokadi o n za sto in petdeset kron cigar na leto, on pa je izvohal, da ima ona neko teto, ki potrebuje vsak mesec deset kron podpore.
Toda nikoli je ni prevzela želja, da bi ga zadavila, ko je spal in srmčal še dolgo potem, ko je ona že vstala. On pa ni nikoli čutil v sebi notranjega klica, da bi ji dal kovaške klešče za družbo, kadar je odšla z doma, -omenivša, da so zavese spet popolnoma zakajene. In tako, mislim, lahko rečemo, da je ta zakon v naših hudih časih zares zelo srečen.
Njuni dohodki so zadostovali za preprosto življenje in za salonsko pohištvo, podloženo s senom. Skratka, bila sta skromna in sta se večkrat na dan do sitega najedla, vendar nista imela tako dobrih jedi, da bi bila še posedala in lopatila vase, kadar sta jima bila trebuha že nabita kakor boben pri veliki paradi.
In sta imela dva otroka, ki nista bila kratko in malo nič bolj umazana kakor drugi otroci njunih let. Ce pa je kdo prišel na obisk, ga je papd vedno sprejel pri vratih salona, mama pa je vzela za roko enega in drugega otroka in potem nisi slišal petnajst minut nič drugega kakor pljuskanje vode in šklepetanje, kakor če nimaš Škarij in moraš odgrizniti nit, ko si prišil krežlec, nato nekaj rahlih tleskov na čvrsta lica in zgrožene vzklike, kakor: »Oh, mama, kako si hudobna!« In potem sta prišla oba Strombomčka ven in sta imela mokro počesane lase in sta dehtela daleč naokoli po cenenem milu.
Ampak ljubi bog ni hotel, da bi bila takšna sreča stanovitna, zato je poslal teto Luizo v goste.
Teta Luiza je bila postarana, tršata, odporna ženica pri svojih sedemdesetih letih; poslednje upanje, da bo žapustila ta svet, se je lahko opiralo samo na to, da bosta njena brada in njen nos, ki sta se leto za letom bolj zbliževala, skupaj zrasla, tako da ne bo mogla več dihati; ampak za pol palca sta bila še narazen.
Teta je sedem tednov sladila Strom-‘bomovi družini življenje, in preden je odpotovala, je sklenila, da jo bo lepo obdarovala. Sedmi teden je bila velika dražba pri nekem grofu in tu so prodali elegantno veliko ogledalo, ki je nekoč stalo štiristo petdeset kron, za sedeminštiride-set kron in šestdeset orov; kupila ga je teta Luiza in ga poslala k Strombomovim na dom. Naslednji dan je odpotovala.
Doslej je imela Strombomova družina samo eno služkinjo in je gospa sama pazila na oba otroka, se pravi, pustila ju je rasti precej samostojno in je posegla vmes
samo, če je kateri od obeh pogoltnil preveč bucik, ali zvalil nase težje pohištvo, ali pa sta dobila preveč Škarij ali vilic v oči, ali pa sta se na preprogi v ' salonu urila s papanovo veliko steklenico črnila v vodnih umetnijah.
A ta dan, ko je prišlo veliko ogledalo tete Luize v hišo, je mama zagledala malega Karla StrOmboma pred ogledalom, kjer se je meril ob gorjači, nakar ga je ljubeznivo vzela v roke, mu rekla, da je njen ljubi, sladki razposajenček, potem pa je Str6mbomu razodela, da bo treba najeti pestunjo. Ta je poceni, vsekakor cenejša, kakor če bi pustila, da bi fantek razbil veliko ogledalo tete Luize.
Pestunja je prišla v hišo, toda po nekaj dneh je gospo Strombomovo strahovito zabolela glava, krčevito si je odpela steznik in vpila po Hofmanovih kapljicah, se vrgla na ležalnik v spalnici vznak in zaigrala mučenico.
Po dolgotrajnem ljubeznivem spraše- _ vanju, kaj ji vendar je, je Strombom na- • posled zvedel,^ da je tega kriva stara po- •
bledela preproga v salonu, ki je le preveč navzkriž z elegantnim ogledalom tete Luize. Takšnole ogledalo lahko odsvita le nežne črte kakšne bruseljske preproge, ki bi pokrila vso sobo.
Strombom j'e vzdihnil, dvignil dvesto petinsedemdeset kron na hranilni knjižici obeh otrok, in kmalu se je v ogledalu tete Luize zrcalila na pol pristna bruseljska preproga, iz vrste tistih ponaredkov, ki jim pravimo »prima-velours<«.
(Konec prihodnjič)
l
ŠL:
28. - Paradižnikova sta obrisala deževnico z oči " saj nista mogla verjeti, da sta dobila obisk! -^ladi planinci so bili kaj priročni. Paradižnica svojem novem kostimu je bHa brž privezana •^9 vrv in za njo še Paradižnik. Kot vleče pajek ^uho pod strop, tako so potegnili ponesrečenca
do roba stene in v kočo. Nazadnje je bil na vrsti še avto. S pomočjo gorske reševalne je bilo slednjič tudi to urejeno. - Na večer so se že složno greli ob kmečki peči, kostimček pa se je krčil nad pečjo. Razpoloženje je - kot
vselej na Gorenjskem - zraslo. Pozabljen je bil znoj in strah. Zadonela je tista znana: Na Roblek bom odšel ...! - V koči na skupnem ležišču sta Paradižnikova dočakala prečudovito jutro. Brž sta pozajtrkovala in sedla v avto.
m
eeese#eeee»#eee#e#see#se#ees#e#e#eee#eee#seee#ssesseeeee#####e##ese#ee#»e#s#s#see#s#ees»ss#e
kupujte izdelke »rašica«! j
m
KOMUNALNO PODJETJE METLIKA
STANOVANJSKA ENOTA
proda
najboljšemu ponudniku po pismenih kupnih ponudbah
Stavbo v Metliki, Cesta bratstva in enotnosti 50
Izklicna cena je 20.000,00 din.
