Stav. 265 Posamezna številka 20 stotiuk V Trstu« v sredo 22« dtccmbra 1920 Posamezna številka 20 »totiuk Utnik XIV i a« — uivsei'.ai poaedeije.. — vsak dau zjuiv«;. —» Urcdiv»ĆVoi ulic* _ r —* - i.aififlui 20. L _ » niii.-«. - Ne/Shirana pisma se Dr. Anton Požar, /upnik f-dajateij in m ed u i U Mtimi Ctiinosii — Tisk tiskarne tdiuoii« — NaroČn. »tu L i-J.— iii celo L liO.—. — Teleioa Kopriva — Duto' JJ^Tt* 2D NOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 fcioiiuk. — Oglasi se ntimijo v ihokoatt ene kolone (72 trna,. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 »tvt. osinrtaice, zalivale, poslanici in vabit« po L L—, ogiaii Ueuarui;i lavoii>. ww» po L 2. — Mali oglasi po 20 siot. beseda, najmanj L 2. — Otjiaii i;5:oćnina in rciUa:uacijc se pobijajo izključno upravi Edinosti, v TisLu, ulica sv i'raaČIika Asi^kega liicv. 20,1. nadstropje. — Tcieiou uredništva in i;ji*ve 11-jT Po sankciji rapallske pogodbe Ultimatum itolflansHe vlade D' Annunziievcmu resentrtvu Italijanski kralj Viktor Emanuel je podpisal Rapallsko pogodbo. S tem je U. pogodba zadobila sankcijo od vseh konstitucijonelnih faktorjev v kralje* 5»tvu: vlada jo je podpisala, zbornica in senat sta ji pritrdila z ogromnimi veči* nami in podpisal jo je tudi nosilec kros nc. In vendar kriče proti Rapallski po* godbi kot izdajstvu ravno tisti elementi, ki najširše odpirajo usta. ko kriće o svo* jem patrijotizmu. Potemtakem nista več izdajici samo Giolitti in Sforza. ampak tudi skoro vsi poslanci obeli zbornic in lutji _ kralj sam!! Vendar je bog in pro* ♦rok tistih elementov, Gabriele D'An* lunzio, na obvestilo od strani vrhovnega poveljnika čet v Julijski Benečiji, gene* Vala Caviglia. Ja ie kralj podpisal Ra* ;pallsko ponudbo in da je prišel čas, da sc pred voljo krone in zakoniiih zastop* nikov dežele ukloni rudi on. je Gabriele IVAnnunzio odgovoril z odločnim: ne! < >n ne priznava Rapallske pogodbe. Z vsestransko sankcijo Rapallskih do* govorov je prišel zu italijansko vlado velik psiholoski moment, ki ji nalaga neizogibno: »edai pa izvedi tudi obveze, ki si jih sprejela s pogodbo! To je ve* jik. usoden trenotek tudi za Italijo in nje ugled. Ves svet bo pričakoval sedaj z napetost to. kako vlada uveljavi svojo voljo, kako zlomi upornost D'Annunzi* j evo V! Kako. kako? Pred včcruajšn jim se so pripovedovale vesti iz Rima o nadi vlade, da se reši konflikt z D'Annunzi* k m povoljno mirnim potom. Po sedanji trmoglavi odklonitvi reškega diktatorja nc more imeti več take nade. razun, da hoče D'Annunzio do zadnjega igrati to tragikomedijo! Ugrizniti bo morala v kislo jabolko — prisilnih sredstev, ali pa - če si tega se ne bo upala — ostane Kapailska pogodba ncizvedena in odg o; vornost za niorebirne posledice, temu dejstvu, bo morala nositi le itali* janska vlada, a Italija bi morala plačevati šipe. ki jih razbiia D'An* nunzio s tistimi elementi, ki sc de* cjo seda? po mestih Italije o izdajstvu. Za italijansko vlado je prišel trenotek, ko ne zadošča, da samo napenja ustnice knkor da bi hotela žvižgati, kajti sicer bo moral svet misliti, da — nc zna ali jic more žvižgati! RIM. 21. (I"radno.) General Caviglia. ki je obvestil v nedeljo po nalogu vlat t le načelnika reškega regentstva, da je kralj podpisal zakon, ki potrjuje ra* j>.d'.-.ko pogodbo, ie izročil reškemu po? veljništv u. dasi je ugotovil, da nima re* ^entstvo namena se pokoriti ljudski vo* I j i. v ponedeljek ob 18 sledeče naznanilo: Italijanska viada. ki je predložila reškemu poveljniku takoj po sklenitvi rapallske pogodbe častno poravnavo na p. idlagi spoštovanja te pogodbe iu gospodarskega sodelovanja za prospeh reškega, tržišča, je smatrala vsled či* nov storjenih s strani reškega regentstva, ki so bili v očitnem nasprotju z besedilom in duhom imenovane pogodbe za -prisilieno zahtevali dne 30. novembra sledeče: 1. Izpraznitev otokov Raba in Krka. ki s a bila na nedovoljen način zasedena od reških prostovoljcev s čimer se je postopalo žaljivo ne samo nasproti do* ločbam rapallske pogodbe, temveč iudi nasproti rednim italijanskim četam, ki so držale rečena otoka na podlagi pravi? ce od premirja, zastopajoč čete zveznih držav. 