Posamezna številka 20 tfftaftjthr.
»ev. 52.	T LimiM r ponedenek. te 4. mirra isiil
Leto KLTL
as Velja po pošti: 5 ta oelo leto napre}.. K 40— n en mesec .. „ 3.50 u lemčljo oeloletno. „ 45-— n ostalo Inozemstvo. „ 50 -
▼ Ljubljani na dom: Ia oelo leto naprej.. K 38 — sa ob mesec „ .. k 3-— V spravi prefeman ntteino,, 2-58
aa Sobotna izdaja: = 2a m o leto ..... K 8 — m Hemčljo celoletno. „ 10 -sa ostalo Inozemstvo. „ 13 —
Enoatolpna petitvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 50 t za dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah dvofnt tariL
--Poslano: -
Bnostolpna petitvrsta K 1'— Izhaja vsak dan Izvzemšl nedelje tn praznike, ob 3. uri pop. Redna letna priloga vozni red
ww Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nelrenklrana pisma se ne sae sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi allol št 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Mir z Rusijo podpisan.
Dunaj, 3. marca. Korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega dne 3. t. m.:
Mirovna pogodba z Rusijo se je dane« popoldne ob 5. uri z dodatnimi pogodbami vred podpisala.
Mirovno pogodba.
Mirovna pogodba med Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo na eni in Rusijo na drugi strani pravi uvodoma, da so se navedene države dogovorile, da vojno stanje končajo in mirovna pogajanja kolikor mogoče bitro zaključijo. Nato so navedeni pooblaščenci, potem slede pogojene točke:
Člen I, Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija na eni in Rusija na drugi strani izjavljajo, da je vojno stanje med njimi končano. Odločene so, živeti poslej med seboj v miru in prijateljstvu.
Člen II. Pogodbeniki bodo opustili ▼sako agitacijo ali propagando proti vladi ali državnim in vojašknim uredbam drugega dela. Obveznost velja, kolikor tiče Rusije, tudi za ozemlja, ki ima zasedena četverozveza.
Člen III. Ozemlja, ki leže zapadno med pogodbeniki dogovorjene črte in so spadala k Rusiji, ne bodo več podrejena ruski državni oblasti. Dogovorjena črta je podana na zemljevidu, ki je dodan tej' mirovni pogodbi kot bistveni njen del. (Pril. 1.). Natančno določitev črte bo izvedla nemško-ruska komisija. Rečenim ozemljem ne nastanejo iz nekdanje pripadnosti Rusiji nikake obveznosti nasproti Rusiji. Rusija se odpove vsakemu vmešavanju v notranje razmere teb ozemelj. Nemčija in Avstro-Ogrska nameravata določiti usodo teh ozemelj v sporazumu z njih prebivalstvom.
Člen IV. Nemčjja je pripravljena, kakor hitro bo sklenjen splošni mir in bo ruska demobilizacija popolnoma izvedena, ozemlje črte, ki jc označena v členu III., odst. 1., izprazniti, v kolikor člen VI. drugače ne določa. Rusija bo storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi takojšnjo izpraznitev vzhodno-anatolskih pokrajin in njihovo pravilno izročitev Turčiji. Okraje Erdehan, Kars in Batum bodo ruske čete istotako brez odloga izpraznile. Rusija se v novo ureditev državnopravnih in mednarodnopravnih razmer teh okrajev ne bo vmešavala, marveč prepušča prebivalstvu teh okrajev, da izvrše novo uredbo v sporazumu s sosednimi državami, posebno s Turčijo.
Člen V. Rusija bo popolno demobili-zacijo svoje armade in novoustanovljenih
armadnih delov sedanje vlade nemudoma izvedla. Dalje bo Rusija svoje vojne ladje ali prepeljala v ruske luke in jih pustila tam do splošnega miru ali jih pa takoj razorožila. Z vojnimi ladjami držav, ki ostanejo s četverozvezo v vojnem stanju, v kolikor so v območju ruske oblasti, se bo postopalo ravno tako kakor z ruskimi vojnimi ladjami. Zaporno območje v Ledenem morju ostane do splošnega miru v veljavi, V Vzhodnem in Črnem morju, v kolikor daleč sega ruska, oblast, se takoj začno pobirati mine. Trgovinska plovba v teh pomorskih območjih je prosta in se takoj zopet začne. Za ugotovitev podrobnih določb, posebno za objavo varnih poti za trgovinsko plovbo, se sestavijo mešane komisije. Plovbena pota morajo biti trajno prosta plavajočih min.
Člen VI, Rusija se obvezuje, da bo z ukrajinsko republiko takoj sklenila mir in priznala mirovno pogodbo med to državo in državami četverozveze. Ruske čete in ruska rdeča garda ukrajinsko ozemlje nemudoma izpraznijo. Rusija ustavi vsako agitacijo ali propagando proti vladi ali javnim uredbam ukrajinske ljudovlade.
Estonsko in Livonijo morajo ruske čete in ruska rdeča garda ravnotako brez odloga izprazniti. Vzhodna meja Estonske teče v splošnem ob reki Narev, Vzhodna meja Livonije teče v splošnem preko Čud-skega in Pskovskega jezera do njegovega jugozapadnega kota, potem čez Lubansko jezero v smeri na Lievenhof ob Dvini. Estonsko in Livonijo zasede nemška policijska moč, dokler ondi ne zajamčiio varnosti lastne deželne uredbe in se ne vpostavi državni red. Rusija bo vse aretirane ali odpeljane prebivalce Estonske in Livonije takoj izpustila in jamči za varno vrnitev vseh odpeljanih Estoncev in Livoncev.
Tudi Finsko in Alandske otoke morajo ruske čete in ruska rdeča garda, fin-i ske luke pa rusko brodovje in ruske pomorske sile takoj izprazniti. Dokler led onemogočuje prepeljavo vojnih ladij v ru-: ske luke, ostanejo na vojnih ladjah le mala poveljstva. Rusija ustavi vsako agitacijo ali propagando proti vladi ali javnim uredbam Finske. Na Alandskih otokih zgrajene utrdbe se morajo kakor hitro mogoče odstraniti. O tem, da ostanejo ti otoki trajno neutrjeni in o drugem postopanju z njimi v vojaškem oziru se sklene poseben dogovor med Nemčijo, Rusijo, Finsko in Švedsko. Pogodbeniki se strinjajo tudi v tem, da se temu na željo Nemčije pritegnejo tudi druge vzhodnomorske obrežne države.
Člen VIL Držeč se dejstva, da sta Perzija in Afghanistan svobodni in neodvisni državi, se pogodbeniki obvezujejo, da bodo njuno politično in gospodarsko
LISTEK.
_ i
10 Nevidni Človek.
Angleški spisal H. G. Wells. — Prevel I. M.
(Dalje.)
Neznanec je na kratko pa krepko zaklel.
»No! No! Od bare sem!« »In prav hvaležna vam bom, če bi obdržali tisto preklinjanje sami zase,« je rekla Mrs. Hallova.
Neznanec je bil videti bolj podoben razsrjeni potapljavski čeladi nego kdaj. Nasplošno se je čutilo v bari, da je bila Mrs. Hallova močnejša od njega. Njegove naslednje besede so to kazale.
»Glejte, dobra ženska ...,« je pričel. »Le ne rekajte mi dobra ženska,« je rekla Mrs. Hallova.
»Saj sem vam že povedal, da moja denarna nakaznica še ni prišla.«
»Nakaznica, pa res!« je rekla Mrs. Hallova.
»Vendar, mislim, da je v žepu — —« »Pred tremi dnevi pa ste mi rekli, da imate komaj za sovren1 srebrnega drobiža
* 24 K-Pri sebi.«
»Vendar sem še nekaj našel.«
»Hallo!« od bare sem.
»Radovedna sem, kje ste našli,« jc rekla Mrs. Hallova.
Po vsej priliki je neznanca to prav jezilo. Zacepetal je z nogami. »Kaj pa mislite?« je dejal.
Da se čudim, kje ste ga našli,« je rekla Mrs. Hallova. »Prcdno pa vzamem kakršnokoli plačilo aU dam zajtrk ali storim karkoli tacega, mi morate povedati dve, tri reči, ki jih ne razumem, ki jih nikdo nc razume in ki bi jih vsak človek silno rad razumel. Jaz hočem vedeti, kaj ste naredili z mojim stolom gori v sobi, in hočem vedeti, kako je to, da je bila vaša soba prazna, in kako ste prišli zopet noter? Ljudje, ki stanujejo v moji hiši, prihajajo noter skozi vrata — tako je pravilo v moji hiši; tega pa vi niste storili, in jaz hočem vedeti, kako ste pravzaprav prišli noter. Hočem vedeti--«
Iznenada je neznanec vzdignil zavite roke, jih stisnil v pest, udaril z nogo in za-vpil: »Nehajte!« s toliko silo, da je takoj umolknila.
»Ne razumete,« je rekel, »kdo sem ali kaj sem. Vam že pokažem. Za Boga! Vam že pokažem!« S temi besedami je položil odprto dlan na obraz in jo zopet odmaknil. Sredina njegovega obraza je bila kakor črna votlina. »Nate,« je rekel, stopil naprej in dal nekai Mrs. Hallovi v roke,
neodvisnost in teritorialno nedotakljivost spoštovali.
Člen VIII. Obojestranski vojni ujetniki se odpuste v njihovo domovino. Ureditev s tem zvezanih vprašanj se izvrši potom posameznih pogodb v smislu člena III.
Člen IX. Pogodbeniki se vzajemno odpovedo povračilu njihovih vojnih stroškov, to se pravi državnih izdatkov za vojeva-nje kakor tudi povračilu vojnih škod, to se pravi tistih škod, ki so jih njim in njihovim državljanom v vojnih ozemljih povzročile vojaške odredbe z vsemi v sovražni deželi izvršenimi rekvizicijami vred.
Člen X. Diplomatični in konzularni odnošaji med pogodbenimi deli se takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe zopet začno. Radi dopustitve obojestranskih konzulov se pridrže posebni dogovori.
Člen XI. Za gospodarske odnošaje med državami četverozveze in Rusijo so merodajne določbe ki jih vsebujejo priloge 2. do 5., in sicer priloga 2. za nemško-ru-ske, priloga 3. za avstro - ogrsko - ruske, priloga 4. za bolgarsko-ruske, priloga 5. za turško-ruske odnošaje.
Člen XII. Upostava javnih in zasebnih pravnih odnošajev, zamenjava vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, amnestij-sko vprašanje in vprašanje o postopanju s trgovskimi ladjami, ki so bile zašle v nasprotnikovo oblast, se urede v posameznih pogodbah z Rusijo, ki tvorijo bistveni del sedanje pogodbe in stopijo, v kolikor je to mogoče, z njo istočasno v veljavo.
Člen XIII. Za razlago te pogodbe sta merodajni za razmerje med Nemčijo in Rusijo nemško in rusko, za razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo nemško, mažarsko in rusko, za razmerje med Bolgarijo in Rusijo bolgarsko in rusko in za razmerje med Turčijo in Rusijo turško in rusko besedilo.
Člen XIV. Pričujoča mirovna pogejd-ba se bo ratificirala. Ratifikacijske listine se kakor hitro mogoče zamenjajo v Berlinu. Ruska vlada se obveže, da bo zamenjavo ratifikacijskih listin na željo katere izmed držav četverozveze izvršila tekom 14 dni. Mirovna pogodba stopi, v kolikor kateri izmed njenih členov, prilog ali dodatnih pogodb ne določa drugače, z njeno ratifikacijo v veljavo.
~~ajreKtofiiišiii. ~~
Za 2. in 3. marca je bil sklican v Zagreb sestanek raznih jugoslovanskih strank in struj, ki naj bi se posvetoval o skupni narodni organizaciji. Na tem sestanku je bila zastopana Starčevičeva stranka prava, disidenti iz koalicije, soc. demokratska stranka, Jugoslovanski klub, narodni
kar je ona, strmeč v izpremenjeni obraz, avtomatično sprejela. Ko pa je videla, kaj je bilo, je na ves glas zakričala, vrgla vzeto na tla in omahnila nazaj. Nos — neznančev svetli, rdečkasti nos se je za-kotalil po tleh z glasom kakor od votle lepenke.
Nato je odložil očala in vsi, kar jih je bilo v bari, so potegnili sapo. On pa jc vzel klobuk z glave in je s srdito gesto vlekel za zalisce in ovoje. Za trenutek so se mu ustavljali. Strašna slutnja jc šinila skozi baro. »O. moj Bog!« je rekci nekdo. Nato jih je odtrgal raz glave.
Pogled je bil prestrašen. Mrs. Hallova je obstala odprtih ust in tresoč se groze, zakričala proti onemu, kar jc videla, pa se je obrnila proti vratom. Vse se je pričeio gibati. Bili so pripravljeni na brazgotine, popačenje, vidne grozote — pa nič! Ovoji in umetni lasje so leteli čez hodnik v baro, da je nek mladenič visoko poskočil, ga se jim izogne. Štrbunkali so drug čez drugega dol po stopnicah. Kajti človek, ki je stal tamkaj in na ves glas vpil neke ne-soglasne izjave, je bila vidno gestikulajoča postava gor do plaščevega ovratnika — višje gori pa ni bilo ničesar, prav ničesar videti!
Ljudje dol po vasi so slišali vpitje in kričanje, in ozirajoč se gor po cesti so videli, kako je »Konjič« bruhal iz sebe svoja živa bitia. Videli so časti Mrs. Hallovo uo
zastopniki iz Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Istre, Medmurja in Slovenije, meščanstvo, zveza sokolska ter večji listi. Imena posameznih udeležencev navajamo drugod. Sestanek je imel zgolj namen, da se razne jugoslovanske stranke in pokrajine porazgovore, spoznajo medsebojno mnenje o perečih vprašanjih in da ugotove ali bi skupna narodna organizacija bila mogoča. Ta namen je sestanek dosegel. Mažarska vlada je pa poskrbela, cla se je ta sestanek razvil v lepo manifestacijo za ujedinjenje in državno svobodo jugoslovanskega naroda.
V soboto, dne 2. marca so se ob 3. uri popoldne omenjeni zastopniki zbrali v hotelu Royalu in pričeli zborovati. Toda komaj je po pozdravu predsednika Starče-vičeve stranke prava dr. Paveliča predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec jel poročati o političnem položaju, je v dvorano vdrl zastopnik policije z dvema detektivoma ter za klical: »V imenu zakona razpuščam ta sestanek in pozivam gospode, da se legitimirajo!« Zborovalci, med katerimi je bilo mnogo poslancev iz državnega zbora in hrvaškega sabora, so ogorčeno in viharno protestirali zoper nasilje policije, ki sc je drznila motiti zaseben in prijateljski razgovor. Zaslišali so sc ironični klici: »Živela koalicija!« Ko sc je na poziv predsednika dr. Paveliča dotični policijski uradnik sam legitimiral kot g. Platzer, so detektivi zastražili obaclva izhoda dvorane in g. Platzer je nanovo izjavil, da ne pojde nihče iz sobe, kdor se no legitimira. Poslanec dr. Pavelič se je nato legitimiral in odšel k banu protestirat proti tej kršitvi poslanske imunitete in motenju zasebnega razgovora. Medtem se je pred dvorano razpostavila dovo!j močna policijska straža. Navzoči zborovalci so se drug za drugim legitimirali, se razšli in se proti večeru zopet zbrali v zasebnem stanovanju dr. Paveliča, kjer sc je razgovoi mirno vršil do 9. ure.