Pismene ponudbe za nakup stavbe sprejema Komunalno podjetje Metlika — Stanovanjska enota do
zaključno 12. 6. 1969
Pismene ponudbe lahko pošljete po pošti ali predate osebno v zapečateni kuverti.
Kuverte s ponudbami bodo komiMjsko odprte v petek, 13. 6. 1969, ob 10. uri dopoldne v upravi podjetjii, ponudniki pa lahko prisostvujejo. Ponudniki morajo ix>ložiti kavcijo v višini 25 odst, izklicne cene neposredno komisiji pred pričetkom odpiranja ponudb.
Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane.
Vsi drugi podatki in pojasnila so na voljo ▼ podjetju.
KMETIJSKA SREDNJA ŠOLA GRM -NOVO MESTO
razpisuj e za šolsko leto 1969/70
vpis 40 učencev v prvi letnik srednje šole živinorejsko-poljedelske smeri
Pogoj za vpis je končana osemletka.
Prijave, kolkovane z 1 Ndin, pošljite na upravo šole do 34. junija. Prijavi priložite spričevalo o končani osemletki, rojstni list in zdravniško spričevalo.
Prijavljeni kandidati bodo opravljali preizkus znanja iz slovenščine, matematike in tujega jezika 25. in
26.	jimija ob 8. uri v šoli na Grmu.
Podjetje »NOVOLES« NOVO MESTO-Straža
razpisuj e
v soglasju s Tehniško šolo za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko v Ljubljani, Aškerčeva 7/1, za svoje potrebe
vpis v prvi razred redne tehniške šole ~ lesno industrijske stroke v Novem mestu
Pouk bo organiziran v Novem me.stu pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktiv* nost dela Novo mesto.
v šolskem letu 1969/70 bomo sprejeli 35 učencev
Pogoji za sprejem:
1. uspešno dokončana osemletna osnovna šola;
2. uspešno opravljen sprejemni izpit iz materinščine in matematike;
3. kandidat mora biti telesno in duševno sposoben za študij izbrane stroke;
4. prednost pri sprejemu imajo kandidati moškega spola.
Kandidati naj izpolnijo prijave (predpisane obrazce, ki jih je Izdala Državna založba Slovenije) in jih kolkujejo z 1,00 o'in državne takse. Prijavi je treba priložiti: spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli (original), izkaz o uspehu in vedenju, rojstni list in dopisnico z naslovom kandidata.
Prijave morajo oddati do 15, junija 1969 v tajništvu Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Novo mesto. Ulica talcev 3/II.
Kandidati bodo pravočasno obveščeni, kdaj bodo sprejemni izpiti.
Podrobnejša pojasnila o vpisu in šolanju d!obe interesenti v tajništvu zavoda.
Vsem kandidatom, ki bodo uspešno dokončali šolanje, zagotavlja podjetje u?.trezno zaposlitev, najbolj nadarjenini pa bo omogočilo nadaljnji študij.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
razpisuje
za šolsko leto 1969/70 sprejem učencev
V	I. LETNIK
naslednjUi šol:
1. v poklicno šolo rudarske stroke 150 UČENČEV
2. v poklicno šolo rudarjev — ključavničarjev 30 UČENČEV
3. v poklicno šolo rudarjev — elektrikarjev 30 UČENČEV
4. v poklicno šolo kovinarske stroke 60 UČENČEV
5. v poklicno šolo elektro stroke 60 UČENČEV
6. v tehniško šolo rudarske stroke 30 UČENČEV
7. v enoletno rudarsko šolo 60 UČENČEV POGOJI šolanja in oskrbe:
Pod 1, morajo imeti kandidati končano osemletko, in sicer najmanj 6 razredov.
Pod 2. in 3. morajo imeti kandidati končanih osem razredov osnovne šole.
Za učence pod 1., 2, in 3. sta stanovanje in hrana preskrbljena v internatu RŠC.
Pod 4. in 5. morajo imeti kandidati končanih o.^em razredov osnovne šole in morajo opraviti preizkus znanja iz slovenščine in matematike.
V	vseh šolah pod 1., 2., 3,, 4. in 5. je šolanje tri leta.
Pod 6. morajo imeti kandidati končanih osem razredov osnovne šole in opraviti morajo preizkus znanja iz slovenščine in matematike. Kandidati imajo oskrbo v internatu, kjer morajo delno prispevati za stroške oskrbe.
Pod 7. morajo biti stari 17 let.
Vsi ostali kandidati morajo biti stari od 15 do 17 let.
Učenci prejemajo nagrade, ki so odvisne od učnega uspeha. •
Prošnje, kolkovane z 0,50 din, je treba poslati na naslov Rudarski šolski center Velenje — tajništvo.
NOVOTEHNA - Novo mesto
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. delovno mesto poslovodje in
2. delovno mesto trgovskega pomočnika za prodajalno »NOVOTEHNA št. 1« v Novem mestu, Glavni trg 11,
3. delovno mesto avtomehanika in
4. delovno mesto skladiščnika-admini* stratorja za servis Trebnje.
Pogoji:
pod 1.: — VK trgovski delavec z najmanj 3 leti prakse v trgovini kovinsko-tehnične stroke; KV trgovski delavec z najmanj 5 leti prakse v trgovini kovinsko-tehnične stroke; pod 2.: — KV trgovski delavec s prakso v železnin-sko-tehnični stroki; pod 3.: — VK ali KV avtomehanik s prakso na popravilih motornih koles znamke TOMOS; pod 4.: — KV ali priučen trgovski delavec;
—	popolna ali nepopolna srednja šola s ^osobnostjo vodenja skladiščnih in administrativnih posJov.
Prošnje sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi.
GIMNAZIJA BREŽICE, Milavčeva 8
r^azpisuje
vpis v prvi razred gimnazije za šolsko leto 1969/70
In ti ta razpis se lahko prijavijo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili osnovno šolo s tujim jezikom (angleščina in nemščina) in niso stari več kot 17 let.
Za sprejem v I. razred gimnazije v Brežicah morajo kandidati predložiti do 26. 6. 1969 nafJednje dokumente:
— spričevalo o dokončani osnovni šoli v originalu,
— izpolnjeno prijavo za sprejem v srednjo šolo (obrazec DZS — 1,20), kolkovano z 0,50 din.