2. Prost odhod iz reškega pristanišča \ se kr. vojne ladje, ki se nahajajo tam in posebno za »Dante Alighieri«, ki je bila puščena že črez leto dni v pristan nisču, ko je že sama niena prisotnost laliko predstavljala zaščito s strani Ita^ lije. ki pa ni več sedaj potrebna v ta namen in ki jo sedaj zahteva nazaj italijanska mornarica vsled njenih poseb* ni h potreb. Te zahteve niso bile sprejete, dasi jih zagovarja, poštena pravica ter so v po? polnem skladu s pridom no-ve reške dr? zave. Otoka Rab in Krk sta še vedno zasedena od prostovoljskih čet. Vojne ladje niso odplule iz pristanišča, ker so bile preprečene s strani čet reškega po« veljnika. Italijanska vlada je z namenom, da bi ne porabila svoje premoči, ne da bi prej poizkusila vseh poti za poravnavo, po? •verila generalu poveljniku čet Julijske Benečije nalogo, naj vodi z reškim po? veljnikom pogajanja na podlagi spošto« \anja rapallske pogodbe. Ta pogajanja so zadevala, dasi so se vršila z naše strani s prav odkritosrčno željo, da bi sc preprečil spopad, ki bi zabole! v srce vsakega Italijana, ob dvoličnost in očit? no nepopustljivost. Kopališka pogodba, ki naj se spoštuje ne samo glede Reke temveč tudi glede celokupnega iadran* skega vprašanja, ni bila sprejeta nikdar z druge strani kot neodpravljiva podla* ga za sporazum, temveč je dajalo reško poveliništvo ob času samih pogajanj iz? raza željam in zagrešalo čine, ki so po? trdili niegove namene slabiti rapallsko pogodbo glede Reke in Dalmatin rajo oborožene moči in sprejemajoč svečano prebežnike iz mornarice in ar* made. Ti poslednji čini so bili po svojem moralnem pomenu tako resni, da je mislila italijanska vlada, da bi ne bilo več Čast* no odlašati z novimi pogajanji. Medtem je senat odobrivši glas, ki ga je bila že dala italijanska poslanska zbornica, po^ trdil rapallsko pogodbo, tako da je po? stala po kraljevem podpisu državni za* kon. ter je izročil vladi nepreklicno na* logo, da začne postopati v svrho bliž* nje udejstvitve imenovane pogodbe. Vsled tega in po nalogu italijanske vlade poziva poveljnik čet Julijske Be* nečije poveljnika reškega regentstva: 1. Naj takoj ukaže, da se izpraznita otoka Rab in Krk kakor tudi vsak drugi školj. otok ali kraj na suhem, ki ni vključen v meje, ki jih določa rapallska pogodba prosti in neodvisni refcki drža? vi; 2. naj dovoli vojnim ladjam, ki se nahajajo v reškem pristanišču, da lahko odplujejo, in naj Izroči takoj vojne ladje rn oklopne avtomobile, ki so pre? begnill po proglasitvi blokade; 3. naj razpusti ali odstrani oborožene čete, ki niso sestavljene od reških državljanov, sedaj, ko ie zajamčena neodvisnost Re-ke s strani obmejnih držav, dalje čete, katere sestavljajo ljudje, ki so pobegnili iz armade in mornarice, in prostovoljci, nabrani v kraljestvu z namenom naspro* tovanja pogodbi in ki predstavljajo ele* ment motenja in ogrožanja vestnega uveljavljanja določeb, ki so bile sklenje* ne v Rupallu in ki so postale sedat že državni zakon. Poveljnik čet Julijske Benečije bo čakal do 18 ure dne 21. decembra fasen odgovor na te tri točke in ne dopušča nikakih nadaljnih pogajanj razen o naei* nu njih izvršitve. Poveljnik čet Julijske Benečije opos zarja, v zmislu navodil, ki jih ie prejel od vlade, da mora odgovor reškega po* vclinika upoštevati mnenje domaČih meščanov, zakaj oni se bodo imeli v slučaju odklanjajoče^a odgovora na pri? čuioče zahteve odločiti do izvršitve po? godbe ali za to, da se izročijo v varstvo italijanskih čet. ah da bodo prenašali težke posledice ukrepov, ki jih bo mora? (a Italija izvesti, da ohrani vero svojim častnim obljubam in da se pokori volji ljudstva. D'Annunzijeva vlada za odpor do skrajnosti? OPATIJA, 21. Svet reških rektorjev je imel včeraj sejo pod D'Annunzijevim predsedništvom. Na tej seji je bilo eno^ glasno sklenjeno, da se bo regentstvo zopersta vlj alo izvršitvi rapallske po* godbe v vsakem slučaju in z vsemi sredstvi. Zvečer se je sestal D'Annunzijev voi« ni svet, ki je trajal do pozno v noč. Ni znano, kaj se je pretresalo niti kaj je brlo sklenjeno. D'Annunzijevi »fantje« ukradli 13.000 parov spodnjih hlač OPATIJA, 21. Na demarkacijski črti med četami generala Caviglie in D'An* nunzijevih oddelkov se vršijo skoraj vsak dan izpadi teh poslednjih proti vladnim obmejnim stražam in njihovim zalogam. Pred nekoliko dnevi se je po*> srečilo legijonarjem zapleniti 13.000 pa=> rov spodnjih hlač, ki so jih spravili na Reko najbrže s pomočjo ponarejenih ie-lezntških listin. IZ JUGOSLAVIJE SESTAVLJEN JE NOVE VLADE BELGRAD. 20. PaSU; je ira«l razjovor s predsednikom Narodnega kluba. Oba &1& nmcuja, da sestava nove vlade ti tako nujna, kot .»por»»um za nacrt u«tavu in iđpreciembe poslovnika. Zaradi tega izgleda, d» «e se tave. nove viade odgodi do py Božiču. Paiić je naprosil pred^edrika demokratskega kiuba Ljube Duvido .iča in predsednika verifikacij-skcjja odbora Dragutina Pečica, naj prideta v radikalni klub. Tam so imeli razgovor, ki je trajal pot ure. Po tem razgovoru sta Davklovič in Pe&ić odšla v demađeratski klub, kjer sta poročala o pogajanjih. Po konferenc! deirokraUkih in radikalnih zastopnikov je nastal preokret v po-ltičneni položaju. Pa-šić ju zahteva! cd demokratov, naj *e verificira mandat muslimanskega kandidata v bregalnišken? okrožju, ki je pristopil k radikalcem. Predsednik veritikacijskega odbora Pečič je na to odgovoril, da je to nemogoče, ker je verifikacijami cdbor sklenil, da se v te!