Vest o tem dogodku se je hitro razširila po Zagrebu. Okrog 7. ure zvečer so se zbrali visokošolci in visokošolke na Je-lačičevem trgu, kjer so živahno, pa dostojno demonstrirali proti naredbi policije, proti koaliciji, ki je za ta ukrep odgovorna, in za jugoslovansko misel. Prepevajoč »Lepo našo domovino« in »Hej Slovani« so se demonstranti, ki se jim je pridružilo občinstvo, napotili po Frankopan-ski ulici mimo slanovanja dr. Paveliča in so odposlali na zborovanje deputacijo dveh visokošolcev in ene visokošolke, da pozdravijo dr, Korošca. Po ognjevitem nagovoru g. Laziča, ki se je dr. Korošcu zahvalil za dosedanje delo in prosil Jugoslovanski klub nadaljne pomoči, se je dr. Korošec zahvalil, na kar se je zborovanje na-
tleh, Mra. Teddyja Henfreya skočiti v zrak, da ne bi štrbunknil čez njo; nato so slišali strašno cviljenje Milke, ki je ob hrušču prihitela iz kuhinje in naletela na brezglavega neznanca od zadaj. Naenkrat pa je vse utihnilo.
Zdajci so se spustili vsi, kar jih je bilo, dol po celi cesti — prodajalec slaščic, lastnik kokosovega igrišča in njegov pomočnik, gugalničar, majhni dečki in deklice, kmečki gizdalini, zala dekleta in ciganke v predpasnikih — v tek dol proti krčmi in v čudežno kratkem času je množica kakih štiridesetih ljudi, ki je hitro naraščala, mahala, vpila, povpraševala, vzklikala in dajala svele pred Mrs. Hallovo krčmo. Vsi so hoteli očividno hkratu govoriti in posledica je bila ccl BabeL Majhna gruča jc pomagala Mrs. Hallovi^ ki so jo vzdignili v prav slabem stanju. Bila j . ozna zmeda in slišalo se je neverjetni. ičanje glasnega očividca. »O, črni mož. '.aj pa jc pravzaprav delal?« »Pa ni uda d dekleta, kaj?« »Z nožem jo je tolkel, mislim.« »Brez glave — vam povem. Nc mislim reči, da ni mogel govoriti, ampak da je človek brez glave!« »Neumnost! Lc kakšna čarovniška umetnija je.« »Odtrgal si jc ovoje, pač res--*
Trudeč se videti skozi odprta vrata se je množica strnila v prerivajoč sc klin, ki je imel svojo bolj korajžno špico kolikor mogoče blizu krčme. »S.taJ je za ktSr
Mi.
daljevalo. Medtem je policija z brezobzirnostjo, ki bi ji bilo drugod težka najti para, nastopila proti dijaškim ovacijam. Demonstrante je sirovo pretepala, nekaj jih aretirala in slednjič obhod razgnala. Zborovalci so namerjali ob 9. uri prirediti skupno večerjo; se pravočasno pa jim je zanesljiva oseba naznanila, da je policija dotičnemu hotelu, kjer naj bi bila večerja, naročila, da mora biti med večerjo v dvorani tudi policijski detektiv, preoblečen kot natakar. Nekateri se na to novico niso hoteli udeležiti skupne večerje, drugi si pa od novega natakarja niso dali kvariti teka in dobre volje.
Kako prenagljena in nepotrebna so bila dejanja policije, se je pokaialo kmalu. Šc tekom večera dne 2. marca se jc zbo-valcem opravičil ban, češ, da on ni dal nikomur takih navodil. Policija je poslala v stanovanje dr. Paveliča na zborovanje višjega uradnika, da opraviči »mladega moža«, ki je tako netaktno nastopil v Hotelu Royalu, in tudi koalicija je izjavila, da ni nič kriva teh dogodkov. Tako so se naslednjega dne 3. marca mogla vršiti ves dan posvetovanja popolnoma nemoteno.
Dr. Korošec je v nedeljo ob 5. uri popoldne po zborovanju odhajal v Brdovac ls svojemu prijatelju župniku Stepincu. To se je nekako zvedelo — objavili so celo zagrebški jutranji nedeljski listi — in pred državnim kolodvorom se je zopet nabralo 500 — 600 vseučiliščnikov in drugega občinstva, da se poslove od dr. Korošca. Ko se je dr. Korošec približal kolodvoru, ga občinstvo obkolilo in mu klicalo: »Živio Jugoslovanski klub! Živela Jugoslavija! Živio dr. Korošec!« Po velikem trgu pred državnim kolodvorom se je razlegla pesem »Hej Slovani!« Gospodične so obsule dr. Korošca s cvetjem, klicanja in burnih ovacij ni hotelo biti konca. Dr. Korošec je, obdan od železnega obroča občinstva, nagovoril vseučilišnike slovenski tako:
•»Draga mladina! Iskreno Vas zahvaljujem za pozdrav Jugoslovanskemu klubu. Vaša ljubezen za našo veliko stvar nam daje vsem novega poguma. Prepričani bodite, da bomo tudi poslej z navdušenjem, ki nas ga uči mladost, delali za naše ideale. Če bomo vsi storili svojo dolžnost, mi in Vi, ne dvomim, da naše prizadevanje ne bo zaman. Živela Jugoslavija!«
Na te besede so se zopet razlegli gromoviti klici: »Živio dr. Korošec! Živio naš klub! Prosto pot Jugoslaviji!« Občinstvo je dvignilo Korošca na rame in ga odneslo h kolodvoru. Ko je dr. Korošec izginil v veži, je pridrvela policija na konjih in je zbrano občinstvo razgnala.
Tudi na poti v Brdavac je občinstvo dr. Korošca živahno pozdravljalo. Na mali postaji, kjer je izstopil, so mu radostno klicali iz vlaka, ob poti so stali ljudje z zastavami, mu mahali z robci in klobuki in ga živahno pozdravljali, koder se je vozil mimo.
V6e te ovacije so bile nepripravljene, spontane. Bile so prisrčen izraz tega, kar je v vseh dušah. Bile so neposredna izjava, kako naš narod zvesto stoji za Jugoslovanskim klubom.
ZAGREBŠKI KOMUNIKE.
Dr. Ante Pavelič, Cezar Akačič, Sr-djan Budisavljevič, Dragutin pl. Hrvoj, Ivi-ca Kovačevič, Vojislav Kempf, dr. Petar Majer, dr. Živko Petričič, Valerijan Pribi-
tek hip, slišal sem zakričati deklo, nato pa se je obrnil. Videl sem njeno krilo v zraku, in odšel je za njo. Ni trajalo deset sekund, ko je prišel nazaj z nožem v roki in hlebcem kruha, nato pa je obstal kakor da bi se obotavljal. Ni trenutek tega. Zatem pa je odšel skozi tista vrata. Povem vam, prav nobene glave ni imel. Majhno prepozno ste prišli--«
Zadaj je nastal nek nered in govornik je umolknil pa stopil na stran, da naredi prostora malemu sprevodu, ki je prav samozavestno korakal proti hiši; spredaj Mr. Hali, ves rdeč in odločen, za njim vaški stražnik Mr. Bobby Jaffers, potem pa previdni Mr. Wadgers. Prišli so oboroženi z zapornim pooblastilom.
Ljudje so kričali nasprotujoče si opise najzadnjih dogodkov. »Naj ima glavo ali je nima,« je dejal Jaffers, »aretirati ga moram in ga bom aretiral.«
Mr. Hali je stopal po stopnicah navzgor, jo je mahnil naravnost proti vratam posebne sobe in jih je našel odprta, »Stražnik,« jc rekel, »izvrši svojo dolžnost.«
Jaffers je stopil prvi noter, za njim Hali, Wadgers pa poslednji. V medli svetlobi so videli brezglavo postavo obrnjeno proti njim, z oglodano skorjo kruha v eni, v rokovico oblečeni roki in kosom sira v drugi.
"Ta le je,« je rekel Hali.
»Kaj za zlodja pa je to?« se je začul Srdit glas iznad ovratnika te postave. |
->Vi ste prepleto čuden gost, gospod,« jc rekel Mr. Jaffers. — Pa z glavo ali brez t (»lave, pooblastilo pravi telo in dolžnost je
je rekla postava stopivši
cclžr is ti---
»Proč!« nazat.

čevič, dr. Svetozar Rittig, dr. Bogdan Bra-daška, proj. dr. Lazar Car, Jovo Miodra-govič, prof. Ferdo Rožič, Luka Starčevič, Stjepan Stepinac, prof. dr. Janko Šimrak, dr. Nikola Vinterhalter ter Vitomir Korač in Antolič kot zastopnika socialnodemo-kratske stranke, vsi iz Hrvatske in Slavonije;
dr. Anton Korošec, dr. Izidor Cankar in dr. Albin Kramer is Slovenije;
Danilo Dimovič, dr. Jožo Sunarič, Vojislav Šola, Gjuro Džamonja in dr. Kosta Majkič iz Bosne in Hercegovine;
dr. Melko Čingrija, dr. Jožo Smodla-ka, dr. Mate Drinkovid, dr. Ivo Krstelj, dr. B. G. Angjelinovič, dr. Grizogono, prof. Cherubin Šegvič iz Dalmacije;
dr. Matko Laginja, prof. Vjekoslav Spinčič, dr. Gjuiro Červar in Ivan Mandič iz Istre;
dr. Ivan Novak iz Megjimurja sakupljeni nakon rasprave o opčem poli-tičkom i narodnom položaju složni su u tom, da je možna koncentracija svih stra-naka i grupa, koje, stoječi na stanovištu narodnog jedinstva te oslanjajuči se o načelo narodnog samoodredjenja, traže svoju narodnu nezavisnu, na demokratskim te-meljjma uredjenu državu Slovenaca, Hrvata i Srba.
Dr. liMscii m sfinrazuioiil lir.
V	seji avstrijske gosposke zbornice dne 28. februarja je vseučiliški profesor dr. Lammasch odgovarjal zagovornikom zmagovitega miru, v prvi vrsti dr. Pattai-ju, tako-le:
V	današnji dolgotrajni razpravi so se obravnavala najvažnejša vprašanja zunanje in notranje politike, in sicer časih na način, ki za dosego cilja, katerega imamo vsi pred očmi, za dosego miru, ni pospeš-ljiv. (Oho!) Zato in zlasti z ozirom na današnji prvi govor se oglašam v debati tudi jaz. Dr. Pattaijev govor sem z ozirom na njegovo sijajno govorniško obliko občudoval tudi jaz, z njegovo vsebino se pa na noben način ne strinjam. (Čujte, čujte!) Bil je to govor zastopnika rensko-vest-falske težke industrije. (Čivahno ugovarjanje in klici: Oho!)
Avstrijsko ljudstvo s tem govorom ne soglaša. (Ugovori.) Gospoda moja, vi predstavljate takoimenovano družbo, ne predstavljate pa avstrijskega ljudsta. (Vi tudi ne!) Jaz čutim z ljudstvom- Gospod Pattai je zastopnik tistih avstrijskihs odla-galcev nemške »Domovinske stranke«, ki je res tudi poizkušala, prirejati na Dunaju shode... (Dr. Pattai: Sijajno so se obnesli!), toda ti poizkusi so se vsled velikega odpora, ki so ga vzbudili med dunajskim prebivalstvom, kmalu opustili. (Dr. Pattai: Nobenega odpora ni bilo, samo časopisje jih je zamolčalo!) Če bi se dr. Pattai le enkrat peljal na električni železnici, bi lahko videl, da nazori, ki jih tu zastopa, niso nazori avstrijskega prebivalstva. (Medklici.)
Kar sc tiče predložene resolucije same, sem jo z veseljem podpisal tudi jaz, ker se z njenimi tremi temeljnimi mislimi popolnoma strinja: Prvič se strinja z željo po trajnem, častnem, varnem in skorajšnjem miru; ravno tako z zahvalo in zaupnico grofu Czerninu, kakor tudi z izjavo, da moramo ostati v zvezi z Nemčijo in izpolniti naše zavezniške dolžnosti. Zaupanje v grofa Czernina je za vsakogar ob sebi umljivo, kdor želi skorajšnjega konca strašne vojne, kajti razen našemu cesarju in junaštvu naše armade kakor tudi požrtvovalnosti našega prebivalstva, ki že toliko časa potrpežljivo prenaša najstrašnejše pomanjkanje, se imamo zahvaliti grofu Czerninu, da smo se približali miru in da je treba morda samo še pametnega in hitrega sklepa, pa bomo mogli utrgati zlati sad miru. Samo ena nevarnost, ki so se je dotaknili večinoma vsi predgovorni-ki, nam preti od vzhoda: nevarnost, da se duh nereda, duh anarhije od tam razširi tudi k nam. Toda te nevarnosti ne bomo odvrnili v Rusiji ali v Ukrajini; pobijati jo moremo le v lastni deželi, s tem, da izpolnimo opravičene želje prebivalstva, damo narodnostim, ki so se zbudile, pravico do samovladja ter tako nezadovoljnosti iz-podkopljemo tla in damo ljudstvu kolikor mogoče to, do česar ima pravico, kruh, mir in priložnost za mirno delo.
O vsporedbi Trsta in Strassburga moram reči, da ne spadata baš v eno vrsto. Trst je za Avstrijo življenski pogoj, Strass-burg pa za Nemčijo zelo dragoceno, zelo lepo mesto kakor mnogo drugih. Tvegal bi celo stavek, da je Trst v avstrijskih rokah za Nemčijo važnejši, nego Strass-burg v nemških rokah. Pa bodi temu kakor hoče, mi smo dolžni, da branimo Strassburg in ohranimo posest nemške države. Iz tega pa ne izhaja, da bi bili dolžni, s svojimi močmi pripomoči, da bi se ustavno stanje, ki je obstajalo v Alza-ciji-Loreni pred vojno, ohranilo tudi v bodoče. (Ugovor.) Če bo mir mogoč pod pogojem, da postane Alzacija-Lorena samostojna zvezna država z vsemi dotičnimi pravicami in z ustavo, ki si jo prebivalstvo f v obodno izbere, potem za nas ni nobe-
nega razloga, da bi vojno zato nadaljevali,
da ostane Alzacija-Lorena državna dežela s pretežno prusko upravo (živahen ugovor) in kažejo se znamenja, da bi se nasprotna stran s tako rešitvijo zadovoljila. V mnenju entente so se v tem oziru izvršile velike izpremembe. O razkloplje-nju se sedaj v raznih izjavah, posebno z angleške in ameriške strani, ne govori več. Lloyd George sam je govoril le o re-konsideraciji glede Alzacije-Lorene in v prejšnjih govorih je — vsekakor v nejasni zvezi — rekel, da alzaško-lorenško vprašanje ni nikako teritorialno vprašanje. Tudi Wilsonove zadnje besede se morejo v tem smislu umetL
Posebno z ozirom na naše razmere bi se taka rešitev: samostojna zvezna država Alzacija-Lorena, zelo skladala z našimi nazori. Kajti tudi naša dolžnost nam veleva, da damo posameznim narodom v Avstriji večjo mero samovladja. Samo na ta način bomo naše razmere konsolidirali. Besede grofa Czernina o varstvu predvojnega stanja je časopisje v deželah entente priobčilo žal v Reuterjevi potvorbi in bilo bi nad vse želeti, da bi se te besede ponovile na način, da jih v bodoče ne bi bilo več mogoče popačiti.