Vsi prijavljeni kandidati se morajo javiti v šoli
27.	6. 1969 ob 8.30.
Podrobnejša navodila lahko dobite v ravnateljstvu vsak dan med 10. in 12. uro.
MONTAŽNO PODJETJE
INSTALACIJA
LJUBLJANA, Kamniška ul. 48a
objavlja
RAZPIS
v prvi letnik za sprejem vajencev
Podjetje bo sprejelo več vajencev
za oddelek centralne kurjave za oddelek vodovod za izolaterje za klima naprave - stavbno kleparstvo za skladišče (trgovska stroka)
Pogoji za sprejem so:
1.,,uspešno končana osemletka,
3.	starost do 16 let,
3.	kandidat mora biti telesno in duševno zdrav.
Prošnji za sprejem je treba priložiti:
a) originalno zadnje šoljJco spričevalo,
b) izpisek iz rojstne matične knjige,
c) zdravniško spričevalo.
Prošnje bo podjetje sprejemalo do vključno 20. junija 1969. Podjetje ima na razpolago nekaj mest v vajenskem domu.
GIMNAZIJA v NOVEM MESTU
razpisuje
sprejem dijakov v 1. razred za šolsko leto 1969/70.
Sprejetih bo 120 dijakov, in sicer:
60 DIJAKOV v pedagoško smer 60 DIJAKOV za splošno smer
Prijave za vpis bo sprejemalo ravnateljstvo Sole do 20. junija 1969.
Prijavijo se lahko le učenci osnovnih šol, ki so opravili zaključni razred z najmanj oceno dobro — vključno pozitivno oceno iz tujega jezika.
Predložiti je potrebno:
1. prošnjo (obr. 1,20), kolkovano s kolkom za 0,50 din,
2. spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli (original),
3. izpisek iz rojstne matične knjige,
4. mnenje razrednika o prizadevnosti (v zaprti ovojnici).
Kandidati za obe smeri bodo opravljali sprejemne izpite iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, za pedagoško smer pa* tudi iz glasbe.
Vsi dijaki bodo preizkušeni tudi s testi za merjenje umskih sposobnosti, lapiti bodo 25. in 26, junija 1069 ob 8. uri. Razpisna komisija gimnazije v Novem mestu
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuje
za šolsko leto 1969-70
VPIS v 1. RAZRED
Sprejeli bomo 70 učencev in učeiik.
Prošnje bomo sprejemali do 24. junija 1969. Prošnja mora biti napisana na obr, 1,20 in kolkovana z 0,50 din. Priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in dopisnico. — Pogoj za sprejem je uspešno opravljen
8.	razred OFOiovne šole. Prosilci ne smejo biti stari več kot 18 let. — Preizkusi znanja iz slovenskega jezika in matematike bodo 25. junija 1969 ob 8. uri, iz tujega jezika pa 26. junija 1969 ob 8. uri.
RAVNATKL.ISTVO
R^DIO LJUBLJANA
m 1’KTKK, »i. Jl'NIJA:	8.08
Glasbena matineja. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje gost«. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Forstnerič; Ali lahko v vseh okoliših priporočamo krmljenje krav s silažo. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 NaSi p>oslu£alci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Ix>jzeta Lebiča. ,20.30 Dobimo se ob istd uri. 21.15 Oddaja o morju in potnorSčakih.
■ SOBOTA, 7. JUNIJA:	8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki pa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring; Mehanizacija poljskega poskustiištva. 12.40 Narodne pesmi in plesi iz Srbije. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — H. Mann: častna zadeva. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Vsako soboto »Top—pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Avsenik. 20.00 Sortni glasbeni mozaik. 20.30 Zabavna radijska igra: VVolfgang Ecke »Go-^>od v sivih hlačah« — I. epizo-<ta. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Oddaja za naSe izseljence.
■ NEDEUA, 8. JUNIJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Franc Bedčdč: »TrLsto zelenih abrakadaher«. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.30 Pesmi borte in deJa. 10.50 NaSd poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turi-rtični napotki za tuje goste. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z no-
ansambli domaždh v'iž. 14.30 Humoreska tega tedna. 16.00 Ra-
dijska Igra — Kar 1 Rjchard Tschon:	»Klavdija«. 19.00 Lahko
noč, otroci- 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer.
■ PONEDEUEK, 9. JUMJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveta — Blaž Singer: Iz-
kovu
Mercator
kušnje s sušenjem sena in s siliranjem trave na Koroškem. 12.40 MajhMi koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni Jn-termezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otro-oi! 19.15 Minute z ansamblom Dorka škobernet*. 20.00 Simfo-
nični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, !0. JUNIJA:	8.0« Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Temna hiša. 10.15 Pri v’as doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na sveti — inž. Dušan Terčelj: Sta bilizacija vina v poletnih mese cih. 12.40 Sloveiiske narodne pes ml. 13.30 Priporočajo' vam . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe. 20.00 Radijska igra — Claude Ollier: »Atentat«. 21.00 Pesem godal. 21.15 Deset pevcev — deset melodij.
■ SREDA, 11. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Z majh-nuni ansambli zabavne glasbe.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go-
12.30 Kmetijski nasveti — uiž. Jože Vengust: Mehanizacija spravila žita v ^abih ramierah.
12.40 Od vasi do vasd. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.40 Naš podlistek — S. Lenz: Doktor zabave. 16.00 Vsak dan za vas-. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in i^ra«
22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 12. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika. 12.40 Pihalm orkest-ri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam.. 14.45 »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naSih studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Belimi vranami. 20.00 Domače viže in napevi. 20.30 Prenos prvega večera festivala »Slovenska popevka 69«.	22,15 Večer nove poljske glasbe.