« okrožju izvedejo tiove voli Ive in da je zapisnik o tem podpisan po vseh članih odbera. S tem da je l'aiić stavil demokratom nemogočo zahtevo, izgleda, da Paiič nalašč iiče tcžkoč«, da dobi čas, dokier ne dobi cdgo-vera < d Radićeve stranke. Nato bi eventuelno sestavil vlado iz radikalcev, zemljcradnikov. Na» rodnega in jugoslovenskega kluba, muslimanov in R;-dićcvcev. V opoziciji pa bi oslali demokrati, komunisti in socijalni demokrati. STRANKE IN NOVA USTAVA BELGRAD, 20. Skoro v vseh klubih se nada. ljujc razprava o nacrtu n.ovc ustave. \ nekaterih dneh bodo le razprave 4tončane. Vt»e debate se v glavnem vodijo o načrtu ustave, ki ga je izdelala in predložila \!ada. Demokrati ga bodo spreieH z nekaterimi izpremembami. Tako vati besede drugih ljudi. Prav mora tol mačiti. kdor hoče prav soditi! Saj more kdo (čeprav hoče), celo tudi iz Očenaša iztolmačiti nelepc nauke. Rek, ki ga jc navedla »Edinost«, ima — in to ic bistveno — pred očmi 11 a č 11 e 1 j a in sužnja: nasilje, ki zatira, proganja in dela krivico na eni; preganjanea, ki bi se hotel osvoboditi iz okov, iz suženj^ stva, — na drugi strani. Težka je borba za rega poslednjega. Kdo bi mu mogel šteti v zlo, če v tej težki borbi za najsvetejšo pravico — za človeško do*to> janstvo, za življenje, dostojno človek i — ne ovaj a tiranu svojih namenov, če Vlače nupci euau jnoitnui » ........... ........j • uj^i i>ui>i.vnu<, vv stom ao prišli na porneč bolcnjski. Dasi le obetalo tnu ne razkriva načina, po katerem SC ozračje, da se dan ne bu stekel mirno, vendar m J fooče braniti, če mu prikriva SVoja obtf varnostna oblast ukrenila ničesar izdatnega. Nas- rain[>na sredstva. Č pretno, pri spopadih, ki so sc vrćilt, ni bil opaziti noben policaj in tudi noben orožnik. Med tem, ko sc ie v gledišču vršil shod, je prišlo na več krajih mesta do spopadov med fašisti in socijalisti, pri katerih i-*e je tudi streljalo iz revolverjev. Ko se je na shodu zaznalo, da se zunaj bije boj. se je polastil množice nepopisen srd. V gledišču samem so je vnel boj, ki sc ie pred glediščem nadaljeval. Streljalo sc je vsevprek in štiric mrtvi so obležali pred glediščem na tlaku, ki jc bil pravcato posejan * pohoienimi klobuki, zlomljenimi palicami in raztrganimi oblačili. Med mrtvimi sta dva fašista m dva socija'ista. Tem se pridružuje še kakih 30-40 znatno ranjenih in veliko število lahko ran',enih, ki niso iskali zdravniško pomoči. Po kravalih se je vrSila preiskava v gradu Estense, ki je sedež ferrarskega deželnega sveta. Pri tej priliki !e b;lo aretiranih več socijalistov. med njimi občinski svetnik Filippo Zuccari. Izmed fašistov ni bil aretiran nihče. Um msđ soclinlisa in nnarhisii EMPOLT, 21. Gino Baldesi, tajnik splošne delavske zveze je imel v gleda* lišču Salvini predavanje o političnem položaju, ki je nastal vsled delavskega nadzorovanja nad podjetji. Govornikom va izvajanja so često in hrupno prekt* njali nekateri navzoči anarhisti. Nastaja je zmešnjava, prilikom katere je prišlo tudi do dejanskih nanadov proti govor* niku. Anarhisti so u drli na oder, sočna* listi so se iim postavili v bran in prišlo je do liudecja teneža s pestmi, nahcami in stolicami. Počilo ie tudi nekoHko stre* lov iz revolveria. Tepež se ie brzo raz* širil po vsej dvorani in tudi na stanek, za življenje; in ki sc mora bo* riti celo tudi za človečanska pra va sv o jega poedinega človeka! ( c uvažujemo to, je stokrat opravičeno, da sc v >voji politični in narodni borbi ravna po po uku, ki ga je g. Hreščak tako ostro in kriminiral. Natisnivši tisti pouk smo imeli pred očmi le borbo političnega in narodnega sužnja proti mogočnemu in neizprosnemu tlačitelju. Odklanjamo za to najodločneje in z ogorčenjem podti* kanje, kakor da bi bili hoteli mi širiti nauk med ljudstvo, da sme varati nasprotnika v tistem navadnem vsakdanjem smislu, da mu n. pr. sme škodovati na njegovem imetju .... da ga sme golju* fati in mu morda celo krasti iz žepa. Kdor iz onega našega citata izvaja tak zaključek, nc razlaga, ampak podtika ter vara tiste, ki ga poslušajo! G. Alojzij Hreščak je inteligenten in naobražen mož. Gotovo pozna tudi ne* kega Niecolo Machiavellija, ki je bil slučajno velik državnik in zgodovlnopiseo Italije iz petnajstega tstoletja. Mac hi a* velli je v sv oj iii spisih, posebno pa v svojem glasovi te m »Principe«, širil naiu» ke. ki so v grozo vsem moralistom. Pri* poroča modrost in dosledno postopanje brez ozira na