Takoimenovani zmagoviti mir, za katerega se vnema dr. Pattai, bi bil le gnil mir. (Ugovor.) Bil bi le premirje pred še silnejšo in grozrejšo vojno. Za tak mir narodi niso prelili svoje srčne krvi. (Ugovor in medklici.) Plačilo, katero pričakujejo rarodi, je trajen, varen mir. Id more temeljiti edino-le na spravi narodov. Velika zasluga našega cesarja je, da je kot prvi sprejel po papežu izrečeno načelo sporazumnega miru, načelo miru z ustanovami za zavarovanje trajnega miru z vzajemno razorožbo. S tem si je pridobil naš cesar simpatije in spoštovanje v vseh deželah, tudi v nevtralnih, in kakor znamenja kažejo, celo med sovražniki, Žal mora govornik na podlagi lastnih izkušenj v neki nevtralni deželi konstatirati, da goje tam v nasprotju z velikimi simpatijami in občudovanjem do našega cesarja nasoroti grofu Czerninu precejšnjo nezaupnost. (Medklici.) Govornik se je trudil, da bi to sodbo o grofu Czerninu kolikor mogoče popravil, a ni dosegel popolnega uspeha.
V inozemstvu se tolažijo s tem, da v monarhični državi zunanje politike ne vodi minister, marveč vladar, in kakor rečeno, ravno do našega vladarja imajo največje zaupanje, ki je v prvi vrsti zasnovano na činu milosti, ki vsekakor v Avstriji na eni strani ni našel zadostne hvaležnosti, na drugi pa ne zadostnega ume-vanja.
Obžalovati moramo, da pogovora med Ameriko in Avstrijo vzlic temu, da je bil izšel iz Avstrije, ne nadaljuje Avstrija, marveč Nemčija. Zadnji govor grofa Hertlinga kaže vsekakor v smeri miru zelo velik napredek, ravno tako kakor zadnji Wilsonov govor. Zdi se, da se je Amerika še-le sedaj zavedla, kako velikim težavam se izpostavlja, če resno stopi v vojno in ima kakor se zdi tudi gotove skrbi, da ne bi boljševiški val segel celo v Ameriko, kjer so nasprotja med bogatini in reveži še ostrejša nego drugje. Zato skuša tudi okre-niti. Če v sedanjem trenotku odbijemo ponudbo Amerike, bo trajala vojna še leta. Na oni strani je Amerika, ki edina more napraviti mir, tu pa Avstro-Ogrska pod vodstvom našega cesarja, ki mu vsi narodi zaupajo in ga spoštujejo.
ičri zn izpreiemUo usmve in
Dunaj, 3, sušca 1918.
Zadnji petek, 1. sušca, je izjavil ministrski predsednik v seji načelnikov strank, da je izdelan načrt za izpremembo ustave in uprave in da ga lahko takoj predloži; treba je rešiti poprej samo vprašanje oblike, komu naj ga predloži, ali posebni komisiji, obstoječi iz članov poslanske in gosposke zbornice, ali parlamentarni komisiji poslanske zbornice, ali pa korporaciji, obstoječi iz parlamentarcev in strokovnjakov, ki bi se ad hoc pritegnili k posvetovanjem. Že zunanjost in pred-zgodovina te seje načelnikov nam vzbujajo če ne naravnost misel, da bo iz te moke težko kaj kruha, pa vsaj zavest, s kakimi težkočami je stvar zvezana. Konferenco je hotel namreč sklicati ministrski predsednik, a so se Čehi izrazili, da naj ima posvetovanje raje značaj prostega razgovora strank. Nato je sklical zborovalce prelat Hauser kot načelnik nemških krščanskih socialcev. Ker svojčas Poljaki niso koteli priti k posvetovanju, ki ga je sklical Seidler, se je odločilo, da se seja vrši v salonu predsednika poslanske zbornice dr. GroBa, ki je tudi predsedoval posvetovanju. Sestanek se je torej vršil na zunaj v obliki seje načelnikov strank, ki se je je udeležil tudi ministrski predsednik. In še ena stvar je bila prav nesrečen dogodek v očigled bodočim posvetovanjem o reformi ustave: govor člana gosposke zbornice dr. j Pattaia, ki je naglašal mir z aneksijami in ! zvezo z Nemčijo, in kneza Auersperga, ki I ie žalil poslansko zbornico. — Ministr-
ski predsednik je izjavil, da ga vodi namen, ne toliko rešiti sedanjo krizo v parlamentu, kot začeti z deli za mir med narodi v Avstriji, ki ga povsodi žele tako iskreno. Ima v načelih izdelan načrt za reformo ustave in uprave in prosi, da se poslanci izjavijo, ali se hočejo o njem posvetovati in razpravljati in v kaki obliki. Poslanec dr. Korošec je izjavil, da si pridrži odgovor za čas, ko se bo posvetoval s klubom. Enako Stanek. Nemci so predlog ministrskega predsednika, ki ga je stavil seveda sporazumno ž njimi, pozdravljali. Poljaki — so molčali.
S tem je bila seja zaenkrat končana. V kratkem se skliče na novo v isti zadevi, ko se bodo poslanci, ki se pri prvi seji niso izjavili, posvetovali s svojimi strankamL
Listi upajo, da bo ta korak Seidlerjev pomagal tudi preko parlamentarne krize vsaj v toliko, da se bo z absencami opozicije dosegla večina za proračunski pravi-zorij v zvezi z vojnimi krediti. Mogoče. A pozabiti ne smemo dveh reči. Prvič te, da bi do predloga reforme ustave nikakor n« bilo — vsaj sedaj še ne — prišlo, če bi ne imeli Nemci strahovite smole, da so njih stalni zavezniki Poljaki prešli v neizprosno opozicijo. Le berite prvotno izjavo nemških radikalcev, da se z Jugoslovani in Čehi sploh nc pogajajo o proračunu in perečih vprašanjih. Pozneje so se sicer premislili, a — kremplje so bili vendar poka-zali, če so jih zaenkrat skrili, vemo, da se bodo pokazali takoj zopet, ko ne bo več vzroka, jih skrivati. Drugič se pa zavedajmo, da je od predloga do sprejetja in izvedenja silno dolga pot, zlasti v Avstriji. Črnilo pod podpisom se mora posušiti, ne samo pod podpisom zakona, ampak tudi izvršilnih naredb, preden nas mine zgodovinsko utemeljena — nezaupnost.
Z ozirom na neznosno bedo, ki je za-vladala med sramotno plačanim kranjskim učiteljstvom, so vsa kranjska okrajna učiteljska društva dne 1. marca brzojavno naprosila nujne odpomoči deželnega predsednika grofa Attemsa kot predsednika deželnega šolskega sveta. Grof Attema je prejel naslednje brzojavke:
Podpisano društvo sc obrača do Va» šega blagorodja v interesu svojih članov in njih svojcev ter v interesu vsega ljubljanskega učiteljstva z najnujnejšo prošnjo^ da blagovolite nemudoma zastaviti vei svoj vpliv in uporabiti vsa sredstva, da deželni odbor zopet nakaže kranjskemu uči« teljstvu s 1. januarjem t. 1. ustavljene de> želne draginjske doklade in da se tema učiteljstvu brez zadržka izplača državni enkratni prispevek v celotnem zneska Ako ne pride rešitev v najkrajšem času, obnemoremo s svojimi ženami in otroki vred popolnoma, ker nam preti materijalni pogin. Ob talcih najbednejših razmerah ne moremo več živeti in izpolnjevati svojih dolžnosti. V zadnjem trenutku prosimo re-šitve pred pretečo katastrofo! — Ljubljansko učiteljsko društvo.
» • •
Učiteljsko društvo kranjskega okraja prosi c- kr, deželno vlado, da naj reši uči-teljstvo pogina, S svojimi sredstvi, ki ph ima dovolj na razpolago, naj prisili deželni odbor, da ta izplača nemudoma državni nabavni prispevek ter nakaže povišano draginjsko doklado, kakršno imajo državni uradniki,
» • *
Učiteljstvo tudi za marec ni dobilo vojne podpore. Sestradamo in obupano stoji ob robu propada. Le energičen nastop vlade ga more rešiti. Prosimo nujno Vas, visokorodni gospod grof, kot predsednika deželnega šolskega sveta, da zastavite ves svoj vpliv za obupano učiteljstvo.
— Učiteljsko društvo okraja Rudolfovo.
* • •
Učiteljstvo obupuje, ker že tretji mesec ni prejelo vojne draginjske doklade. Prosimo, da nam kot predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta priskočite na pomoč. — Učiteljsko društvo za postojnski politični okraj.
« • •
Učiteljstvo nujno prosi Vas kot pred-sednika c. kr. deželnega šolskega sveta, da takoj z vsemi sredstvi, ki jih ima vlada dovolj na razpolago, storite vse potrebno, da ne bo učiteljstvo v najkrajšem času zaradi največje materijelne bede popolnoma onemoglo ter s svojimi ženami in otroki vred leglo v prerani grob! — Pedagoško
društvo v Krškem.
* • •
Učiteljsko društvo kamniškega okraja prosi posredovanja, da se nakažejo deželne draginjske doklade in državni prispevek, Stanje neznosno. Odpomoč nujna. • • •
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev v ljubljanski okolici nujno prosi izdatne pomoči učiteljstvu, ki je odgojilo toliko odličnih bojevnikov za cesarja in domov no, pa v teh težkih časih še zdaj n rm drn ske doklade in živi v skrajnem patinan,-kaniu.
Vsled silnih gmotnih stisk dušno potrti, telesno onemogli, že v kvarno letar-gijo se pogrezajoči si usojamo Vaše Viso-korodje vdano prositi, da blagovolite z vsemi razpoložljivimi sredstvi nujno vplivati, da se, kakor že vsem stanovom, tudi učiteljstvu čimpreje zagotove redne dra-ginjske doklade ter v najkrajšem času nakaže enkratni državni prispevek, ki je za nas že itak zgubil polovico vrednosti. — Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja.
* • *
Učiteljska beda je dosegla svoj višek. Vsak korak dalje še v tej bedi pomeni našo smrt. Usmilite se vsaj naše stradajoče in zmrzujoče dece, ki nima kaj jesti, ne kaj obleči. Storite, prosimo, Vaše visokorod-je, vse potrebno in rešite nas gotovega pogina. — Okrajno učiteljsko društvo za ra-dovlijški okraj.
* * *
Beda učiteljstva je prikipela do vrhunca. Nevarnost preti, da bode taisto v najkrajšem času zaradi največje materijel-ne sile popolnoma onemoglo in s svojimi ženami in otroki vred leglo v prerani grob. Učiteljstvo logaškega okraja nujno prosi, da Vaše blagorodje kot predsednik deželnega šolskega sveta deluje z vsemi sredstvi na to, da dobi učiteljstvo takoj sedanjim potrebam primerne vojne doklade.
— Logaško okrajno učiteljsko društvo.
• • *
Beda kranjskega učiteljstva je nepopisna. Mesečna plača zadošča komaj za teden dni a deželni odbor nam noče izplačati državnega prispevka in nam je ustavil deželne draginjske doklade. Gledamo strašno žrelo prezgodnjih grobov, v katere cepamo sami, vanj polagamo svojo deco in njih matere. Učitelja tare glad, ga morijo materijelne skrbi. Ali je pričakovati v šoli uspehov? Prosimo, rotimo Vas, kot predsednika deželnega šolskega sveta, storite vse potrebno, da se izplača učiteljstvu v najkrajšem času ves državni prispevek in deželne draginjske doklade od 1. januarja 1918. — Belokranjsko učiteljsko društvo.
[z koroškega viiajeia.
(Dalje.)
10.	Ich bin ein deutscher Pu'S Živel je deček na deželi pri stari materi. Stara mati je znala samo slovensko in je govorila z otrokom samo slovensko. Pa ga je vzela mati k sebi v nemškutarsko gnezdo in, sama prepojena z nemškim duhom, ga je tudi vzgajala v takem duhu in je z njim govorila nemško. Nekaj časa pozneje se je sešla z znanci nemškutarskega kova in jim žarečih oči pravila, da fant — kakih 5 let je bil star — že nemško zna. In ga je vprašala, naj pove, kdo da je. Pa se je pobič korajžno postavil in povedal, kakor je bil naučen: »Ich bin ein deutscher Pu'!« Če bi se bila mati zavedala, kako sramotno poniževalno vlogo je igrala s svojim otrokom, od sramu bi si bila zakrila obraz. Pa se tega ni zavedala in je bila še ponosna na to. — Tako pri nas vzgajajo renegate. Zgodaj mora začeti, kdor hoče postati mojster!
11.	Česa ga je sram. Nemškutarski župan v slovenskem kraju na Koroškem je nekoč rekel, da ga je sram, da je sin slovenske matere. — Naravnost patologično renegatstvo! Taki ljudje hodijo na vse-nemške shode in tam predstavljajo Slovence ter informirajo Nemce o »željah in zahtevah koroških Slovencev.« — »Črna zemlja naj pogrezne ...«
12.	Renegat s Kranjskega. Prišel je mož s Kranjskega in je dobil v tovarni službo. Sčasoma je prišel na boljše službeno mesto in je bil nemškutar. Njegov sin je študiral na celovški gimnaziji, bil je vpisan za Nemca in ni ga bilo hujšega ger-mana kot on. Ne izpregovori slovenske besedice in menda bi se rajši živ udri v zemljo, nego da bi v pogovoru s Slovencem to storil. — Ta slučaj ni edin te vrste. Je še nebroj drugih podobnih in enakih. Zlasti se tudi odlikujejo v renegatstvu nekatere učiteljice, ki pridejo s Kranjskega na Koroško, posebno one iz zavoda Hutt. Ti žalostni slučaji pričajo — sine ira et studio bodi to povedano — kako potrebno bi bilo tildi na Kranjskem več narodne vzgoje in več narodne zavednosti.
13.	Ta imena bodo morala izginiti.
Neki zdravnik, ki zna za silo slovensko, a ki noče s strankami govoriti slovensko, če le sluti, da ista razume nemško, češ »mit Ihnen vverde ich nicht vvindisch (!) reden, Sie verstehen ja deutsch,« se je nekoč silno razburil radi slovanskih krstnih imen. Prišel je k njemu mož zaradi otroka, ki je imel lepo slovansko ime. Popolnoma nedolžna stvar, ki pametnega človeka ne bo razburjala. Saj si tudi ta zdravnik ne da predpisovati, če sme dajati svojim otrokom nemška krstna imena ali ne. Toda — quod licet Jovi, non licet bovi! (Kar sme nemški »polbog«, tega ne sme slovenski »bik «). Zdravnik je moža silovito nahru-'il in ozmerjal, zato ker je otrok imel ime slovanskega svetnika! In potem jeie diktatorske ,JUaaiAX& Djes.e Namen werdcn
nach dem Krieg hiibsch verschvvinden miissen! (Ta imena bodo morala po vojski lepo izginiti). Tako predrzno si upa na Koroškem nastopati človek, ki živi in si služi svoj kruh sredi slovenskega ljudstva!
Na Koroškem je nasproti Slovencem pač vse dovoljeno! Na železnicah, v uradih, pri deželnih gospodarskih zadevah, v šolah, javno in zasebno, na cesti in za pisalno mizo! Najbolj nestrpni in divji so že celo javno govorili — brez kazni seveda — da je najprej treba premagati zunanje sovražnike, potem panaspobiti! Zelo človeški in krščanski predlogi!
Ostane nam le eno: da se ločimo od njih in postanemo svobodni državljani svobodne Avstrije v združeni Jugoslaviji.