ITEiiBVlŽilJŠM
NEDEUA, 8. junija
9 00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
8.^ Poročila (Zagreb)
9 -^0 Narodna glasba (Zagreb) 10-00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Propagandna oddaja (Ljubljana)
. 10;.ni Otroška matineja; Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa
— Filmska burleska (Ljubljana)
13.30 saliovski komentar (Zagreb)
14.00 Od kubizma do dadaizma — iHldaja nagrajena na festivalu Bled (i9 (Zagreb)
K 30 Giro d ltalia (EVR)
15.15 Planica 69 — nagrajena na festivalu Bled 69 (Ljubljana)
16.15 TV abecednik — oddaja nagrajena na festivalu Bled 69 (Beograd)
17.00 Dekle z naslovnih strani — angleški film (Ljubljana)
18.30 Košarka Jugoslavija : Evropa
— prenos (Beogril) j^-45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
PO SLEDI GOREHJR
VAS5A PRIIX>*NOST
Brez odJašunja sledite izdelkom Gorenja.
Sodelujte v tej nagradni igri. J’oSl.jite Da naslov tovarne fazglednico svojega kraja.
Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate.
Cc izdelka nimate, pa četudi ne nameravate kupiti, pošljite »amo razglednico s svojim naslovom na
»GOi^ENJE«
Tovarna gospodin.iske opreme VELEN.IE
(PO SLEDI GORENJA)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Humoristična oddaja (Beograd)
21.20 Zabavno glasbena ixldaja — nagrajena na festivalu Bled 69 (Skopje)
21.45 Srortni pregled (JRT)
22.15 TV dnevnik (Beograd)
22.35 Evropsko prvenstvo v boksu , — posnetek (2^grcb)
Drugi spored:
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored it-alljanske TV
PONEDEUEK, 9. junija
17.15 Kulturna panorama v madžarščini (Beograd)
17.45 Tiktak: Fant v televizorju III (Ljubljana)
18.00 Po Sloveniji (LjuMjana)
18.25 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.30 Kajenje In pljučni rak — II (Ljubljana)
18.50 Človek ne jezi se — zabavna oddaja (Zagreb)
19.20 Znanost in mi (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Andrej Hieng: Burleslca o Grku — TV drama nagrajena na festivalu Bled 69 (Beograd)
22.05 Glasbena oddaja (Zagreb)
22.35 Poročila (Ljubljana)
22.40 En Frangais (Ljubljana)
DniRi sporrd:
17.30 TV novice (Beograd)
17.45 Oddaja za otroke (Zagreb)
18.00 MaU svet (Zagreb)
18.20 Znanost (Sarajevo)
18.50 Človek ne jezi se (Zagreb)
19.20 TV pošta (Zagreb)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
21.00 Spored italijanske TV
TOREK, 10. junija
17.45 Risanka (Ljubljana)
18.00 Lutkovna oddaja (Zagreb)
18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana)
18.40 Novosti iz studia 14 (Lji;^-Ijana)
19.1*> ^portaža nagrajena na festivalu Bled 69 (Sarajevo)
19.45 CHkcak (LjuUjana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Najlepši čas — češki film — (Ljubljana)
31.50 Jazz (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 Večerni za.slon (Sarajevo)
17.45 Ri.sanka (Beograd)
18.00 Lutkovna oddaja (Zagreb)
18.20 Oddaja o prometu (Zagreb)
19.00 Narodna glasba (Skopje)
19.15 Reportaža (Zagreb)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored itaUjaneke TV
SKEDA, 11. junija
17.15 Madžarski TV pregled (Beograd)
17.45 Rastimo — oddaja za otroke (Bcocrad)
18.30 En Frangais (Ljubljana
18.45 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana)
19.15 Zvezdni trenutki — glasbena oddaja (Sarajevo)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 A. Marodič: Knjigovodja — nagrajena na festivalu Bled 69 (Ljubljana)
21.20 P. I. Čajkovski: Pikova dama — opera nagrajena na festivalu Bled 69 (Zagreb)
22.50 Poročila (Zagreb)
Orugi spored:
1T.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Rastimo (Beograd)
18.30 Svet divjine (Beograd)
19.00 Enciklopedija (Beograd)
19.15 Zvezdni trenutki (Sarajevo)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK, 12. junija
17.45 Pionirski TV' dnevnik (Ljubljana)
18.15 Glasbena matica ljubljanska — oddaja iz cikla Naši zbori (JRT) (Ljubljana)
18.45 Kaj hoče Sofia — oddaja na-grajena na festivalu Bled 69 (Beograd)
19.05 Mati — narodna glasba nagrajena na festivalu Bled 69 (Skopje)
19.35 Risanka (Skopje)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 A. Marodič: MaU Oglasi — (Ljubljana)
21.20 Kulturne diagonale — (Ljubljana)
22.05 Slovenska popevka 69 posnetek (Ljubljana)
23.05 Poročila (Ljubljana)
Drugi spored:
16.55 Poročila (Zagreb)
17.00 Narodna obramba (Beograd)
17.30 TV novice (Zagreb)
17.45 Daljnogled (Beograd)
18.15 NaSi zbori (Ljubljana)
18.45 Filmski omnibus (Beograd),
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored Italijanske TV
5^
Nič ni prepozno! Tudi vi se lahko odločite še danes: za dopust bomo varčevali pri
Dolenjski banici in hranilnici
v NOVEM MESTU ali pri njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
OBČANI!
Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji.
S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. - Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri njej vsak dan neomejene zneske.
NAJVIŠJE OBRESTNE MERE
vam nudi samo DBH Novo mesto; za navadne vloge 6,5 odst. in za vezane vloge 7 do 8 odst.!
TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hranilne vloge jamči država. In nikar ne pozabite; vezane vloge prinašajo večje obresti!
vsak mssec NOV PROGRAM
PETEK, 13. jui>ija
16.45 Madžarski TV pregled (do 17.00) (Beograd)
17.20 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa — otroški serijski film (Ljubljana)
17.45 Srečni metulj — oddaja nagrajena na festivalu Bled 69 (Ljubljana)
18.15 Glasbena oddaja (Ljubljana)
19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana)
19.45 Pet minut za boljSi Jezik — (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—^2—1 (Ljubljana)
20.35 Slovenska popevka 69 — prenos (Ljubljana)
VVojeck — serijski film (Ljub. IJana)
Nadaljevanje prenosa Slovenske popevke 69 (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
Dnigi spored:	_
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Oddaja za otroke (Skopje)
18.15 Glasbena oddaja (Beograd)
19.00 Mozaik (Sarajevo)
19.50 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zn.^eb)
21.00 Spored itallianfike TV
SOBOTA, 14. junija
17.45 Po domače z ansamblom Maksa Kumra (Ljubljana)
18.15 Mladinska igra (Zagreb)
19.15 Jugoslovanska revolucija — serijski film (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20X0 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 J-2—1 (Ljubljana)
20.35 Niti naSega življenja — mladinsko tekmovanje — posnetek — istočasno predvajanje posnetka Slovenska po-pevka 69 — za IV (Ljubljana)
22.00 Rezervirano za smeh (Ljubljana)
22.20 Maščevalci — serijski fUm (Ljubljana)
23.10 TV kažipot (Ljubljana)
23.30 Poročila (Ljubljana)
RABLJENE
MLEKARSKE KANTE
v velikosti 351 in
SODE VELIKOSTI 1001
ugodno nabavite pri
trgovskem podjetju MEDEX, Ljubljana.
31
v TEM TEDNU VAS ZANIHA
i»n
Petek, 6. junija — Zdeiiko Sobota, 7. junija — Zorica Nedelja, 8. junija — Menard Ponedeljek, 9. jun^a — Primož Torek, 10. junija — Marjeta Sreda, U. junija — Srečko Četrtek, 12. junija Cedomir
=^SSi
BREŽICE:
8. in 9. 6. amer. barv. tilm
doijgotrajni dvoboj.
SLUŽBO DOBI
GOSPODINJSKO pomočnico si>rej. mecn. Plača visoka. Dr. Duša Mezgolič, Ljubljana, Dolomitska 21, Dravlje.
MIZARSKI pomočnik dobi stalno službo, hrano in stanovanje pri »Pohištvu Kurnik«, Sevnica.
SPREJMEMO kmečkega fanta, najraje -prostega vojaščine, na majhno kmetijo. Plača dobra, nastop službe takoj. Interesenti naj pi£e>o na naslov: Gostilna Mihovec, Pirniče, p. Medvode^
MLADO DEKLE (nad 16 let), za četnica, ki ima veselje do dela v gostilni, dobi tstoj službo piri M^ji čeme, gostilna, Brežice, Zakot 35. Predstavite se v Brežicah ali s pismeno ponudbo.
MLADO DEKLE (nad 18 let), zsa četnica, ki ima veselje do dela v gostilni, dobi takoj službo v gostilni Danilo Kosmačin, Rateče pri Škofji Loki. V uk vzamem tudi mlado dekle s končano osemletko. Predstavite se na gor. nji naslov ali pa se pismeno oglasite zaradi informacij.
STAREJŠO, nevezano kmečko dekle (lahko je tudi upokojenka) sprejmem v službo za pomoč v gospodinjstvu, i^omivanje, pospravljanje in podobno. Hrana, stanovanje in ^ača po dogovoru (na lepem kraju v naravi — Kamnik pri Ljubljani). Pismene ponudbe pošljite na naslov. Gostišče Murka, Ema Laznik Hrd-lička, Kamnik, Mekinje, Cankarjeva 45
GOSPODINJSKO pomočnico ^rej me 4-članska družina pod ugodnimi pogoji. Sada Vatovec, Koper, II. prekomorske brigade 7.
ISCEM VAJENKO za gostilno (za kuharico). Gostilna Loška vas, Dol. Toplice.
STANOVANJA
KUPIM
ODDAM so)bo. Prane Rajar, BrSlin 27, Novo mesto.
ZAKONSKI par nujno potrebuje opremljeno sobo v Novem me- ________
stu, po možnosti v Ločni. Po.
nudbe pošljite na upravo lista POSEST
(1091/69).	I
SPREJMEM sostanovalko ali starejši zakonski par brez otn^.
Soba brezplačna, souporaba kuhinje. Naslov v upravi lista (1090/69).
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Trdinova 21, Novo mesto.
KUPIMO serijski telefonski aparat 1/5 »Pupin« (5 internih zvez in 1 zunanja) s priključno omarico. Uprava Dolenjskega lista. Novo mesto.
KLPIM kozolec — dvojnik z dve-ma oknoma. Marija Kos, Zg. Mladetiče 10, Tržišče na Dolenj, skem.
MOTORNA VOZILA
OGODNO prodam osebni avtomo bU znamke DKW Junior z ležalnimi sedeži. Avto t odličnem stanju. Vzamem todi ček.. In formacije pri Olgi Horžen, BorSt 18. Ctertdje ob Krid.
PRODAM osebni avtomobM Zastava 750, letnik 1982. Nace Buko kovec, Trebnje 70.
PRODAM karamboliran fiat 860. Ponudbe pod »Ugodno«.
PROD.%M moped T-12 za X50o din. Peterca, Majde Sllc 13, Novo mesto.
PRODAM motor NSU 250 po ugodni ceni. Jelše 5, Otx>6ec ob Krki.
UGODNO PRODAM avto KURIR IMV — DKW Naslov v upravi lista (1069/69).
INVALIDSKI MOTOR prodam. La-hko je dvosedežni. Prane Kralj, Pot na Rakovo jelSo 15 A, Trno. vo, Ljubljana.
GASILSKO DRUŠTVO ŠENTRUPERT proda 8-sede£ni avto znamke Chevrolet po ugodni ceni. Vo-zMo si kupci lahko oglodajo v gasilskem domu v Šentrupertu.
PRODAM aili zamenjam hišo z majhnim gospodarskim poslopjem. Elektrika, voda — možen dostop z vsemi motornimi vozili, od železniške postaje Libna oddaljeno 5 minut. Hite je dana, krita z opeto, ugodno aa majhno družino ali upokojenca. Vse v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan. Martin Ruprei, Sp. Stari grad .12, Krško.