vero in moralo. Vsaka yrda in zavrama politika, brez vsake nravstvene podlage, se označa kot »machiavelj listična«. In vendar je bilo tedaj in jc še danes vprašanje o opravičenosti ali ncopravičenosti Machiavellijevih naukov — sporno poglavje. Ima vojsko ob' sojevalcev, a tudi braniteljev. Prosvetlje* ni duhovi a la Herder, Macaulay, Ratu ke, ti umstveni velikuni, ga jemljejo v zaščito. Vidijo v delu »Principe« nauke, ki imajo svoje opravičen je v tedanjih razmerah Italije. Hotel da je dati tedanjim italijanskimi knezom navodila, kaj ko si pridobe politične moči, da na podlagr te pride do preporoda Italije, ki je jecala pod tujinskim gospodstvom! Nauk da je bil navidezno grd, namen pa — plemenit. Na tem velikem zgledu more razvi* deti g. Hreščak, koliko da je odvisno od tega, kako si kdo kaj tolmači: ali bona fide, z namenom, da prav sodi: ali pa mala fide; da — podtika! Mari pa g. Hreščak ne bo hotel trditi, da sta, ker opravičujeta Machiavellijeve nauke, tu^ di velika pobornika civilizacije — Her* der in Ranke — zagovornika grdobije?! Tako, vidite g. Hreščak. ima tudi naS citat svojo opravičenost v razmerah, ob katerih mora narod nas voditi svojo po» liti čil o in narodno borbo. Oni nasvet, na katerem se toliko zgraža sicer velespo* štovani naš nasprotnik, nc tangira načel, ne tangira naziranja o politični morali ali nemorali, ampak daje le nauk o faktiki, ki se ga drže vse politične stranke — nc izvzemši socijalist i ćne — ako naj jim bo borba uspešna; taktike, ki je opravičena in potrebna tem bolj za borbo sužnja proti tlačitelju. Ali, mi bi opozorili g. Hreščaka Še na neki pouk od strani, ki mu je blizu in ki ji ne bo odrekal veljavnosti: Zino Zini je priobčil koncem minolega mcse< ca v »L a v o r a t o r u« izvajanja, kjer je vzdrževal tezo, da ima proletarijat že po svoji naravi filozofijo boja in s tem — implieite — tudi nas! 1 j al Privile* gij nezakonitosti da pripada tistemu, ki napada nasilnika! Reklamiral je torej za proletarijat pravico do nasilja! Rekel ie doslovno: Danes sc odpor buržuazije očevidno nagiblje k nasilju, kar pode* Iiuie razrednemu boju poseben značaj Stran H aftOJJiNOftl« ŠUV. V Tffttu, fine 22. deeaa*rft im krutosti Is brutalnosti!! Vprašamo g. Hrešcaka: mari nibta nasilje in brutaL nost grdi stvari? Mi pa nismo porabili teh naukov za kak zloben napad na so? cijalno demokracijo; nismo tem naukom podtikali umazanosti in grdobe, razu* mevajoČ, da jc Zini Zini svoje mnenje — ki je na prvi pogled tudi grdo in brez hravstvcnc podlage — napisal le z ozi* *.x>m na razmere, ob katerih se mora so-cijalistiena stranka boriti za udejstvitev ovojih idej in načel, in z ozirom na ka* kovost nasprotnika! Tako smemo, tako moramo tudi mi: naša bojevna taktika mora biti vravnas va primerno razmeram in kakovosti nas? protnikov, ki imajo za vsako sladko mo* raliziranje le porogljiv zasmeh in — ne-inoralično dejanje! Se enkrat bodi povedano gospodu 1 Irescaku, da rod naš živi in se mora boriti v razmerju sužnja! G. Hreščak je naslovil še drugih očitani na naš račun. Tudi na tista očitanja pride odgovor. KOROŠKA Beda v Celovcu. — Vdova profesorja Scheiniga — umrla lakote. *Karntner Tagblatt« je priobčil v štv. 264 od 19. novembra 1920. naslednjo vest, ki jo pri* občujemo v doslovnem prevodu. Pod nas slovom »Zli gostje« piše ta list: Stiska in ubostvo sta sedaj pogostejša gost«, v stanovanjih vpokojcncev, onih, ki žive >d manjših rent, in zasebnih nameščen* cev s stalnimi plačami, nego v delavskih Stanovanjih »proletarcev od včeraj«. Sra? mežljivo uboštvo jc bilo že od nekdaj najgrenkejše, prikrivana stiska najtežja. Temno sliko krutega pomankanja nam odkriva pismo neke tu živeče vdove vladnega svetnika, ki jo jc prisilila stis* k a, da se obrača na javnost za pomoč. V pismu stoji med drugim: »V moji glo* boki, grozni stiski si ne morem drugače pomagati, nego da kličem na pomoč mu {odama srca. Vdova sem po umrlem profesorju Sch. — Moja pokojnina ne zadošča, da bi si mogla kupiti tudi najpotrebnejše. Že dva meseca ležim bolna v postelji, nikoli si ne morem pri* voščiti goveje juhe, četudi bi bila ta v moji bolezni... najboljša hrana. Moja soba je ledenomrzla, kajti drv nimam, to se pravi, imam jih komaj toliko, da si morem skuhati jed. — Od moje male pokojnine morata pa živeti tudi moja hči in moj vnuk. Hči dobiva z vzgoje* valnim prispevkom le 110 K mesečno. Ona ie učiteljica z izpitom, oba izpita ie rapravifa z odliko, v>a ne more dobiti službe. Vse lepe rodbinske spomine, nakit, perilo, pohištvo, obleko — vse je bilo treba že prodati ali zastaviti, da smo se oteli smrti od lakote. Zato ne najdem nik"kega drugetia sveta, nego prositi usmiljena srca liudi za pomoč...