14.	Nemka bo. Slovensko dekle z dežele se je omožila v mesto. Vzela je nemškega moža, in ko je odhajala v mesto, jo je nekdo vprašal: Zdaj boš pa Nemka? In je z nasmehom pritrdila. — Koliko je takih slučajev. Nemška mesta se redijo z našo krvjo. Koliko jih gre v mesto za zaslužkom! Kot rokodelci, trgovci, delavci, služkinje. Koliko je slovenskih imen na celovških in beljašldh trgovinah, da o manjših mestih niti ne govorim. Koliko rokodelskih mojstrov, čevljarjev, pekov itd., ki so prišli s slov. dela Koroške v mesto in se tam naselili. In vsi ti so v sedanjih razmerah za nas izgubljeni. Že njihovi otroci ne znajo več slovensko. Le en slučaj. Mož Slovenec, žena Slovenka sta se z dežele preselila v mesto. Možev oče je bil zaveden narodnjak. Pa je mož na vprašanje o jezikovnih prilikah, odgovoril takole: »Z ženo sama med seboj že še slovensko govoriva, z otroci pa nemško. Kaj se hoče? Šole so nemške in mesto je nemško Res, vse javne naprave v mestu so nemške. Koliko mladine se nam izgubi tudi v otroških in mladinskih zavodih v mestu, ker vsi so nemški, privatni in deželni, in v kratkem času slovenski otrok v takem zavodu pozabi svoj jezik.
Tako se nam izgubljajo. Ne samo »tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko,« tudi po Koroških mestih in mestecih nam izginjajo, da
več ne doseže jih slovensko
oko.
15.	Ne podcenjevati. L. 1880. so uradno našteli 102.252 koroških Slovencev 1. 1890. 101.130, 1. 1900. 90.495 in 1. 1910. samo še 82.212! Glasom uradnega štetja je število kor. Nemcev v zadnjih 30 letih naraslo za 62.502, a število kor. Slovencev padlo za 20.040. Prebivalstvo se množi, in vendar številke kažejo, da ne napredujemo, da stojimo, ne le stojimo, da padamo, hitro padamo. Lahko bi izračunali, kdaj bomo prišli do 0. Teh številk nihče ne vzame resno. To je goljufija, sleparija! Tako hitro narodi ne izginjajo! To je neresnično in nemogoče! Sicer pa te številke tudi ne označujejo maternega jezika, temveč le občevalni jezik. »Občevalni« jezik, to je pa jako nedoločna in raztegljiva beseda. Človek se lahko poslužuje več občevalnih jezikov. Če tisti, ki se poslužujejo dveh občevalnih jezikov, slovenskega in nemškega, izpovejo oziroma jim števni komisar krakomalo zapiše v rubriko nemški občevalni^ jezik, zato še niso Nemci. Ker bodo na Koroškem kmalu znali vsi Slovenci nemško in ker se tupatam pri priliki poslužujejo tudi nemškega občevalnega je zika, bodo v kratkem lahko zapisali vce koroške Slovence za Nemce, ozir. da je njih občevalni jezik nemški. Afirmativno bo to resnično, ne pa eksklnzivno, in samo kak potencirani osel bi na podlag, takega štetja mogel trditi, da so vsi Korošci Nemci. — Če že hočejo operirati z »občeval-nim« jezikom, bi morali napisati oba jezika, ki jih kdo razume in govori. In potem bi brez pomisleka lahko rekli, da so vsi, ki
so izpovedali tudi slovenski občevalni jezik, Slovenc i, ker na Koroškem so Nemci redki, ki bi razumeli in govorili slovensko. Tako bi se podatki o občeval-nem jeziku bolj približali stvarnosti in resnici.
A nek pomen imajo uradne številke vseeno. Popolnoma ignoritati in podcenjevati jih tudi ne smemo. Res se tudi zgodi, da
se časih celo zavednim Slovencem zapiše kot občevalni jezik nemški. (Tako je vodstvo v nekem celovškem zavodu vsern Slovencem dalo zapisati nemški občevalni [ezik, češ da je obč. jezik v zavodu nemški). A večinoma so to vendarle ljudje, ki narodno niso zavedni ali ki se celo nagibajo na nemško stran, ki so nemškutarji. V tem smislu in s tega ozira bi bila označba občev. jezika nekak znak narodne zavednosti in bi mogli trditi, da je po zadnjem uradnem štetju na Koroškem nad 80.000 zavednih Slovencev, torej velika večina.
A iz uradnega štetja vendar smemo sklepati, da postaja mišljenje in čustvovanje koroških Slovencev čimdalje bolj »deutschfreudlich« == nemškutarsko. To velja posebno v najsprednejši postojanki na narodni meji. Tamkaj polagoma umira slovenska beseda, berejo se le nemške reči, tudi med seboj začenjajo Slovenci vedno bolj občevati v nemškem jeziku, narodna zavest jc padla pod ničlo, slov.
jezik jim postaja vedno bolj tuj, otroci ko- I maj še znajo slovensko in se že sramujejo rodnega jezika, a vnuki ga morda že niti več znali ne bodo. Germanizacija na Koroškem vendarle ni prazen fantom, je nenasiten strahoten moloh, in v njegovo široko žrelo pada leto za letom stotine, če ne na tisoče koroških Slovencev. Vsako leto, vsak mesec pomeni za nas izgubo, pomeni toliko in toliko ponemčenih, za nas izgubljenih koroških Slovencev. Mi smo v žalostnem položaju vojske, ki se počasi, a neprestano umika in neprestano izgublja vjetnike. Enajsta ura bije za nas, z enim mahom je treba ponemčevalnemu zmaju odsekati glavo — a to se more zgoditi le z uresničenjem jugoslovanske majniške deklaracije.
Praška »Union« z dne 19. februarja 1918.^ priobčuje na uvodnem mestu:
Z odlične slovenske strani smo prejeli naslednjo spomenico, ki je spisana po narekovanju p. Petra Žirovnika in na kričeč način kaže, kako popolnoma brezpravni in preklicani so bili. Slovenci. Še danes ne ve dotičnik, ali so žan-darji v spomenici ooisane protipostav-nosti izvršili po ralogu ali pa iz lastnega nagiba. Ured.
Spomenica.
Jaz Peter Žirovnik, 44 let star, sem tačas kaplan pri minoritih v Ptuju.
L. 1914., začetkom vojne, sem bil kaplan in imovinski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju. Dne 30. avgusta 1914. proti poldeveti uri zvečer som prišel iz Haloz domov. Na poti proti mostu mi je prišel nasproti c. kr. orožniški vodja Čebule iz Brega pri Ptuju. Pozval me je. naj grem ž njim v moje stanovanje. Šla sva skupaj v moje stanovanje. Do-spevša semkaj, me je z osornim glasom vprašal: »Ali ste izvršili veleizdajal-stvo ali razžaljenje Veličanstva?«
Odgovoril sem mu: »Ne tega ne onega.« Nato on: »Bodi kakor hoče, jaz imam povelje, da vas aretiram.« Odgovoril sem: »Ako imate povelje, potem se moram udati.« Ko bi nekoliko povečerjal, sem bil pripravljen takoj oditi z orožnikom. Ko se je to zgodilo, je vzel iz žepa vklepno verigo. Rekel sem mu, da to ni potrebno, ker mu bom voljno sledil. Dodal sem še, da bi se bil sam javil, ako bi me bil na dopisnici obvestil. A odgovoril mi je, da ima povelje, prignati me vklenjenega. Jaz nato: če ima tako povelje, se ne da nič storiti; dal sem se mirno vkleniti.
Vklenjenega me je odvedel. Preje sem še prosil, da bi se smel z vozom peljati v Pangerce, ker sem se bal izgredov sodrge v Bregu in Ptuju; na kaj' sem orožnika z ozirom na slučaj Tom-bah opozoril.
Rekel je, da ima nalog, gnati me brez voza, peš v Ptuj, naj se nič ne bojim, ker jo ravno zato prišel zvečer. Nihče ne ve nič o moji aretaciji. Prišla bova zvečer, ne da bi vzbudila pozornost. V Breg pri Ptuju sva dospela brez zadržka. Tu sva našla okrajno cesto med hišo trgovca Sorkota in nasprotno hišo popolnoma zasedeno. Bili so moški in ženske, otroci in odraščeni. Vprašal sem orožnika, kaj to pomeni. Namesto odgovora je z najstrožjim glasom poveljeval: »Naprej!« Šla sva dalje. Komaj pa sva dospela do zbrane množice, je že planila čezme. Zaslišali so se klici: Doli s prokletim srbskim psom, veleizclajalec, kraljevi morilec itd. Obenem so z vseh strani udrihali po meni s palicami, kamenjem in golimi rokami; bili so me za uho, me la-sali, pljuvali name me mazali s kolo-mazom, konjskimi odpadki, posebno okoli ust. Klobuk so mi zbili z glave, nekdo me je z robatim predmetom udaril pod desno oko in me ranil. Dr. Treitel je rano 6. oktobra 1914 v ptujskem sodišču preiskal. Ob napadu je bilo svetlo, iz gostilne je na cesto padala luč; nekaj znanih obrazov sem mogel natančno spoznati, tako kolar-skega mojstra Marža, tesarskega mojstra Krassniga in druge. Pri hiši gostilničarja in mesarja Avgusta Stanitza me je le-ta napadel s klicem: Prokleti srbski slepar! ter z obema rokama udrihal po meni. Bil sem tako obkoljen od sodrge, da svojega spremljevalca niti videl nisem; v mojo obrambo ni genil niti z mezincem! Ko sva dospela pred občinski	v Bregu, jc stopil
ven orožniški stražmojster Zlatar, me potegnil iz množice in me odvedel v pisarno. Tu sem mu pokazal svojo rano v obrazu in mu naznanil, da sem izgubil klobuk. Zlatar me je nato vprašal, če vem, zakaj so me aretirali. Odgovoril sem, da ne vem, moja vest jc mirna. Nato on: »Imamo zanesljive priče za vašo krivdo!« Jaz: »To je izključno!« Zlatar je rekel dalje: »Vi duhovniki ste vsi veleizdajalci, vse vas bomo zaprli; samo župnik na Hajdinu je še
nekam pošten človek!« Nato sem rekel Zlatarju: »Še roparskega morilca branijo pred sodrgo, mene pa ne.« Nato on: »Vi ste pa tudi veliko hujši in slabši nego roparski morilec.« Nato me jo zaifel zaslišavati: »Ali ste kaj dali za Rdeči križ?« Jaz: »34 kron.« On: »Zakaj ne več?« Jaz: »Zato, ker nisem mogel, a ob priložnosti bom dal še.« On: »Ali ste opravili črno mašo za umorjeni cesarski Visokosti?« Jaz: »Da!« On: »Zakaj ste rojstni dan Nj. Veličanstva tako slovesno praznovali?« Jaz: »Zato, ker je tako navada.« Dalje je vprašal orožnik: »Zakaj ste 18. avgusta izobesili cesarsko zastavo? Zakaj ste v cerkvi molili za cesarja, domovino in vojne trume? Vse to ste storili zato, da ste prikrili notranje mišljenje!«
To je trajalo približno eno uro. Ves ta čas je sodrga precl občinsko hišo klicala in tulila, splezala na okna in hotela udreti vrata, češ: »Ven s srbskim psom! Danes mora biti mrtev! Ti slepar! Odpusti mi grehe! Sedaj naj ti tvoj Kristus pomaga!« Ko sem opozoril orožnika na bogokletne klice, mi je odgovoril: »A kaj, to je vojno navdušenje!« Množice pa ni niti z eno besedo opomnil ali pozval, naj gre domov. Okrog pol enajstih ponoči so me odvedli na železnico, v spremstvu treh orožnikov. Kljub temu jo spremljajoča sodrga celo pot grdo ravnala z menoj, ne da bi bili orožniki karkoli storili v mojo obrambo. Na dravskem mostu se nam je pridružila vojaška straža. Le-to je pa orožnik tako postavil, da je imela sodrga vedno dostop do mene in me je mogla neprestano suvati in tepsti. Na poti proti kolodvorskemu poslopju sem dobil dva talco močna udarca na glavo, da sem se skoraj onesvestil. Prosil sem varstva. Zlatar je pa le osorno rekel: »Naprej!«
Na Pragarskem je bila sodrga tudi že obveščena; čakala je name s pijanimi vojaki. Vse je kričalo: »Ustrelite ga! Dajte sem bajonet, da ga zabodeni!« Tudi na glavo sem dobil več udarcev. V Gradec smo dospeli ob pol desetih dopoldne. Tam so me zopet pretepali in suvali, ko sem bil že v vozu.
V garnizijskem zaporu nas je bilo skupaj v eni sobi 24 oseb. Štabni profos Furst nas je pozdravljal zjutraj in zvečer z besedami: »Vi srbski svinjski psi, veleizdajalci, kraljevi morilci! Vi črni sleparji!« Bil sem 19 dni v zaporu, ne da bi me bili le enkrat zasišali ali odvedli pred kakoršnegakoli sodnika. Pch tem so me izpustili, ne da bi bil zvedel, zakaj sem bil aretiran, kdo me je bil denunciral, kdo je dal orožnikom nalog, naj me aretirajo itd. V verigah sem bil nad 13 ur. Ko sem prosil za olajša-! nje, ker mi je v roki zasta jala kri, mi je orožnik odgovoril: »Saj ni tako hudo.«
Pot iz Brega v Gradec sem moral napraviti gologlav; tudi si nisem mogel s krvjo in nesnago umazanega obraza očistili, tako da je bil moj pogled strašen, hujši nego vsakega zlo-činca ali morilca!
Mariborsko pismo. "
Maribor, 28. svečana.
Ni ga skoro dneva, ki nam ne bi prinesel novega dokaza, kako Slovenci zaman pričakujemo pravice v monarhiji, kakor je sedaj. Posebno drastičen dokaz za to pa je podal minuli torek spodnješta-jerski prehranjevalni nadzornik g. Baltz pl. Baltzberg, Ta gospod je namreč sklical za minuli torek na celjski magistrat zastopnike iz cele Spodnje Štajerske, da se posvetujejo o novem načinu rekvirira-nja in oddaje žita in krompirja. In tu je zagrešil gosp. Baltz pl. Baltzberg nekaj, kar bi pač pričakovali od kakega urednika »Marburgerce« ali »Wahterce«, nikdar pa ne od javnega funkcijonarja. Ko je namreč urednik g. Žebot začel govoriti slovenski, je skočil ta gospod Baltz pl. Baltzberg s predsedniškega stola ter za-klical govorniku, da se ne sme govoriti slovenski, češ, da on, gospod Baltz pl. Baltzberg ne razume slovenskega in tudi večina zborovalcev ne. »Govorite nemški ali pa vam moram vzeti besedo,« tako je rekel gosp. Baltz pl. Baltzberg. Kakor se zdi, je ta plemeniti gospod še celo ponosen na to, da ne razume slovenskega jezika, torej jezika prebivalstva, med katerim službuje in poleg tega tudi ni res, da bi večina navzočih ne razumela slovenskega jezika; nasprotno, zdi se, da je g. Baltz edini, ki se more ponašati s tem, da ne zna slovenski, ker je sploh znano, da zna na Spodnjem Štajerskem tudi vsak Nemec slovenski, saj bi. drugače sploh ne mogel živeti.