NUJNO UCiODNO PRODAM 90 arov zemlje v Apneniku pri Boštanju, v gorskem predelu (gozd z iglav-cl, kolosek, parcela za gradnjo vinograda). Clena ugodna. Marija Bizjak. Hrastuaje 25, Škocjan.
UGODNO PRODAM enodružiiisko dvoflobno stanovanjsko hiSo t Kočevju, Mestni log 17. Vseljiva po dogovoru. Anton Pugelj, Lipa 3, Struge.
NUJNO UfK>DNO PRODAM pri Skocijanu njivo in sadovnjak (70 arov), primemo za vikend, dostof) z avtom. C!ena po dogovoru. Samo Bizjak, Hraatulje 26, Škocjan.
RAZNO
PRODAM
FSODAM malo raft>ljen, globojc otroški voedček a posebnim Športnim vložkom. Troha, Mestne njive, blok 12. Novo mesto.
ZARADI hitre selitve ugodno prodam električni Štedilnik Gorenje avtomatski likalnik, avto-translstoT, fotoaparat, UKV ra. fflo I gramofonom, koS<Vk za dojenčka, stensko uro. Oglasite 88 po 15. url pri Prtanu, Majde flflc, n. h.
PLFTTTLNT stroJ Plx ugodno prodam. 29dmVa Pistar, Zavetih ttle« 4, I^jubljana — vifi.
PROSIM poštenega najditelja, da vrne oč^a, ki so bila izgubljena 2. JimiJa 1969 na poti od Šmihela do Novega mesta. Na-siov v upravi lista (1067/69). NAPROŠAM cenjene stranke, katere so prinesle v čiščenje do 16. maja, naj zaradi pomanjkanja prostora dvignejo svoje stvari. Kemična čistUnioa — Anton Oberč, Novo mesto, AVTOPREVOZNIKI! Kvalificiran šofer-mehanik gre v Skupno sodelovanje s 40.000 Ndin gotovine k dobro vpeljanemu prevozniku za skupno nabavo voGsila ter polovičnemu zaslužku. Ponudbe pod »Takoj«.
BOLEZNI JETER (zlatenico — vnetja) zdravi rogaški vrelec DONAT. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU, (MERCATORJU), HMELJNIKU m prt DOLENJKI.
POROKA —■ naj bo spomin nanjo lep In trajenl Zato izberite moderen prstan pri zlatarju v Lju-Ujaol, Ck)q;x»k» 5, podeg uoivani*.
KR<
NE
10. in 11. 6. franc. l>arv. film ŠAMPANJSKI MORILCI. CRNOMEU:
6. do 8. 6. franc.-ital. barv. film FURIJA V BAIJI.
10. in 11. 6. jugosl. film GRAJSKI BIKI.
KOČEVJE — »JADRAN«:
ob 6. do 8. 6. nem. barv. film DR. FU MAN CU.
9. 6. amer. barv. film TOBRUK.
10. in 11. 6. amer. barv. film GRAND PRIX.
12. 6. franc. barv. film HUDIČEV POZDRAV.
KOSTANJEVICA;
8. 6. amer. barv. film Z 2iAVEZANIMI OČMI.
11.	6.	nem.	film UBIJALEC S
TEMZE.
Metlika: Od 6. do 8. 6. francoski barvni film »Luksuzna restavracija«.	11.	in	12.	6. angleški film
»Življenje na vrhu«.
MIRNA:
7.	in	8.	6.	šx>an. film PEVEC
POTEPUH.
MOKBON(X;:
7.	in	8.	6.	franc. barv. film
DRUGA RESNICA.
NOVO MESTO: od 6. do 9. 6. mehiški barvni film »Veliki upor«, od 10. do 12. 6. nemški barvni film »Pirati Misisipija«. — POTUJOČ;! KINO NOVO MESTO: od 6. do 9. 6. francoski barvni film »Rififi v Panami«.
RIBNICA:
7.	in	8.	6.	franc.	barv.	film
AVANTURISTI.
SEVNICA:
7.	in	8.	6.	amer.	film	SUT.
SODRAŽICA:
7.	in	8.	6.	amer.	barv.	film
GOLI IN MRTVI.
TREBNJE:
7.	in	8.	6.	nem.	krim.	film
NEN.\VADNI MENIH.
Gmajna: zavrl in se prevrnil
KOSII.M(X> BCS, malo rabljeno, ugodno prodam. Iva Gornik, Hrovača, pri Marjanu Tanku, n. h., Ribnica na Dolenjskem.
PRODAM vprežni obračalnik in grablje, dvokrilna vhodna vrata, motorno škropilnico — prevozno, 7 m cevi za puhalnik — premera 50 cm. Zefran, (3otna vas 23, Novo mesto.
UGODNO prodam skoraj novo preprogo (2 x 3) rjave barve z vzorci in nahrbtno ročno škropilnico. Nasllov v upravi lista (1104/69).
UGODNO PRODAM lepo ohranjen globok otroški voziček. Stanka Spoler, Črnomaljska 8, Kočevje.
PRODAM vprežno kosilnico v brezhibnem stanju z žetveno napravo. Anton Sejec, Mačji dol 14, Vel. Loka.
UGODNO PRODAM puhalnik (cevi 40 cm) in snopovezalko. Vse ▼ dobrem stanju. Kukec. Mali Koren 3, .Raka.
PRODAM globok otroški voziček in stajico. Brežice, Jurčičeva 13-
PRODAM 10 novih, kompletnih A2 čebelnih panjev, 10-satnih. Nace Starc, Hrovača 2, Ribnica na Dol.
UGODNO PRODAM moško kolo, skoraj novo. Rudi Zupan, Mirna peč 52.	*
PRODAM otroško posteljico, klubsko garnituro in preprogo. Naslov v upravi lista (1067/69).
N.\ STOJEČEM prodam seno in deteljo. More, Prešernov trg. Novo mesto.
PEC ZA CENTRALNO KURJ.\VO na premog, TRIKA Celje, 35.000 kal., 3 zime kurjeno, ugodno prodamo. Jaklič, Mirana Jarca 34, Novo mesto.