« Tem obupapolnim vrstam, ki govore več nego vsi nemški in nemškutarski bahaški go* vorniki na shodih, dostavlja uredništvo r>K. T.« v oklepaiu: Med tem ko so bile gosenic vrstice že postavljene (namreč /a tišk). smo ravno zvedeli, da se je ne* srečna gospa — doslovno kot žrtev stis* kc in pomankania — Joči I a iz te doline solz. V soboto ie izdihnila svoio dušo, Pre^včeraišniim so io noložiH v grob. — Umrla te v bH^ki zavesti, da je morala zapustiti hčerko in vnuka v naižalost? neišem položaiu. — Kt_s. obunne so te besede, bodisi vHove same. kakor nič mani uredništva »Kti^tn. Tatibi.« — In koliko ie še druge prikrite be^e ne le v Celovcu. amr>ak v v«ci Avstriii. — Tu? kaj naj bi delil — HHmatdienst iz svo? jih »bogatih« zalod! Tu ima široko odprta vrata v — beraštvo. — F. K. nitih določbah ali pa po »osebno v to svrfao izdelanih pogodbah. NaiUrljesim delavcem mora koncesij onar zagotoviti natančno določene delavske pogoje ter življensko varnost in skrb za zdravje. Sovjetska vlada jamči, da se podeljene koncesije ne spremene s poznejšimi dr* žavniini naredba mi in dekreti. — Poscb* ne važnosti so gozdne koncesije v za* padni Sibiriji kjer se odda v izkorišča* nje 74 milijonov ha gozdov, ki leže ob • plovnih rekah. ^Nadalje se izdado kom cesije za železna in druga mineralna le«? žišča. Ta sklep sovjetske vlade pomenja popoln prelom z dosedanjim komunističnim gospodarstvom. SovJetsKe Konces'ie za inozemske Kapitaliste Iz Mo»k\e poročajo, da je s>\ct ljud? -kili komisarjev 23. novembra r. 1. v oči? i>led množeči m se ponudbam za spre* jem koncesij sklenil sledeče: Koncesije bo oddajala sovjetska da samo solidnim zaupanja vrednim ir; lovskim družbam in organizacijam iz inozemstva. Plačilo bodo te družbe pre* Kanale po \ pogodbi določenem deležu na produkciji in dovoljenju za izvoz v inozemstvo pri posebnih tehničnih \?.po; polnitvah. Predpogoji za podelitev kon* cesije pa so odvisni od značaja posa* meznih koncesij. Oziralo se bo na koli* čin o potrebnih sredstev ter na riziko, ki je v zvezi s kakim podjetjem. Sovjet* ska vlada se obvezuje, d^ ne bo na pod* Ktili takih koncesij ustanovljenih tovarn niti socijalizirala, niti rekvirirala, niti konfiscirula. Koncesijonarji bodo smeli nastavljati delavce po obstoječih zako* ■■■■"'■ 1 L ^mmm^m PODLISTEK Trsovskl stiki z Rusijo Vest i zadnjih dni govore o obnovitvi trgovskih stike v z Rusijo. Vzroki, da rc to vprašanje po-jnrlja na novo, so v razvoju svetovnega gospodarstva. Evrcpa in Amerika vse začenjate dramitl iz povojne gospodarske stagnacije. Industrija proizvaja že več, nego morejo kupovati domači odjemalci. obubožani deloma vsled vojne. Zato iščejo producenti zunanjega trga, ki bi mogel sprejeti n^fhovf prenapolnjena tflagovna »kladi&ča. Zato <30 njihovi pogodi obračajo tudi v Rusijo, ki potrebuje ogremne množine industrijskih izdelkov. Nastaja pa vprašanjs: s čim bo Rusija plačevala blago, ki ga rabi? OdStevSi pičli zaklad v zlatu, 8 katerim pa tudi ne more svobodno razpolagati, nima Rusija sedaj nobenih plačilnih sredstev. Edino njeno plačilno sredstvo je poleg zlatega zaklada papirnati denar, ki ga p^ vsled pomanjkanja papirja tudi ne bo mogla dolgo več tiskati. Blaga tudi nima. Pri trgovski zameni bi prišla v pešiev samo omejena množina živil in nekaj Lrnu. Toda bi tudi bilo vsled danajnjega stanja ruskih železnic težko rpraviti na mejo, ali v pristanišča. Treba torej najti drug način, da bi se mogla Rusija udeleževati svetovnega gospodarstva. Pred kraikim je prišla iz Amerike vest, da se konsorcij ameriških vdepođjcinikov pogaja s sovjetsko vlado glede velikih koncesij v Sibiriji- Konsorcij naj bi prevzel več siotisoč čtirijaških kilometrov zemlje v izkoriščanje. Sovjetska vlada je izdelala program za restav« racijo. V to «vrho hoče pritegniti k obnovitveni akciji državnega gospodarstva inozemske komunalne institucije, privatna podjetja, akcijske družbe, druStva in delavske organizacije, ki bodo do* bivaie koncesije pri izrabljanju ruskega prirod-nega bogatstva. Ameriškemu in drugemu kapitalu se ponudi tudi plodna zemlja v izkoriščanje. Najemniki po »e bodo morali obvezati, d*i jo bodo obdelovali na. modem način, predvsem e motornimi plugi. Potemtakem naj poitane Rusija kolonija tujega, predvsem zasebnega kapitala bogatih zapadnih državi Sovjetska vlada je prišla po triletnem gospodarjenju na lastni zemlji tako daleč, da mora klicati na pomoč zasebni kopita!, proti kateremu se fc poprej tako borila. To jc bridka — kapitulacija, ki dokazuje, da je sovjetska vlada skuiala rešiti gospodarstvo Rusije s takimi »vc-jimi metodami, ki se mso obnesle ter iih je morala zavreči. Zamotano