G. Žebot se je vsled tega postopanja s protestom odrekel besedi.
Toda mislimo, da stvar s tem še nikakor ni končana. Nujno potrebno je, da se za stvar zavzamejo naši poslanci in po-skrbe, da dobi g. Baltz primerno lekcijo, ker to je že več kot nas^je.	'
vem bregu Mure ob naši skrajni jezikovni severni meji. V Cmureku se je podpisalo za deklaracijo 121 Slovenk, v Radgoni in okolici 300, v Štrasu 40 in v Spielfeldu 96. Zahtevajo, da sc morajo ti kraji priklopiti bodoči jugoslovanski državi. Kako daleč sega nestrpnost izvestnih tukajšnjih Nemcev, je zopet pokazala »Marburger Zeitung«, ki poroča, da je prišla v kavarno »Theresienhof« družba, 1« je pela veleiz-dajniške srbofilske pesmi. To, da je nekaj nečuvenega. Dosedaj so se take stvari pač dogajale po beznicah, a ne v lokalu, kakršen je kavarna »Theresienhof«. Nemški gostje da so zahtevali od kavarnarja, naj prepove to petje, a on je odgovoril, da je kavarna mednarodna. Vsled tega kliče list »Marburger Zeitung« ogenj in žveplo na kavarno »Theresienhof«, pozivajoč Nemce, naj jo bojkotirajo, a obenem zahteva od vojaške oblasti, naj prepove častnikom obisk tega lokala!
In kaj je resnica na vsej tej strašni .veleizdajniški« aferi. Minulo nedeljo je res prišla v imenovano kavarno slovenska družba; družba je bila dobre volje in se je zabavala s polglasnim prepevanjem slovenskih okroglih. Tudi večina navzočih nemških gostov ni našla v nastopu slovenske družbe nič izzivalnega, kar je pač najboljši dokaz, da se je kavamar potegnil za njo. — »Marburgerca« pa je iz tega napravila celo veleizdajniško ,Staatsafaire\ Tu imamo zopet enkrat najlepši dokaz, s kake vrste ljudmi imamo opraviti in kako jim nobeno sredstvo ni preumazano, samo, da bi nas očrnili.
v¥ane narell
Pišejo nam:
C. kr. okrajna glavarstva poročajo sedaj — kakor je »Slovenec« že deloma opomnil — po naročilu deželne vlade županstvom, da dobe posestniki za določen čas na razpolago vojaške konje in moža ž njimi za obdelovanje polja. Res bi bilo to silno umestno in absolutno potrebno, če hočemo še kaj časa živeti. Saj ni delavcev ne živine. Ali nekaj moramo pomisliti: konji in mož k njim se dobe, a hrano za vse mora dati posestnik. Te uvedbe ni mogoče drugače imenovati kakor norčijo. Ali se gospodje res nočejo več spomniti, kako so pošiljali razne žitne popisovalce in jih pravkar zopet pošiljajo celo v senci bajonetov po naših shrambah in skednjih? Ali res nočejo več vedeti, da so nam določili uživanje moke v gramih in živini po par kil na dan? Ali ni vse preostalo moralo po slepi ceni proč, naj se je potem že prav porabilo ali zavrglo (n. pr. zmrzli krompir). Kje naj sedaj dobi kmet, da bo hranil konje in človeka? Pri popisovanju se mu je reklo: toliko imaš družine, tolikp živine, to imaš, ostalo oddaš! Na zagovor, da potrebuje toliko in toliko delavnih moči in kaj bo za te, so žitni popisovalci samozavestno odgovarjali z: kaj to mar tebi in meni, daj in konec. Kmet, ki bi sedaj mogel prehraniti konje in njihovega varuha, se vendar izpostavi nevarnosti, da ga bodo osumili kot skrivača živil, saj ga že tako razna glavarstva sumičijo kar na celo. Le poglejmo, kaj se godi prav zadnji čas z mastjo! Glavarstvo reče: Mast mora biti, če je kmet ne bo dal, bo ostra hišna preiskava. Zopet sumničenje, da kmet skriva, Bog ve, če imajo po glavarstvih še toliko razuma, da se prešič ne zredi samo z vodo in zrakom. Kje pa je obleka? Ljudje božji pri uradih: le malo izkušnje kmetove! Vedite, dokler ne boste dali kme-kar rabi za produkcijo, tudi ne boste kon-sumirali, kolikor bi rabili. Sicer pa se kmetu dozdeva, da se onim, ki dajejo take neumne odredbe, ne godi slabejše.
Veliko posestnikov bi konje naročilo
—	a pod takimi pogoji absolutno ni mož- j no, Zato pa prosimo merodajne faktorje
—	če ni drugače, naj tudi naši poslanci store, kar morejo — dajte nam konj in voznikov — toda preskrbite obojim zadostno hrano — potem pa bomo delali spomladi, da se bomo preživeli.
Naj se dotaknem še ene točke izza zadnjega časa. Kontingent mesa je oblast za polovico znižala in popolnoma samolast-no določila občine, kjer se meso ne bo več sekalo, oziroma prodajalo. Tako je nešteto število občin obsojenih k smrti. Da bi kakega zastopnika občine poprašali, kje, to jim je premalo ekonomsko. In sedaj? Groza in strah sta obšla ljudi, ko so za ta najnovejši »šlager« zvedeli. Moke dobe po 1 do 2 kg na mesec, krompirja nič, masti nič, seda' še mesa nič. Kaj naj počno naši bajtarji, delavci in mali kmetje? Pa tudi oni, ki imajo večje kmetije, kaj pa. mu le ta pomaga? Saj ni nič njegovega. Zato kličemo; kontingent mesa naj se razdeli bolj previdno, poprašajo naj se tudi občine, da povedo svoje potrebe. Končno še dostavimo, da imajo pri vsej naši tudi krajevni apro-vizaciji preveliko in odločujočo besedo ljudje, ki o kmetu, o njegovem delu in njegovih potrebah nimajo pojma. Zato bodo doživeli razočaranje:
SjotiiMle se »Slovenske Me"!
Volna poroilia.1
Cesarjevo mornariško povelje. Nikolaj Horty de Nagybanya — novi bro-dovni poveljnik.
Dunaj, 2. (Kor.) Cesar je izdal sledeče Najvišje brodovno povelje:
Na Moje razpolaganje stavljeni pra-porni častnik, ki mu bo dodeljen linijski poročnik kot osebni pobočnik, ima spre-i^mati od Mene vse ukaze za vojno mornarico in tudi skrbeti za njih izvedbo.
Izvrševal bo od slučaja do slučaja na Moje ukaze nadziranja vseh brodovij in mornariških delov in stavljal sporazumno z načelnikom vojnega ministrstva, mornariškega oddelka in brodovnega poveljnika Meni predloge o važnejših osebnih vprašanjih vojne mornarice. Načelnik vojnega ministrstva (mornariški oddelek) izvršuje svoje funkcije v smislu obstoječega opravilnika in Mi bo stavljal direktne predloge ah potom Mojega prapornega častnika ali po soglasju ž njim. Njemu so podrejeni vsi uradi in poveljniki vojne mornarice, ki niso direktno podrejeni bro-dovnemu poveljniku.
Brodovni poveljnik je podrejen Meni neposredno. Njemu pripada operativno vodstvo brodovja in mora skrbeti predvsem za njegovo izvežbanje in dosego ter ohranitev pripravljenosti. Za večje operacije brodovja mora zaprositi za Moje odo-brenje. V osebnih vprašanjih, ki niso pridržana Moji odločitvi, se mora brodovni poveljnik sporazumeti vedno z vojnim ministrstvom, mornariški oddelek.
Baden, 27. februarja 1918.
Karel 1. r.
* « *
Cesar je stavil podadmirala Franca viteza Keila na Najvišje razpolaganje in je imenoval linijskega kapitana Nikolaja Horty de Nagybanya, ob istočasnem imenovanju za kontreadmirala, za brodovnega poveljnika in kontreadmirala Franca pl. Holuba za načelnika vojnega ministrstva, mornariški oddelek. Admiralu Maksimilijanu Njegovanu je podelil Leopoldov red I. razreda z vojnim odlikovanjem.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, dne 2. marca. Uradno:
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V	Podolju se razvijajo operacije po načrtu. Naše čete so zasedle Lahovce, Pro-skurov in Lipkane. Pri zasedenju Hotina in Kamenca Podolskega so se predala tri ruska divizijska in dva zborna poveljstva. Dosedaj smo uplenili nad 300 topov, 200 vojnih kuhinj, več tisoč vozov, popolno radijsko postajo, velike množine municije in drugega vojnega materijala in oskrbnih zalog.
Dunaj, 3. marca. Uradno:
Ob Piavi je bilo več ognjenih napadov. V gorovju močno sneži ter je od včeraj opoldne onemogočena vsaka bojna delavnost.
V	Podolju so avstrijske čete po kratkem boju zasedle Žmerinko (severovzhodno od Kami^nca Podolskega ob železnid Mohilov Podolski—Kijev).
Ob zavzetju Gorodoka (ob Smotryczu, severovzhodno Husiatyna) sta se udala eno sibirsko zborno in eno pehotno divizijsko poveljstvo.
Rumunija.
Premirje z Rumunijo se je včeraj odpovedalo. Rumunska vlada je nato izjavila, da je pripravljena začeti pogajanje za novo premirje, kateremu naj slede mirovna pogajanja temeljem pogojev, ki jih stavita osrednji velesili.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2, marca. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: Armada kraljeviča Ruprehta: Le v nekaterih odsekih je zvečer oživelo bojno delovanje. Lastna poizvedovanja pri Hollebeke in južno St. Quen-tina so nam prinesla več ujetnikov. — Armada nemškega cesarjeviča: Na več točkah fronte smo izvršili uspešne akcije. Vzhodno Reimsa so hesenske čete vdrle v razbitio vas Pompelle. Porenci in West-falci so scverozapadno Prosnesa prodrli v sovražne postojanke. Badenske in turin-ške čete so očistile z napadom kose jarkov jugovzhodno Tahure, ki so iz februarskih bojev še ostali v sovražnih rokah. Na zapadnem bregu Moze so renske čete zavzele sovražne jarke južno Haucourta, Po izvršitvi poizvedb so se vrnile naše čete z več kakor 400 ujetniki in številnimi uplenjenimi strojnicami v svoje izhodne postojanke. Jugovzhodno Tahure zavzete jarke smo obdržali kljub več francoskim protinapadom, — Armada vojvode Albrehta: Med Mozo in Mozeljo je pehota s pijonirji vdrla v sovražne jarke severovzhodno Seicheprey, Ameriška posadka je imela težke izgube in 12 ujetnikov, — Stotnik Tutschek je izvojeval 25. letalsko zmago.
Vzhodno bojliče: Aichhornova armada: Na Estonskem in Livonskem se nadaljujejo operacije po načrtu. — Linsingeno-va armada: Na zasledovanju pri Rječici
premaganega sovražnika smo zavzeli Go-mel, Ukrajinci in saške čete so osvobodili Kijev, glavno mesto Ukrajine, — Na drugih bojiščih nič novega,
Berlin, 3, marca. Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 3. marca:
Zapadno bojišče: Vojna skupina bavarskega kraljeviča Rupreta: Jugozapadno Lombartzyde smo ujeli nekaj Belgijcev. Braniborske napadalne čete so o priliki sunka pri Neuve Chapelle (jugozapadno Armentieresa) ujele 66 Portugalcev, med temi tri častnike.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča: Francoske stotnije so napadle zvečer po večurni topniški pripravi naše postojanke pri Corbcny. S protisunkom smo jih vrgli nazaj. — V Champarfni se je bojna delavnost v bojnih odsekih z dne 1. marca od časa do časa poživila.
Vzhodno bojišče: Fronta generalnega maršala princa Leopolda Bavarskega: Po poteku premirja uvedene operacije so do-vedle do velikih uscehov. Čete generalnega polkovnika grofa pl. Kirchbach so v svrho podpore stiskanemu prebivalstvu v zmagovitem pohodu preletele Livonijo in Estonsko; spremljali so jih deli čez zamrznjeni Moon-Sund prodirajoče posadke baltiških otokov; estonski polki so dali oja-čenja. Osvojena sta Reval in Dorpat, druge čete stoje pred Narvo.
Armade generalnega polkovnika grofa pl, Kirchbacha in generalnega maršala pl. Eichhorn so v nevzdržnem prodiranju čez Dvinsk in Minsk po trdem boju vzele Pleskov in Polock (jugovzhodno Dvinska ob železnici v Vitebsk) in Borisov (severovzhodno Minska ob železnici v Smolensk). V Bobrnjskem (jugovzhodno Minska ob železnici v Gomel) so se združile nemške čete s poljskimi divizijami.
Deli Linsingove vojne skupine so v sporazumu z ukrajinsko vlado po večkratnem boju otvorile železniško progo čez Luniniec (vzhodno Pinska) in čez Rečico ob Dnjestru do Gomela.
Druge divizije so pod vodstvom generala pl. Knoerzer zlomivši sovražni odpor očistile sovražnika železnice, ki vodijo v Kijev in železnico Kijev-Žmerinka.
Dne 1. marca smo v zvezi z Ukrajinci osvojili Kijev,
Nemške in avstrijskoorgske čete so vkorakale v Žmerinko,
Sovražniku vzeti plen še ni niti približno preštet. Glasom doslej došlih poročil je v naši posesti: 6800 častnikov in 57.000 mož ujetnikov; 2400 lopov in nad 5000 strojnih pušk, mnogo tisoč vozil, med teini nad 500 avtomobilov in 11 oklopnih avtomobilov, nad 2 milijona strelov artilerijske municije in 128.000 pušk, 800 lokomotiv in 8000 železniških voz. K temu pride še plen v Revalu s 43 častniki, 500 možmi, 220 topovi, 22 letali in mnogo vo-zovja.
Vojna skupina generalnega maršala pl. Mackensena: Premirje z Rumunijo se je bilo včeraj odpovedalo. Nato se je rumunska vlada izjavila pripravljeno, da začne nova pogajanja za nadaljno premirje na podlagi pogojev, ki sta jih stavili osrednji velesili. Temu premirju naj slede mirovna pogajanja.
Z drugih bojišč nič novega,
Ludendorff.
Nemško prodiranje v Rusijo ustavljeno, Berlin, 3. Uradno: Ker se je podpisal mir z Rusijo, so vojaška premikanja v Veliki Rusiji ustavljena.
Vojno stanje na Irskem. Geni, 3, »Malin« poroča iz Londona: Na Irskem jc proglašeno izredno vojno stanje.
Pogajanja z Rumunijo.
Monakovo, 3. Pri pogajanjih z Rumunijo delajo težave naslednje točke: 1. Vprašanje pripadnosti pristanišča Kon-štance, katero zahteva Bolgarija; 2. Stra-tegična poprava transilvanske meje in 3. Zahteva Nemčije, da se mora Rumunija za dolgo zavezati, da bo oddajala petrolej.
Ljenin in Trockij,
Bern, 2, »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda: Trockij je odstopil kot ljudski komisar zunanjega urada. Ni se hotel udeležiti mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem, Z Ljeninom ni več edin,
Kaledin, Kornilov in Aleksejev.
Petrograd, 1. (K, u.) Aventura Kale-dina je končno odpravljena. Po zasedenju Rostova 25, februarja in po krvavem spopadu so sovjetske čete zasedle Novočer-kask. Sovražnik se je umaknil proti Aksaj-skaji ob Donu. Čete generalov Aleksejeva in Kornilova se poizkušajo umakniti v notranjost dežele. Pri Rostovu, kjer tabore revolucijonarne čete, so se razvili boji z zadnjimi oddelki Kornilova, ki napenja vse sile, da bi zasedel Jekaterinoslav.
Kako se vračajo naši vojni ujetniki iz Rusije.