JUNIJSKO VREME V PREGOVORIH
Če rožnika sonce pripeka. vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka; obilo nam zemlja rodi. — Kakor vreme na Me. darda kane, tako ves mesec ostane. — Vid, dežja ne daj, da bo dobre žetve kaj! — če Ladislava moči dež po glavi, od nas se sedem tedno\ne odpravi.
LUNINE «1ENE:
7. 6. (f ob 04.39 15. 6. • ob 00.09 23. 6. ) ob 02.44
Dohrrniu možu in skrbnemu očku Alojzu Kosu, ki živi v Nemčiji, kličemo še na mnoga zdrava leta! Zena Marija, hčerka Marinkica in sinek Lojzek.
Dragemu atu Alojzu Skubicu iz lior. Kuinrnc 15 za njegovo praznovanje mnogo sreče in zdravja ter še mnogo let. — Hčerka z možem in sinom iz Kanade.
nlk iskrene čestitke! Hčerke in sinova z družinami.
 	Zdenko	Maravič	iz Zagreba je
Marici Kebelj želijo veliko sre. ^ če in zdravja za rojstni dan ter	Ji	f
srečno bivanje v tujini starši iz	^	.J®	v	cikcaku,
domovine	naglo	zavrl m se prevrnil na stre-
ho. Škodo so ocenili na 1.500 din.
Semič: motorist po zraku
Na nepreglednem ovinku v Semiču sta 30. maja trčila avtomobilista Antonija Potočnik iz Gradca in motorist Matija Hudak z Vrtače. Motorista je vrglo več metrov po zraku, razen njega pa sta bili ranjeni tudi voznica osebnega avtomobila in njena sopotnica Metka Potočnik. Škodo so ocenili na 7.000 din. Motorist je na ovinku vozil po sredini ceste.
Otočec: trčenje-po prehitevanju
Novomeščan Stjepan Pavišić je 28. maja popoldne z osebnim avtomobilom pred nepreglednim ovlnkc«n prehitel tovornjak s prikolico in treščil v osebni avtomobil, s katerim se je naproti pripeljal Nikola Cvetanovski. Poškodovala se je Pavišičeva sopotnica Nada Gačnik.
Suhor: fičko med vinogradi
M. J. iz Bele krajine se je 25. maja zjutraj peljal s fičkom iz Metlike proti Novemu mestu. Nad Suhorjem pa je zapeljal na levo stran ceste, podrl smernik in se začel previjati ter razbit obstal med vinogradi. M. J. Je med prevračanjem padel iz avtomobila in ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa je za okoli 9.000 din škode.
Črnomelj: z mopedom zbil otroka
18-letni Anton Simonič se je 28. maja peljal z mopedom po črnomaljski Cesti prvih borcev, čeprav nima dovoljenja. Peljal se je po levi strani ceste in zbil 4-let-nega Srečka Stepana, ki je šel ob desnem robu ceste. Otroka so odpeljali v bolnišnico.
Zbure: oba sta vozila po sredini ceste
26. maja popoldne sta se na ostrem ovinku v Zburah zaletela motorist Janez Kopar iz Gonj pri Bledu in mopedist Pavle Kirn iz Smarjete ter padla. Kirn se je
Ob nenadni tragični smrti svojega 7-letnega ljubega, zlatega sineta
VLADKA BAŠUA
se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, ga obsuli s cvetjem, ki ra je moj zlati sinko tako ljubil. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, ki se je trudilo, da bi mu rešili življenje. Zahvaljujemo se tovarišicam iz vrtca in cicibanom, kakor tudi preča-stitonu duhovniku in vsem, ki so spremili mojega zlatega sinka v njegov preagodnji zadnji domek.
Iskrena hvala. Neutolažljiva vdova mamica, bratec Franci in drugo so* rodstvo.
Novo mesto, 2. 6. 1969
Oto nepričakovani izgubi žene, hčerke, sestre, tete in svakinje
PEPCE MOHAR
iz Novega mesta se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Lepo se zahvaljujemo tudi kolektivu in sindikalni podružnici splošne bolnice v Novem mestu za veliko pozornost. Vsem še enkrat najlejža hvala. Žalujoči: mož Ivan, starši, sestra, brata z družinama in drugo sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgiibl naše ljube žene, mame, stare mame in sestre
TEREZIJE VIDMAR
iz Sadinje vasi pri Dvoru se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, ter kolektivoma Splošnega mizarstva Dvor in Roške pralnice iz Ljubljane za darovana venca, gospodu župniku Jakošu za poslovilne besede ob odj^m grobu ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Polde, sin Polde z družino, hčerki Milka in Pavla z družinama, sestra Ivanka in drugi sorodniki.
Drugi mamici Ivanki in Stanku C.esar, Ki-ašnji vrh 3, Metlika, ob
28. obletnici poroke mnogo sreče, največ pa zdravja želita Janko in Ivanka iz Milnchna. Vse ostale lepo pozdravljamo, posebno Jožka in Slavka Vukšiča tw malega Janija.
Dragi mami Ivanki Jeriček z Gornje Težke vode 15 za 60. rojstni dan, očetu pa za bližnji praz-
Ob nenadomestljivi izgubi naše žene in mame
TEREZIJE PATE
iz Potočne vasi se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo občinskemu sindikalnemu svetu, Cestnemu podjetju in katasterskemu lu-adu iz Novega mesta ter vsem sosedom za pomoč. S^lujoči: mož France, sin Jožek in Franci, Cvetka in Martina,
Prav je, da zveste:
Nekoč sta živela...
■ »TI SI KFIIV!« je dejal Ivan Bojanu, ker V č^rtek ni bUovhišo Dollenjskega lista (uprava časnika jima ga je ustavila, ker sta pozar bila poravnati polletno naročnino). »Ne, fci bi ga bdi moral plačati, saj je prihajal na tvoje ime!« V resnici pa sta bila kriva oba brata: stanovala sta v isti hiši, naročen pa sta imela le en izvod lista. Zanašala sta se drug na drugega, naročnina pa je ostala — neporavnana.