vprašanje pa je tudi, kako hočejo sedanji \ oditelji Rusije prepričati ameriške in evropske kapitaliste, da bodo lahko ugodno vlagali sva) kapital v rusko gospodarstvo?! Dokler vladajo v Rusiji sedanje razmere, se trezno računajoč trgovec težko odloči, da bi nalagal svoj kapital v sovjetsko RusHo. Zahtevali bodo garancije, ki jih bi mogla dati samo vlada, ki se bo opirala na iz-\ oljen parlament, vlada, ki bo delala za v »postavo notranjega blagostanja, za obnovitev državljanske in duševne »vebode, in za vspostavo vseh gospodarskih vrtnlnot. ki fo jih uničili svo-tevna in meščanska vojna in triletni režim sedanje Rusije. Domače vesti : i | Pogreto Blfldikeđr.flnt.MalinKg | v Zagrebu fc bil veličastna manifestacijo, dostojna takega moža, takega cerkvcnega kneza in takega sinu svojega nareda. V imenu regenta sv je udeležil pogreba general Tanackovič, v imenu vlade prdban dr. Roje In prezidijalni šef dr. Markovič v imenu ermadc šef generalnega štaba polkovnik •lurišič; petera častniki zagrebške posadke, vse vojaške in civilne oblasti, razna društva z zastavami. IJile so tudi številne deputacije društev iz v: c-h pokrajin, V najveličastnejši katedralki Jugoslavije se je poslovil od pokojnika sarajevski fckci dr. Sarić. Malo - zadušnico je daroval nadškof zagrebški dr. Bauer, ua kar je kiiže\ski škof dr. Njaiad blagoslovil truplo po grško-^vzhodnem ebredu in mu zapel: - Večna ja pamjat«. Odgovarjal jc ker po staročcsti'cni obredniku vzhodne cerkve. Petje je glebeko seglo v dušo, saj je \e-Ijalo njemu, ki je zvesto stal na branilcu starosto* venskega bogosluinega jezika! — Sprevod je bil veličasten, ogromen kondukt so vodili ikofje dr. Jeglić. Kurlin in dr. Akamovič. Na meji mestnega rajera se je poslovil od pokojnikovega trupla predsednik katoliške dijaške lige. Na pokopališču *o gc.'-rili bivii poslanik Banlc, vseučiliščni profesor Srcbrnič in Bidcvc za slovenske akademike. Ob goverih po resila vsa očera: Vsi eo občutili, da nas jc zapustil za vedno najidealncjSi apostol krtesnske mi.-li. glasnik narodnega edinitva, goreč prijatelj zbližauja s pravcsla^imi brati ter ne-uftrašen naroden borltelj v imenu krščanske pravičnosti. govorov In src vseh navzočih je odsevalo za\ e?t. da smo pač pokopali Mahniča, ideja pa da živi... ! Šarita Ima V Craoe^u Jc umrl 4. Leopold Bavdek. višji mišmi ofidfal v pokofu, v visoki starosti 74 lat. Pokofaik {a aaofa lat dužbcnral na dete b cm aodilču v Trsta. Kdo tiarahih aa nc «po> mini a malega možička, gibkega In Iii1m«<> očasa?! Stanoval jc m tada, če s« prav spominjamo, v Ro» fanu. Njegova, smrt oživlja spomina na pokojnega nepozabnega dvornega svetnika Matefa Trn ovc a. Da-si v precejšnji razdalji po »luibenesn položaju, sta si bila ta dva moža vendar tesna prijatelja in sosnovatelja v vnemi za veljavo našega jezika in oba — slavista. Nauki in naziranja Ternovčeva so imela narodnih pristašev in nasprotnikov, v Bav-deku pa je imel TernoveC zvestega tovarfSa. Leopoldu Bavdeku bodi ohranjen časten spomin! Stavka državnih nameščencev. Pogajanja med zastopniki državnih nameščencev, ki so člani Delavske zbornice, se vršijo dalje. Včeraj jc trajal pogovor z generalnim civilnim komisarjem cd 10 do 13. Ob 14 se je vržilo zborovanje v gledališču Fe-nice, do Čim so imeli pristaši italijanske delavske zbomicc svoj shod še le ob 16. Dočim sc socijalistička Delavska zbornica pogaja z vlado, vztraja italijanska delavska zbornica na nepopustljivem stališču. Vsled tega ni bil povabljen nihče k vč era njim pogajanjem med socijalisti in g. Mosconijem. Da bi »e položaj vsaj nekoliko popravil, je ponudila tukajšnja trgovska zbornica svoje posredovanje, ki je imelo vsaj toliko uspeha, da je bil njen tajnik Bartokvmai sprejet od g. Mosconija včeraj popoldne ob 15*30. Danes popoldne ob 14 bodo imeli pristaši soc. delavske zbornice zopet navadni shod v gledališču Fcnice. Stavka profeMrfcr takaftafik madnjlk šol se nadaljuje kompaktno z edino Izjemo provizoričnega vodje drja Josipa Parifaa, Id ne izpolnjuje samo še nadalje svoje službe kot ravnatelj, temveč skuša tudi vplivati na učiteljetvo, da bi opustilo začeto gibanje. Nemška Avstrija v gospodarskem poloma. Iz Svicc prihajajo vesti, ki sporočajo, da je avstrij-tka krona zopet občutno, da, katastrofalno padla. Te dni da je notirala samo Se 0'90. Finančni krogi na Dunaju so silno razburjeni, ker se boje, da avstrijska krona sploh ne bo več notirala. — To bi bil gospodarski polom za Nemško Avstrijo. Bodo žc videli in občutili na svoji koži tisti Korošci, ki so se dali zave*ti od brezvestnih agitatorjev, ki so jim slikali položaj v Avstriji v blestečih barvah in sc jih mamili, * razmetavanjem denarja in blaga, kakor dela tako trgovec, ki je pred bankrotom in se vozi še vedno v sijajni kočiji, da bi varal svoje upnike. Bodo že videli v kako — mizerijo so tdlilil Prosta*! Koasumnsga draštra ▼ Rojaau. ki so bili nad tri mesece zaprli vsled — sedanjih razmer, ce po tolikem čakanju in tolikih križevih potih vendar cdpro zopet Juti i, v četrtek. Dejstvo, da sc bili ti prostori toliko Časa zaprti, je bilo v veliko škodo za. naš narodni In -socijalni razvoj v važnem Rojanu. P crzdravl j a »o z zadoSćenjem xopetno otvoritev. Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo. 22. t. m. se bodo predajali predpoldne in popoldne nedra-goceni predmeti ser. 146 od št »701 do 21500, ki so bili sprejeti v aprilu 1920. Društvene vesti Čitalnica pri Sv. Jakoba bo imela od danes naprej vsako sredo zvečer redne plesne vaje. Pleso-vodja bo g. Bizjak, ki bo učil moderne plc^e in tudi nekatere slovanske plese. Pazilo se bo strogo na red in na dostojno vedenje. Prva vaja danes zvečer od 8 in pol do 10 in pol v dvorani * Delavskega konsumnega. drufctv*. ^ri Sv. Jakobu, Cam-po S. Giacomo fct. 5, vbed skoai vežo. Pevsko in bralno društvo »Tamaf« v Toma ju sklicuje redni letni občni »bor na Božič, dne 25. t. m., ob 3. uri pop. v čitalnici 9 sledečim dnevnim redom: 1. Poročile predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajni*:«;. 4. Potrjenje računov za L 1920. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. _ Akc prri občni zbor bi ne bil sklepčen, se bo čez dni vršil drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu udeležnikov. Iz tržaškega ilvlienia Poizkušen ssstomor vdove. 321e!na vdova Adama Blascne, bivajoča v ulici BvoleUo it 2 si jc služila svoj vsakdanji kruh » tem, da je hodila redno vsak dan pospravljat sobe k neki družici, stanujoči v ul. Scrgente St. 9. Včeraj zjutraj }e slišal neki stanovalec iste hiše rtokanfe, ki fe prihajalo iz sobe, kjer je bila zaposlena Blasonejera. Nagnil se je k vratom ter pcsiuikoval. la sebe je prihajalo zdaj glasno, zdaj tiho stokanje renekega glasu. Ko je pogledal skezi kljucavsjxc\>: «u» {e vdarll v nos moćan duh po plinu fn na tl*h {e videl ležati žensko, ki sc je zvijala v gromih bolečinah. Poizkušal je odpreti vrata, a bila eo zaprta. Skočil je v bližnjo ambulancc -Fascic s*nltarlo« ter pozval dva rdTaTr.iška '»trtZjvU težkem stanju ?o jo nemudoma odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so k> eprejeli v IX. oddelek. Samomor. Včeraj pcpddna ckotl 17. ure fe bil nemudoma pezvan zdravnik rešilne poetaje na Kjadin. Tam \t naš si ležati ob cesti moškega, -starega kakih 40 let, ki ni dal od eebe najmanjšega zn-ka življenja. Zdravnik nI mogel drugega ugotoviti. kot pred kratkim nastopfvik) smrt vsled zattiiiplfenja s ksrfeolno kiselino. Ko mu je pre- aakal zdravnfSd strežnik Žepe, je našel pri njem majhno srato denarja ter fotič z Imenom: Rudolf Dfaaina, star 3) let, stanujoč v ulici Laszareto vecchio št Ik Varok Drasinovega samomora ni znan. Truplo to odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Polakaiea icasaor. Pred enim letom se je seznanila AureHja Novak, stanujoča v ulici Salits di Gret ta št. 24, c nekim italijanskim narednikom. Med tem časom jc postale njuno razmerje jako. fntimno. Pred kakima trema mesecema je povila Novakova, dečka. Takoj po porodu je njen ljubi- ( mec-naretfnik nekam... izginil. Od tistega časa jej postajala A ur ali j a jako zamišljena. Dan za dnem je kar vidno hirala. Njeni znanci so ugibali o tem : marsikaj. Poznali so Aureiijo kot nekdaj jako po-[ šteno deklico, prijaznega obraza in vesele narave, j Toda rcvica je imela smolo in ženske, posebno pa njene sovražnice, so sprejele to novico s posebnim veseljem. Iz njihovih lic je kar odsevala nepopisna radest in škodoželjnost. Po Greli so začele raz-našati svoje dnevne novice najprvo pri znancih itd. V teku par ur se jc govorilo že po vsej Greti o Aurelijni sramoti. Vse tc novice so prišle tudi Novakovi do ušes. 0neča5čena pred vsemi svojimi znanci, je sklenila končati si življenje. Včeraj ee je zaklenila v svojo sobo ter popila s samomorilnim namenom neznan strup. To eo zapazili njeni stariši ter pozvali zdravnika rešilne postaje. Dospevši zdravnik ji je ^ožehtal« želodec ter jo dal odpeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Zapleafeno blago ■a obleke. Včeraj popoldne so uvedli policijski agentje preiskavo pri Ivanu Brumati, stanujoče mu v ulici Media št. 8. V Druma ti je ve m stanovanju so našli 25 metrov barva-nega pUtna fn več kosov blaga obleke, vse skupaj tatinskega izvora. Agentje so vpraSali Bru-matija, kje da je dobil blago. On ee je izgovarjal, da ga je kupil pod csno od njemu neznanega