Vojni tiskovni stan poroča; Ko je ruska vlada februarja izjavila, da se je voino stan.. končalo, je istočasno odredi-
la, naj se izpuste na svobodo vsi vojni ujetniki, ki sc v Rusiji nahajajo, V Petro-gradu so se že med mirovnimi pogajanji v Brestu Litovskem pogajali, kako naj bi redno prepeljavali vojne ujetnike domov, a radi transportnih ležkoč v Rusiji pogajanja niso posebno napredovala. Vojni ujetniki zato zdaj poskušajo, da se na lastno pest v Avstrijo vračajo. Vsak dan je prvotno prihajalo nekaj sto mož čez naše črte, a njih število je zdaj poskočilo že na 4000 do 5000 vsak dan. Ujetniki prihajajo večinoma na našo vzhodno gališko fronto. Zbira jih dotična armada; prestati morajo predvsem 14dnevno kvaranteno, da ne zanesejo iz Rusije nalezljivih bolezni: pisani legar, legar, griža, paratyphus ' in kuga namreč v Rusiji razsajajo. Kvarantenskim postajam, katere vodijo izkušeni in zanesljivi zdravniki, so prideljeni častniki in duhovniki, ki morajo sprejemati želje moštva in jim pomagati, da se njih svojci obveste.
Zelo bi bilo želeti, da bi se tistim, ki se vrnejo, precej, ko poteče kvarantena, dovolil dopust, da bi po tako dolgi ločitvi zelo kmalu zopet videli svojce, a iz raznih razlogov se morajo le šc štiri tedne zadržati v področju armade. Zanesljivo se mora namreč pri vsakem dognati, kdo da je; večina vojnih ujetnikov namreč nima dokumentov, če jih pa ima, so zelo dvomljive vrednosti. Uvesti se mora tudi postopanje o opravičenju, če je dotičnik kriv, da je bil ujet, ali ne. Moštvo, ki nosi večinoma ruske uniforme, mora dobiti zopet avstrijsko obleko. Ko ta doba poteče, jih pošljejo k njihovim nadomestnim povelj-ništvom, kjer jim podele štiri tedne dopusta, Cesar je poveril nadzorstvo kvaran-tenskih postaj generalu pehote Rottu.
Japonska, Kitajska in Amerika.
London, 1- (K. u.) »Morningpost« poroča iz Šangaja z dne 26. m. m.: Glasom tukajšnjih časopisov se je Japonska odločila za mobilizacijo, da napade Sibirijo. Pričakovati je, da se bo prodiranja udeležila tudi Kitajska in sicer s 3—4 divizijami,
Amsterdam, 2, (K. u.) Japonski kabinet je razpravljal o predlogu glede nastopa v Sibiriji po konferenci med Lansin-gom in lordom Readingom. Kak sklep ni bil izvršen, tod^ izmenjava mnenja se zelo ugodno nadaljuje.
V/ashington, 1. (K, u.) Predsednik Wilson se peča s študijem udeležbe Amerike pri akciji, ki jo prične Amerika v Sibiriji. Namigava se, da more biti sklenjen mednaroden dogovor, da se prepreči, da pridejo ogromne zaloge v Vladivostoku in ^ pa kontrola transsibirske železnice v nemške roke.
Nova mirovna ponudba?
Berlin, 3, »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše pod naslovom »Nova mirovna ponudba«: Londonska »Morningpost« poroča, da govore v Washingtonu o novi nemški mirovni ponudbi, Nemčija hoče odstopiti Alzacijo-Loreno Franciji in pritrditi sporazumljenju glede Belgije in Srbije in glede odškodnine Franciji, stavila bi pa pogoj, da sme obdržati plen na vzhodu. V Wa.shingtonu bi tako ponudbo sprejeli, — »Nordd. Allg. Ztg.« pristavlja, da iz tega ne bo nič.	_
Polltline norice.
d- Parlamentarni položaj. Dunaj, 2. marca, V parlamentu je danes mirno. Večina poslancev je odpotovala. Upanje, da dobi vlada večino za provizorij, je le malo. Sodi se, da bo vlada ta teden odgodila parlament in se poslužila § 14, Za torek in sredo so sklicani vsi klubi k važnim posvetovanjem, Odločitev bo padla pa šele v četrtek, ko je določeno glasovanje o proračunskem provizoriju,
-j- Posvetovanje poljskih parlamentarcev. Dne 17. t. m. je sklicano v Krakov zborovanje vseh avstrijskih poljskih deželnih in državnih poslancev. Zborovanja se bodo udeležili tudi nepolitični poljski krogi, predvsem zastopniki poljske umetnosti iu poljskega znanstva,
+ Kriza v predsedmštvu Poljskega kola. »Kurier 111. Codzieni« poroča, da prevzame predsedstvo Poljskega kola po-rlanec Mcroczewski, S tem je opozicija tudi na zunaj zmagala,
+ Poljaki v Galiciji proti Židom. Poljaki v Galiciji vprizarjajo veliko agitacijo proti Židom. Semitski poslanec dr. Strau-cher je tozadevno interpeliral natranjega ministra.
-}- Hrvatski sabor je sklenil anulirati mandate tistim poslancem, ki ne vrše svojih dolžnosti, Za sedaj je pozval štiri poslance, da morajo tekom osmih dni priti v sabor, sicer izgube mandate,
-f Plebiscit na Ogrskem. V seji odbora za volilno reformo na Ogrskem jc govoril poslanec Pavel Szasz, ki je med drugim rekel: »Ko je izbruhnila vojska z Rumunijo, je pobegnilo iz Ogrske fO.OOO Ru-munov, med katerimi jc bilo 34.000 vojnih zavezancev in 2000 rezervnih častnikov, Ako se udejstvi pravica samoodločevanja narodov, potem izgubi Ogrska gotovo polovico vsega ozemlja in prebivalstva, ako ne še več.«,
-j- Preki sod so proglasili na Hrvatskem v okrajih Gračac, Lapac in Udbina.
+ Nemški državni zbor. Berlin, 1. marca. (Kor. u.) Državni zbor je dovršil prvo branje proračuna, ki je odkazan glavnemu odseku. Pred koncem debate je izjavil zastopnik Poljakov poslanec Trampu-czynski, da je vsa politika z dne 5. novembra služila izključno koristim Nemčije in Avstrije. Poljsko kraljestvo je imelo postati nekaka trdnjava proti ruskim sosedom. Državni podtajnik Lewald pred-baciva govorniku, da povdarja samo temno stran dogodkov, nikdar pa ne tega, kar se je storilo v korist poljskega prebivalstva, kar je pokazalo razveljavljenje jezikovnih paragrafov. Zavrača očitanja glede nemške uprave v poljskem okupacijskem ozemlju. Nemci so našli tam vse v neredu in so vršili veliko kulturno delo.
-f Hrvaški listi, ki izhajajo na Hrvatskem so od meseca februarja strogo prepovedani v Kotoru, kier jih politične oblasti prav pridno plenijo.
-f Provizorični poljski kabinet. Wolf-fov urad poroča, da je poljski regentski svet 27. februarja poslal ministrskemu predsedniku Kucharzewskemu pismo, s katerim je njemu in njegovemu kabinetu odvzel vodstvo državnih poslov. Obenem je poslal regentski svet Antonu Ponikow-ski pismo, v katerem mu je poveril začasno predsedstvo v svetu voditeljev ministrstev kakor tudi nadzorstvo nad drugimi državnimi organi v uradu ministrskega predsednika. Ponikowski obdrži provizorično vodstvo naučnega ministrstva, Štefan Dziewulski prevzame vodstvo notranjega ministrstva, Anton Wieniaw-ski finančno, Vaclav Makowski justično, Stanislav Seniaki poljedelsko ministrstvo in kronsko imovino, Anton Kaczorowski ministrstvo za trgovino, industrijo in delo. Vodstvo državnega oddelka prevzame Ladislav Wrobewski. O ministrstvu za prehrano se odloči kasneie,
+• Pašič zopet ministrski predsednik. Pariški listi poročajo, da je Pašiču zopet poverjena sestava novega kabineta. Sestaviti hoče kabinet na novi podlagi.
Ljubljanska aproviziST-
a Župan v zadevah aprovizacije odslej ne sprejema več nobenih prosilcev za razna živila. To pa zategadelj, ker na eni strani nima sploh več na razpolago niti moke, niti drugih živil za prosto razdelitev, na drugi strani pa so se tudi godile razne zlorabe, ker so prihajali k županu ljudje po razna nakazila brez predpisanih živilskih kart in rodbinskih izkaznic in tudi prav mnogo takih ljudi, katerih nima preživljati mestna občina, temveč drugi faktorji, kakor vojna zveza, železnična uprava, okoliške občine itd. Kadar bo imela mestna občina kakoršnakoli živila na razpolago, se bode to kakor doslej vselej pravočasno objavljalo po časopisih ter se bodo živila p o v § e m enakomer-n o razdeljevala ob določenem času na določenih krajih na določene karte. Izjem v danem položaju delati ni mogoče. Občinstvo se torej pozivlje, da se ravnq, točno po tozadevnih objavah ter ne oblega pisarne županove, kateremu je odslej absolutno nemogoče osebno sprejemati prošnje v aprovizačnih zadevah ter bi bil vsak tak poskus popolnoma brezuspešen.
a Sladkor za obrtno podelovanje (industrijski sladkor) velja glasom naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano od 1. januarja 1918 zaradi podraženja vseh režij 100 kilogramov 215 K. Tozadevni prestopki se bodo kar najstrožje kaznovali.
a Premog na rajave izkaznice fza peči) se
bode. oddajat po sledečem redu: Na vsak od-rezek št. 3 rujave izkaznice se dobi 50 kg premoga, ki stane 3 K 50 vin. Na prvi in drugi od-rezek rujavih izkaznic se ne sme več oddajati premog; za slučaj, da bi kateremu prodajalcu zmanikal premog, se ima zglasiti takoj v mestni posvetovalnici. Stranke in trgovci se opozarjajo, da se strogo drže določenega reda. — Na izkaznice za I. okraj se dobi premog pri g. Strupiju, Radeckega cesta št. 14, in sicer: na št. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7. marca, na št. 3 dne 8. marca, na št. 4. dne 9. marca, na št. 5 dne 11. marca, na št. 6. dne 12. marca. — Na izkaznice za II. okraj se dobi premog: a) pri Pleškotu, Hrenova ulica 12, in sicer: na št. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7. marca, na št. 3 dne 8. marca, na št. 4 dne 9. marca, na št. 5 dne 11. marca; b) pri gosp. Komarja, Krakovska ulica 13, in sicer: na št. 6 dne 6. marca, na št. 7. dne 7. marca, na št. 8 dne 8. marca, na št. 9 dne 9. marca, na št. 10 dne 11. marca. — Na izkaznice za IU. okraj se dobi premog pri g. Richterju, Trnovska ulica, in sicer: na št. 1 dne 6, marca, na št. 2 dne 7. marca, na št. 3 dne 8. marca, na št. 4 dne 9. marca, na št. 5 dne 11. marca, na št. 6 dne 12. marca, na št. 7 dne 13. marca, na št. 8 dne 14. marca, na št. 9 dne 15. marca. — Na izkaznice za IV. okraj se dobi premog v mestnem skladišču pri Narodnem domu, in sicer onega dne, ki bode zaznamovan na plačilnem listku mestnega magistrata. Premog za ta okraj se plača na mestnem magistratu, srednja hiša, pritličje, in sicer dne 6. in 7. marca od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne, in sicer za stranke št. 1 do 13 dne 6. marca in št. 14 do 24 dne 7. marca. — Na izkaznice za V. okraj se dobi premog: a) pri g. Uherju, Slomškova ulica 12, in sicer: na st. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7. marca, na št. 3 dne 8. marca, na št. 4 dne 9. marca, na 5t. 5 dne 11. marca; b) pri g. Schifferju, Dovozna cesta 4, in sicer: na St. 6 dne 6. marca, na št. 8 dne 7. marca, na št. 9 dne 8. marca, na št. 13 dne 9. marca, štev. 10, U, 12, 14, 15
dne 11. marca. — Na izkaznice za VL okraj se dobi premog: a) pri g. Požlepu, Komeii-skega ulica 21, in sicei: na št. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7. marca, na št. 3 dne 8. marca, na št. 4 dne 9. marca; b) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21, in sicer na štev. 7 in 8 dne 6. marca, na št. 9 dne 7. marca; c) pri g. Lam-pretu, Kolodvorska ulica 24, in siccr: na št. 10 dne 6. marca, na štev. 12, 14 in 17 dne 7. marca. — Na izkaznicc za VII. okraj se dobi premog a) pri gosp. Tavčarju, Dunajska cesta, Bežigrad, in sicer: na št. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7 marca, na št. 3 dne 8. marca; b) pri g. Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico, in sicer: na št. 4 dne 6. marca, na št. 5 dne 7. marca, na štev. 6, 7, 8 in 12 dne 8. marca. — Na izkaznice za VIII, okraj se dobi premog; a) pri g. Zdravje, Ahacljeva cesta 10, in sicer: na št. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7. marca; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica 33, in sicer: na št. 4 dne 6 marca, na št. 7 dne 7. marca, na št. 9 dne 8. marca, na štev. 6 in 8 dne 9. marca; c) pri g. Karblnu, Selo, in sicer: na štev. 10, 11 in 13 dne 6. marca, na št. 15 dne 7. marca. — Na izkaznice za IX. okraj se dobi premog pri g. Pleškotu, Hrenova ulica, in sicer; na št. 1 dne 12. marca, na št. 2 due 13. marca, na št. 3 dne 14. marca. — Na izkaznice za X. okraj se dobi premog pri gosp. Uheriu, KranjsKa stavbinska družba, in sicer: na št. 1 dne 6. marca, na št. 2 dne 7. marca, na št. 3 dne 8. marca, na št. 4 dne 9. marca, na št. 5 dne 11. marca, na štev. 7 in 8 dne 12. marca. — Po končani prodnji morajo trgo ci takoj predložiti magisfratu vse odrezke in sporočiti, koliko imajo še v zalogi premoga.
ftjuhStefisk® novice.
lj Sklep glede podaljšanja pravice za pobiranje veseličnega davka v rneptu Ljubljani za leto 1918. je zadobil Najvišje dovoljenje.
lj Odborniki »Društva slovenskih ka-tehetov« imajo sejo v sredo, dne 6. marca ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne. — Mesečni sestanek ka-tehetov bo drugo sredo, dne 13. marca, kar se bo še sporočilo. — Tajništvo.
lj Koncert. Znameniti operni tenorist gospod Tadej Lowczynski bo v Unionski dvorani v Ljubljani priredil svoj samostojni koncert v torek, 12. marca. Vstopnice se bodo od jutri naprej prodajale v trafiki v Prešernovi ulici. Lowczynski slovi kot eden najboljših tenoristov s krasnim, mojstrsko izšolanim glasom. Izobrazil se je pri slavnem pevcu in profesorju Reszkeju v Parizu.
lj Dobrodelna pisarna se je danes v ponedeljek, dne 4. marca preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Kolodvorski ulici v A 1 o j z i š č e (Poljanska cesta 4) I. nadstropje, takoj nad stopnjicami.
lj Umrl je v soboto zvečer po dolgi mučni bolezni gospod dr. Anton Jane ž i č, c. kr. finančni svetnik, sedaj c. kr. črnovojniški oficijal. Blag mu spomin!
lj P. Jožef Zen-Ruffinen, ki je bil od 1905—1909 nemški pridigar v ljubljanski stolnici, je umrl dne 25. febr. v Inomostu. Rojen je bil dne 4. avgusta 1856. v Švici, kanton Wallis iz rodovine, ki je dala sv. Cerkvi dva škofa; birma! ga je znani škof Emanuel Ketteler. Priporoča se molitvi svojih nekdanjih poslušalcev,
ij Mesto venca na grob dragemu prijatelju finančnemu svetniku dr. Antonu Janežič je daroval g, Ferdinand Omejc, deželni računski svetnik v pokoju 10 K za oslepele slovenske vojake.
lj Izgubila je begunka petih otrok iz Rihemberga na Primorskem na cesti v Zeleno jamo denarnico z večjo vsoto denarja ter knjižico s sliko za železniško vožnjo. Pošten najditelj naj odda vse skupaj pri policijskem ravnateljstvu.
lj Izgubila se je v soboto od Stritarjeve ulice do glavne pošte denarnica s precejšnjo vsoto denarja in legitimacijo. Pošten najditelj naj jo odda policiji.
p Kapucinska ccrkev v Gorici, ki je bila zelo poškodovana, je že v toliko popravljena, da se lahko vrši v njej služba božja. V nedeljo, dne 24. februarja je bila zopet otvorjena. Od tedaj naprej se vrši v njej vsak dan ob pol 7. uri zjutraj sv. maša, ob nedeljah pa ob
7. uri zjutraj s slovensko pridigo. Tudi slovenska popoldanska služba božja je vsako nedeljo. Spoved se lahko opravi vsak čas. V kratkem dobi č. g. p. gvardijan še drugega patra na pomoč. Opozarjamo meščane in okoličane, ki se vračajo, na to priljubljeno cerkev.