Jože Blažič, Zihovo selo 4, Oto-Cec, in Neža Samida, Šmihel 48, Novo mesto, prepovedujeva Ivanu Bučarju iz Mačkovca in Tereziji 2ura s Trške goro in vsem ostalim vsako uporabo vode Iz naju nega vodnjaka v Trški gori pri najini zidanici. Kdor tega ne bo upošteval ali bo zlorabljal najino lastnino, ga bova sodno preganjala.
'■ TAKIH ZAMUDNIKOV Imamo še nekaj; te dni jih ponovno obiskujejo pismonoše. Zato ne bi smeli pozabiti: samo poravnana naročnina zagotavlja nemoteno dostavo domačega t«dnikai
UPRAVA DOLENJSKEGA USTA
Vinko Hočevar, Nemčija, opozarjam, da brat Jože, Lopata 18, ni upravičen prodajati premičnin in nepremičnin, last in solastništvo mame Marije in tete Vide v Lopati in na Prevolah pri Hinjah.
Anton Hočevar, Stara vas 4 — Škocjan, ofozarjam, da moja žena Frančiška Hočevar ni upravičena prodajati najine skupne lastnine.
Martin Erjavec, Gabrje 63, Brusnice, prepovedujem pašo in hojo ter delanje škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Oproščam se svojemu možu Zvo-neftu Tkalcu za objiavo prekillca, ki je bU neresničen. Marija Tkalce, Rosengasite 342, Landshut.
huje pK>škodoval, medtem ko je dobil Kopar le praske po obrazu.
Gotna vas: po jarku v kamen
Alojz Koračin iz Koroške vasi se je 26. maja peljal z motorjem od Gotne vasi proti Težki vodi. Ker je na ovinku prehitro vozil, ga je zaneslo v jarek, po nekaj metrih pa je treščil v kilometrski kamen ob cesti. Motorist se je hudo ranil, škodo pa so ocenili na 2.000 din.
Pluska: taunus zgrmel na travnik
25. maja zvečer je z nepreglednega ovinka pri Pluski zaneslo taimus, ki ga je vozil Franc Koželj iz Orlake. Vozilo je najprej zadelo obcestni smernik, nato pa zgrmelo po nasipu, se nekajkrat prevrnilo in obstalo na travniku. Voznik je bil huje ranjen, škodo pa so ocenili na 5.000 din.
Zaletel se je v drevo
Dragan Andeselič je 25. maja 6b 1,20 na cesti v vasi Breg pri Kočevju izgubil oblast nad avtMn, zapeljal s caste, vozil 50 m daleč izven ceste in se zaletel v drevo. N# vozilu je bilo škode za okoli 5000 dinarjev, sopotnika pa sta bila lažje poškodovana. Voznika so odpeljali na odvzem krvi. Eden izmed sopotnikov Je povedal, da sl je Andeselič tik pred nesrečo skušal prižgati cigareto.
Z avtomobilom v jarek ob cesti
26. maja zvečer je iz Brežic proti Čatežu vozil tovorni avtomobil Slavko Komočar s Čateža Po njegovi izjavi mu je naproti pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, ki ni zasenčil luči, zaradi česar je zavozil v obcestni jarek Na avtomobilu je za okrog 500 dinarjev škode.
Na parkirnem prostoru ga je zadel
31. maja zvečer je iz smeri železniške postaje privozil na parkirni prostor pri prosvetnem domu v Brežicah z osebnim avtom Marjan Lesko^k iz Globokega. Za njim je privozil Pavle Zagode iz Sentlenar-ta in zadel s prednjim levim branikom v blatnik Leskoškovega avtomobila ter na vozilih povzročil za okrog 500 dinarjev škode.
Na ovinku sta trčila
Jože Podjavoršček iz Brežic se je 28. maja popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Cundrovca proti Bukošku. V ostrem levem ovinlot blizu transformatorja v Bukošku Je naproti pripeljala osebni avtomobil Olga Petan iz Sel pri Pobovi. Zaradi nei^reglednega ovinka in ozkega cestišča sta trčila. Na vozilih jo Za okrog 3.200 dinarjev škode.
Nesreča zaradi nepri« merne hitrosti
1. junija zjutraj se Je iz Krškega proti Dmovemu peljal z osebnim a'"tom Miloš Gajič iz Ptuja. Zaradi neprimerne hitrosti Je pri odcepu ceste proti Veliki vasi zapeljal s ceste čez desni rob na travnik in po 50 metrih vožnje po travniku obstal v mali kotanji. Pri nesreči so se lažje poškodovali voznik, so-jjotnlca Marija Rajko in njeni hčerki Vlasta in Danica. Na vozilu Je za približno 7.000 din škode.
Nevarno prehitevanje
28. maja zjutraj se Je iz Brestanice proti Krškem^ peljal mopedist Sr^ko Planinc s Senovega. V Sotelskem Je najprej prehitea osebni avtomobil, nato pa Je hotel pre-hiteti še tovornjak, ki Je prav tedaj peljal i^roU kamenitemu mostu, kjar Je cesta široka le 4,10 m. Zato ga ni mogel prehiteti in se Je zaletel v mostno ograjo. Od tam ga Je odbilo 9 m daleč t potok. I(}er Je obležal poškodovan. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na moi^u Je za okrog 1.600 dinarjev škode.
DOLENJSKI LIST
LiASTNIKl IN IZDAJATELJI: obOinsice Konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli lEa, Novo mesto, Elibnlca, Sevnica In Trebnje
UREJUJE OREENISKI ODBOR. Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačar, Slavko Dokl, MiloS Jaicopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Tepi>ey tn Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsatt četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starlb dJn) — Letna naročnina: 32 Ndin (32(K) Sdin), poUetna nairočnlna 16 novib dinarjev (1600 Sdln); plačljiva J« vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novU) dinarjev (6.260 Sdln) oz. 6 amerlšklb dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosta b amen Sklh dolarjev - Tekoči račun pri podi SDK v Novem mestu; 521.84* - NASLOV UREDNIŠTVA EN CJPRA VE Novo mesto, Olavnl trg 3 - Poštni predal; 33 -Telefon; (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotofrraflj ne vračamo — Tiska »Delo« v Litibitant