mladeniča. Agentje mu tega seveda niso verjeli. Blago so mu zaplenili, njega so pa »pravili pod ključ. Uspavali so ga, in ga potem okradli. Pred par dnevi je prišel v naše mesto U Aleksandrije v E-giptu delavec Julij Squillan. Ker ni bil mnogo vajen mesta, je za Sel v neko gostilno v starem mestu. NaroČil si je četrt vina, katerega jc spil v dušku. Pri mizi, v kotu gostilne, fe sedelo dvojei mladeničev v družbi prostitutke. Vea trije eo po-! gostoma obračali oči na SquiUana, in ti med seboj nekaj šepetali na uho. V tem vstane lahkoživka' od mize ter se prav prijazno pridruži Squillanu. Squillanu je bilo navidezno všeč, da ga ženske' Vubijo. Spustil se jo s prostitutko v prav živahen: pegover. Med pogovorom mu je ponudila zvita | ženska neke »bcmbončke.s Ali to niso bili pravi | ^bomboafcki-, ampak bil jc — morfij- Možakar se ni branil finih *cukrčkav«r vzel fe enega ter ga pojedeL Kmalu nato je začel kimati z glavo ter konečno zaspal. Med tem Časom sta vstala od mize Gsnenjena dva mladeniča, sc pridružila spečemu Squidlaau, mu segnilu v notranji žep in mu odnesla listnico a 500 Hrami. Ko «e jc Squillan čez par ur zbudil, je zapazil, da liartnice nt več. Ni mu kazalo drugega, nego naznaniti tatvino kvesturi. HALI OGLASI ca računajo po stoOak beseda, — Nafmanga pristojbina L 2.—. Debele črks 40 otollak beseda Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor lite slott* plača polovično esno. KUPUJEM staro železo, cunje, koeti in stekle* nice. Opčine, št. 345. 696 ORKESTRON in gramofon, v zelo dobrem stani^j sc proda. Ajdovščina št. 33. 72*4 CENJENIM odjcmaicem naznanjam, da se nahaja moja zaloga vina od 6cdaj naprej v ulici Cuni-coli št. S. Priporoča se udani Fran štrancar. (712 LEKARNA IN KEMICNi LABORATORIJ V SE-ŽANI. Ribje olje prve vrslr, kemično preizkušeno. — Sirup R. za Šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedsko kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Prslka mast. — Tinktura In obliž za kurja očesa, — Fluid za žfvino. — Sestavljen mlečnokisU Kreosotov stropi pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna rdravila ia specijaliteta za ljudi in Živino vedno v raU^i. — Poštne pošiljatve. 592 KRONE plača vedno par cenf. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Tovh, trgovina Piazza Garibaldi št. 3, te'ef. 3-29 (prej trg Bariera). 610 LESICJI K02UHI IZDELANI, £ralf (M in temno-rajavi ter ssslskin zs Stole, se prodajsjo po nizki ceni. Ustrojenje, Izdelovsnje ia barvanje koSn-kovin se izvršuje z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRCT. 624 UPRAVO za trgovino v najboljšem stanju pi'odan* Pripravno tudi za buifet. Sette iontane Chift-dino 4, Stekar. 713 TO tiskovni sklad „Edinosti" Bržan nabral v Dolini ob priliki izročitve občine Dolina novemu komisarju 10 L. (Darovali so: Ker »o v BorStu »Lambiki« Štrajkali A L, a v Bo-Ijuncu »Beka« na cedilu pustili 4 L, R m B dodala 2 L). Piščanc M., ker je aiUal piščance peti 25 L, Repinc Valentin, Prem 50 L. Dosedaj izkazanih L 30.263'54; v danagnjem izkazu L 85'—» Skupno L 30.348 54. POZOR! V Sv. Donatu pri Buzetu se proda bila a malo zemlje, gostilna, trgo\ina z mešanim blagom in trafiko. 724 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem p<-l«j delavnice odprla tudi salon za izgotovljenc zimske obleke in letne plaSče ter raznovrstne obleke. Priporočam sc za obilen obisk. A. Msr-naolfa Rieger, ulica Commerciale 3. 586 MODISTKA (prej ul. Aleksandro Volta 21. naznanja, da ss Jc preselila v ul. Cologna št. 13, I. nad., ter »c priporoča cenj. damam v mcatu in okolicL KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi St. 34, III. nad. je edina dobroznann krojačnica v Trstu. 395 POZOR! Kupujem srebr*? KMtlE po L 2.16, stare goldinarje po L 5.60 Poskusite, da bodete verjeli. VERZEGMSS! Mireirno3.il!. DAROVI Svota 66 L. ki jo 3, 1791. 2«7-čeh oddaljene kraje, in zato so se srečavali mnogi na Ltikavčevcm mostu, gredoč ssm ia tja z Gornjih Ravni v Dolnjo, ali iz Dolnjih v Gornje Ravni. Govorili oO * deri drugemu, kam gredo, pc?epetali us nasmejali nekoliko pa vzprofili nekoliko puiek, da so bo vedelo, da niso brez orolja. Veselil jih jo prvi mraz. notranja tnoč In d«Meta, ki Jth bodo fkoro videli. A streljalo se Je tega vetera več, nego "sicer, ksr je bil to dan sv. Nikolaja, krstno im« mnogih rotT-J bin na Ravni, a slavil ga je tudi Nikola Pekač od nekdaj, pak jc zalo bal, da bi Stanko zakasnil njegovo večerjo. V Peklčevl hiil so pripravljali alchcrni dan raznovrstnih Jedi za desetero glav, čeprav fih Je biic, skupno s posli, samo Še*t: taka nsvads je bila pri njem od damine, a klet je Mla Itak globoka, velik« in polna. A za rojstni dan so ie