P Iz Vrtojbe. Vsi, ki so si ogledali našo vas, bodisi domačini kot tujci, se strinjajo s tem, da ie Vrtojba poleg Šempetra najbolj porušena. Marsikateri domačin, ki prihaja domov^ se ne niore več orientirati po vasi in !e s težavo najde groblje domače hiše. Že pet mesecev je, odkar so Lahi bežali iz naše vasi, toda slika Vrtojbe se ni med tem še nič iz-premenila. Velikanski kupi raznovrstne muni-cije m drugih ostankov, ki so jih Lahi pustih, lezno še vedno vsepovsod. Bolj nevarne kot ti kupi pa so ročne granate, ki leže raztresene skoinskoz po cesti oziroma po prostoru, k)er ie šla prej glavna cesta. Človek mora korak za korakom paziti, da ne stopi na tako sicer majhno stvarico, ki ima pa grozovit učinek, i o se ie pokazalo preteklo sredo. Trgovec in krčmar Ivan Černe iz Gor. Vrtojbe je prišel s svojim sinom in eno hčerko, da bi si napravil ob cesti blizu župnišča barako. Petnajstletni sin Tonček je prijel ravno pred žup-niščem za eno tako majhno stvarco, ki pa se mu ie v rokah vžgala in mu raznesla obe roki. Kazen tega mu je razbila tudi čelo in ga ranila tudi v noge tako, da jc bil na mestu mrtev, bicer pa to ne bo zadnja nesreča, ampak pokazali se bodo tudi nadalje podobni slučaji, če ne bo vojaštvo pobralo municiie. Zato jc žc skrajni čas, ua se poklicane oblasti za to pobrigajo. To je predpogoj vseh pogoiev!
P Iz Bovca. Županstvo naznanja, da se je obrnilo do vojaške oblasti, naj bi ista pustili prenesti vojaške barake iz Pustine na bovško pol|e, lqer bi dobili Bovčani začasno streho. Ia prošnja se je zavrnila, ker ni vozil, ne delavnih moči na razpolago. Da se omogoči vsaj nekaterim družinam povratek, pregledale so se barake pod Rombonom, Zaplejčcaini, v Tu-marčku, v Pluženski vasi, pri Pluženskeni slapu, 1 od 1 uro in ob Soči pod Čučkarjcin. Naštelo se jih je okroglo 40, kar bi zadostovalo za približno 80 družin. Tudi v Bovcu samem je še nekaj hiš, ki bi se dale za silo popraviti. Za spiošen povratek š:; niso dani pogoji, povsod še leži municija raztresena. Svetuje se, da se povrnejo le delavne moči, da obdelajo zemljišče kolikor je pri danih razmerah mogoče. Seme, poljsko orodje in delavno živino nam je vlada zagotovila. Za živila se je pri okrainem glavarstvu že jeseni zaprosilo, a jih še danes ni in se tudi ne ve, kedaj se nakažejo. Povratek bi v prvi vrsti priporočili onim, ki so si ohranili še živino in ki imajo vsaj nekaj lastnega živeža zase in živino. Vendar pa priporočamo, da si vsak, predno se vrne, pride svoj dom ogledat, se pouči o razmerah in sr-- j. evdari, kaj ie storiti.
p Umrla je v Trstu 32 letna Marija Giur-co roj. Stipanič.
P Za šentvidsko šolo v Trstu je nabral <». Josip Ljubič pri Ivanu Robavsu v Šmartnem pri Litiji 22 kron.
P Vrnitev beguncev. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani nam poroča: Begunci iz ozemlja Goriške in Gradiške, ki imajo doma kmetijstvo ali nasade za zelenjavo, se vsled razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 18. svečana 1918 štev. 9276 opozarjajo, da je v interesu ljudske prehrane in v lastnem interesu želeti, da se vrnejo čimpreje v domovino in obdelujejo tam svojo zemlio. Potrebne legitimacije za potovanje in priporočila za prosto vožnjo izdaja v ljubljanskem policijskem okolišu c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. ?2,' pritličje, vrata štev. 1, ua deželi pa c. !:>•. okr. glavarstvsi.
p Kaj mislijo? Neprijetne misli se nam vzbujajo v srcu pri pogledu na žalostno razmere, ki v adajo s trdo pestjo na Goriškem po opustosenib krajih in posebej v Čepovanu in okolici. In je lakota, ki grozi pokončati zlasti otroke! Mleka ni, moke ni, krompir so pobrali vojaki, glavarstvo ne da; od česa naj potem ljudje živijo? Ali naj se hranijo s papirjem, s katerim ni mogoče ničesar kuoiti? Matere jočejo skupaj z otroci, katerim nc morejo dati niti enega krompirja ali trohico kruha. V teh razmerah ni čudno, da ie zlasti v Lukovcu že umrlo več ljudi radi pomanjkanja živeža. Kaj storiio oblasti, da bi se teu>u oapomoglo? Menda nič? Toda ne, nekaj j;ai vendar storijo: da bi si moglo prebivalstvo v huai stiski nabaviti živež izven mej, u. pr. klavno živino na Kranjskem ali onkraj bene-?k.e. }.drice' Dolžnost vseh oblasti bi bila olajšati liuoem samopomoč in ne zavirati, oziroma poskrbeti, da dajo dežele, ki niso niti oddalce toliko trpele, kaltor Goriška in posebej gorsko ljudstvo, vsaj toliko živine in živeža, da se l|udje preživijo. Če dobijo mesta redno živež, čeravno ne veliko, bi morali dobiti vsaj enako ljudje iz opustošenih krajev; saj jim je vojska vse pobrala ali uničila. Vojska ima svc a pota, n. pr. ob soški dolini leže kupi laških odej in gnijejo; če vzame ubogi begunec tako odejo, mu jo vzamejo. Drugemu beguncu so doma zmanjkala vrata, okna, podovi, hišna oprava, razno orodje. Čc vzame par desk iz barak, da si sam za silo popravi stanovanje, tec->j ga še zapro. Vojaki pa kurijo celo zimo z deskami. Kdor more, naj razume! — Vrnitev beguncev je dovoljena. Radi lakote se vračajo Ie taki, ki imajo živež. Železnica jim pripelje zastonj blago do zadnje postaje; M U, do doma je še nekaj ur hoda. Kdo na i vozi beguncem tisto malo blaga, kar so rešili ffra-bezhivim rokam? V sedmih občinah je menda en kmečki vol! Vojaških voz je precej po če-povanski dolini. Če kdo prosi za voz, dobi odgovor: »ni mogoče« ali »nem tudum«. Tako se zabranjuje vrnitev tudi takim, ki bi se lahko vrnili, da si popravijo za silo hišo in tako pre-prccijo nadaljno razpadanje poslopja vsled vremenskih nezgod. Po čepovanskih hri'-i!i «o res take razmere, da je boljše, da se begunci s celimi družinami za enkrat ue vračajo, zlasti ce nimajo< dovolj živeža; prišli bi z deža pod kap. Upajmo, da se razmere kmalu zboljšajo. Na Kranjskem je še veliko dobrih in usmiljenih src, ki vam bodo pomagala lajšati še nekaj tednov ■—• do vrnitve — begunsko življenje.
—	Rekvizicija orgel se je začela. Preč. župne urade opozarjamo na zadnje tri odstavke članka o rekviziciji orgel, ki ga je prinesel »Cerkveni Glasbenik« v zadnji številki. — Prva točka ministrskega odloka se glasi, da se bodo pobirale samo piščali iz prospektov. Slišimo pa, da se proti volji gg. župnikov pobirajo kar cele orgle.^ Kako naj se zadosti na ta način nadaljnji ministrski zahtevi, da morajo vsak-tere orgle ostati rabne, čeprav v omejeni meri? Čč. cerkvena predstojništva naj blagovolijo pogledati določila, da se varujejo škode. Ali naj zaradi nevednosti zopet več damo, nego je predpisano?
—	Odbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju« opozarja vse člane in članice, naj spornih zadev s svojimi delodajalci nikar ne spravljajo v javnost potom časopisja, temveč naj predlože take zadeve društvenemu odboru, ki bode skušal sporna vprašanja z delodajalci mirnim in internim potom rešiti; šele, če bi tako posredovanje ne imelo uspeha, bode društveni odbor zadevo izročil javnosti. Za posledice, ki bi nastale za člane vsled samovoljne objave spornih vprašanj brez poprejšnje obvestitve društvenega odbora, pa odbor ne prevzema nobene odgovornosti,
—	Deželni prehranjevalni oddelek. Prejeli smo: Zaradi obsežnih in nujnih poslov, ki jih mora opravljati oddelek za prehranjevanje pri deželni vladi (oddelek I.), je potrebno, da se zglaševanie in sprejemanje strank v tem oddelku v splošnem interesu po možnosti omeji. Za sprejem
strank sta določena samo sreda in sobota, od 10. do 12. ure dopoldne. Da se omogoči redno poslovanje v oddelku za prehranjevanje, naj se stranke osebno zglasujejo ie v najnujnejših zadevah.
^ — Uradniki slovenskih denarnih zavodov. Meseca marca t. 1. bo v Ljubljani zborovanje uradnikov vseh slovenskih denarnih zavodov. Razpravljalo se bo o položaju, v katerega je prišlo uradništvo te vrste vsled razmer, povzročenih po vojni, ter o načinu, kako si ohraniti in zagotoviti svoj obstanek v bodoče. Pretekli mesec so se razposlale na uradništvo vseh slov. denarnih zavodov informacijske pole. Nujno prosimo vse one, ki so te pole prevzeli, da jih čim preje in točno izpolnijo, ter jih vrnejo na naznanjeni naslov ali pa »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemju v Ljubljani.« Radi važnosti zadev, ki se bodo na zborovanju razpravljale, se vabijo uradniki in uradnice vseh slovenskih denarnih zavodov brez razlike, da se zborovanja zanesljivo udeleže, oddaljeni vsaj po enem odpos'ancu. Kdor bi želel aa zborovanju nastopiti s kakim k zadevi spadajočim referatom, naj to javi označenemu društvu,
—	Letniki 47. do 59. odpuščeni? Kakor poročajo »Narodni Listy«, se govori v parlamentarnih krogih, da bodo odpuščeni v najkrajšem času črnovojniki letnikov 47, d o 50.
—	Potresi aa Dolenjskem. Iz okolice Cerklje pri Krškem, dne 1. marca. Meseca februarja smo čutili pri nas potres samo t., in oiccr ob 10. uri 30 minut dopoldne, Bil je občutnejši sunek od spodaj, sprem-3jan z močnim bobnenjem. 20. februarja pa •je bil v Prilipah pri Čatežu (osebni doživ« ijaj) ob 1. uri 15 minut popoldne dokaj m o-ean sunek, ločila sta se dva stresljaja, bobnenje jc bilo prccej dolgo. Občutili sa ga tudi drugi vaščani, — V Bušeči vasi (preko Krke pol ure od Cerkelj) pa je \ noči 26. februarja med 2. in 3. uro zjutraj neka gospodična občutila dokaj močan sunek. Premaknilo se je pohištvo. Da bi bi! keo pri nas oočuLi katerega od teh sunkov, nisem debil poročila.
—	Koz® v Hrvatskem Primorju, V Se. nju, Novem, Cirkvenici i. dr. se je pripetilo več slučajev oscpnic, zato je oblast omejila potovanje v tc kraje.
—	Črnogorski princ Mirko umrL Z Dunaja poročajo: V sanatoriju Low je dne 3. marca umrl črnogorski mine Mirko za izlavavenjcra pljuč. Pokojni princ, ki je radi težke bolezni pred dvema letoma prišel v ta sanatorij, je bil, izvzemši kratke dobe, ves čas v sanaioriju.
—	Poziv! Ljubljanska oolicija je za« prla neko Matildo Gustinčnik, brezposelno deklo s Štajerskega. V Prečni je neki ženski izvabila ICO K, češ da ji bo preskrbela obleko. Peljali z'a se skupno v Ljub' Ijano, na Laverci pa je Gustinčnik izginila iz vagona, Neki clrugi gospe je izvabila okoli 200 K. Policija sumi, da je Gustinčnik opeharila še več drugih oseb. Dotični naj se zglase pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Poste! promei voj. ujetnikov v Rusiji ustavljen. Radi pretrgani h zvez z Rusijo je celotni poštni promet vojnih ujetnikov v Rusijo in iz Rusije ter v zisedcno ozemlje Rumunije in iz tega ozemlja za sedaj ustavljen,
■»« *** irtiA & o*
pr Slovenska Majica. Članarina Slovenske Matice znaša po sklepu zadnjega izrednega občnega zbora S K, ustanovni-na 200 K, za društva, družbe in knjižnice in obitelji pa 4.00 K. Nato opozarjamo vse društvenike. Prosimo in vabimo jih, da f enako rodoljubno, kakor so do sedaj tudi ; za naprej pristopajo k Slovenski Matici in se je spominjajo tudi s prostovoljnimi prispevki.
„
lil
Preganjanje Ljubomira Musaniča.
Posla
nec dr, Korošec in tovariši so vložili naslednjo interpelacijo:
Ko se je 18. avgusta 1914 posestnik' Ljubomir Musanič, doma v Vrgorcu v Dalmaciji, vrnil iz Splita, kjer je najel posojila 12.000 K, sta ga dva orožnika, baje
na ukaz vojaškega poveljstva Mostar, s petimi drugimi sovaščani vred aretirala. Dne 19. avgusta so jim na orožniški postaji rekli, da jim ni treba ničesar vzeti seboj, ker se bodo v par dneh lahlco vrnili. Kljub temu je Musanič vzel seboj 6000 K, medlem ko je ostalo izročil svoji ženi. Ljudi so vlekli v Metkovič, kjer so morali dva dni brez odej ležati na mrzlih tleh.
Drugi dan so jih med strašnim trpinčenjem nahujskane mohamedanske eskor-tc v živinskem vozu peljali v Mostar. Po dvcurnem čakanju so spravili ljudi v ko-nak, kjer so končno obstali pred odprtino zidu. Prisilili so ljudi, da so stopili v odprtino, čeprav je bilo temno kot v rogu; padli so v luknjo, kjer so kmalu od vseh strani začuli stokajoče glasove. Tu so bili
na hodniku kleti na kamnitih tleh, brez okna, nabasani otroci, starčki in žene. Strašen smrad je vladal, ker je iz prenapolnjene nočne posode tekla nesnaga po celem prostoru. Po grozni noči jc ob osmi uri zjutraj prišel profos in vprašal, če ima Musanič denar. Nato so Musaniča premestili v garnizijski zapor, kamor so kmalu nato zaprli tudi nekega mladega duhovnika in urednika lista »Naroda«, oba težko bolna na pljučih. Par dni pozneje je prišel nek profos s samokresom v roki, pričel biti duhovnika s pestjo po obrazu in vpil: »Kaj ste vi sjbske svinje govorili proti Avstriji.« Sedaj ga je pričel z bičem tepsti po hrbtu in ramah; nato se jc vrgel na urednika, ga suval s pestjo in nogami, tepel z bičem in ju nato dal vleči v samoten zapor. Dnugi dan so privedli uboga trpina nazaj; bila sta oba popolnoma razbita in sta bljuvala kri.
Nekaj dni pozneje je profos razširil vest, da so gospod Musanič in njegovi tovariši prosti. Vsak mu je dal 20 K iz Veselja, nato jim je sporočil, da jih bodo prepeljali v Arad. Pri klicanju imen se jc izkazalo, da je bilo med 80 žrtvami 6 Dal-matincev. Politični uradnik Fabianič je ločil Dalmatince, nakar so jih zaprli v neko barako, kjer so brez odej ležali na tleh in se morah hraniti z lastnim denarjem. Tu je bilo 200 interniranih Srbov iz Šabca, žen in otrok in poleg tega še množica interniranih Bošnjakov. Tudi tu je vladal strašen smrad. 20 dni so ostali Musanič in njegovi tovariši v baraki, nakar so jih v živinskih vozovih, v katerih je bilo polno konjskega gnoja, prepeljali v trdnjavo Arad. Strašne razmere Ar^da smo že na drugem mestu opisali. Radi nesnage, slabe nrane, zaduhlega zraka je izbruhnil le-gar. Pozneje so Musaniča in njegove tovariše prepeljali v civilne zapore, kjer je Mosanič ostal do 15. januarja 1915. Dva meseca je bil Musanič težko bolan. Ko se jc vrnil domov, je moral še tri mesece ostati v postelji. Od tedaj je za vsako du-in fizično delo skoro popolnoma ne-Posojilo 12.000 K je bilo namenjeno za izboljšanje gospodarstva, pa ga je moral porabiti zase. Polje je ostalo neobdelano, živina je poginila. Prej precej premožen mož je gospod Musanič danes tmičen, vse vsled delovanja avstrijske oblasti.
Ni treba pripomniti, da ni bil Musanič obdolžen nobenega konkretnega kaznivega dejanja, niti se mu ni mogla dokazati nezanesljivost. Gre edinole za igro e. kr. oblasti, katerim je bil Musanič kot pristaš hrvatske napredne ljudske stranke neljub.
Vprašamo celokupno vlado, ali je voljna slučaj preiskati, krive uradnike najstrožje kaznovati in gospodu Ljubomiru Musaniču dati popolno zadoščenje?
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S.
Podpisani občjnski odbor v Tolstem vrhu pri Guštanju na Koroškem, zbran v svoji redni seji v nedeljo, dne 17. februarja 1918, izjavlja soglasno in odločno, da se pridružuje deklaraciji slavnega Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, glasom katere naj pridemo vsi Slovenci, od najskrajnejše meje v našem tuž-nem Korotanu do zadnjega Slovenca ob furlanski meji in na Ogrskem zajedno z našimi brati Hrvati in Srbi pod skupno streho samostojne države pod habsburškim žezlom. Kot najbolj trpeči del slovenske domovine prosimo še prav posebno slavni Jugoslovanski klub, da ne odneha za las pri delu za uresničenje našega skupnega cilja. Istočasno se zahvaljuje prevzvišenemu g. knezoškofu ljubljanskemu, dr. A. Bon. Jegliču, za njegov odločni nastop za Jugoslavijo, s katerim je pokazal pravo pot tudi Slovencem izven njegov? škofije. Hvaležno pozdravlja mirovno prizadevanje sv. očeta Benedikta XV.' in Nj. Veličanstva cesarja Karla I. z željo, da prinese angeli miru kmalu že dolgo zaželjeno oljkino vejico vsem avstrijskim narodom. — Tolsti vrq, dne 17. februarja 1918. — Jožef Rožej, župan. — (Sledi 10 podpisov.l
Možje in mladeniči, žene iB dekleta, kar nas je odraslih ostalo doma v občini Hudo ter njenih vasi: Stranska vas in Mala Dobrava pri Zatičini na Dolenjskem se z največjim navdušenjem podpisujemo deklaraciji z dne 30. maja 1917 Jugoslovanskega kluba na Dunaju. — Poslancem v klubu izrekamo popolno zaupanje ter jih rotimo, da bi na započeti poti vztrajali brezobzirno, .odjočno do konca, dokler ne bomo imeli pod habsburškim vladarjem jugoslovansko državo, ki bi nas Slovence, Hrvate in Srbe osvobodila strašnega suženjstva, v katerem nas tišče naši smrtni sovražniki. Svobodni hočemo biti! To mora biti najmanjše plačilo za kri, ki so jo tisoči in tisoči naših mož in fantov preliti; to najmanjše zadoščenje za vnebovpijoča preganjanja, katerim smo zmirom izpostavljeni. — Iz celega srca smo hvaležni prevzv. g. knezoškofu v Ljubljani, ki se je tako nepopisno plemenito izpostavil za našo osvoboditev iz spon neznosnega tujstva. — Želimo hbrati iz celega srca, da bi prizadevanje svetega očeta Benedikta XV. in našega cesarja Karla I, imelo najlepše uspehe ter nam prineslo čim preje težko pričakovani mii;. — Hudo, 22. februarja 1918. — Sledi 85 podpisov, med njimi 21 mož in fantov, 64 žen in deklet.
Deveta c. kr." avstrijska razredna loterija.
Žrebanje 4. razreda se vrši dne 12. in 14. marca 1918. Cena srečk: V, K tfO—, Y, K 80"—, % K 40'—, % K 20'— — Srečke za to žrebanje priporoča ljubljanska kreditna b^nka v Ljubljani, kot poslovalnica c. kr. avstr. razredne loterije, in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (tedaj v Ljubljani).
MARIJA DR. JANEŽIČEVA naznanja v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, gospod
dr. Anton Janežič
c. kr, iinančni svčtnik, sedaj c. kr. črno-vojni ški oHcijal
v soboto, dne 2. marca t. 1. ob pol 11. uri ponoči, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano in mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v pondeljek, dne 4. t. m. ob 4. uri po-poidne iz hiše žalosti, Gosposka ulica štev. 10 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zaduSnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 3. marca 1918.
Posebna naznanila sc ne bodo izdala.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena edina hčerka oziroma sestra in nečakinja, gospodična
AnSca Woif
poštna oficijantinja
po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v nedeljo, 3. marca t. 1. ob 3. uri popoldne boguvdano v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Franca 4pžefa cesta št. 7 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanjenja. Bodi ji ohranjen blag spoipin. V Ljubljani, dne 3. marca 1918.
Anton Wolf, c. kr. poštni kontrolor, oče. — Karolina Woli, mati. — Anton Wolf, c. kr. poročnik, sedaj na bojnem polju; Bogomir Wolf, c. kr. kadetni aspirant; Marijan Wolf, realec, bratje. — Marija Dolinar, Ivana Dolinar, učiteljici, teti.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutstva, ki so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta oziroma starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Maksa Lavrenčiča
izrekamo, tem potom vsem našo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Posebej nas še veže dolžnost, zahvaliti se gosp, vojnemu kuratu don Niko Gligo za tolažeče prijateljske obiske med boleznijo, gosp. Maksu Šebru za trud in ljubeznivo preskrbo vseh poslov ob priliki pogreba, gospodom pevcem za ganljivo petje, sploh vsem, ki so spremili rajnika na njega zadnji poti.
V Ljubljani, 4. marca 1918,
ŽALUJOČI OSTALL
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, ali tudi malo hišico z vrtom v mestu ali na periferiji mesta išče v najem za majnikov termin ali tudi preje IVAN ZIRKELBACH, uradnik mestne plinarne. Sprejme tudi administracijo ene ali več hiš.
Izurjena
eca
669
ki se razume tudi na dela v zelenjadnem vrtu, sc sprejme na Hrvatsko k gospodi na deželo z 10. aprilom. Ant. baronovka Schmidt, Volovska.
s vse onkrbe v hili pri IVANU PERDANU, LJUBLJANA.
Dve kontorlstin|l
se sprejmeta za Ljubljano s 1. aprilom v trajno službo. Naslov pove uprava lista pod štev. 702 (ako znamka za odgovor).
Išče s«
postrežnica
za takoj, ki razume tudi nemško. — Oglasiti se je treba: Škofja ulica štev. 13, pritličje, levo.
Učenka
se sprejme v trgovino mešanega blaga IVAN SLAVINEC, Šmartno pri Litiji.

Kupi se dobro ohranjeno
moško kolo
Hlapec
ki ima veselje do konj in dela na posestvu, išče mesta. Veseli ga posebno vožnja na deželi. — Ponudbe pod »Hlapec 710« na upravo ^Slovenca«.
Prodam zelo dobro kOIlCeSlfO
na deželi. — Naslov pove uprava pod štev. 709 (ako znamka za odgovor).
Zupni urad v Borovnici razpisuje službo
organlsia In cerkuenika
Nastop lahko takoj. Plača primerna sedanjim razmeram.
CIGARETE	dobi, kdor mi preskrbi
STANOVANJE
obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in drugih pritiklin takoj ali pozneje, — Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Cigarete 696«.
išče se prodajalka
za trgovino čevljev, ki je v tej stroki popolnoma izvežbana. Ponudbi naj se priloži slika, — Naslov: Ljubljana, poštni predal štev. 73.
Sprejme se takoj
hlapec
oziroma se zamenja za živila. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 708.
Stanovanje
na lepem kraju v Višnjigori se odda brezplačno mirni stranki, katera bi obdelovala vrt in drugo.
Več sc poizve pri tvrdki A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 15.
Domačo deteljo,
seme in v plevah (žužkih), razprodaja na debelo in drobno po primerni ceni trgovec Jos. Jezernik, Stob, p. Domžale. — Ima tudi suhe gobe na prodaj.
Dr.
naznanja, da je začel ordinirati v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1, I. nadstr.,
kot specialist za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni.
Vdova
Organisi- cerkvenlk
cecilijanec, z dobrimi spričevali, oženjen, izučen rokodelec, želi premeniti službo. — Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod štev. 426.
kupim vsako množino.
Ponudbe z navedbo cenc in teže, eventuelno vzorec na trgovino
_SREČKO TEKAUC, ZAGREB._
Išče se za takoj ali pozneje prešivalka (Stepperm)
za čevljarsko obrt, eventuelno tudi vajenka. — Predstaviti se jc pri Fran Szantnerju, LJubljana, Šelenburgova ulica.
Modni salon NINA PRESSL
690	sprejme takoj več izurjenih
pomočnic in eno najjsnke
Vprašanja na: SV. PETRA CESTA 20, I.
Gospodična se takoj sprejme ZA TRGOVINO vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in
fisavi, če mogoče, tudi nekoliko italijanščine. — , BATJEL, Gorica, trgovina z dvokolesi, šivalnimi stroji itd.	701
PRODA SE
Kje, pove uprava lista pod štev. 683.
želi mesta na kmetih, najrajše kje na Štajerskem. Ima veselje do poljskega dela. Pri sebi ima tri pridne otroke od 7. do 17. leta. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 685.
Kuharice, natakarice
rabimo nujno za častniške kuhinje v vojnem ozemlju. — Ponudbe z natančnimi podatki glede nastopa, nravstvenim in službenimi spričevali sprejema etapno poveljstvo II., Ljubljana, Dunajska cesta št. 31, pritličje.
ŽENITVENA PONUDBA. "
Mladenič, star 29 let, z nad 20.000 K premoženja, išče v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, katera bi imela lastno posestvo oziroma trgovino ali gostilno, — Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod »Miroljubnost 715«. Tajnost strogo zajamčena.
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini
miio „Do!i", oolje, WermMo, bolgarski mandeljni in dobro miio za pranje
v večjih kosih pri tvrdki
A. KUŠLAN, LJUBLJANA,
Karlovska cesta štev. 15.
Opravilna številka P. I. 303/16-72.
ProMjiia solna flrašla nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek 1. so po prošnji lastnika ml. Rozalije Leopol-dine Legat v Ljubljani na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere sta sc ustanovili pristavljeni izklicni ceni in sicer:
1,	vi. štev. 1432 k. o. Trnovsko predmestje 4800 kron;
2.	vi. Stev. 271 k. o. Vič 7400 kron.
Dražba se bo vršila dne 21. marca 1918 ob 10. uri dopoldne v pisarni sodnega komisarja dr. Karla Schmidingerja, c. kr. notarja v Ljubljani, Sodna ulica štev. 11. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v roke sodnega komisarja. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri g. c. kr, notarju dr. Kari Schmidin-gerju v Ljubljani.
C KR. OKRAJNO SODIŠČE LJUBLANA,
oddelek I., dne 21. februarja 1918.
SPREJME se pošteno in pridno ZJSF" DEKLE za vsa domača dela. Plača po dogovoru, Ravnotam
se kupi rabljen MLEKARSKI VOZIČEK.
Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dekls-voziček«,
! ' * yi[@fficai Ili^raje*nI deželo bi dala svojega 14-letnega sinaj priden in pošten fant — Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod štev 697, ako znamka za odgovor
Prodajalka
mešane stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Prodajalka 562«.
Kdor namerava
prodati še kaj
naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 11
3263
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje. vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E. KOTZBEK V KRANJU.
Cenjenim
trgovcem, uradom, šolam
naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja
opitim sesž® šrgessjino
ter prodajam v večjih množinah vso svojo zalogo, ki obstoji iz vsakovrstnega
galanterijskega in papirnega blaga ter šolskih, uradnih (pisarniških) potrebščin. Prodaja se lo na debelo.
Trgovina je odprta od 8. do 12. dopoldne, popoldne je trgovina zaprta.
Fr. Iglič,
Ljubljana, Mestni trg 11.
en kompleks, ob ccsti, 7 minut od postaje mira-marske ali grljanske, nad 22.500 kvadrat, metrov zemlje, 12.000 kvadr. metrov vinograda s trtami najboljših vrst, krasna lega, najlepša stavbišČa, kamnolom na posestvu, napeljava elektrike čez posestvo, in
z S sobami ter gospodarsko poslopje je pod zelo ugodnimi pogoji
Pogoje nainani Kocjančič Jernej, Trst, ulica Carintia 19/1.
^prodajalce im
priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo
zvezd vseh port
portepejev
med. obvez
redov
sabelj
bajonetov
mečev
kupel
pasov
čepic
vrst
rokavic
ovojnih gamaš usnjenih gamaš vojaSkega sukna ogal. snkna gumbov vseh vrst
in pritiklin zgotovlj. uniform dežnih plaščev ko/uhaslih vreč kožuhov vseh vrst
čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih in galanterijskih predmetov glavnikov krtač mila
zobne paste

brllantlne pudra instrumentov za
nobie parfumov ogledal
brivskih aparatov potnih
necessairejov ročnih kovčekov velikih in malih
3133
SploSni zaood za nniiormiranle
RUDOLF BODENmULLER
Ljubljana, Stari trg 8.